324. številka. Trst, v torek 22. novembra 1904. •T Izhaja vsaki dan. Tudi ob nedeljah in praznikih ob 5. uri. ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. Posamične Številke se prodajajo po 3 novć. (6 stotink) ▼ mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, Celji, Kranju, Mariboru. Celovcu, Idriji, Št. Petru, Sežani, Nabrežini, Novemmestu itd. Oglase in naročbe sprejema uprava lista „Edinost", ullea Giors-io Galatti št. is. — I radne ure so od 2. pop. do 8. zvečer. — Cene oglasom 16 st. na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domači oglasi po pogodbi. TELEFON štev. 1157. Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč ! Naročnina znaša za vse leto 2-1 K, pol leta 12 K. 3 mesece G K. — Na naroČH brez doposlane naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: ul. Giorgio Galatti 18. (Narodni dom.) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti St. 18. Ptošro-hranilnični račun št. 841.07)2. 1 Ja- z včo besno-Govori b-, da bo (Brzojavne vesti.) PORT ARTUR. Besen napad Japoncev. ŠANGAJ 21. (»Reuter^ev biroc) pocci eo dae 17. t. m. zopet stjO napadli Port Artur. zasedli tek.liko važnih podzemskih rovov vtžaih pozicij. Utrdba Lungsusan. TOKIO 21. (Reuterjev biro) Govori se, da so Japonci v petek vsied vspešnega pod- kopanja vzili pr»,tifrkarpo vtrdbe Lung- busdd. Tri ruske torpedovke vtekle iz luke LONDON 21. »Standardu« so sporočili iz S^ngaja od 20 t. m. : Neki iz C fd sem k»j d* speli parnik poroča, da so zruskouai-če valko torpedov »Rjet .»ropn j« utekle iz iz Port Arturja s3 tr. druga uaičevalke tor ue iov. Dve bo ba e zajeli Japoaci. tretja je pa u bi žila. Forta Erlungšan in Sumbušan. LONDON 21. Iz Purt Arturja poročajo, di so dne 17. t. m. Japonci razstrelili mine, va td Č3§ar je zasiomba firtov Erluogšan in Sutnbcšin ob straneh razdejana. Mnogo ru-tk h strojnih topov na sprednj h zi iih je savijeno izven hoj«. Z bojišča v Mandžuriji. — Napad na Putilo v hrib. PETROGRAD 21. Sp-cija ni dopisnik >rii;ke brz javne bgenture* je sporočil vca- bili le brisani Vfci izrazi, ki bi kolikaj žalili ruski čut. Pričakuje se novih spopadov. PETROGRAD 21. »Ruakoje Siovo«?po-roča iz Harbina : V zadnjih dneh so Japonci dobili znatna oja^eva pehote in gorskega neprenehoma nadlegoval, so vendar napravili mnogo nasipov in drugih vtrdb in sicer v naši bližini. .Japonci so svoje zaloge ki eo bile v Liso angu, prepeljali v Jant*j. Kitajci zatrjujejo, da je sovražnik imel dne 10. okt. okolo Šilih© 15.000 mrtvih in 10.000 ra-n enih. Vsa znamenja ktžeo, da se v kratkem zopet prično boji. Brzojavne vesti. Veliki knez Ciril. RIM 21. Veliki knez C ril je doBpel Parnika ponesrečila. NE\V-JORK 21. Parnik »S cilian Prince* b 000 potniki iz Napolja, Palerma in Mar silje, je eno miljo od r*B lne poBtaje Long Beach blizo Ognjenega otoka z^šel na suho. Neki parnik remorker je dospel na mesto nesreče, da bi poskusil odpeljati parnik za topništvs. <_'a tudi jih je ogenj naših topov , . . čaBa plime. Parnik se nahaja v ugodnem položaju. M rje ie mirni. BEROLIN 21. »\Wttov biro« poroča. Parnik »Gertrude Worman, sa katerem sena haja 24 častnikov, 382 mož in 300 kooj je dVi neta« je prepeljala vojake in popatnike v Sva-kopncucd. Ako ostane vreme lepo, se bo najbrž večji del tovora rešilo. Paraik je najbrž izgubljen. Dijaške demonstracije v Budimpešti. BUDIMPEŠTA 21. Vseučiliščni slušatelji so priredili profesorjema VUssicsu in včerai semkaj. RIM 21. Veliki knez Co-ilje odpotoval Sa8h>'Ju °™cije' ker 8ta v Po^nski zbor- niči glasovala proti revizji poslovnika. Bivši naučni minister Vlasa'cs, ki predava sedaj oa vseučilišču kazensko pravo, je imel na v Palermo. Proračun za ameriško vojno mornarico. in kakor sedanjim in bodočim očetom, da se jim otročiči vzgajajo v njih materinem ez bu. Leta 1883. smo podpisovali prvo prošnjo v D lenČevi tiskarni ob ogli ulic Torrente in sv. Frančiška. Tista prošnja je bila odbita iz fjrmaln h razlogov, češ, da .oibor političnega društva »Edinost« nima pravice, da bi v imenu očetov prosil za šolo. Leta 1885. smo podpisali drugo prošnjo. Potem bo sledile še drugo in da-si niso te prošnje imele nobene t »rmalne pomanjkljivosti, vendar n ti danes n so še rešene. Nad 20 let, se torej borimo že z i ljudsko šjIo. ISad 30 let pi imamo že državne z ikone, ki jih je ustvarila libaralna stranka in ki so res liberalni. Z ikoni določajo obligatoričen obisk so', ali ta obligatoričnost menda ne velja za tržaške Slovence, kajti v tuje šole nočejo pošiljati svoj'h otrok, svojih pa — ninaaj \ Tako se nam godi po vsem Primorju. V Gorici so si s oer izvojevali svojo šolo, ali mestna obla?t je isto postavila daleč na per far jo in na tako neprimeren kraj, da je šola — prazna, ker gorišsi Slovenci ncčej-> pošiljati van;o svojih otrok! A kako je 93 le v Istri ? ! Ša daoea je tam nad dvansjst tiseč otrok brez šo skega pouka vzlic 114 530.^38 dolarjev, to je 17,372.448 več izjava demonstrac ja v prid njegovemu poli-neg) leti 1894. ! tičnemu vedenju, mora pripomniti, da ni to Zaroka velikeira kneza Hesen.ke^a. naloga vseučilišč. Vsakdo sledi svojemu pre- DARMSTADT 21. Heeecski državni mi-' Pri6ani"- St rA Je to on' a Btorli 80 to tudi niater je v imenu nadvojvode objavil zaroko oni' ki 80 b H nasprotnega mnenjs. Zato prosi velikega knez, Hesanskega z princesinjo Ele- i d Jake' ca' 89 Ved:že V8 lke Pollt'2ne dem0^ eo Japonci vtrdili avoje pcz cije. Gov. ri fe, da njihova črta ni posebno na gosto razvrščena, ker ee kotc?atrujejo pri Pjnsiku. General Linevič. PETROGRAD 21. Specijalni dopisnik »ruaSe brz javne agenture« je včeraj sporo Čil iz Huacšana : Geaeral LineviČ je teh dii inepic ral čete štirih vztočno sibirskih vojev, ki eo stavljeni pod njegevo poveljstvo. Baltiška dopolnilna eskadra FREDERIKS11AVEN 21. Rus a eska d»a je bila v min->li nuč. u*iaiauu v Sisg^c- ^ASHINGTON 21. T&jnik vojne mer-1 dijake nagovor, v katerem pe jim je zahvalil nar.ee Monton je izjavil, da bo prihodnje za ovac;je v kolikor so iste dokaz nakloaje leto znašal proračun za vojno mornar co i nosti za njegovo osebo. Ako bi pa bila ta vsem deželnim in državnim zakonom m vzlio ' dejstvu, da mora prebivalstvo plačevati kakih dvestotiseč krcn za ljudsko šjlstvo ! Tako je, kakor da je šola le gospodski luksus ! "Jako je tudi v Trstu. Slovenci to Biljem { oš.ljati svoje otroke v ptuje šole, kjer s3 jim tuzna-rodujfjo. To je skan ial, ki bi se ga sramovala tudi Turčija. Na* poznajo pač, kadar plačujemo davkp, kadar dajamo vojake, kadar niš potrebujejo kakor kanoneDlutter. Kadar p9 zahtevamo svo^ pravica, kadar zihtevamo, kar je v=ein milo iu drago, tedaj nam dajajo z nogo — saj veste kaj ! Ali pridejo Čas'., ko nas bodo zopet potrebovali ! Kaj bi porekli, če bi jim mi vračali milo za drago?'