Poštnina plačana v gotovini. Posamezna Številka 1 din Leto XXIV Št 8. Kranj, 24. februarja 1940 Izhaja vsako soboto Naročnina: celoletno din 40, polletno din 20, četrtletno din 10 Poslanstvo naroda Nurod, živi organizem, sestavljen iz mnogoštevilnih delov, to je članov določenega občestva, ima izpolniti v teku svojega obstoja, svoje zgodov ne, ki mu pripada, pravtako neko določeno m si jo, kot jo ima izpolniti in izvesti prečesto posamezn k, društvo, gospodarska ali družabna edinica vobče, če se le zaveda nalog, ki so v tej misiji, v tem poslanstvu zapopadene in vsebovane. Razi čni so momenti in vzroki, ki nas odvru-čajo od mirnega, treznega gledanja na naloge, katere ma narod izpolniti, ako hoče pred zgodovino in pred svojimi nasledn ki opravič ti svoj obstoj, svojo zrelost in sposobnost ter dokazati, da je zmožen vrš ti vse one funkcije, ki so karakterstične za razvit in dorasel narod, tako v pogledu pravilnega vladanja samega sebe, kot pravtako v pogledu praviln h odnosov do svoj'h sosedov, do mednarodne politike in položaja. M' se navadno le preveč izčrpavamo v dnevnh vprašanj h in senzacijah, ki nas absorbirajo, da n;smo v stanu mi-sPti na to, da narod ni samo brezobl"čn>i gmota, ki živi le svoje materielno življenje, ampak da ;ma tako posamezn k kot ves narod neko določeno vlogo, ki je vsebovana v trajnih, večnostnih naravnih zikon'h, po katerih se preliva tok naroda iz roda v rod, se obnavlja in presnavlja ter razvija kot vsak živi oriranizem. Zuto ni vseeno, kako narod vi ravnava tek svojega razvoja, kakšna pota s; izb ra. kakšne vriditelie si vol', po katerih nnčelh živi, kajti za svojo usodo je odgovoren Bogu, vladarju narodov, odgovoren pa tudi tistemu rodu ki pr'haja za njim, ki bo prevzel dobro ali slabo dediščino. Le če je narod v svojem jedi u zdrav in neokrnjen, bo vztrajal v tekni z drug.mi narodi, bo rastel in se krepil ter dosegel mesto na soncu, po katerem stremi. Narod, ki se ne zavedu svojega poslanstva, ki mu je vse življenje in doživljanje najraz-ličnejš.h dogodkov le niz nepreračunanih slučajev, katere ne zna in ne more obvladati, drvi svoji pogubi nasproti, pravtako kol človek, ki se je \ svoji nemoči, šibkosti in degeneri-ranosti predul valovom usode. Naloge, ki spadajo v okvir narodovega poslanstva, so kaj razlčne. Predvsem mora narod, ki dobro Vrši svoje naloge, vurjvan svetosi svojega jezika, trud.e.je predn.kov in vero svojih očetov, lo so svetinje, ki morajo biti drage v vsakem slučaju, tudi če je treba zanje trpeti, vsakemu člunu, ki svoj rod spoštuje in ljub., ki se resnično in s ponosom prišteva v skupnost svojega naroda. Narod, k bo ohranil vrl.ne in kreposti svojih prednikov, ki bo te lastnosti varoval in čuval kot najdražji zaklad, ho trajen in nc.zčrpen v svojih silah in močeh, bo kljuboval tudi najhujšim viharjem, ki bodo hrumeli nad njegovo državno stavbo. Modernim narodom ničesar bolj ne primanjkuje, kot tiste izgled nos t nc vrline, in čednosti, katere so tako skrbno gojili in negovali njihov, predniki in ki so jih napravile močne v obvladanju domačih državnih poslov in \ obvladanju sveta. Narodi danes ne žive več kot nek ič nomadi po stepali, ki niso poznali oblik državnega ž v-Ijenja, razen malih Zl drug in plemen k h edi-uic. 2e od starega veka dalje najdemo pri kulturnih narod h visoko razvito pojmovanje državnega življenja in tudi do potankosti izdelane, čeprav različne oblike držav in to vse od male demokrat čne atenske držav ce, pa do vel kili absolutističnih kraljestev Pcrz jcev. Aleksandra Vel koga in rimskega imperija. Država je tista organ zatorična n pravna •biku življenja, ki druži in združuje pr'pud-mke naroda v svojem okviru, ki naj skrb za gospodarski in politični kot za soc'ajni ter kulturni razvoj svoj h državljanov. Organizacija države v vseh njenih podrobnostih pa spi-ii i v delokrog in ttdeistvovanje njenih drživ-'•••"•<»• narod ;„,„ tedaj v okv'ru svoje države nešteto možnosti, kako si lx> uredil ta svoj skupni doni, da ti.ii prav in dobro d-i pa bo ta svoj dom ohranil prt d vsem' nevarnostmi 'n potresi, Poleg poslanstvu ohraniti jezil in vero očetov in prndetlov je ena glavnih Skrbimo »a naše izseljence Slovenci, čeprav sme tako majhen narod, eden najmanjših v Evrop\ smo vendar raztreseni po vsem svetu, po raznih državah in celnah. Svetovna vojna nam je sicer prinesla svobodo n lastno državo, vseeno pa je naše narodno telo in kompaktno po Slovenc:h naseljeno ozemlje raztrgano na tri dele Glavno jedro slovenskega naroda je s;cer v Jugoslavi-viji, vendar pa mamo v Italiji in v Nemčiji tako velke manjš ne. kakor relativno vzeio z ozirom na našo maloštevilnost malokateri narod. Kako se god' tem naž;m zamejskim b-u-tom v tuiih drživah, pod tuj mi vladami, pod total tarnimi režimi, bi bilo odveč na tem mestu razpravljati. Druga velika rana, iz katere krvavi naše na-iodno telo, iz katere odteka najboljši sok narodove rasti in življenja, je naše izseljenstvo. Slovenija je revna dežela, po drugi stran pa precej obljudena Poljedelstvo, obrt in trgovina ter v zadnjem času industrija n so mogle preživljati našega ljudstva. Tako smo vdeli zadnja desetletja pred svetovno vojna, kako se je naš narod skoro kar v trumah izseljeval v „obljubljeno deželo" — v Ameriko, posebno ;z on h krajev Slovenije, ki so b li gospodarsko bolj zapuščeni in oddaljeni od prometnih prlik. Čez morje so odhajali naš: najboljši sinovi in najboljše hčere naroda, najbolj zdrav in odporen element naroda je zapuščal domačo slovensko grudo ter s svojim znojem plodil zemljo tuiemu gospodarju. Kakšne so bile prilike v gospodarskem, narodnem in verskem oziru med izseljenci, zlasti v prvih čisih, ko še niso :meli svojih organizae j in druš ev. ali kjer so bili raztreseno naseljeni, nam najlepše pop:sujo kanonik J. J. Oman, rojen amerikanski Slovenec, v svoji lani izišl; knj gi: „7u božjim kl:cem". Naša narodna kri pn ni odteka'- *; narodnostne'"! ozemlfa 'n nevarnosti utoivtve v moriu velik:h nasiln'h sosedov vse do dime«. Imamo v svobodni d'žv'č'sto druiro poslanstvo in drn"c. ši'še na'o'e kot ne-loč. ko smo Ivli še podložni. Kot smo toda! vemo čuvali izreč lo svojih pra-dednv, to ie niat"r;nski slovenski i "zik slovensko i'M-e''nost 'n vf>-o svoiih p-edn kov di nsmo 7iir>ndli narodnostno ;n iezi'ovno uplivu ootuičevnn >a 'n r'ernrnn'znc'te ter razn;m verskim zmotam in zablodam, tako so sedaj nam včasih odkrije časopisje, a najbolje vedo zanje oni sami. Resnica je, da je boljša črna skorja kruha doma, kot pa zlata pogača v tujini. _ Ko danes gledamo na negotovo usodo malih narodov, ki s strahom zro v bodočnost, se nehote spomnimo na naš mali narod, katerega več kot polovica živi v tujini in ki je bil v svojem narodnem razvoju že tolikokrat s trpljenjem prezkušan. Ali se mi, ki živ mo na domači zemlji, zavedamo dovolj svojih dolžnosti do našh zamejskih bratov in sester izseljenih po svetu, ali smo že popolnoma pozabili nanje ;n nam ni več mar za nje. Ali nas ne zove kl;c krvi in sorodstva in narodne skupnosti, da se zan'mamo in br gamo za usodo vseh Slovencev, ki žive izven meja naše države. Poglejmo druge 40 in 80 milijonske narode in učmo se od nj'h, kako oni skrbe za vsakega pasameznega člana svojega naroda, kako ga drže v evdenci, kako nastop:jo, če se mu godi krivica. Ustanovljene