Inserati se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr. če se tiska enkrat, 12 kr. če se tiska dvakrat, 15 če se tiska trikrat.
Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema oprav-ništvo (administracija) in ekspedicija, Poljanska cesta h. štev. 32.
Po pošti prejemali velja:
Za celo leto	,	.	15	gl.	—	kr
Za pol leta	.	.	8	„	—	„
Za četrt leta	,	.	4	„	—	„
Za en mesec	.	.	1	„	40	„
Vrcdništvo
je na Poljanski cesti h. št. 32.
PelititBi list n slirasli narod.
V	administraciji velja:
Za celo leto	.	.	13	gl.	—	kr
Za pol leta	.	.	6	„	50	„
Za četrt leta	.	.	3	„	30	„
Za en mesec	.	.	1	„	10	„
V	Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. več na leto.
Posamezno štev. veljajo 7 kr.
Izhaja vsak dan. izvzemši ne- • delje in praznike, ob '/,6 popoldne..,
Delegaciji pred cesarjem.
Kakor smo že poročali, sprejeli so presvitli cesar v četrtek ob 11 ogersko, ob 1 popoldne pa avstrijsko delegacijo. Odgovor obema jednak se je glasil tako-le:
„Dokaz zveste udauosti, ktero ste ravno kar izrazili, mi je, odkritosrčno povedano, v resnično zadostenje. — Razmere vlade do ino-stranskih vlad svojega mirnega znaka niso spremenile. Ljudstva v Evropi globoko čutijo potrebo miru, in viasti si lojalno prizadevajo, ohraniti jim blagor miru. Avstro-ogerska monarhija si je neprestano prizadevala, da se ohrani mir. Ker se razmere v miru nekaljeno razvijajo, pa toliko bolj gleda moja vlada na gmotne koristi države na zunanje. Tudi zana-prej se bode posebno prizadevala, da reši imenitna vprašanja, ktera se nahajajo na tem polju, kakor je to že z vspehom pričela.
Pretečeno leto ste moji vladi, prav rado-voijni, kar hvaležno priznam, dovolili pripomočkov, da se dokonča preosnova armade in tako je bilo mogoče osnovati armado po teri-torijalni razdelitvi. Da se pa vstanovnim potom prenarede tista določila brambene postave, ki se ozirajo na izobrazbo namestne rezerve, isto tako tudi za vtrjenje vojskine sposobnosti, nastane potreba, da se redna potrebščina za vojno pomnoži. Moja vlada gleda pri tem na denarno stanje monarhije in trdno se nadejam, da ne boste odrekli svojega radoljubnega priznanja tirjatvam, ki izvirajo iz bitstva naše brambovske sisteme.
V Rosni in Hercegovini je vsled administrativnih naprav .nastal red in mir, ki nam kaže. da se razmere stanovitno na bolje obračajo. Moja vlada bode tedaj mogla misliti na to, da se pomanjša armada v teh deželah in zniža tudi za to potreben kredit. Vpravni stroški se pokrijejo z lastnimi prihodki Bosne in Her-
cegovine. Doklade tedaj k skupnemu državnemu gospodarstvu ne bode treba tirjati.
V polnem zaupanji, da boste zvrševaje dokazali svojo vstavoverno nalogo, svoje požrtvovalno prizadevanje in potrjeno skušenost pozdravljam Vas presrčno."
Potem so se presvitli cesar razgovarjaii s posameznimi delegati v ogerski delegaciji, takisto so ravnali tudi, ko so pozneje ob 1. uri sprejeli avstrijsko delegacijo, pri ti priložnosti so pokazali presvitli cesar, da se dobro spominjajo oseb in dejanj, ki se tiče njih oseb in razmer.
Kako rešiti socijalno vprašanje?
(Konec.)
O teh nepopolnih poskusih bi mi bilo sedaj pisati, toda oprosti me, dragi čitatelj, za danes, ker gotovo hi svoje naloge povoljno ne rešil. Sodba o njih bi mi bila danes pristranska, a krivice jim nečem delati. Danes namreč 4. oktobra, ko to pišem, polni mi glavo in srce spomin slavnega moža, kterega god praznujejo danes katoličani, spomin Frančiška Asiškega, moža, ki je o svojem času temeljito, rešil tedanje socijalno vprašanje, v mnogem močno podobno današnjemu. Rešil ga je, pravim, ker ga je reševal z besedo in kar je najbolj važno, z življenjem. In tega ravno manjka današnjim reševalcem, in ker tega ni, so njih vspehi tako neznatni.