. V resolucij!, ki vam jo predlagam, zahtevamo cd vlsde, naj vrši zaiooe, naj zadorJ svoji dolžnost, ki j") jej nalaga zakon in naj se ne izpostavlja več sramoti! (Gosp. predsednik ji govori egnjem, ki gi ja užig^a važnoat n sloveenost moment?, a uagromad eni množica onoro Sjlme-Hohen olms-E:ch. Zaroka se je izvršila Bincči v knežem grada S.lme v udan0st ia p^vrženo.t. Na to so Lchu. Spremembe t ameriški dlplouiaeiji. atracije, ako hočejo v resnici pokszati svojo sledile zipet ovrc ie, nakar je pr čel V.assics svoje predavanje. Profiaor trgovinskega prava Fran Nagv, raj i« Muk Jena : J-ponci bo se umaknili v Še šAai, potem feo se jim ni poer e lo ziv ' LONDON 21. »S;andard< poreča iz ki je g'asoval zi revizijo poslovnika, ni danes Beti vrhuatc Puti o?ega hriba. Na \ B?j črti j Ne\\-Jurka od 20. t. m.: Lst »Sune javlja, predaval, ker so sa pripravljale proti njemu da poštene izdajatelj > Nt\v Jork Tribune«, demonstracij D jaki so v Košu^ Lijosevi R id, naslednik ameriškega poslanika v L^n ; ulici prire lili demonstracija proti vlad . Ko d n . V diplomaciji S verne Amerike se bo je prišla p licija so se d monstrantje raz izvršila baje velika sprememba. Velik požar t IJrooklfnu. NE\V-JORK 21. Vče aj z;utraj je izbruha 1 v svobodnem mestnem sklad šču v Brockii u ogemj, ki se je razš ril na štiri druge hiše, kat?rih prebivalci so se najbrž vsi reš i;. V »klad šču so pa^iloi našli 12 kropili. Na vseučil šč i je rektor ukizal nabiti razglas, v ktterem fe di aštvo pozivlji, naj ee vzdrži vspfce demonstracije. dela1 c . - em 7i ivu ter onan* bije daie^ taafeaj, Orrski prine Jurij v Parizu, da zamorejo torped.vke ukrcati p enog in i PARIZ 21. Predsednik L ,ubet je ca da plč»kajo m rnega vremeot. gd5t g,gltgrt pnnea Jurja dal obed, na ka'.e- Angležko ruske razprave. rega eo bil; povabljen; med drug mi ta li mi- LONDON 21. Reuterjev biro p«jroča iz n ster-ifei predsednik Combfs, min ster zuna Pfctrcgradu, di sta se Angli a in Rusija o nj;h f-tvari Da'ci?^, osobje grškega odpo- l-ced uJj(godbe 8,;OiazuncePo§odba, ki sianstva, angbžii poslanik, danćki p.slanik bo (K d pihana v ce
    Edinost< gosp. prof. Vsprejeti resoluciji. M. M a n d i r a. J R830lucija, predložena po predsedniku se Slavni zbor! Predragi r^jaii ! Vsi vi, kijje glasila : ste d-nfs prihiteli semkaj, da manifestirate! Tržaški Slovenci, zbrani danes, dne 20. proti ntš šoUki mizeriji, bodite prisrčno po j novembra 1904. na javnem shodu v »Narod-z Iravljeni od strani polit čn ga društva »Edi-j nem domu« v Trstu nost«. Na ta shod smo povabili tidi nače ponavljajo brate socija no-demokratišk.f gd mišljenja (Vee na'slove3neje svo;o že od leta ls8o toliko-obče odobravanje.), da nam tudi eni pon o Igrati v ulogah in na javnih shodih stavljeno rejo doseči ta n&Š kulturni postulat. Saj mora ■ zahtevo po ustanovitvi s oven-ke ljudske šole biti tudi njim, ki so sinovi našega naroda, I v ^eatu tržaškim in z ozirom Da to: poslanišii svetovalec ruskega poslaništva in vtČ drug h odiičnih oseb. Prokletstvo. Zgodovinski roman Avgusta Šenoe. — Nadaljeval in dovršil I. E. Tomić. Frevel M. C—č. V. Na Markovem trgu se je bila zbrala silna množica, ki "je pa napolnila tudi Srednjo ulico dj Dveri. Mojstri to zapust li svoje štacune, njihove žene svoje kuhinje, dečki in vajecci so prih teli na trg, da se nagledajo čudesav, kafcoršnja se ie davno niso dogodila na Griču. V-e je šumelo, privzdigalo glave, š rilo lakte v toeedova rebra in otroci ao se motali 1 udem med nogami kakor ps:čki, kričaje, vriščaje, in prekopicaje se eden čez dtuzegat dočim so Fe glave nemirne množice zibale sem in tja podobno morskemu valoveaju. V kljpcu sta stala poleg zdravnika tudi šolnik in klobučar, a za njihovimi hrbli te je skrival Pavišd < i jnč, ki je pldho gledai ckolo sele. — No, Paviša, se je obrnil ščuka do njega in je šepnil c b porogljivem uamevu, kje ti je ostalo tvoje pričevanja? — MolTi, nesreča, kdo vr«ga te vprašuje za to? je zaškripal Paviša in je sunil klobučka v rebre, da se je ta poslednji skoro zvrnil na šolnika. Kuzmič je stal na hrbtu prekrižanih rok, povsdigovaje svoj nos v zrak in posiuša e neprestano dokazovanje »vlaškega« zdravn ka. — Da! Da! js spregovoril Kuzmič, pravica je pravica, in zato tta na svetu zakon in sodnija. In vsakomur naj tluži ta izgled. Zato sem tudi danes pustii otroke iz šole, da vidijo, kaj je pravica. Aj, aj ! Kako daleč je prišia Ganč.nka ! — (jrončinka je lovila lisico, a je zva b.la volka, je dokazovala Jela G-uskp, ki je stala pred njimi, tudi jtz sem jej za-poprala. — Ma reci, becedetto, je začel zdravnik šolniku, udarjajoči se po trebuhu, je-li to prav, ali ni prav ? To vse je «ato> ker vari vod'co in kvari drugim pošteni posel. — Jjz > i rektl, je pripomnil klobučar, da je zislužiia to, ker je hotela uaičiii poštenjaka Pero, in to ni radi vodice. — A iaz bi rekel, je dedal šolnik modro, da bi ae tu našle še kake druge cj-parnije ; da jo je sodnija še močneje navila, izišel b! bil neorda sam nečisti duh. — Ob7aruj nas sveti križ ! 