imajo posebne institu'e, kjer vodjo in zasledujejo Hsodo svojih ?ona-rodniakov. Odtod pa ;zvirajo tudi njihovi uspehi v državnem življenju in vplivi na mednarodno dogajanje. Mi pa ravnamo tako, kot da nam za enega, ali več sto članov našega naroda v tujin ni prav nč mar, če se potujči, če kor;sti in služi nanlcsto svojemu narodu — tujcu. Dan zt dnem nas kličeta Izseljenska zbornica in Rafae'ova ditižba in prosita za pomoč našim izseljenem, toda odz'v naše javnosti je ze'o majhen. Naši izseljenci v obmejnih pasovih Francije in Nemčije so radi nastale voine v še prav posebnih težavah, ker so tudi emotno prizadeti. Mnogi so se moral: celo izsePti. \ez med domovino in našimi izseljenci po svetu vzdržuje (mesečna revja ..Izseljenski vestnik". V zadnji številki klica uprava lista našo domačo javnost s temi besedami na pomoč: „Do sedaj smo imeli največ naročn kov v zapadnih evropsk:h državah. Tam so zaradi vojne nastale za naše izseljence izredno 'ežke razmere n jim je nemogoče obnoviti naročnino, deloma ker nmajo, deloma ker nam denarja ne morejo poslati. S tem pade vsa teža izdajanja na domov:no, na nas tu doma. Zato je na Vus draei nnročn'ki v domovini, da nam takoj naročnino obnovite, poleg tega nam dr- nastale za nas kot narod, ki živi svoIkhIi žavno ž vljciije, neštete druge potrebe in naloge. Če se hočemo afirmirati kot zrel, samostojnemu vladanju in upravljanju dorasel narod, potem moramo poleg oh ran t ve slovenskega jezika, za katerega obstoj smo se celo morali ! boriti v lastni državi Jugoslaviji, ter poleg (hra-i nitve vere, katero preti uničiti val brezbjšiva in komunizma, organizirati svoje lastno držav-I no življenje v okviru države iu bodoče Liano-j v ne Slovenije, pospešiti rast svoje kulture in i narodove izobrazbe, zajez ti razkrajajoče upi -ve komunizma n mater ulizma s pravičnimi j socialn miindružabnimi reformimiterduhovnm l prenovljenjem vsega naroda, da bi) slovensk na-j rod še naprej ostal slovenski, veren, trden ter j krepak in zvest izročilom in vrl nam svojih prednikov, Dvigniti motamo gospodarsko rn-' ven svojega nareda, da ne bo sutno hlapče-i val tuj m gospodarjem in tujemu kapitalu, ; marveč da bo samostojen gospodur na svoji ; zemlji s svojim kmetovanjem, obrtjo, trgnvi-! no in industrijo. Storiti moramo vse, da se b-o naš narod kljub j te/km in nevarnm časom in prilikam ohranil I zdrav, odporen, močen iu narodnostno z tve-i den ter strnjen še v bodoča stoletja, v ponos in slavo slovenskega rodu ter v priznanje zanamcev, nositeljev slovenskega imena In jezika Vse te naš'etc naloge spadalo v okv'r poslanstva, ki je prsojeno slovenskemu narodu. pa skušajte pridobiti še novih naročnikov." Ali ni ta poziv klic ob 12 uri, ali n! dovolj močan, da se predramimo in ravsamemn *» naše izseljence. Ce jim že ne nud mo d uge pomoči, pa vsaj podprimo ^Izseljenski Vestnik", da ga bodo naši izseljenci še nadalje dobivali in to brezplačno. Zato ne bo odveč, če tudi naš list naslovi na svoje čitatelje in na vse Gorenjce sp'oh, ki žve v nekoliko boljših gmotnih razmerah kot drugi predeli Slovenije, prav topel apel; naj se zanimajo za izseljence po svetu, naj i h podpro s tem da se prijav jo kot čini Družbe sv. Rafaela, ali pa kot naročniki »Izseljenskega Vestnika". Naročn'na znaša din 15 letno in se naročn'ki sprejemajo tudi v našem uredništvu, čLnarina za Družbo sv. Rafaela pa znaša din 10.—. Lahko pa list naročte direktno pri Družbi sv. Rafaela, Ljubljana, Tvrševa c. 31-1. Spomn:mo se naš:h bratov in sester, katere je usoda ločila od rodnega krova. Misijon v Kranju V soboto zvečer ob poli osmih bo zapel veliki kranjski zvon svojo mogočno pesem; vse župljane bo vabi k sv. misijonu. Vsak večer ob poli osmih in nato po pridgi bo vabil nrsijonski zvon v mogočnem kranjskem zvoniku od sobote 24. februarja do pondeljka 4. marca: „Bratje. čas je, da iz spanja vstanemo! Zdaj je naše zveličanje blizu!" Danes, ko zasliš:te njegov glas, nikar ne za-krkn;te svojih src. Naj bo ta teden za kranjsko župnijo čas duhovne obnove Naj n hče ne zamudi te lepe pril ke. Morda enkrat zu-mujeni čas ne pride nikoli več nazaj... Spored sv. misijona je objavljen v »Kranjskem zvonu" in na posebnh tiskovinah, ki so se razdelile v župni cerkvi. Če bo kaka sprememba v sporedu, se bo oznanila na prižnici. Če bo ostalo mrzlo, se bodo vrš;li stanovski govori v dvorani Ljudskega doma. mesto v roženvenski cerkvi, ki je v zimi premrzla. Dvorana bo zakurjena Če bo toplo vrcine. se vrše govori za posamezne stanove v roženvenski cerkvi, kamor se b'ido prinesP stoli. Nekateri izprašujejo, čemu so stanovski govori v roženvenski eerkv in ne v župn' cerkvi. Ker je velik del župljanov zaposlen po tovarnah, mnogi ne morejo prhajaii k prd-gam drugače kakor zvečer. Če bi se stanovski govori vršili v župn; cerkvi, potem bi št rikrat moral odpnsti večerni govor v župni cerkvi /a vse Hudi. Stanovski govor za dekle a ho eden dopoldne v sredo ob 10. uri v župni crkvi, drtiffi pa zvečer ob tri četrt na osem v roženvenski cerkvi, o Z'roma v dvoran' ljudskega d"ma. Ta sprememba so je morala izvršiti na željo mnogih deklet, ki morejo šele zvečer k pridigi. G. dr. Miha Krek rastni obran predaške občine V Prodosljih so letos naše organizae je izred-| no agilne in pr dne. Vsi tekmujejo med seboj, ! kdo bo marlj.vejši. Tako se v Domu kar vrste j prireditve ena za drugo, predavanja, sestnnk' i in čim več je pr red tev, temveč je obiskoval-j cev. kater m je naravnost težko, če m ne kak : teden brez prired.tve v Domu. Vse organizaci-j je, tako Prosvetno društvo Funtovsk odsek j kot tudi gospodarske organizacije so pr dno '• na delu, \ vasi kot v vsej 1'ari diha res pravo vzajemno prosvetno in gospodarsko ž vi j< nje ! in sodelovanje, ki lahko stavlja faro za vzgled i drugim. —--- — — V soboto 24 februarja zvečer pa bo v Domu v Predosljah še prav posebna n izredna slovesnost V počastitev čas'nega obdana ;n grad- j benega ministra g. dr. M ho Kreka bo oh 7. i uri zvečer v Domu slavnostna akndemja z ; /elo bogat m in pestro izbranim spo-ed m, ki I bo obseval pevke ;n glasbene točke, d ki MU« j o'jc. simbolične vaje. slavnostni govor n izro-t tev dplome ix ministru dr. Kreku. Na to akademijo in izredno slavnostno priliko vabi-i mo vso pn-daške občane. Živahno gibanje kmečkih organizacij Občni zbor Krajevne kmečke »vemm Krajevna, kmečka f*«za z« Kranj je imela v nedelj« 4 februarja v Ljudskem danu ob 9. viri dos«Ufe* (»k s#io Upi udeležbi članstva svoj redni ohfcni zbor. Pr^i jfe govoril predsednik Okrajna kjpečke zveze g. Ov««aik jtmn, ki je * dajjšem rei«-rata ejpavnavai razna pereča kmečka vpraša^ nja, Omenjal jt potrebo kmečke organttacija v pjsteklosti, ž«; bolj pa v sedanj i čas k Zato je potrebno, da se organ zirajo kmetje m da s« organizacija tudi sama vzdržuje. Govornik je poročal tudi o Kmet jaki zbornic, ki je i/dala statistiko in s Številkami pokazala položaj na kmetih, nato pa je še podal stat stiko o obljudenosti na obdelani zemlji na 1 kv. km, tako v kmečkih deželah, kot industrijskih in pri nas. Za zaključek je še omenil našo grdo narodno lastnost, kako mi Slovenci h tro zatajimo svoj jezik in se ga najbrže sramujemo, saj z vsakim tujcem govorimo v njegovem jeziku, čeprav ki on v našem jeziku razumel. Po govoru g. Ovsen:ka je govoril g. dekan gkerbec, ki