A kako je to dovršil angelj serafinski? —-O tedanjih razmerah pravi Leon XIII v okrožnici, ktero je 17. sept. 1882 razglasil vesoljnemu svetu o priliki šeststoletnice sv. Frančiška Asiškega sledeče: „Premnogo jili je bilo, ki so navezani na posvetno dirjali za častmi in bogastvom ali pa v zapravljivosti in razbrzda-

Kresilno moč-%
nosti poganjali svoje življenje, jih je imelo v rokah nekaj malo, kterih pa-., pomočki so služili skoraj edino zatiranju uboge in zaničevane množice. — Med take ljudi stopi Frančišek v spokorni in uborni obleki, zaničevan prosi hrane od hiše do hiše in oznanuje, da ljubezen do križa je najviša modrost. In s to ljubeznijo je objemal vse ljudi; vendar so mu bili najbolj ljubi ubogi in skoro je bilo videti, da je imel največe veselje s tistimi, kterim se drugi umikajo in jih zaničujejo ..." — Tako je delal Frančišek, sin bogatega kupca, ki se je prej odrekel vsej dedščini, da bi, kakor sam pravi, z večo pravico molil: Oče naš, ki je toraj prostovoljno odrekel se imetju in sklenil zaroko z revščino, kar Dante v svojih neumerjočih spevih prelepo opeva, in ki je svoji zaročenki ostal zvest do smrti. Mož, ki je tako delal, je tudi lahko učil, da uboštvo ni sramota, da naj bo bogatin usmiljen in radodaren, siromak pa z osodo svojo zadovoljen in ker ni rojen ni prvi ni drugi za te spremenljive, zemeljske dobrote, si morata eden s potrpežljivostjo in drugi z radodarnostjo pomagati v nebesa. — V resnici zlati nauki, ki vresničeni v življenji, edini rešijo človeštvo splošne bede. — A danes? kako daleč smo še do tega, vsaj „ topeči se v razuzdanosti razsipljejo ljudje to svoje ter po tujem hrepene; bratovstva človeškega ime povzdigovaje, več po bratovsko govore nego store; goni jih namreč lastna ljubezen, prava ljubezen do ubogih pa gine dan za dnevom", kakor pravi Leon XIII, med najbistrejšimi opazovalci človeške družbe blizo prvi...
O, da bi svet po vzgledu Frančiškovem šel zopet v šolo pod sv. križ! Ondi li se naučil svetovnega vsakemu umljivega jezika, kte-remu ime je ljubezen. V ljubezni objemal brat bi brata in združena klečeč pod križem bi bogatin in revež hvaležnega srca klicala k Bogu:
Iz Gorice v Gradiško. *)
Goriško jo slovenstvu jako pomenljive vrednosti, vendar unanji Slovenci so se do najnovejših časov premalo brigali za svoje brate na Goriškim. Bili smo precej tuji! Le izvrstni in redni dopisi iz Gorice v „Novice“ so bili nekaka stalna vez goriških Slovencev z vnanjimi brati. Vinski trgovci so pač od nekdaj radi zahajali k nam, ali narodni veljaki silno redkoma. Dandanes je to drugače. Kranjski in Štajerski narodnjaki so začeli nas bolj po gostem obiskovati. Pa tudi dopisi od tukaj v Ljubljano se množe. Uzajemnost nam je silno potrebna in
*) Brez zamere, da se nam je reč malo zapoznila; dopis je pa tudi enako zanimiv daries ali juter. Prosimo, da se nas tudi prihodnjič še mnogokrat spominjate.
Vredn.
koristna. Častiti bralec! ne jezi se nad tem uvodom! Glej, moja pot do Gorice je dolga nekaj ur hoda; ni pa posebno,zanimiva, toraj mi je tudi budila le suhoparna raztnišljevanja.