83 je prekrižala Guska. — Paz ta ! sedaj gre, je zakričal klobučar, privzdignivš ee na prste. Kraj ograje pokopališča sv. Marsa, dvigal 89 je debel osamljen steber od hrasto-vine, srametišče — ali »pangerium«, kakor p šejo stare kvaderne. Pod tem stebrom je stala med dvema kršnima orožnikoma Draga Gončinka povešene glave, zroča pred-se topim očesom, kakor da je mrtva, a dalje od nje mestni klicalec. Sedaj je jeden orežnikov strgal čarovnici kapo z glave in bsli lasje so padal niz razorani pio jadeai obraz. Tedaj je pristopil orožnik in jej obesil okolo vratu železen obroč, na katerem je ob verigi visel težek, okrogel kamen. — Na, kuga, drži ! se je zadri orožnik podavši Gon&nki kamen v roke. Pazi, da ga ne spuatiš, ker bi te s tem — in p< kszal je s prstom na kooje. A!a naprej ! Poberi se ! _ Težko! Težio ! je vzd hala čarovnica. Sprevod se je začel premikati ol stebra sramote. Najprej je stopal klicalec raeata v modrikasti obleki, za njim dva oro/.iika pod čeladama, obrnivša kopje proti množici, ki se je v hipu zac.-la razmikati ; med or.žai-koma pa se je tresla drobnimi koraki, omako ;aje in pavešeae glave, Gončinka, golo-glava, noseča s tisočima roiama kamen obrekovanja. Tako so stopali preko tr^a kraj posvetovalnica v sredajo ulico nasprot: D , e-rim. a potem je k'icalec klical glasno: — Cujta ! ljudie Gričani ! Veliki in mali, stari ii mladi! To je Draga Gončinka, zločinka, obrekovalka, tatica tijega poštenja. Pravica jo je dosegla, a sedaj nosi kamen na svojo sramoto. Sram jo bilo pred Bogom in svetom ! Bog varuj poštenje vašsga plemenitega mesta ! (Pride še.) da je po uradni stalistiki slovenske zasebne ljudske šole in c. kr. nemških ljudskih sol v Trstu izkazanih nai 1000 za šolo godnih otrok slovenske ni rod u isti, ne glede na to, da je naiman e enako ševilo s ovenskih otrok prisiljeno pohajati italijanske ljudske Čo'e, kjer učenci niso izkazani po narodnosti, da zsht3V3 kard nalno pedsgogično načelo, naj dobivajo otroci elementarni pouk v svojem materinem ieziku, da člen XIX. osnovnih zakonov priznava popolno enakopravnost vseh deželnih jezikov v šoli, uradu in javnem ž v'jenju tsr določa, da imajo javne šole v deželah z mešanim prebivalstvom biti urejene tako, da ee mora vsaka narodnost izobražati v svojem jeziku, ne da bi ee jej bilo treba priučevati drugemu deželnem jeziku, in da po teh predpisih tče Slovencem, kakor slaro naseljenemu delu prebivalstva mesta tržaškega, ljudska šila v mater.nem jeziku, d a bi bilo skrajno kiivično in naravnost nezaslišano, ako bi morali slovenski otroci ob znanih zelo neugedn h ioVaiaih vren enakih razmerah in ob nevarnostih, sjvjen h z velikanskim cestnim prometom svetovnega trgovskega mesta hoditi Iz mesta do em uro daleč na kmetske šole v o'ioi co, kar more zahtevati le, kdor nima niti trohice č.oveškega čuta za nežno mladino d a eo sedaj po odločbi c. kr. upravnega sodišča ovrženi vsi tisti izgovori, ki so služili vladnim oblast m da so zavračale nujno ;u v vsakem obz ru opravičeno zahtevo tržaških Slovencev, izražajo svoje ogorčenje na brezmejnem zavlačevanju tega vprašanja in pristranskem postopanju cd strani c. kr. vlade, zahtevajo da se vlada in posebno c. kr. nameatništvo v Tratu loti ods ej te stvari objektivno, brez obzira na katerosibodi st-an in da se drži s rogo načel, izraženh cd najviše upravno-eodae nrtance, in posebno osnovnih zakonov, na katere to vsi c. kr. uredniki prisegli : preglasa vlado odgovorno za vee nedogledae posledice nečuvene krivice, storjene tržaškim Slovencam ua šo skem polju ; in poživlja c. kr. vlado najodločneje, da v najkrajšem času reši vprašanje slovenske ljudske šole v Trstu po razmerah in potrebah, po zikonu in pravici, in na način, ki bi dostojen kulturne države. Dodatna resolucija gosi. Kopača pa se je glasila : Jugoslovanski sosijalno demokratiški pro letarijat v Trstu sklene z cz roao na temeljne nazore soc. demokrat, stranke glede dosege ljudskih in srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Trstu sledeče: Scc. dem. stranka je mednarodna stranka, ona obsoja predpravice narodov, prav tako, kak< r obsoja one po rojstvu in rodu, ter priznava vsakemu narodu jednake pravice v vsakem oziru. V tem, ko to konstatira, izjavlja ob enem najodločneiši pro test proti šovinistični a ae i• j o n a 1 a i borbi, ki ima svoj izrastek v vladajočem avstrijskem z i b t e m u. Uvažujt', da tvori slovenski živeij v Tr stu veliko manjšino prebivalstva, katero se neopravičeno prezira, iznži tržaški so?, dem. proletarijat narodu v tem kulturnem bo^u svojo simpatijo in pomoč. Oziraje se na temelj strankin?ga programa' zahteva, da mora biti šoia plačna in svetna in da m^ra ustrezati potre bam in razvoju posamičnih narodov; di d bivajo učenci učila sploh, ter da Be otroci ljudsk h sol in oai na v šjifa učnih zavodih, ki eo eposebni za njajo zastonj. prihoda baltiške fljte — moralo je toraj v Port Artur in v Vladivostjfr, ali pa v eno teh opor strategičnemu raz'rščenju za kopno in za morje. Tako je velel admiral. Ganeral pa je zehteval, da neora gro* (glavni del) brodovja iz kopno strategičn h razlogov v Port Artur, da bo tam v. vabo za prvo japonsko 6lr;tegično glavno operacijo — in da se tako tudi naval japonske vojske na kopnem izvrši kolikor le možno — mesto na vzhodu — na jugu Mandžurije, v bbž ni Port Arturja, sosebno z ozirom na okolnost, da je bilo predvidjeti, da bo oblrgovsnje trdnjave jako dolgo. Kajti cilj japonske operacije na kopnem je, da čim hitreje ru?ko mandžursko voisko vrže nazaj preko Harbina ; de vzame seboj, Kitajce ra levi, Korejce na desni, kakor svoje primorane zaveznike in da tako vso žolto raso, hočeš nočeš, spravi v gibanje proti Rusom. Zares, drren cilj je bil to. Ker, č;m bi bila enkrat ruska vojska na kopnem vržena nazaj preko Harbina in morda celo preko Bajka!a, trajala bi bila vajna — sko bi Japonci imeli gospodstvo na morju — leta in leta in bi mej tem ob znsnem vojaško-organizatoričnem talentu Japoncev Koreja in Kitaj (500 milijonov ljudij) dajala nadaljnjih neizčrpnih vojnih