je predlagal, naj bi KKZ poslal« na bansko upravo resolucijo, v kateri naj prosi, da se zaščitjo kmečka zemlj'šča v pogledu stavbnih dovoljenj tam, kjer naj zemlja služi za polje aH gozd, da se tako ohrani kmečka slovenska zemlja in da se ne uničuje lepot naše domovine. Potrebno bi bilo, da se napravi re-gulačni načrt za ves okraj, da se določi, kje naj bo zemlja za obdelavo, kje pa za stavbne namene in za razvoj mestnih n vaških naselbin. Zozirom na ta predlog g dekana Skerbca je predsednik g Ovsen k poudaril, da to vprašanje n; važno samo za Kranj, marveč za ves okraj, odnosno za vso Slovenijo. G. dekan je nato še razpravljal o knjigovodstvu, o kmečkem delavstvu, o rentabiliteti kmečkega dela, o potrebi sejanja s sejalnim strojem itd. Po teh uvodnih govori se je vršil občni zbor KKZ. Poleg poročil, odbornikov so. bUe U» dnevnem redu tudi volitve, pri katerih je bi v celoti soglasno izvoljen stari odbor. Zaključno predavanje je imel okrajni veterinarski referent g. Bedenk, lsj je podaj nekaj praktični nasvetov za živinorejce, tako glede prve pomoč' pri živ nskih boleznih, pri porodih in končno priporočil, naj bi se v vsaki vasi izuril po en živinorejec, ki "bi imel domu potrebna zdravila in instrumente, da bi mogel nud;t; oboleli živini prvo prvo pomoč. Letni sestanek Okrajne kmečke »vete Pretekli ponedeljek dopoldne se je v hotelu „Jelen" vrš 1 letni sestanek Okrajne kmečke zveze, ki je b.l prav dobro obiskan. Sestanek je vodil predsednik g. Ovsenik Janez iz Pre-dosolj. Okrajna kmečka zveza ne vabi na sestanek vsega članstva, marveč samo po dva delegata od vsake edinice, ki so bile večinoma vse zastopane. Uvodoma so bila podana poročila odbora, iz katerih je b lo razvidno delo vseh edinic v okraju. Vodstvo okrajne kmečke zveze je imelo 6 sej in 2 sestanka. V okraju je sedaj 15 edinic, ki so vse razen dveh silno delavne. Na delo edinic v zadnj h mescih pa so zelo neugodno vplivale vojaške vaje, ker je bilo vpoklicanih mnogo članov. Pri volitvah je b.l izvoljen naslednji odbor: Ovsenik Janez, Predoslje, predsednik; Perne Alojzij, Povije, podpredsedn k,; Vehovec Janez, Voklo, tajnik; Udir Joža, Desnica, blagajnik; Ferjan Marja, Olševk. zastopn ca ženske kmečke zveze; Jeglič Francka. Podtabor, zastopnica mladinske ženske kmečke zveze; Jenko Franc, Suha, zastopnik mladinske kmečke zveze. V nadaljneni so se obravnavala razna kmečki stan zadevajoča vprašanja. Debata je bila zelo živahna in vsestranska. Glede starostnega zavarovanja za kmečki stan se je predvsem poudarjala potreba starostnega zavarovanja za kmečko posle. Ce bi se izvedlo tud zavarovanje za kmečke gospodarje, bi to omogočalo posestnikom, da bi lahko preje izročali posestva svoj m sinovom, tako pa se vsak boji postati preuž tkar. Vsem edinicara se je priporočilo, naj članstvo mladinske kmečke zveze sodeluje v prosvetnih društvih. Obravnavalo se jo tudi tečaje MKZ. Govor gf. senatorja Bradarja K besedi se je oglasil tudi navzoči r.ačeln:k Kmečke zveze in senator g. Brodar iz Hrnstja, ki je spregovoril delegatom zelo bodr lne besede. Ugotovi je. da je med naš mi kmeti ugodno razpoloženje za kmečko organazaejo, da pa se to razpoloženje neha že takoj če je treba plačati din 8,— za članar no. medtem ko v mnogdi primerih za gostilno n: škoda denarja. Zavesti manjka našim kmetom Brez te pa nobena organizacija ne more uspevat'. V=.ik hoče meti takoj koristi in dob ček Mno^o 'ino že dosegli, čaka nas pa še veliko nalog. Čeprav danes niso za kmeta preveč ugodni časi. vendar bi b lo lahko še slnbše. To smo videli v letih 1930 do t°?5, ko je vladal mestni rež. m, ki je iz politični« vzrokov kmečki stun najbolj zapostavljal. Sedanji režim je kmetom sicer bolj naklonjen, vendar si bomo izboljšanje mog!; sami priboriti. V raiu.ii državah vidimo, da stanovi, ki so dobro organizirani, pa čeprav so v veliki manjšini, Mjuub tem« nadvladaj.> is obvladajo drage stanov«, stranke m dobe državno vod-ivo v svojo roke. V dobi geaUabzma »aao bili kmetje premalo U preslabo 0Jtga».»ranie da bj n.ogu doseči kake uspehe. V doki samouprav pa bo močna stanovska orgajv-zac. ja mnogo pomenila. Nii nočemo živeti na račun drugih stanov, 'za svoje težko delo, ko največ trpimo, pa smo najslabše plačani. Vedno smo bdi socialni, čeprav so bile razmere za uas težke. Kmet je rešil: slovenski narod. Drugi stanovi napredujejo. Delavci s1 grade hiš.ce. Mi smo tega pojava veseli, vendar se vprašamo, zakaj pa si še kmet ne bi pridobil toliko, da bi si za stara leta postuvd hišo. Naše delo v pr-ineru z drug.m ni plačano, mi ne napredujemo, ampak nazadujemo, kmet predstavlja gospodarsko podlago naroda in ima zato tudi toliko več pravice zahtevati izboljšanje. Če bomo imeli samoupravo, bomo najmočnejši stan, vendar pa zato nočemo uživati nobenih privileg.jev. Zato se tesno združimo in organizirajmo v Kmečki zvezi, da bomo naši banov.ni v Ljubljani doprmašali zakone, kot bo to pri nas in za ves narod Najbolj pravilno in pošteno bo urejena naša banovina, če bo urejena tako, kot bomo hoteli mi. Imamo danes že raznovrstne strokovnjake za vse vrste dela. Zato koncentrirajmo vse sile in moči, ki nam bodo pomagale ustvariti naše težnje, če bi bili kmetje dobro organizirani, bi nam ne bilo treba doživljati tak'-h slučajev, kot je n. pr. sedanje zv.sanje prenosn h taks za kmečka posestva. Se bo treba velike borbe. Zato se udeležite v nedeljo občnega zbora Kmečke zveze v Celju. V različnih državah vidimo danes pojav, da država sama prevzame vse gospodarstvo v roke, da zaščiti vsak stan in mu pomaga do življenja. Pri nas je zaščiten le delavec, kmečki stan pa še ni. Tudi mi imamo pravico do zaščite in če nam ne bo prišla oblast na pomoč, jo bomo morali prisil ti k temu. Drugje uvajajo danes načrtno gospodarstvo, vse na veliko, država je kupec, posameznega kupca ni več. Zato danes kupci stavijo cene. Drugje kupuje kmet z državnm sodelovanjem. Tudi pri nas nam morajo priti oblasti na pomoč z načrtnim, enotipnim gospodarstvom. S cer so tudi pri nas storjeni že prvi začetki, vendar gre vse prepočasi. V nedeljo pride morda v Celje sam kmetijski minister Čubrilovič, zato je treba, da mu pokažemo, kako smo slovenski kmetje organizirani. Lani je bilo 1000 delegatov. Zato naj na zbor v Celje pošljejo delegate vse edinice, kajti ni za kmeta rešitve brez orgnn:zaci.je. Za svoje izčrpno in programatično poročilo je žel senator g. Brodar obilo priznanja. Ra»nntero*ti in resolucija V nadaljnem delu programa so zborovalci sklepali o prreditvi tabora Kmečko zvezo v Kraniu, o odnosu MKZ do Prosvetnih društev in Fantovsk h odsekov, o ustanavljanju novih ed'nic MKZ, o krojih itd. Kranjski okraj je delavski okraj, zato je delo tu čisto drugače usmerjeno. Predlogi za glavni odbor in občni zbor v Celju se nanašajo na povišanje prenosne takse pri prodaji kmečk h posestev, na takse na žage, na regulačni načrt okolice mesta, na škodo povzročeno po zajci itd. Vsi ti predlogi so našteti v posein; resoluciji, ki se je poslala vodstvu Kmečke Zveze v Ljubljano. Ostro se je kritiziralo tudi novo finančno uredbo o oprosttvi zemljiškega davka malih kmetov, ki praktično ne kor'sti kmečkemu stanu. Zborovalci so tudi obsodili nastop trgov-stva proti kmečkim zadrugam. Na rednem letnem sestanku v Kranju, dne 10. februarja se je sklenila sledeča resolucija: 1) Z novo uredbo o dopolnitvah finančnega zakona, ki je stopil v veljavo dne t. januarja 1040, so se močne dvignile takse o prenosu posesti. S tem je še bolj otežkočeno stanje, ki nastane po prevzemu kmečkih potsestev po mladem gospodarju. KZ naj se posluži vseh možnosti, da se ta neprimerna in za kmetijstvo zelo obtežlna uredba spremeni v toliko, da se bodo te prenosne takse zmanišalo. kar je že stara zahteva vsega kmečkega stanu. 