Ravno predno se usedam na voz, kterega sta vlekla dva iskrena triletna žrebca; se mi je ponudila prilika spoznati našega prvega skladatelja dr. B. Ipavica. Slavno znani slovenski skladatelj je drugi dan romal na Sveto goro pri Gorici. Naj mu prekrasni razgled oko, sveto-gorska patrona pa dušo napaja in topi v blagodejnih čutilih!
Ob treh popoldne 20. t. m. se odpeljem iz Gorice proti Podgori. Tu unstran Soče prebivajo še Slovenci, ki se zavedajo svoje narodnosti. Županstvo ureduje večinoma v slovenščini; v vikarijatni cerkvi, li kateri je vpisanih 1500 duš, se moli in uči v naščini. Na Soči ob go-riški in podgorski strani delujejo dobro znane velikanske Ritterjeve tovarne. Te so na sloven-
skih tleh brez ugovora največe. Goriški okoličani imajo tukaj mnogo zaslužka. Zal, da te tovarne tudi iz Slovencev delajo Furlane; počasno sicer, ali vendar prehitro! V Podgori ima rodbina grofa Attemsa krasno graščino z domačo kapelo. Posestvo oskrbuje slovenski deželni poslanec, g. Kocijančič, čez malo trenutkov pridrdra voz pod železnični nasip, in vstran odpre se očem krasna solnčna ravan, o kteri poje naš pesnik:
Naš bil nekdaj je ves ta raj,
Očetom našim domovina;
Tuj narod tod se širi zdaj,
Naš raj je tujcev zdaj lastnina.
. . zatrt je tod naš glas,
In tuji krog zveno glasovi,
Tuj trg in grad, tuj ves je kras.
Oh naši so samo — grobovi!
In srce tuge mi umira, ko na-te moj pogled se vpira! Po tej krasni ravnavi gospodujejo mogotci raznih jezikov in ver, hlapčuje
Aba! Oče!__________In potem? Prizor ta opisuje
nam nedosežno krasno Gregorčič:
Z višav nadsolnčnili kraljev kralj Se zemlji nasmelilja,
In prst njegov iz daljnih dalj Jo dvigne do neba.
Na vetrno stisne jo srce,
Ljubezni prve vnet,
S poljubom sladkim govore:
„Zdaj moj otrok si spet;‘!
Na ta poljub neba sladkost Prešine vse stvari,
Srce, vtopljeno mi v radost,
.• V Zamaknjeno kopni!...
Politični pregled.
V Ljubljani, 27. oktobra.
Avstrijske dežele.
Židovski listi se jeze, da se je naš deželni zbor završil tako mirno, kakor složno je poprej deloval. Ljude tem baže ni bilo-prav, da so Slovenci in nemškutarji v kolikor mogoče lepi složnosti svojo nalogo rešili, in tako opoziciji priložnost odvzeli, našo deželo iii naš narod po stari navadi z blatom ome-tavati. Slovenska večina je v letošnjem deželnem zboru jasno dokazala, da ji sprava med narodom, ki jo narod sam tako srčno želi, ni deveta briga, temveč ji je res pri srcu. Ko bi že tudi v državnem zboru sporazumljenje na vrsto prišlo, potem bi se kmet kmalo oddahnil od težkih bremen, kajti čas, ki se je do sedaj v državnem zboru mnogokrat za polemiko porabil, obrnil bi se lahko na zboljšanje narodnega gospodarstva, premotrila se bode obrtnija, in naredili zakoni, ki nam povzdignejo in pomnože našo trgovino.
Tirolski državni poslanec dr. Graf vitez Guderth urn je odložil svoj mandat za državni zbor iz tega vzroka, da mu bo mogoče vspešneje v referatu deželnega odbora delovati. Vrh tega je on tudi v stalnem odboru deželne komisije za vravnanje voda. — Da je tako prav, bo prisodil vsak pameten. Le ne vemo, zakaj se nekteri toliko prizadevajo (bolj prav vemo že zakaj?) postati deželni odborniki, ki so tudi državni poslanci in skoraj 3/4 leta na Dunaju bivajo. Dvojnega dela ob enem človek ne more delati ter oba dobro opravljati.