mas, ki bi morale Rusijo udušiti. V spričo te grozeče žolte Devarnosti gre vodstvu ruske mandžurske vojake va to> da tudi izrabljanjem geografičoe oddaljenosti zadobiva od sovražnika časa. zbng česar mu je japonsko razvrščanje preko Koreje in pri Port Arturju ugodneje, nego pa pri in te verno od Vladivostoka do doline Amur. Vs ed japonskega napada od tu proti Har-binu m» g a bi Jpponcern v v šoki mari nas mora toraj zanimati, kako eodijo tržaški listi. >Trie;te« konstatira, da se je manifestacija izvršila v najpopolnejšem redu in da ni bilo obžalovati ni najmanjšega »mirenta«. »Tndipendente« omenja v daljši notici naše manifestacije in zaključuje : Ni najmnnjša neprilično^ ni kalila manifestacije in mi sa radujemo na tem. Iatotako konstatuje »Triester Zeitung«, da se je manifestacija mirno izvršila, da so s« manifestanti razišli v najlepšem redu iD v tem razredu. Pa tudi če nisi to pot še i da se ni prigodila nikaka nepriličnost. vspeli, vendar smttjo b ponosom gledati na ^ Jft mnogo to, kar konstatirajo ti listi, a i segli neodvisni meščani toli sijajno zmago nad madjaronsko kliko, da si kaj tacsga niti največi optimist ni nadejal. V tretjem razredu ni madjaronska klika niti prišla v poster. Tu eo zmagali »četic ali tudi v tem razredu eo neodvisni meščani dosegli tako ituprzantno manjšino, da je danes razbita iluzija čistih, kakor da bi bil ta razred njihova domena. Nekoliko več organizacije od strani neodvisnih meščanov in nekoliko manje notorične^a »švindla« z glasovnicami od strani čistih, in bili bi prvi got.vo prodrli tudi važnoBt nj hovih izjav — ako uvažujemo nji- - je v tem, kar ne govore. NajvaŽDeji in na i karakteristični iijje ta moment, da ne morejo govoriti nič slabega. NajkarakteristiČneja pa ;e not ca v »Piccolu«, ki se omeja na dvojno konstatacijo . da je bila manifestacija in da je nsfa zahteva ner pravičen?. Kdor pozna neš »Picolo«, ta bo vedel primerno ceniti dejstvo, da t> pot to glasilo nič ne zabavlja, nič ne obrekuie in nič ne zasramuje. Te malobe=edno3ti »Piecola« si pač ni možno mis'i i druge če, nego da je bila veli- svoj vapeh v tretjem razredu. Mi se radujemo, da so tudi te volitve j hovo strankarsko stališče, podale dokaz o blfgodejni evoluciji, ki se vrši v Hrvstski par let sem po zaslugi resnem delovanju mladih energičnih mcž. V glavah naroda hrvatskega je jelo svitati in v njih dozoreva trdna volja, da izbr sejo na vseh pozic'jzh pečat po nasilju Khueno-vem uailjenega madjaronstva, kar a°> zg idi tem gotoveje, ker je narod začel razlikovati med gromečo frazo »čistih« in realnim, s..-lidnim delom pravih rodoljubov. Drobile politične vesti. Hrvatski sabor. Prihodnja seja čan«tvenost naša man fdstsc'je tolik*, da je eabora je napovedana za četrtek, dne 24. j zamašili*, celo »P.C3olovat vsikdar blebetava t. m. Zunanja trgovina Francoz k e. Grlasom uradnih podatkov je v prvih 10 mesec h tega Jeta iznašala v Francozki vrednost uvoza 3 044,979 000 frankov na in z'obna usta. Otvoritev zavoda za povspeševanje mulili obrtov za Trst in Istro se je vršila v nedeljo ob 11. ur: dopoludne v za t) prirejenem podopju v ulici Lazzaretto vecehio sprot: 3.885,840.000 fienkov v istem raz- ! ^ 99. Navzoči so bili med drugimi: gosp. dobju lanskega leta, a ^ vrednost izvoza : name;itaik princ Hohenlohe, sekcijski sveto-3.570,545.000 nasproti lanskim 3 459.465.000 valec ^r. Exner, minUterija'ni svetnik dr. \ea južna Mandžurija past. frankov. ! Breveha, oba kakor zastopnika ministra za r0e' StudijaoglagolBkembogo-; trgovino, župan dr. Sandrinelli, podpredsed- s 1 u ž j u. Uredništvo lista >R:s=egna (riuri- nik trgovinske in obrtne zbornice I)i Demetrio, d ca Eccles'ast'ca * v Rimu javlja, da pritf&e : istrski deželni odbornik dr. Cleva, dr. Cam-v kratkem priobčevati studijo »Liturgia Gla-1 p^telJi, kakor zastopnik istrske trgovin3ke in golito Remanac (GSagolsko-rimska liturgija), obrta« zbornice itd. k» n*egna med Slovani vzbuditi obče zaoi- p0 otvoritvi si ja go=p da ogledali raz- manje. »Raasegna« izhuja v Rimu, v a Pa- stavo rsznih predmetov. Ta razstava o3vane netteria št 27. ter stane na leto 12 lir. Sad lastnega greha. Mi smo že mnogokrat označili politiko n£Š h Italijanov, kakor politiko slepcev, ki mahajo okolo sebe tja v en dan in ne mislijo nikdar niti do juti i. To našo karakteristiko avstrijskih Italijanov je z enim samim vzklikom potrd i ni kdo drugi, nego — državni poslancc Mazzorata. Ta poslancc je govoril v sej i pesia^ke zbornice drse 18v t. m. o dogodkih v Iuomostu. Ko je obsojal trmoglavo pelitiko vlade, so mu nemški noj-Unfi aplavdirali. Ko pa je rekel, da mora vlada nemu loma ukreniti potrebno, da se italijanska juridiČaa fakulteta premesti v Trat, tedaj so nemški poslanci — molčali kakor grob. In tedaj je \ skliknil poslanec Mazzorana jezno in cbrnivši S3 proti nemškim poslancem : Aha ! sedaj ne splavdirate! Kaj nam pravi ta v«klik poslaaea Maz-zorane ? ! Dokler Ital jaai delajo in govore v siladu z interesom nemških s rank, dotlej bo jim Nemci prijatelji in ravezniki. C m pa I aliitni govore o spec fično italijanskem ia tfrfBu v kraju, kakoršen je naš Tisr, kjer imajo Nemci svoje cilje, kjer so torej italijanski in nemški interesi v nesfgla«ju: tedaj jim Nen ci niso vtč zavezniki. To je torej tisto, ksr mi vedno pravimo o pol t ki Italijanov : v svoji slepoti pletejo šibo, ki jih je ž j z č. la tepsti in j h bo v bodoče še huj* vecuČ 1 skem vprasacju, to je le neravni sad dj hovpga 1* tafgra err« hs. Domače vesti. Pogreb gosplce Erneste Sanciu Dre jaeeve. Včeraj takoj popoludne so odatsli k večnemu počitku prerano, v cvetju mlade dobe dvajsetih let preminulo gospico Ernesto m jedprta do 24. decembra in to ob delavnikih od 3. do 8. ure popoludne, ob nedeljah in praznikih od *X ure dop. do 1. ure pop. — D*nes prične na zavodu pouk za mojstre in sicer na>prvo za čevljarje, potem pride na vrsto pouk za krojače in miztrje. Praga in slovenski visokošoleL Iz Prage smo preje i : Da je Praga za vzgojo našega višjega razumništva velept mer.ljiva, kdo bi dvomil o tem?! Ne le vsovTŠena Sancin-Drejačevo. Skedenjci in mnogo druzih znancev oriiateiiev sooštov.ine rodbine Sancinove je. . . r J : , 4 , , . 