2.) Ugotavlja se, da se zadnji čas posebno V okoliših industrijskih centrov postavljajo hi. š:ce na neprimerni krajih daleč od dosedanji naselbin sredi polja ali celo y gozd h. Banska uprava naj kot nadrejena stavbna o-blnst izda uredbo, s katero se tako postopanje preprečuje in naj se prepove vsaka z dava stanovanjski hiš na samotah. To ie treba zastopati iz stal'šča lepote našega podeželja in higienskih ozirov preb vals'va. ki na ta način ne bi moglo uživati radi od- daljenosti ugodnih javnih naprav, kakor n. pr. vodovoda in elektrike, ali pa bi naše samoupravne edinice bile po nepotrebnem zelo obremenjene, ako bi hotele nuditi svoj m občanom vse ugodnosti, ki jih sicer morejo uživati občani v strnjenem naselju. V kolikor bi s tem bilo prizadeto delavstvo radi dražjega nakupa potrebnih zemlj šč, naj bi se,-zbral posebni fond, ki bi naj bi na razpolago delavcem za brezobrestna posojila za nakup potrebnega zemlj šč«, oziroma naj bi občine preskrbele za mozaort nakupa zemljišč po razmeroma nizki ceni, 5.) Po novem prav.lniku o taksah morajo plačevati davščino vse žage, bodisi če služijo trgovskemu namenu, ali pa samo za lastno žaganje losa po posestn kib. KZ naj posreduje, da se bo davščina opustila za vse male vodne žuge. na kater h se žaga samo les lustn kov. 4.) Vkljub vsem prtožbam in vkljub vsem sklepom in akc jam KZ še ni bi dosežen niti najmanjši uspeh, da bi se izvzel zajec kot lovska žival. Kakor smo že vajeni, tako je že znova letos več kot podvojeno oškodoval naše sadovnjake. Skoda, ki jo je napravil kmetom in sadjarjem gre v težke desettsoče. Ce tudi se KZ že -tak bori, da bi se zajec izvzel iz lovskega zakona kot zaščitena ž val, moramo prisiljeni po letošnji škodi snova odločno zah-dariti, da od te zahteve ne odstopimo in da bodo kmetje prisiljeni nastop ti pota, katerikoli!) se sploh morejo poslužiti, da se branijo velikanski škod, k, jih trpi njihovo gospodarstvo. Zato prosimo, da nam glavni odbor oprosti, uko smo pr s.ljeni, da to svojo zahtevo zopet ponavljamo. Okrajni odbor predlaga, da se doseže prepoved zaposlenja mladih kmečkih ljudi izpod 18 let v tovarnah. Letni sestanek Okrajne KZ je prav lepo pokazal deio, ki ga organ;zacija vrši v korst kmečkega stanu in pa uspehe, katere dosega. Muhovčev oče s Cegelniee UO*l cinik Se živi med naš m narodom nekaj pristnih gorenjskih grč, ki jim je bilo vse življenje posvečeno delu, trpljenju, kmečki grudi, vmes pa molitvi za časno in večno srečo. Taka pr st-na gorenjska korenina je tudi Muhovčev oče s Cegeln.ce, ki je včeraj v četrtek 22. februur-ja dopolnil častitljivo starost 80 let. Muhovčev oče se je rodi r sosednji vasi P v-ki pri Kukovcu, odkoder se je priženil k Mu-hovcu na Cegeln co. Vse življenje je pridno delal na malem posestvu, ker pa je bil marljiv, varčen in skrben gospodar, je napredoval iz malega v večjega posestnika. Tudi trgovsko žilico, ki je pri Gorenjcih precej pogosta, najdemo pri njem. Trgoval je z živino in zaslužek pri trgovini obrnil v prid svojemu posestvu in gospodarstvu. V srečnem zakonu z ljubljeno družico, ki jo umrla pred 4 leti se mu je rodilo 13 otrok, od kater h jih danes živi še šest in so vsi dobro preskrbljeni. Kljub visok m letom je še krepak in rad pomaga pri delu svojemu zetu Zupanu, s katerim ž vi v najlepši slogi in prijateljstvu, saj se vseh 15 let še nista nikdar sprla. m Se eno lepo lastnost našega jubilanta naj omenimo, namreč, da je zelo veren. Vsak dan gre v cerkev k službi božji, v nedeljah pa še večkrat Čestitkam jubilantovih prijateljev, znancev in sorodnikov se pridružuje tudi naš list. Odškodnina za razlaščena zemljišča Od več strani prihajajo vprašanja in pritožbe, zakaj ne izplača državni erar odškod-nne za zemlj šče, ki je bilo razlaščeno za traso preurejene državne ceste Ljubljana-Kmni —Naklo. Priznati moramo, da se nam vsem čudno zdi, da zadeva še dosedaj ni urejena. Lastnii przadetih zemljišč so nameravali ku-! piti drugod zemlj šča, ker se je pa plačilo tako j zavlačevalo, je med tem časom cena zemljiščem 1 zelo narastla n bodo lastnik parcel radi tega ' zavlačevanja zelo oškodovani. O zadevi smo se inform;rali in smo ugotovili sledeče: Ministrstvo za zgradbe in kr. banska uprava v Ljubljani sta ponovno urgirala, da fe čimprej izplača kupnina za razlaščeno zemlj -šče. G. minister dr. Krek je, ko je b 1 zadnjič v Kranju, povedal, da je že lani nakazal za to potrebno vsoto. Ker le ni bilo izplačila, je banska uprava urg rala pri terenski sekc ji v Kranju, da naj čimprej zadevo ured;. Terenska tehnična sekeja v Kranju jc nato sporoč la banski upravi da so sedaj odprti krediti za zplač lo takole: 1. Din 703341.50 za sekcijo §t. Vid—Jeperca. Drž. hipotekama banka v Ljubljani je dobila nalog, da izvrši izplačilo in da izroči to vsoto na razpolago okrajnemu sodišču v Ljubljani, da jo izplača. 2. D n 387.730.— je na razpolago za cesto Jeperca—Lubore, toda za ta odsek sekcija še ni prirod la potrebni podatkov za izplačilo, vsak lastnik bo dob.l dve tretjini vsote, dokler se končno ne določi točna mera razlaščenih zemlj šč. 3, Dn 446.016 25 je določenih za del ceste, ki ptp skozi Krnni (Id te vsote ie dosedaj že izplačanih dn 77.000.—. Din 242.360 je nakazan h pri drž. hpotekarni banki v Ljubljani za okrajno sod šče v Kranju, da izplača dve tretj ni dolžne vsote, ker tudi še niso končno določene mere. zemljišč. 4v Din 1,139018. je določen h za cestišče Kranj—Naklo. Od tega zneska sta izp'ačlj vi dve tretjini to je din 840.800.—. Sekcija trdi, da so potrebni podatki za izplačilo že podani okrajnemu sodšču. Celotno izplačilo pa bo sledilo, ko bo od geodetskega odseka tehničnega oddelka kr. banske uprave napravljen celotni delilni elaborat, iz katerega bo razvidno koliko dejansko merijo zemljišča, ki so raz'aščena. Nam in vsem prizadetim se čudno zdi, da se ta zadeva tolko časa zavlačuje. Denar jo že dolgo časa na razpolago, vsaj oni dve iretjni bi se bilo pa že lahko davno ''zplačalo. čeprav še ni napravljenih dosedaj točni izmer razlaščenih zemljišč. Čudno je tudi, da še ni b lo točno dognano, koliko zemljišča se točno razlasti na odseku Jeperca—Labore, ko je cesta že skoro dograjena. Skozi Kranj cesta sicer še ni dograjena, vendar pa bi moralo b ti po lai-ških pojmih že od početka točno določeno ko-Pko zemljišča vsak lastnik prepusti erarju. Nam se zdi, da bi bilo treba hitreje delati, da nimajo ljudje povoda za razburjanje. Važni sklepi gorenjskih lovcev Občni zbor „Lovskega društva za Gorenjsko" (za okraje Kranj, Radovljica in Skofja lx>ka) se je ob številni udeležbi članstva vršil na Svečnico, dne 2. februrja 1940 v Skofji Loki. Zborovanje je poteklo v precejšnji razgibanosti, iznešenih je bilo mnogo kr tičn h pogledov na delo in naloge lovskega društva z ozirom na prilike v tukajšnji loviščih. Na zborovanju so bili za letošnje leto sprejeti naslednji važni sklepi: 1.) Letošnja izredno huda zima bo imela za posledco občutno nazadovanje staleža srnjadi. Da se srnjad čimbolj zaščiti in zadrži odnosno izboljša njen stalež, ter da se ta plemenita dvjad obvarje pred Čestokrat nelovsk:m in škodljivim izvrševanjem lova s streljanjem s šibrumi. se obvezno sklene za vse člane lovskega društva, da se bo v letu 1940 smelo streljati srnjad izključno le s kroglo. Vsak prekršek bo imel za posledico izključitev iz lovskega članstva za eno leto in v zve- | zi s tem izgubo pravice do lovske karte. j 2.) Drušivo plaču lovskim čuvajem za vsako I prijavo divjega lovca denarno nagrado v znesku din 200.