Cesarski odgovor, ki ste ga delegaciji na svoje ogovore prejeli, jamči nam stalni mir v bodočem letu, kolikor se zamore to že danes sklepati. Razmere našega cesarstva na zunaj so povsod jako povoljne in srednjeev-ropejska zveza je zid, ob kterem se bode nameravana vojska razpršila. Kavno zaradi ohra-njenja miru se mora pa vojska zopet nekoliko zboljšati, da ne ostanemo za drugimi državami.
jim pa in obdeluje polje in vinograde furlanski ,, kolon". Prva občina in župnija je Ločnik. Dva slovenska duhovnika paseta 2090 pofur-lančenih duš. Stari možički in mamice še govore močno pokvarjeno slovenščino, mlajši pa ne razumijo več jezika svojih dedov.
Kavna cesta pelji popotnika med lepim poljem proti Gradiški. Ajda je ravno v najlepšem cvetju, turšica pa zori. Mnogo se vidi tudi pozne turšice „6inkvantin“, ta pa je jako šibka. Vse polje je močno peščeno, in toraj ni tako rodovitno, nego bi se na prvi pogled mislilo. Med poljem je v lepih vrstah nasajena vinska trta, ki obeta letos obilen pridelek. Okoli pete ure dospem v Gradiško.
Kadar slišimo izgovoriti ime Gradiška, nam navadno pride v spomin tista po vsej Avstriji znana kletka, pred ktero so imeli nekdaj hudo-delniki velik strah, ki se je pa dandanes mnogo zmanjšal. Moj prvi obisk je bil toraj namenjen kaznilnici. Trdo ob Soči je zidano to obširno
Svet ne bode dolgo več stal, tako prerokujejo dunajski nemško-liberalni časopisi, in to zaradi tega, ker je predsednik avstrijske delegacije Poljak, in njegov namestnik^ pa grof Hohenwart, ki se od tega in tega časa ni milosti zadobil pri Nemcih njih plemena. Svet naj bi pozabil, kdo je temu kriv, naj bi pozabil, da so nespravedljivci odbili vsak kompromis. Sedaj pa tarnajo, da se v Avstriji tako prezirajo ljudje njih vrste. Taki ljudje nas zmirom opominjajo na pripovedko o nakovalu in kladvu.
Na Dunaji ravno sedaj zboruje evangeljska vesoljna sinoda. Častna sinoda se. pritožuje nad tem, da po šolah v Avstrija ni med-konfesijonelne molitve, t. j. take molitve., ktero bi molili vsi otroci brez razločka veroizpove-danja. V oči jih bode brž ko ne: „češčena si Marija", ktero molijo katoliški otroci, zarad te molitve bi menda radi opustili tudi „Oče naš“, kterega molijo vendar kristjanje brez razločka v veroizpovedanji. Ob tistih slavnih dneh, ko se obhaja Lutrova slavnost, se kaj tacega že sme na dan spraviti, opomnimo pa to poglavitno zarad tega, ker katoliški Prusi še sedaj zdihujejo pod kulturnim bojem, v Avstriji pa neznatna manjšina hoče ukazovati ogromni večini.
Sicer pa časopisi mnogo pišejo in raz-motravajo cesarjeve besede delegacijam. „Pest. Lloyd“ o tem piše: Izjave Njih Veličanstva so poročilo miru v najboljšem pomenu, in posebno sposobne, da vtrde pričakovanje Avstro-Ogerske in pomnože zaupanje evropskih držav. V velikih potezah je tukaj narisan vnanji položaj, in jasna slika nima nikjer žalne sence. Razmere monarhije do drugih velevlasti so tako izvrstne, da se bode vlada pred vsem pečala ne s politiškimi, marveč z gmotnimi problemi. To je vgodno razjasnjenje vnanjega položaja, zviša se še, ako se kaže, da se v obsedenih deželah vse na bolje obrača.
„Nova Reforma11 povdarja z zadovoljnostjo, da se rusinsko vprašanje zboljšuje. V deželnem zboru je preobladala na obeh straneh spravedljivost, kar ta list prizna, a tudi brez pridržka graja napake, ki so se godile. Obžalovati gre, da deželni zbor ni volil Rusina v deželni odbor, kar bi bilo vendar pravično in politiška modrost. Po drugi strani pa morajo Rusini pritrditi, da so Poljaki v mar-sikterih stvareh nastopili pravo pot sprave in miroljubnosti.