1 . . . , . ... učilišta, kier delujeio rtvetovnoznane s le, so prihitelo, da skazejo pokojnici zadnjo ljubav J J ' .. dijakom na razpolag'), ampak tudi družb« jim I slasti je'bilj čaeouo Je P"«toPaa, v kateri ee, ako je kaj prave volje, kmalu prstno vdomačijo, in o m je ,11 da s tem doaesejo globokos žaljeni roab ni tolažbe v tej težki uri zastopano tuđi učitegatvo po več gospodih in gospioat1. Yji pred bolniša co pri Sv. Mariji Magdalen , kjer je po s o niča zatisnila svoje oči, te je zbralo mnogo žalovaiCcV v časten sprevod, ki pa je m^d potoma v Šked«nj vedno nartš5al in je sledaj.Č dosegel dimenzijo ganljive man fefeUc.je sožalja. Do meje med tržaško in šaceilonjsko aatastraluo obč.uo je vodil kondukt -kapelan od sv. Jakoba ^eleč. g. Skabar. Na meji je pričakoval g. žu^n.k Šiedenjski. Ko je m poiucšttviini dana p; sebno pr ložno^t, da se konkretno izobrazijo v daoes tako važnem Darodno gospodarskem oziru. Saj je Pn-ga glavno ms*ro t, r sred šče nejindustrijalnejee in najbe gateiše dežele neša države! V taksnem mesu, kjer se združujejo tako mogočni kulturni tiki, človek duševno tikorekoč Sim od sel>9 raste, ako ima kol ekaj odprte oči. AkademiČoa rolndina nsša je v poslednjih letih uvidela to ; dijaštvo naše se v pragi mneži. Saj pa Koiiecni vspeli občinskih volitev v Zagrebu. SUdnj č je poznan izid obč nskih volitev v vs h treh razred h. Opozicija in ŽDjo tudi obvezna, brez- mi moremo biti povsem radovoljni, ker je vspeh cadkrilil naše pričakovanje. Do pred par mes-cev ni zagrebško občinstvo niti sa-n ab, da mu bo mežno poraziti vladajočo Lliko. Radi tega so se razširjali glasovi, naj 1 iljno izobrazbo, prehra-1 bi se meščani ua volitvah vedli pasivno. No, i ti glasovi eo bili nadvladovani z glasovi, naj Mednarodni soc. dem. tržaški proletarij.t. bi »e neodvisno meščanstvo spustilo v volilni 1 boj, da poskupi s7o;e sile in stori enkrat za v me je pripravljen napet: vso svojo silo, da pomore brezpravni mamšini tržaškega prebivalstva vselej konec znani madjaronski kliki doseči kulturna sredstva, ki služ jo v to svrho «tnem zastopu, ki ni bil desedaj drugo, nego in eo izoli'-azbo neobhodno potrebna. Rusko-japonska vojna. je res čudno b:lo, da se naši mladeniči prej l1o niso upali nikamor, nego v Gradec Kar ee jim degaja sedaj ob zbor »Velesile* zapel ganljivo žalostnko, se 3 6 J J . 1 » . ,« .. pa je V n?tr ških zavod h iz-> >- nutsar se je spi e/od ;el dalje pom škedeniskemu pokopališču. Ko pa je tu — po J f f r lani dijafe BI tu težio dobiva z^sluzke : «ia bi pa le bo2;atajši smeli vživati preiloosii ekaptzitura madjaronfeke vlade v Zagrebu. Friče'o (=e je agitirati in zagrebškemu meščanstvu Be je začirl > odpirati oči, da je začelo spoznavati, koliko zla da mu je bilo TrBt, 21. novembra 1904. provz:©čeno po iiidolenci nedostojnih madja- V kakov namen skuša portartnrsko brodovje ^kih zastopnikov, n«, zsgrebškemu prebi- prodreti blokado?! valstvu niti ni trebah, odpirati oči, ker mu (Dopis iz strokovnjaškegei peresa.) j« začelo že samemu postajati jasne, kako JI. grdo se je zlorabljalo njegovo zaupanje od Nu, Aleksejev in Kuropetkin sta ved.la strani on h, katerim je bila poverjena skrb prav za gotovo: njegovih interiBiV. s i da bo služilo ramenu, sko ruiko bro- Vo itve eo izpale povsem ugodno za opc- dovje v vztočni Aziji vzdržuje defenzivo do zieijo. V prvem in drugem razridu so do- dovršetih cerkvenih molitvah — društvo za tretjo žalostinko, se je na obraz h vseh črtala huda žalost in tud. v oče^u m-rsikatere^a zre lega moža js bliščala solza, ki pa ni veljala samo spominu blage pokojnica, ampak še posebno od neizmerne tuge potrtemu očetu ia vsej rodbini. Če kdo v prvem okraju zasluži to.iko sočutja, je to naš S^iic.n, ta vredni prvoLomelj in bivši zastupnik teg* okiajd. Kako vel.ko je roduljubje v srcu muža, zatj je ^odal - • » j 00 »m najsijajoeji dok.« minole o.delje, ko ^»rih „.kajiojih d,jakov oe UgaJa;o. .rod- je „rt od žiloati in Sol«5,g« oSesa, vea,lar- -1™8-"« 'ma le en,.c,lj = d" 8a J » , . . . . , bedo ter pomanjkanje marljivega ter poste ie prišel na — naš manifeatacijaki shod. UBU J , .1 . , . peh neSa slovenrkega d»jaka. Morda se misb, na Pogi nevarnosti ra mladega mož« 1 pa ie tega mesta, b lo bi kruto: podpiranje potrebnega s ovenskega dijaštva v Pragi je torej moralna d.lžaost rašega naroda. »Podporno društvo za slov n^ke v foko šolca v Pr»gic apelira vnovič na plemenito čuteč^ raV> javnost, objavljaj«.5 IH. letoo poročilo za l(.>0:i/4. Upamo, da ne b > pro-Bvitljecegi človeka, ki bi društvu svojo roko odtszal morda radi tega, ker mu ideal' te »N.stm mogel drugače, in ta lepi naš vb| mi je v tej težki uri kolikor toliko v tolažbo«. Tako ji zaLrdil mož piscu tth vrstic. Ćast in Eočutje takemu možu. občinskih volitTah t Kamnika so v III. raziedu zmagali kandidatje narodno-ktt d.eke stranke, v drugem razredu je odločil žrel) tri oibornke narodno katol ske in -> narodno napredne 11 anke. Neslovenski glasovi. Pravilo je že to, kako soli neprijatelj o kakem nalem dejstvu, o kakem dogolku, o kakem nešt>m emu. V so v F rt gi nevarnosti ra Kje pa jih ni ? Ali v dunajskem mestu n; feakov ? ! Ab ne v najnemškejšemu meetu ob Muri? Ali Hploh kje ne? Revščina je pa poveodi Luda. Zatorej : Odpri sreč, odpri rokč, Ot raj bratovske solze ! Y predoru pri Jesenicah ša vedno nagajajo žveplj«ni sopari, ki delavcem ne puščajo delat1. Itženirji proučavsjo, ktko bi B6 zamogla nevarnest za dc'avca odsirauiti ter nadaljevati vrianje, a dcBedaj ee jim to Pleban. Kojižnif-ar : ;'ur. Aleke. Hrešov£C. ni poareSilo. V soodnjera rovu ne morejo GoBpodar : ph 1. Jakob Kelemina. Odb. nam. : delati dalje Naš kmet in ptujski »Stajerc«. Pod iur. Fran PaviiS. Samomor. 