—. Nagrada se prizna in izplača I po pravomočni razsodbi sodišča oziroma obče upravnega oblastva. 3.) Društvo bo s posebnim pravlnikom razpisalo denarne nagrade lovskim čuvajem za lK>končevttnje ptic roparic (skopci, kragulji srake šoje). Za nakup žive divjačine za osvežitev krvi bo društvo po finančnih zmožnostih prispevalo k stroškom; 5.) Da se poskrbi za potrebno lovsko naobrazbo tako losko-nadzorovalnega osebja kot za lovce iz vrst lovskih uprav čencev, posebno za lovski naraščaj, se bo v letu 1940 prired 1 večdnevni lovski tečaj v Kranju. Kot predavatelje se bo povabilo priznane strokovnjake za vse panoge lovstva. J. »GORENJEC« ST1AN 3 Z naših odrov ========== „Praznik cvetočih češenj« v Kranju Letos smo imeli v Ljudskem domu nekaj prireditet, ki so p.-čat* da se je naše delo zresnilo in poglobilo. Redkokdaj se posreči podeželskm odrom, da bi težje odrske komade podajali vsaj povprečno, lecimo zadovoljivo. Vzrok je enostaven: nimajo sposobnosti ne v igralcih, ne v vodstvu in dostikrat tudi ne v prostom lio pot so naši igralci imeli vse tri nujne pogoja in smelo lahko trdimo, da moremo na prste poSteti z vsemi našimi poki c-nimi gledališči vred vse odre, ki morejo danes podati igro tolike umetniške dovršenosti, kakor so to storili naši gimnazijci in igralci Prosvetnega društva preteklo nedeljo, ko so nam zaigrali japonski „Praznik cvetočih čeienj". Vseb ne igre ne bomo ponavljali. Lahko bi rekli, da je to japonski napol narodni, na pol verski misterij, ki pa je oblikovno pretreslj va žaluigra. Na globok, utemeljen način prikazuje veličino žrtve za bližnjega, za domovino, za božanstvo. Morda bi b lo jiotrebno, da bi glavno vsebino igre nekdo pred pr četkom razložil; občinstvo bi z večj m razumevanjem sledilo dogodkom na odru. Nujno potrebno pa to ni. « Oder, do sleherne podrobnosti preračunan in izdelan, je mnogo pripomogel k lepemu uspehu. Vse je bilo okusno in brez balasta. G Ilin-ko Podjavoršek, ki si je scenerijo in dekoracijo zam slil in jo po več ni tudi sam z velike prijaznosti izvršil, pač zasluži vse priznanje. Nimam sicer namena, da bi nu tem mestu hvalil posamezne igralce, vendar naj mi bo izjemoma dovoljeno tudi, da ipregovor m o njih. Kvvan in Kotaro — Razpotnik in Hleb-retova — sta zares ugajala posebno zaradi njune naravne in neprsiljene igre. Oba sta brez dvoma talentirana igralca. Kvvan je sicer parkrat ušel v besedni patos, ki pa ni motil. Janov Kwan v Gledališču zelo moti, ker je 30 let star in človek tudi v njegovi igri 'ega dojma ne more zgub'ti. Japelj je z učiteljem Geuzom podal naravnost dovršen lik. Beseda, nastop, močna mimična igra in še izrazta maska vse ga sili v ospredje dogajanja. Tudi njegova žena Tonani — Spenkovn — je s svojo preprostostjo, mirnostjo in naivnostjo prišla lepo do izraza- Grašič kot Gemba je b.l na odru kakor živ meč. Markantna postava, odločna, odsekana gesta, surova brutalnost v vsem nastopu, bil je mož z mečem, pred katerim vse trepeta. Stari Matsuo, ki ga je igral Frass, je bil častitijev starec, a dovolj močan v nastopu, v besedi morda še preveč, zlasti proti koncu. Ena najtežjih, čeprav ne ravno velika vloga je bila Katarova mati, ki jo je z globokim razumevanjem in s treznim čustvovanjem igrala Ivanka Sorlijeva. Njena igra je bila od vseh morda najbolj občutena in doživeta. — Tudi starcev in šolarjev ne pozabimo, ki so seveda tudi doprinesli svoj delež. Rajanje je na klavirju spremljala ga. prof. Slu-gova, balet pri zaključni sceni je pa naštudi-rala ga. Sanda Pirčeva. Tukaj naj omen m. da so v ljubljanskem gledališču zaključne jeno. to je ples v nebesih, snidenje Kvvana in Kotari, enostavno ne vem iz kakšnih razlogov — izpustili, dočim so bile pri nas to ene najlepših scen, zlasti balet. Seveda, če izpuščaš, se režija zelo poenostavi... Levji delež pri vsej igri je imel pa vendarle nekdo, ki ga na odru ne vidimo in zato mnogokrat ne znajo ljudje ceniti njegovega dela. To je pač režiser. G. prof. Tine Fortuna, ki je igro že dolgo pripravljal in jo z igralci študiral in pilil, je vanjo položil mnogo ljubezni in dela in ponovno pokazal svoje izredne snosob-nosti na tem polju. Kdor se količkaj razume na igranje, je lahko na prvi pogled videl, kako je bila preračunana vsaka beseda, vsaka gesta, vsak korak, vse do sleherne potankosti. Koliko dela in truda to zahteva, le malokdo razume. Za krasen uspeh moramo mnogo več kot igralcem biti hvaležni režiserju. Brez vsakega laskanja ali pretiravanja moramo reči, da smo lahko odkrito veseli tega uspeha. Tudi občinstvo je pokazalo polno razumevanje, saj je obakrat dvorano dodobra napolnilo. Prired'tve, kakor je bila ta iu kakor smo jih že nekaj imeli letos, glasno kliče io po novi, večji dvorani in po novem, mogočnejšem odru_. Joža Vovk. Delavski obzornik Še nekaj o volitvah obrat, zaupnikov Volitve obratnih zaupn kov v tovarnah „Ju-gočeška" in »Jugobruna" bodo v soboto, dne 2. marr.n t 1 V ..Jngočeški" n»«topata pO 'Z-javi g. predsednika volilnega odboru dve listi in sicer: lista ZZD ter Združena lista „rđečik, belih, in plavih". V „Jugobruni" pa je slika nekoliko drugačna in s>cer nastopajo vse delavske strokovne organizacije ločeno in samostojno, razen „rdečih", ki so se letos umakn li iz volilnega boja. V tovarni Sire na Gašteju pa so se združili „plavi z belimi" „rdeči" pa gredo na volitve samostojno. Kakor omenjeno, je letošnja borba za zaupanje delavstva še vendarle nekoliko zanimiva. V „Jugočeški" se pravzaprav ne ve, kaj bo napravil glavni volilni odbor, ko n b la pravočasno vložena druga t. j. Združena kandidatna lista. Po zatrdilo predsednika je baje tudi ta že vložena. Opaža se, da so v splošnem vod tel ji delavskih strokovnih organizacij precej popustili na svoji delavnosti. Zgubili so tudi zaupanje pri članstvu, ker se je iz leta v leto ponavljala ista igra, ki je namreč ta. da se po volitvah nihče več ni dosti brigal za de'avsvo. V dokaz temu služi to, da so se za letošnje volitve v zadnjih trenutkih rad: borbe proti ZZD združili vsi v en nasproten tabor brez ozira na barvo in mšljenje. Mlada in naraščajoča organizacija ZZD pa stopa pred člane z novimi smern cami in tudi že mnogimi doseženimi uspehi v delavskem vprašanju. Zato je tudi povsem jasno, da organizacija nastopa samostojno, ker je prepričana, da ji bodo sledili vsi pametni, pošteni iu zavedni delavci. Tovariši in tovarišice! Vab mo Vas, da v teh volitvah pokažete svojo zavednost in Uaete glas listi ZZD. Ne nasedajte nam nasprotnim agitatorjem. Izuči naj vas dolgoletno spoznanje in delo teh ljudi. Tako boste z lahkoto pristopili k izvojevan ju boljših pogojev za življenje in za napredek delavstva. Zvišanje najnižjih delavskih mezd Ban dravske banovine je z uredbo koncem januarja t. 1. na novo določil najnižje delavske mezde na uro. Tako so bile zvišane mezde r* delavstvo v starosti nad 18 let v industriji M glede na kraj in v obrti v krajih z nad 5.000 prebivalcev od din 2.50 — 3 — na splošno din 3.— na uro. V trgovini in obrti v krajih izpod 5.000 prebivalcev pa je bila zvišana od sedanjih najnižjih mezd din 2.25, 2.50 in 2.75 na din 2.75 oziroma 3,- din. Končno pi so upoštevani pri tem tudi delavci izpod t8 let starosti, ki bodo odslej dobivale plačo višjo in sicer namesto din 2.—, 2.25 2.50 din 250, 2.75 in 3.-. V strokah, kakor so izdelovanje pletenin na netovarniški način, izdelovanje kopit, lesenih predmetov, upognjenega pohištva 'n drugo, znaša minimalna mezda ne glede na kraj obratovanja za delavstvo v starosti nad 18 let din 2.50 na uro, za delavstvo pod 18 let pa din 2.25 na uro. H Z isto uredbo je ban določil najmanjšo plačo za trgovske sotrudn.ke na d n 900.— in ostalo pomožno osebje na d n 1000.— na mesec. Pripominjamo, da ta uredba stopi v veljavo v 60 dneh po objavi v »Službenem listu". Delavski sestanek IU. marca Odbor podružnice ZZD je sklenil povabiti vse člane na sestanek, k. bo v nedeljo dne 10. marca t. 1. ob 9. uri dopoldne v poslovnih prostori ZZD v hotelu .Jelen". Na sestanku bo o vseh tekočih in važnih zadevah poročal zastopnik kranjske podružiice, nazorno in obš r-no pa bo poročal ob tej priliki tudi odposlanec ZZD iz Ljubljane Opozarjamo Vas na to, da si boste že naprej določili to nedeljo za po-set sestanka. Delavski dom Delavke in delavci kranjskih tovarn, ki stanujejo v Delavskem domu, so v zadnjem času pokazali več zan.manja za lastno izobrazbo. Nu pustno nedeljo so odigrali dve veseloigri, sedaj pa pripravljajo igro .Podrti križ". Daa predstave bomo objavili pozneje Protituberkulozna liga v Šk. Loki V nedeljo 25. L m po šolski službi božji bo zanimivo zborovanje. Upravni odbor bo na četrtem rednem letnem občnem zboru polagal račun svojega dela ne samo za preteklo poslovno leto, ampak za dobo svojega obstoja. Zadnja točka dnevnega reda -se namreč glasi: »Otvoritev protituberkuloznega dispanzerja s kra i k m predavanjem šefa primari ja g. dr. R. Neubauerja o samopomoči v borbi z jeiiko." Tudi govor dispanzerskega zdravnika g. dr. B. Savinška, specialista za pljučne bolezni iz Ljubljane, je na sporedu. Za vzdrževanje in upravljanje dispanzerja bo na tem zborovanju ustanovljen poseben kuratorij. Po občnem zboru, ki bo, kakor po navadi, v risaln ci meščanske šole, bo sestanek vseh zdravn kov di-pan-zerskega okoliša, ki obsega ves škofjeloški srez in obč.no 2iri. z vodjo dispanzerja g. dr. B. Savinškom. Sodelovanje sreskega san. referen- I ta, banovinski in ostalih zdravnikov z dispan-j zerjem bo tem bolj smotrno in uspešno, čim enotneje bo naziranje vseh zdravnikov glede j ciljev, načina in sredstev dspanzerskega dela. Zbore,'alci pa si bodo po zborovanju ogledali dispanzerske prostore in naprave. Ker bo zborovanje res važno in zanimivo, naj bi bila udeležba od strani oblasti, obč n, industrije, delavstva, članstva in ostalega ob-č'nstva častna. Zlasti občine naj pok'žejo zanimanje za edino zdravstveno-socialno usta- novo v okraju. Delavstvo pa naj se v lastnem interesu polnoštevilno odzove vabilu, saj bo slišalo na zborovanju '« najmerodajnejŠcga vira, kakšne koristi nudi liga z dispanzerjem tudi tistemu delavstvu, ki uživa ugodnosti uradnega bolniškega zavarovanja. TEDENSKE NOVICE Birme v kranjski dekaniji se vrši letos v sledečem redu: V neueljo M. apriia v Kranju, v ponedeljek ItVi upr.la v Predosljih, v lorek 30. aprila v besnici, v sredo 1. maja v Mavčičah, V četrtek 2. maja — Vnebohod — v Smartmsm pri Kranju, v peiek 3. maja v Naklem, v nedeljo 5. maja v Irž.ču, v ponedeljek 6. maja v Lomu, v torek 7. maja v Kovorju, v sredo 8. maja v Križah, v četrtek 9. maja v Dupljah; v peiek 10. maja v Podbrezjah, v ponedeljek 17. junija v Goricah, v torek 18. junija na Trsteniku, v sredo 19. junija v Preddvoru, v četrtek 20. junija v KoKri, v petek 21. junija na Jezerskem, v nedeljo 23. junija v Cerkljah, v ponedeljek 24. junija v Smledniku, v torek 25. junija v Trbojah, v sredo 26. junija v Velesovem, v četrtek 27. junija na St. Urški gori, v nedeljo 30. junija v Šenčurju. Odgovor „'totemu listu" „Toti list" v zadnji številki leskovo vabi našega Jovota k sodelovanju, češ, naj ga nič ne žen.ra, če je morda klerikalec, saj so pri »Totem listu" ljudje vseh branž. Povprašali smo Jovota, če se res namerava zdaj „angažirati pri „Totem Lstu", pa pravi, da za enkrat še ne, kajti če tam potrebujejo ljudi vseh branž, i-majo iz Kranja enega klerikalnega dopisnika dovolj in je Jovo, ki ga imajo za bler kalca, potemtakem nepotreben. Sedanji dop sn k iz Kranja se najbrže še sam ne zaveda, kako zagrizen klerikalec je. Kar berite njegove dop sej Zdaj „druka" za organista, zdaj za kaplana, zdaj za samega gospoda tehanta, kar naprej je na vrsti verna fara in sploh skrbno pazi, da se ne oddalji od tega, kar je v farovžu ali njegovi neposredni bližini. No, in tak človek naj bi ne bil ozkosrčen klerikalec? Pa kako fletne pesmice dela. Sicer ni nevarnosti, da bi dobili novega Prešerna, a če bo tako napredoval, bo sčasoma še našemu Jovotu lahko za — miuistranta, kadar bo Jovo za »Gorenjca" pesmice koval... KRANJ Igra »Praznik cvetoči češenj" se bo zaradi mis.jona ponovila na Tiho nedeljo ob 4. uri popoldne. V soboto zvečer pred Tiho nedeljo pa se bo uprizorila, če bo dovolj vstopn c rezerv ranih v trgovini »Hinko" do srede tedna. Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva sporoča, da se vrše sreski zbori vseh podružnic v Kranju v ponedeljek 26. februarja ob 9. uri dopoldne v meščanski šol. Obenem sporočamo, da se dobe v tekstilni šoli nove knjige za škropljenje a 12 — din. Odlikovanje. Te dni je bi! odlikovan z redom sv. Save V. stopnje marljivi sodelavec v raznih naših organizacijah g. Karel Ham Čestitamo! Občni zbor MJRZ ki se je vršil v pisarni pri „Jelenu" v sredo zvečer, je pokazal veliko zavednost in zanimanje mladine za polit čna vprašanja in za organizacijo stranke. Podana so bila poročila odbora, pri katerih moramo posebej omeniti nad vse častno udeležbo o-krajne MJRZ na lanskem občnem zboru v C" Iju, na katerega je pohitelo z velikim navdušenjem tako lepo število mladine iz Kranja. Pri volitvah je bil izvoljen stari odbor. Med slučajnostmi so se reševala raznu vprašanja organizacije in je bila debata zelo živahna ter rnzeiana. S sklepom, da se delo mladiske JRZ še bolj poživi, je bil zaključen občni zbor. DR. IVO ŠORU JAVNI NOTAR V KRANJU se je preselil a svojo pisarno v Prešernovo ulico št. 10. (nasproti Meslne hranilnice) Snoči se je v Ljudskem domn vršil peti prosvetni večer, na katerem je predaval g. dr. Joža Herfort o svojem potovanju s puško in kamero v roki po Dalmaciji in Črni gori. Predavatelj je z njemu lastno šegavostjo in živahnostjo podul opis tamkajSnjih krajev, narave s floro in favno, ljudstva in njegovih navad, ! vmes pa je vpletel razne mične zgodbice. Pre-| davanje je bilo odlično podano, po svoji pouč-i ni vsebini pa bi bilo primerno tudi za gimnazijo, ali ljudsko šolo. UdeleSfca prosvetnega večera je bila nad vse pričakovanje lepa, dvo- rana je bila polno zasedena, pa tudi vse naše odličnike smo videli, tako da je bilo Prosvetno društvo s tem večerom res lahko zadovoljno. NAKLO Občni zbor MJRZ bo v nedeljo ob poli 8. uri zjutraj v Stari šoli. GORICE Naše prosvetno draštvo priredi v nedeljo, dne 25. II. 1940 ob poli 4. uri popoldne proslavo materinskega dne s sledeč.m sporedom: Predigra: ..