21-letca šivilja Eiiza KovaS.č, tem naslovom nam pišejo iz 'ptujske ckolica: ki je stanovala z roditelji v ulici Pier Liigi Navdušenje, ki je vladalo začetkom za Or-M* Paleatrina, je včeraj eamomorilnim name-nikovega »Štajerca« tudi med boljšimi kmeti, | nom izpila precej veliko množino karbolne se ohlaja od dne do dna vedno bolj. Ljudje kisline. Ko so njeni sorodniki prišli na sled so začeli spoznavati »Štajerčeve« »napred njake«, in mnogo jih je že izprevidelo, daje ta list le sumljivo torišče, iz katerega se iz teka ce«ažoa nemčurska gnojnica na vse strani. Pr.etaši »Štalerčtve« stra ke so s*daj pri nas še tamo ljudje, ki so ali »plcb brez vsega značaja, ali pa eo strastni sovražniki duhovščine. Ssdaj, ko s_> radi premajhne brižnost' našik vod teljev ti »napredajaki« in »osrečevale": kmeta« dobili tuli okrajni zastjp v svoje roke, sedaj bi se utegnila ta stranka še nekoliko časa držati, a obstanka jej ne bo. Prej ali slej odklensa tuli Omiko vi stranki. V zidv]\ številsi »Slov. Gospodarja« priporoča nekdo ustanovitev narodnega odbora, hi naj bi mu bila i:r.cena skrb za utrodno šolstvo v okra u, osobito naj bi bistrim okom pazil na to, da bi k?a;, šolski sveti v narodnem oziru izvrševali povsem 6Vojo do ž nost. Lepa je ti m se', ktjti narodno šol:t/o je mogočen faktor 1 lutake prosvete. _o_ Umrl je pri sv. Petru niže Maribora žapan Alojzij Velebil. Na smrt na Tesali h je mariborsko po rotno eo lišče obsodilo v soboto delavca A> toaa Majeeaa, ki je v mariborsai oko ici umoril Antonijo Poreb. Na rizpravo je prišlo 49 prič. 80-Ietnico svojega rojstva je v nedeljo praznoval p. r. g. Andrej Zbinejic, stolni dekan v Ljubi. Virtuoz Fran Ondriček bo v s b ito, dne 3. decembra konceitiral v Ljubljani. Koncert priredi »Glasbena Mat ca«. Pozneje bo koncer oval v Tr-»tu. Ljubljanska »Kreditna banka« namerava ustanoviti akci sko družbt«, ki naj bi zgradila tovarn » za i drlovsnjs ledu. NadporoČ'iiika zadela kup. V pe'ek zjutraj so ca= i v G rici v gospedski i 1 c nadperočj k« Gn g^trj« mrtvega v njegovem stan »vfcn u. Zideli ^a je ka;». Za družbu st. Cirila fn Mctodija so nabrali ( n d jpcslali caši upravi) na L gu pri sv. Luciii v g stilni F/ttn kovi 8 kroD. In sicer ob »k iesnju i.raja« 4 K \)2 f-t t., ki so j h darov: 1. J h^ S ekovirti, Ji>sip Sf H č; M«te\fc Murcvce, Fivcja Prmtž.č Stanislav Z hi i i Ogojeslav Fratni «>•> 10. in pol uri z utr j ired deseto iiifcši j« r f- a gc»eti vas Tabor nad Zagorjf m. D taa ni bilo nobenega « draelega človeka razun o r k in bolnikov. Koliko je ni š j eam';'. llokoborba, ki >e je vršila v s>Loto med j'< m>še- c m i j Kocbo v Lju^ljan', se je koteala z i m go prvega. T(-mtševid ja v nedeljo premagal tud Ita ijana Frai ch;. Kakor s no ž njenemu blaznemu početju in bo poklicali zdravnika ee zdravniške postaje, je bila ž a vsaka pomoč prepozna in brezvspešna. Pol ure pozneje je bila nesrečna deklina Ž9 mrtva. O vzrokih samomora ni znano n česar. Znano j9 pa, da je pokojna že enkrat prej izvršila poskus samomora. Nesreča z automobilom. Včeraj popo-!udne okolu 5. ure je dirjal z vso hitrostjo avtomobil f?ia F_bo Severe). V automobilu so bili : cLtfcur, dva gospoda in ena g03pr. Po cesti je pa misel automobilu nasproti kon ; a chafeur, da bi se ogail konju, je zavil v stran, pri tem je pa zavoz 1 na kup kamenje, nad katerim se je automobil zvrni'. Chafeur je bil težko ranjen in so ga morali teravestrega odnesti v bolo šaieo. V bolnišnici h^i zdravniki konstatovtli, da je chafciirju, ki jo 36 let";i Enil Ka lin, preb ta lobanja in da je malo nade, da bi okreval. Gospoda io grspp, ki 83 b i v automobilu, si bili tudi, s'c r pa lahko, raDjen:. E len g ii-podov je bil s. Julij Pollack, gospa njfgo^a soprega a drugi gospod pa nečak prvege. Kri ! Nccoj okolu 1. ure p j polunoči so trije gospodje v diužbi enega redarja priveli na p:možno p st3jo g. Trevesa 42 1. Josipa Oeine, kateri je imel precejšnjo rai o na glavi, iz katere mu je lila kri. G. Treves mu ie zpr^l rano ter ru povezal glavo. Na vprašanje, kdo da ga je ran 1, je Ćerne povedal, da se mu je v uMci Rbirgo približal neki n'pmu n-;:n> n Človek, ki ga je, meni nič tebi n č, udaril po glavi ter potem odšel. Kma'u za tem so pa priš'i oni trije gospodje, ki fo ga z rtdarjem pprem li na pomožno postajo. Iz »Škrata« : — V čdm ee rgz'ikuja stotn'k od po* rečn ka, rekrut Strel ? — T?ga n° vrm gospo 1 korporal! — K^ko ne? .Ja'. mUl-irn da ti tepec ne razlo^ui^š n ti vola od osla. Zadnje brzojavne vesti. i Rusko-japonska vojna. Novi napad na Fort Artur ? ĆIFU 21. Kakor pripovedujej) popot-n kr, ki so despeli semkaj iz Daljnega so Japo&ei p'ičeli napadati Pcrt Artur dne 18. ozirema 1HJ. t. m. ČIFU 21. Neki japonski uradnik, ki je dospt 1 semkaj iz Daljnega z drugimi popotniki, je pozitivno izjavil, da n'so Japonci vnovič napadli Port Aitu jr. Tozadevne vesti iz Dal nega so naybrž nastale vsled tcgj, da eo b.le sveže č te, med temi sedma divizija, odposlane na fronto. Iz Mukdena. PETROGRAD 21. Dopisnik »B ršev. Vjedomosti« je včeraj zvečer sporočil iz Mukdcni: Na pozicijah vlada popo'.en mir. Dvorana za sodne dražbd v ulici Sanita št. 23—25. Uradne ure -samo ob delavnikih) od 8. do 12. predp in od 4. do 7. popcludue. DRAŽBE: ki se vršijo danes: Predmeti, ki se bodo prodajali na drobno ali pa v posameznih kosih bo : barvan saten, batist, perkal, fuštanj, plašči za gospe, sukno za moške obleke, volneno blago za ženske obleke, mideroi, preproge, srajce za moške in žonske. spodnje hlače, pogrinjala za postelje itd. itd. j topn šiva, ki je predvčerajšnjem pričel. naravna alkalična kislina B je ponehal. Vreme je neugodno. Oate pričakujejo vedno novtga resnega napada. Častnik, ~ ki je dospel femkfj od najskrajnrgd lenega jg krila je pr povedal, da pošiljajo Japonci male | PfVB klet da.1 ITI^tiHSkih VSIl I SVOJI K SVOJIM! jo^deike radi preskrbovanja z živili k izvir kom reke Ja'u. i Ta b gata pokrajina ima še velike za-l^pe rfzaih živil