Čašica kave", za tem sledi vsebinsko zelo globoka drama v 6. slikah »Rožni venec", sp sal Zdravko Novak. BI žnjo in daljno okolico toplo vabimo na to našo prireditev. BESNICA Prezgodaj v grob. V torek je v ljubljanski bolnišnici zapustil to solzno dol no 10 letni min.strnnt M.rko Tonkli iz Zg, Besnice. Umrl je za davico. Mali deček pa je bil tudi lani nesrečen, da je padel pod sani ter si zlomil nogo. Mladega m nstrauta pa je sedaj Vsemogočni poklical med nebeške krilatce, da streže pri večni daritvi in prosi pri Bogu za nas. ZG. BRNIK Občinske zadeve. Naš občnski odbor bo menda kmalu delal občinski proračun. Obči-skim očetom polagamo na srce: Biljarde obdavčite vsaj z 200 din letno. Če puste mlad m frkovcem b Ijardirati, če puste, da družinski oče denar družini krvavo in krastavo potreben zapravlja cele noči in mu še 400 d n zn eno noč ni dovolj, samo da svojo biljardarsko strast nasiti, potem je jasno tole: občina naj dobi vsaj nekaj tistega denarja, saj bo itak občina tista, ki bo morala nekoč take zaprav-ljivce preživljati. Ali nrslite, da j h bo preživljal kak' gostiln čar? Ali pa lastnik biljarda? Uboge družine, kjer imajo sinove ali očete strastne biljardM«! — Ljudje božji — 400 din v eni noči I GODEŠIC PRI šKOFJI LOKI Godeščani smo kaj t hi ljudje. 7H nns komaj vedo širom domovine. Seveda okoličani, naši sosedje že vedo, kdo smo in kako smo delavni. Marsikateri nam kar zav dajo naše uspehe na kulturnem polju. Izobražujemo se največ v dramatiki. Če prav n'ni imo boljših izobraženih učiteljev, pa vseeno sprav mo marsikatero težko dramatsko delo na oder, z velikim uspehom v vsakem oziru. Ravno sedaj pripravljamo krasno narodno gio ..Dekle z rožmarinom". Vzeta je iz naši krajev, godi se pred 50 leti. Vabimo vas, da si igro gotovo ogledate. Tukajšnja gasilska četa Godešlč uprizori v nedeljo 25. februarja ob poli 4. uri popoldne v Gasilskem domu ljudsko igro »Dekle in rožmarin". Vse domačine in okoličane prav vljudno vabimo Igra je zelo lepa, zato naj nihče ne zamudi! »Križarske vojske" je naslov filma, ki se bo predvajal v nedeljo 25. februarja ob 3. uri popoldne v veliki dvorani Ljudskega doma. Za nameček bomo pa videli še kak smešen pri> zor. Pred pričetkom in med odmori bo igral tamburaški zbor. V slučaju mraza bo dvorana zakurjena Vstonnia je izredno nizka, zato ste k obilni udeležbi vsi najlepše vabljeni. KRIZE Igra. Pred več leti ste z vel kim zanimanjem čitali povest »Grče", katero je izdala družba sv. Mohorja. Prosvetno drušvo pa Vam bo pokazalo to igro v nedeljo, dne 25. februarja 1940 ob 3. uri popoldne na odru »Križkega doma". Ta lepa in poučna igra je bila doslej uprizorjena samo na enem odru, zato Vas vabimo, da si jo v nedeljo ogledate. TRŽIČ Krajevni odbor Jadranske straže v Tržiču priredi v ponedeljek, dne 26. februarja ob 8. uri zvečer v telovadnici meščanske šole skdp-tično predavanje pod naslovom: Misterij otokov smrti. Nad 60 krasni naravni posnetkov iz naše Dalmacije. Istočasno se bo vršil tudi občni zbor krajevnega odbora. Člani in prijatelji — vabljeni! ŠMARTIN PRI KTMINJTT Prosvetno društvo v Smartnero pri Kranju uprizori samo v nedeljo 25. februarja igro: „Za hrepenenje po materi". Zato prosimo cenjeno občinstvo, da si vstopnice že v predprod«ji rezervira, ker bo udeležba na tej gri brez dvoma vel'ka. Prijatelji naše prosvete prav prisrčno vabljeni. Odbor. »GORENJEC« MAVČIČE Fantovski odsek in Dekliški krožek v Mavčičah priredita v nedeljo 25. t m. telovadno akademijo ob 3. uri popoldne v dvorani Prosvetnega domia v Mavčičah. Vljudno vabljeni! Bog živi! Gozdarstvo v kranjskem okraju V naši javnosti je zc» gozdarstvo mnogo pre-mulo zanimanja in razumevanja. Gozd je o-gromnega pomena ne le za gospodarstvo, marveč tudi za soc.alno in kulturno ž.vljenje našega človeka. Na kmečki grudi ni dovolj prostora zo vse in povsod se poudarja potreba po industrializaciji Slovenije Res, potrebna nam je industrija in to taka. ki je naša narodna last in ki koren ni v naši zemlji. Industrija, ki bo dobivala s rovine iz. naše zemlje, bo dejansko naša in nc bo v tako usodni odvisnosti od zunanj h mednarodni či-niteljev. Tuka industrija je v prvi vrsti ona panoga industr je, ki ji je gozd izvor sirovin. lesa kot glavnega gozdnega pridelka. Posebna veda o snoveh iz dneva v dan odkriva nove. dosedaj neslutene možnosti izkor ščanja lesa v ružnih vrstah industrije. Gozdno drevo je glav-in dobavitelj sirovin kemični industriji. Iz lesa se proizvaja celuloza, papir, umetna svila, špirit, ocet, lesni pl n za pogon motorjev td. Ko v d mo, kako zredno velik gospodar ki pomen ima gozd za posameznika kot za skupnost, nam veleva skrb za našo bodočnost, da se ozremo v naš gozd in se vprašamo, kako siojimo z našim gozdom, kaj in koliko nam gozd danes daje, ;n kolko bi n-'m mogel dati? Da bi mogli pravilno oceniti važnost teh vprašali] homo navedli nckol'ko podatkov, ki jih zkazuje gozdarska ^tatistka. Od celokupne površine kranjskega okraja odpade na: poljedelsko zemljišče . . 21.355 hu gozdne površine ..... 33.900 ha neplodni svet ..... 4,730 ha Skupaj 59 985 ha Gozdovi torej pokrivajo povprečno 60°/o vsega ozemlja kranjskega okraja. Za vso Slovenijo zneša "ozdovltost povprečno 50*/n. tako da pr števamo kranjski okraj med izrazita gozdna območja. Slika okraja bo še bolj nazorna, ako pogledamo v posamezne ob" ne, od kater h neke spadajo med izključno gozdna območja. Tako n. pr zavzema gozd od celokupne površ ne v občini Sv. Katarina 740/„, Besnica 72»/fl, Jezersko n80/0. Trž č 6()<>/o Naklo 62°/o, Predd or 56»/n, Sv Ana 550/„, Cerklje 52"/o. Le v ostalih občnah tuk okraja pokriva gozd manj kot polovico površ ne. Po velikosti imamo naslednjo število gozdu h posestev: vel.kost število posestev do 5 ha 3060 600 477 38 5 do 10 do 50 do 100 do 300 do 500 do lOOO ha 1000 do 2000 ha 2000 do 3000 ha 5000 do 4000 ha 10 ha 50 ha 100 ha 300 ha 500 ha skupaj ha -5654 5607 76-*5 2378 3048 1855 . 649 3299 3502 Skupaj 4405 posestev 53900 ha Iz prednjega vid:mo, da imamo v okraju poteg štev Ine male gozdne posesti zastip-mo tudi srednjo in veliko gozdno posest. V kmečki rokah jr 31.100 ha gozda al: 91°/o. a v rokah posestn kov, ki jih ni pr števati med kmete (nekatera veleposestva- industrijalci, ob-č ne in dr) pa 8.800 ha ali 90"/0. Izrazite gozdne kmetije, podobne on'ni na Pohorju, 'mamo na Jezerskem, v Kokri in pri Sv. Katarni. Na teh gorski kmetijah se goji kmetiistvo v ožiem snrshi le v mali meri, in je gozd edini vir dohodkov Za predelavo in izdelavo lesa obratujejo v kranjskem okra'u števlne ža"e. od enostavni venec'iank do modernih indus*r'jsk'h žagarskih obratov s po več polnojarmenikov Po način powna ;mwi sldexe š'ev'Io žag; vodne žnee (navadne kmečke žage) 60 na turlvnski vodni pogon ... 28 na pn'ni stroi ....... 5 na elektromotor .......3 Skupno štev!io ž">e ... 96 Po vrsti rezilni strojev imamo: venec' ianke .....82 po'n^'nrmeni'Vov . ... 92 k"o>n;h' žatr (c'rkulark) . 80 nihalni žag .....18 ostali ........13 Knnac:teta vseh žag v okraie zniša 140 000 kiib'čn'li metrov le» b *•• v malih oglasih se plača I) (V50, Najmanjfii znesek ie 8 D. Prostor za skladišče v Kranju se išče. Nus'"-v upruvi »Gorenjca". Kupim 120 komadov hrastovih kolov za ograjo iz bodeče ž cc. Dolžina 2 metra. Spodnjih 70 cm najmanj 20 cm debel ne. Pavel Mayr Kranj, Kokr ško predmestje 9. Moderno 4 sobno slunovanje z. vsem komfor tom v mestu se odda takoj ali pozneje. Naslov v upravi. Oddam opremljeno sobo s šted lnikoin ab prazno. Naslov: Stružišče — Labore št. 1" pot proti Orehku. Lepo sončno meblovano sobo oddam s celo _ _ dobro oskrbo v bližini bolniške blagajne. Na LCnđlu PlTC slov v upravi »Gorenjca". Čigava je torbica. V ponedeljek dopoldne je v trgovni Kern neka ženska pozib:la ročno torbico s (00 di gotovine. Dobi jo is'otam. Staro železo, baker, m od en no — kupuje po na j v šj h dnevnih cenah tvrdka Peter Maj-dič »Merkur*, Kranj. Proda se lesena baraka z opeko krita 7x5 in neku j stavbnega materiala. Jezerska cesta 15. Kranj Zamenjam stanovanjsko hišo pol ure od mesta za zemljšče na deželi 'udi bolj oddaljeno od Kranja. Naslov v upravi lista Vajenca za cementarsko obrt sprejme Drašler A'oz i izdelovanje cementni in umetnega kamnu. Kranj, Primskovo 32. ŠTEFAN ČENČIČ in FRANC KOŽELJ Izdelujemo tudi po meril V naši konfekciji dobite vse vrste oblek in obleke za Veliko noč in birmo po zelo nizkih cenah. Trajni kodri z najnovejšimi aparati tor vso v to stroko »padajočo postrežbo nudita cenjenim damam in gospodom solidno iu po najnižji ceni brivska in frizerska »Salona" Primskovo pri mostu Pire Ladislav Stražišče 166 Tri prednosti: Eleganca, kvaliteta, nizka cena odlikujejo sodobno pohištvu dobavljeno od tv. Mizarstvo Sloga Božič Jože KRANJ — STRUŽEVO V NAJEM se oddas-ta s 1. aprilom 2 sobi oz. 2 lokala v neposredni bPžini pošte in sodn'je pripravna za p'sarno ali kaj podobnega. Naslov v upravi »Gorenjca". B Couch 7ofe, ntoma«e, divane In vse tapetniške i/deike izvršuje točno in solidno V TONEJC tapetnik. Kranj Ako imate kurja očesa in se Vam dela trda koža, pridite v našo higienično urejeno pe-dikuro, kjer Vam naš pediker odstrani vse te neprijetnosti brez bolečin in brez kemičnih sredstev za din 6.-. Ne mučile se s krpanjem nogavic, ker Vam za malo denarja strokov-njaško popravimo moške, ieušfce in cirsške nogavice. Samo pri Bata. VINA dolenjska, štajerska 111 sploh vseh vrst kupile pri Centralni vinnrni v Ljubljani - Frankopanskn ulica II. Mimica Zagorska: o5 Marija Taborska Zgodovinska povest iz dobe turških časov.) (Dalje) „Gospod, res vam je to m.sel Bog sam poslal. Marija nuj kraljuje v glavnem olturju, Mar ja Sedemžulostnu. Taborska Munju. Ona nuj bo varuhinja Podbrezij. Kdaj bi tr> štor.11? Kur zdajle." »No, ne, Vil.bald. Ljudem je še strah preveč v kosteh, niso zbrani, ne pr pravljeni za tako slovesnost. Kadar se l.o to zgodilo, takrat mora biti dežela 0Č ščena, domovi vurni in sonce mora sijuti.* »Velja,* je poird I Vihbald domenek in šel med hrambo vce. Martina je našel intd prvimi kmeti. Luni si je pritegn I pas, si zanj zataknil nož. ..kam pa misliš?" gu je vprašal oče. .,\ Radovljico." Mesto je oblegano od Turkov. Pa če tudi prideš gor . uli misliš, da te bodo poslušali, ko jim boš privlekel Vol-benku?" .Saro poj dem." »Sum? V luknjo te vtaknejo!" Ne!" ...Vce?" M .1 rt in je pogledal očetu čistu od blizu \ oči. »Oče, ti si ljubi mojo mater." ..čemu sprašuješ?" »Glej, liubl si jo in jas..." »Ti ljubiš Polomi o." »De." ..In msliš, dn jo najdeš v Radovljici?" »Ce Bog da." v Ijeil |e tvegaš " ,.Ne morem drugače." ..Svobodo zametujoš.' »Brjg bo izkaza! mojo nedolžnost" V lilmldu se j" tresel gin*, »Ne hodi od mene, sin moj!" »Ne zadržuj me, oče!" »Ali ne si š š klicu svoje zemlje, sin? ..Glas srca je močnejši, oče." »Pa če te vabi v pogubo ?" ..Tudi zemlje mi brez nje ne bo dula sreče." Vil bald je razumel, le očetovsko srce mu je stiskulu bol. Vendar se je premagal in je še enkrat pogledal globoko sinu v oči. »Ali res ne moreš drugače?" ..Ne morem, oče." »Potem pojdi in vrnita se." »Zbogom in upaj, da ^e kmalu vid mo." Vil bald je odšel med kmete da ;>i z glasnim pomen-koni zadušil skrb za snu. Martin je odšel v cerkev. Pokleknil je prid oltar Marije Scdeinžalostne, kakor tisti večer, ko bi l>:| skoro postal pož'gulec. Molil je. kakor je molil Usti večer, le 111 sel mu je bila vse boli in bolj žalostna. Plameni sveč so osvetljevali Marijin žalostni obraz, njene , či, ki so lile vse zardele od joka. liol pa mu tO pot ni hotela pre.ti. ..Marija, ali mo vidiš, du trpim? Vidiš, o Marija, Ti si m-3 rešila iz Močilske jame, ti si ur dala v roke Vol- I.....ka, da bom mogel pred svetom oprati svojo čust, ti si me rešila pred Turki. Tuj, me. Marija Scdemžalostna, Mati Jezusova in Mati mojal Zdaj te pros'm za b:tje. ki mi je dražje, kot ves svet, Marija, če se to Še ni zgodilo, ne dopusti, da bi se umazane Leopoldove roke dotaknile bele golob'ce, Marija Scdemžalostna vrni 111 i v roke um jega angelja nedolžnega, neomadeževanega..." Več ni mogel molti. Pokrižal se je, potem pa jeizšelna spodnji strani cerkve, da bi se izognil ljudi. Tita se pa vendar ni mogel izognili. ..Kani greš, zdaj, sre ii noči?" ..Noe je najbolj pr pravna za poti, kakršna je »Greš vohunit za Turki?" »Neveeto grem iskal." ..Martin!" ..Mirani. Tit. Ona je \ Leopoldov i kremplji." T't je pritisnil roko nu srce. ..Potem je ne išči." moja. »Zakaj ne? Ali misliš, da je ne najdem?" »Najdeš, toda..." Kakor bi mrzla roka zgrabila Martinu za srce. ..Toda... Govori!" »Kakšno najdeš, če je v njegovih rokuh." Mart nu je srce trepetalo kot na vrvi. »Najti jo moram, naj bo karkoli." »Ne hodi." ga je prosi! Tit. »Ne hodi, ali pa pojdva oba." ..Ostani Tit. Sum hočem iti." ..Sam hočeš pasti v pogubo?" »Sam hočem uživati srečo, ali nos ti boleč ne. Vidin), du so vaša srca razrvunu, še bolj kot moje." Tit je žalostno gledal za njim, Martin pa je že preskoči! obz dje in izginil v noč. XII. Turki so bal tedaj oblegali Radovljico. Martin, ki je prišel v bližino mesta in se skrival po ol.ol ški ho-Btah, ni mogel notri. Mestna vratu so b la zaprta. Z zasilnega obrambnega zidu so neprestano padale debele skale in kotli kropa so parili Turkom hrbte. Radovljiški meščani so sicer imeli dva topa. toda streljali niso z njimi, ker so kamenite krogle letele predaleč in niso naredile Turkom nobene škode. Z mušketami so streljali le nekateri branil.ovci skozi line, drugi jih niso bili vajeni n to orožje je bilo tudi prepočasno Turki vkljub temu niso hoteli odnehati, ker so se nadejali, du bo v mestu dobiti mnogo dragocenega plena. Daleč v gozdove, prav do Martina je prihajal njihov bojni krik: ..Alah. il Alah!" Slovenska zemlja je tonila v krvi svoji sinov i Turkov. Križ iu p'dnmesec slu se odb jala drug od drugega. Toda križ je klonil, izginjal bolj ln bolj v senc1, naposled je padel in se pogreznl V temo '/ar 1 obrne ec 1 se je m/lil po vsej pokraj ni. Od Carigrada do Tridava je segal, njegov grozotni blesk je strašil že daleč daleč gori v severnih deželah, Slovenska zemlja je v nemi bol' tugovala; slovenske može so njihovi rodni bratje d v ji janičarji sekali s handžari, Za urednika in Izdajatelja odgovarja Veitovšek Milan v Krunju. Tisk ■k ima Tiskovnega društvu v Kranju.