in i udi cene fo lam zelo nizke, dočim ie v Mukdenu vtlika drsgiajr. Ki pud slama stane 80 kopejk, 1 pud ječmena 2 rab.ja. Velika poplara. AMSTERDAN 21. Gias >m por, č Ia »Handel-blada« z Batavije, je orzau na Tf-lave-skih otok.h }>rcvzročil vel ko poplavo. ^0.000 prebivalcav je brez strehf. Hiša in ladije so bile razlejane. Nasadi so uničen*. Avstrijska zbornica. DUNAJ 21. Danei so bili dižavnec-u zboru | redlož«ioi 4 z ikonski načrti in s cer v gospodski zbora ci : zakonska načrta glede društev z omejeno zivczo, in o sklicanju upn kov, v pes anski zbornici pa : zak uska načrta gleda odg)vorno-ti i« škodi, pro/zr »-| čeno z avtomobili, o'.ir. o ejprerasmVi in do poinitvi določilo vps)vanju v trgjv^ki io za-j družni r-evs+fr. ' BlllBfHla't'U i rt B Blliškov & ArauibaŠin. "j v TRSTU, ulica Sanita 22. •"ta- TRANSITNA ZALOGA L Lastni vinogradi in nasadi oljk v Kaštelu r Dalmaciji. 'i Na zahtev se (K>.4ilja na dom v steklenicah ali sođćt-kih. Nad 40-leten vspeh. Razne vesti Volilec po SV. pismu. Pri občinskih vo litvf h v F an»obi(»iu j^ nek nezadovoljen infšč->n oddal sltdeči volilni listek: >Izaii a 41, v j sta 24 «. (DctiČno mesto se glasi : »G ej. iz nič s e, in vase delo je n č in vas voliti j a gn just b «). Gospodarstvo. Vinska I< tina v ormoško ljutomerskih srorleah. Spomlad.' letošnjega leta je trta v n a i. vicoiraHih tako bogito nastavila ka t-rn ko *, da se je ž» mirtikaferi vi-n« gradn k vts^lil, če^ : e'cs mi vinograd bogati poplača trud, ki ga imam ž njim. A varal se je. R zae \r-menske nžzg d?, izlasti pn el-bj deževno vreme, je napravilo črto č-z rtčun upapolnega vin^gradiika. Koncem maja in s početka junija se tuk^j navadno prvikrat, koncem ju-.ij* in P{ o5»tka julja ps v drugo škropi pr ti jertnospori, a 1« t »a je b lo drugo š^rop jenj« ob navadneaa čas-u zve čine — prekasno! Peronospora je bila na- Sprejemajo se vsakovrstna dela in posebnih načrtih. po w Jlusirovan cem'K Drezpiacno in franko. Tovarpa pohištva = RAFAEL ITflLIfl — Velikansko skladišče in razstava pohištva in tapetarij TRST ulica Malcanton štev. 1 po zelo nizkih cenah. Najstarejša mcdicinalna specijaliteta naše pokrajine. PASTIGLIE PRENDINI (od ogohinjene sladke škorje) Iznajditelj in izdajatelj P. PRENDINI v TBSTU. Odlikovane z kolajnami in diplomami na prvih mejnarodnih razstavah. Počaščene sJ> zaupanjem odličnih zdravnikov ter predpisane kot domače zdravilo pri : grlobolu, kašlju, hripavosti, upadanji glasu, kataru. Zamorejo jih vživati tudi otroci, nadalje pevci, govorniki ter učitelji, da zadobfc či?t in svež glas. Nil. Pazite na nepoštene ponarejanja ter zahtevajte vedno ..Pastiglie Prendini". V škatlicah : v lekarni „Prendini v Trstu" ter v vseh boljših lekarnah tukaj jjj in v Evropi. Tovariti pomfetvfc i! Aleksander Le\?i S^mzi ulica Tesa št 52 {t Irjatoi hiši.; ZALOGA: Piazzz RoS£Hq (šolsko poslopje; 5 I Con«. s« ni bati r .rakt» iV^?- Spreiencajo sp vsakovr«:t,is de = a nei do posebnih načrtih. t? •• o»iu4Jf r> l ^ i«« r step la s tako močjo, da nam je v/ela skoraj , obavili, boril se bede g.|polovic3 zasnovanega p-idelkf. Nekat-ri so T. mast v ć danf s zvečer z Nemcem D.etr.ch-j š'ir0Pjl1 tlkoJ v lr 1 e n Cfck> v 5etrto' btrgom v ffkdalA'n »Politima Koss.it «. a «"tonJ ! Zamujeno sa m dalo več popra- Ženski pcdrožaiei družbe sv. Cirila % L!' i n Metodija * t f risto^iie kak0—60 st. Iit3r. —s.— tečaj cdbor, ki s<» je kc.nst tu rai sledeče : Predsednik : phil. Ivan Steblovnik. Podpred-sedn k : phd. Josip H_cin. Tajnik : phil. Srečko Serajn.k. BI gajnik: tthn. Viktor Mizarska zadruga v Gorici (Solkan) tovarna pohištva s strojevnim obratom priporoča slavnemu občinstvu svojo zalogo pohištva prej ANTON ČERNIG0J via dei Rettori štev. 1 (Rosario) - v Trstu - tile cerkve Sv. Petra v hiši Mareuzi Največja tovarna pohištva primorske dežele. Pohištvo izdeluje se solidno, trpežno in lično, in sicer samo iz lesa, posušenega v tovarniški sušilnici s temperaturo 60 stopinj. Vsaka konkurenca je izključena. "^O Hlbum pohištva pošlje se brezplačno. Prodaja se tudi na mesečne obroke. Zastopstva v: TRSTU. GPLJITU in ALEKSANDRIH (ORJENT). ----• .V.^ -a ^ VI ^ • ^Jr JjjMUMHUHgg Serraval!o-vo železnafo kina vino za bolehne otroke in rekonvalescente. Provzroča voljo do jedi, utrjuje želodec in ojačpje organizem. Priporočeno od na|sloveeih zdravnikov v vseh slučajih, kadar je treba se po bolezni ojaeiti. Odlikovano 8 16 kolajnami na raznih raztavah in z nad 3000 zdravniškimi spričevali. I. SERRAVALLO Crst. •--- ! * jrejema savarovanja človeSkeca živ-! enja po najrazDOTrstDejSih kombinaci-ah pod tako ugodnimi pogoji, ko no iiena droga zavarovalnica Zlasti je agtcn > zavarovanje na doživetje in smrt z unanjšujočimi se vplačilu Vsak flan ima po preteku petih let pravico do dividende. 99 SLAVIJ A" vzajemna zavarovalna banka v Fragi. Rezervni Fond 29,217.694.4-6 K Izplačane odikodnine: 78,324.623-17 K Po velikost! drnca vzajemna zavare:valnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. V8A POJASNILA DAJE : Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih ceuac. Škode cenjuje takoj in najakuntneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje • _■_ Dovoljuje iz čistega dobička izdatre podpore v narodne in občno koristne namene. MALA OZNANILA ^m t Čevljarnica -mm Iv. Lekan USTil. GiiiiaT ii.ljsi.Trm) izvršuje točno m elegan. vaakovrslna obuvala za gospe, sospode in otrobe. Specijaliteta: obuvalo za defektne note : obuvalo po kooitah zad. modela. V novi prodajalnici jestvin in koionijai Petra Peternel v ulici Gulia št. 76 je vel olji ti vsakovrstne jestvioe kakor: kavo, rit, t***tenine (napeljske), »Imlkor, turSono in belo 111 oko. naravno maslo, sveće, milo, jedilno olje prve vrste {»o 36 novč. — ltlagro vedno sveže.— Josip Talamini TEST -11. della Pieta 13 (dvorišče) Zaloira Istrskega in dalmatinskega vina, maršale, vermuta in linjfiti. reToška v boliljkali. Dostavljanje na dom 000000000300000 Svoji k svojim ! Podpisani priporoča »vejo zalogo oglja. drva. premoga in drugo razno kurjavo ter petrolej. Pošiljanje na dom. Josip Muha, al Ca vat a iuhod ulica Ca-vazzeni 51 3). ooooooooooooooo Iv. Kopač svečar v Gorici priporoča priznano najboljše in najcenejše ♦ voščene sveče * Cenli brezplačno m Iranko. 311 KODI LNICA Henrik Bonetta ul. Carradori 18 fvogal Geppa) Specijaliteta navadnih in me-•iifiualnih ilrog, liarv, [».kosti, lakov, Sčetk, čopi cev, na vati-m-ca in |>nrfiiniti<'cu mila, petroleja, Špirita (žeste) i gorati. — Barvilo za čiščenje -— .-—-vina.--■ — Nizke cene. Prodaja na debelo in drobno Podpirani priporoča svojo »NOVO PEKARNO (N SLADĆIĆARNO pri Sv. Jakobu istrska aiiea 12 (zravei si. šele). Vedno svež kruh. Pošiljanje na dom. Sprejema na- rućili in domači kruh v pecivo. Postrežba tečna. Benedikt čuban Trst s.ikar-dekorater. Sprejema tlelo na deželi. I>e-koraeije solt * papirjem. Slikanje sob in napisov r vseh slogih in ua vse način«. Ponarejen les in marmor, liar-vanje pohištvu, poiluv itd. Vse po mitniih cenah, točno in hitro. Delavnica: ulica Ugo Foscolo štev. 19. Nova prodajainica Romolo Perini zlatar in droguljar Via del Ki v a zft Sprejema poprave, kupuje zlato, srebrno in juvele. Fopravlja m na jamstvo. Prodajainica jestvin in fcolonijal napoljskih in tuzemskih =3 testenin, olja. kisa. mila Ivan Počkaj TRST ul. Pet ronio 2 vogal ulice irettefontane Zaloga moke, žita. otrobov na izuero, 6uerino jVIareon fjcp SalVatOre iiarloSchonberger Prva trž. brnsilnica ulica Ti varne! I a št v. Priporoča svojo zalogo oglja in drv. ki je vedno preskrbljena /. najboljšim kranjskim blagom. Prodaja na debelo in drobno. Pofiiljarje na dom. — Telefon štev. 1664. —. ornam. kamnoseski mojster F>ELA VNICA spominskih kamnov — _ marmorza pohištvo Tr-t ul. Farneto -*>7 TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST, ULICA CASSA Dl RiSPARMlO 5 MEBLOVANJE PO NAJMODERNEJŠIH ZAHTE7AH KATALOGI BREZPLAČNO. Jfaro3ni kolek i* vdobiti pri upra/. „edinost^ — - iiuti LAPE Velikanski prihranek se zadobi, ako se uporablja novi aparat „L'APE", ki vzdržuje plinove mrežice. je aparat j ki ne bi smel manjkati v ni kaki rodbini uradu, društ* ah, prodajalnicah ter javnih krajih jamči vsakomur velikanski prihranek na steklih in o Prijavljen mrežicah; stane le 20 novč. s«" vdobiva se glavni zalogi ul. Giulia st. :>:> c rj patent. O C0C03 03C0000DC00 CCOOOCOCOCOOOO CCCOCOCOCOOCOO 0000003C03000C;.. TRST ul. S. Caterina j j, JI civiina krojačnica Naročbe in plačila po dogovoru VsaiatMaseiziotoviv24iir. — na električno moč — Gualtiero Cozzio Passo S. < liovanni it. 2 (vogal ulice Torrente nasproti kavarne Chiozza izvršuje vsakourstno brušenje in poliranje. Ima tudi v zalogi vsakovrstne nože itd. Jvan jancar tehn. konccs. zobozdravnik TRST ul. Torrente 32II. n. Delavnica za umetno zobovje. Izvršuje popotno zobovjeiz kaučuka uli zlata po francpzkem sestavu. Poprave v 2 urah. Cene zmerne. ^m S p rej C 711 ;i od S 6 pop. izam Najstarejša slovenska zaloga, tovarna pohištva Ancreja Jug- v Tr.-tu, ul. 8. Lucia 18 (zadej tribunala) priporoča vsake vrste solidno izdelano, svetlo ali temno po-litirano pohištvo. iti Tovarna kisa Brnscliiia & Hrovatli Trst - Riva Grumula 6 Zaluga vinskega kisa in specijalnih kiaov. Koiikuteiičue cene. =jNova zaloga = ovsa in sena na debelo in drobno M. vd. Zerquenich ul. Pierluigi di Palestrina (prej ul. delle Acque) vogal ul. Coroneo. 2 ^^ ^ PEKARNA Clu! TRST - ul. Caserma 17 - TRST (nasproti trgovinski kavarni) priporoča v vsakem času svež kruh. sladčice itd. itd. Sprejemanje domačega - krut'a v pecivo. Kiodaia moKo prvih mlinov. pošiljanje na dom. Fran Macorig trgovina z jestvinami ul Barriera vecchia 38 Zaloga sladkorja, kave, riža. raznega žita, moke in otrobov. \ ino v buteljkah. mineralna voda. Specijaliteta tu inoz. testenino. surovo in kuhano maslo. iLatžn&a Vatovec Velika prazna soba r;^1',,,, Madoima :la ta gostilna sedaj |»od drugim vodstvom da !><» j»a od sedaj isto sama vodila, upaje vstre«"-: vsem ohiskovaleem, kakor je bila gostilna urejena preti letom. Restaurant FINDING ul. Cologna I:—13 Dr herjevo in plzensko pivo Nemška in italijanska kuhinja Izvrstna vina. Največji lokal za plese. Vrt. Kegljišče. —— 3Ye£?ekošeni. so moji destilaeijski aparati za izdelovanje žganja iz žonte na detlegnoaeijo in s peejo, ki se z v raca. Ab.-olutno čist in aromatičen izdelek, ki se hitro prelije in tudi hitro na|x>lui kakor tudi izprazni, vsled česar je ta stroj v vsaki ra cijonalno delujtn-i žganjarniei neobhodno potreben. Nerazmemo mali nabavni troški se pokrijejo že s prvo letino. Močna in solidna sestava jamei za mnogoletno trpežnust. Ant. Hoffmann, tov. medenega in kovinskega blaga Praga ^^ II. ——— Prospekti brezplačno ln franko. —— Pekarna in sladeiearna FRAN MILLANICH Xr»t. — ullea Cemmereittle 7 — Trst Trikrat na dan svež kruh \s.k« vrse. K^z našanje nadom. Spiejema ntročlM« na sladćiee itd. o prilmi ptnok in krstov. Najugodnejše cene. sani st jm i^' spej v ul. št. t5, 1. nadstropje. OOa®QOOQOQOOO®QO liazprodaja ! Po nečuveno nizki cen se dobi za samo 2 gfl. 95 nč. krasna garnitura obstoječa iz 14 krasnih dragocenih predmeto in sieer : 1 tira od niklja, Anker remont, (na željo tud j oer« br.)zle|K> razrezljanim p^ikrov »ra ločno urejena s 3 letnim jamstvom in Škatljico 1 kra-na l«lin ali nikl asta okropoa verižica s j-rive^ou'. Parižki sistem. I pol. P 'laut Iiđaj» k vtikino i**b»»Ju, Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000 Z*m*bj4Ta in eikomptnjs icirebaa« vradnoiUie papirje ta vaovćnje zapale - tnpoae. -- Daje predujme ra vred. papirje. Zavaruje srećke proti kurzn) --Izgub t - v nKuiuje in dlviruculuj«* *M Kmmmin ojašKe Perutninske kavo!j<. Kor * m .iji/ooiiji Podružnica v Spljstu Denarne vioge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugo inim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge d — — dne vzdiga. _ ..... hromet i ooici in nakasnioaml.