25. t. m. je bil v Lvovu pri namesto-valni volitvi za državnega poslanca iz skupine mest izvoljen pisatelj in deželni poslanec pl. L oži liski s 1361 od 1365 glasov.
Kakor časniki pripovedujejo, so se po Hercogovini zopet roparske zadruge oživele in se okoli črnogorske meje klatijo. Roparji so večinoma bivši orožniki in begunci. Daši tudi vojaške patrole in orožniki dan na dan deželo od kota do kota preiskujejo, se roparjem vendar le vedno posreči, da jo preko
in trdno poslopje. Ko pridem skozi prve železne vrata, izvem od čuvaja, da imajo predstojniki ravno redno mesečno posvetovanje; moral sem toraj kake pol ure čakati, predno so se mi odprle vrata v notranje prostore. Tu pri vratah ima na levi strani vojaška straža svojo sobo, na drugi strani je soba za vratarja, dalje magacin, kjer se prodajajo in oddajajo razni izdelki jetnikov; še dalje na desno pa ima nadzornik svoje stanovanje; v drugem nadstropju pa ravnatelj, zdravnik in še drugi. Prava jetnišnica je okrog in okrog obzidana, in na to obzidje je naslonjeno razen predome-njega pohištva še drugo obširno pohištvo, kjer jetniki tkajo in drugo robo izdelujejo. Na nasprotni strani proti zahodu je poslopje, kjer stanujeta čast. gosp. duhovni oskrbnik in gosp. učitelj jetnikov. V tem poslopji je prostorna šola jetniška in pa bolnišnica, kjer sta ležala danes le dva jetnika; pri tleh je kuhinja, kjer so ravno jetniki v treh velikanskih kotlih za
črnogorske meje popihajo. Na glavo načelnika roparjev, bivšega orožnika Baglia je razpisano darilo sto cekinov.
Vnanje države.
Za sedanji položaj na Srbskem znamenita je sledeča iz „Samouprave“ posneta razprava. ,,Kaj dela narod? Nikdo naj se nad mirom, ki po kraljevini dozdevno vlada, ne moti; kajti bila bi velika nesreča za Srbijo. Pod krinko dozdevnega miru se v srcu naroda neštevilno najrazličnejih čutov zbuja, in pripravlja se politična kriza. In nevarna, vrlo nevarna je ta kriza, Vera na ustavo jela je v srcu mirnega srbskega naroda omahovati. Čuvajte se, da ne opeša, kajti nasledki bili bi stranšanski, ako narod vero v zagotovljeno mu ustavo zgubi. Kdo bo vstani narod potolažiti in želje mu izpolniti, ako ne bo več vere in nade v boljšo bodočnost pri njem našel?"
Agrarni umori na Irskem (umori zaradi poljskih krivic) našli so že svoj odmev onstran Donave v Bumuniji, kjer so se kmetje zoper ondošnje oderuške grajščake vzdvignili in dva v enem mesecu umorili. To so povsod nasledki, kjer ni pravične vravnave posestva; kjer je kmet ničla brez pravic, grajščak pa vsemogočen oderuh.
T' iztočn i Bumeliji odprl je 22. t. m. gubernator knez Bogorides narodno sobranje v’ Filipopolju.
Moskovski panslavist Katkov piše v svojih „Moskovskija Vedomosti", da se Rusija ne 'misli nikakor z Francosko združiti, ker bi taka zveza Evropo v dva sovražna tabora cepila (Avstrija in Nemška — Ruska in Francoska). Ako se iz Pariza piše, da se bo Giers (ruski državni kancler) v Pariz podal in se s Ferry-jem posvetoval, iz tega pač ni nič dru-zega razvidno, kakor pobožna želja, da si Francozi ruske alianee žele. Giers se bo pa varoval v Pariz hoditi, kajti zna se mu kaj enacega pripetiti, kakor kralju Alfonzu.
Bolgarski minister vnanjih poslov Bala-banov je prišel v sredo v Petrograd in sprejel ga je minister Giers. Balabanov je prišel, da izmenja pisma zarad povrnitve stroškov Rusom, ki so jih imeli pri obsedi. General Lesovoj, ki je ž njim prišel, ostane sedaj na Ruskem (gl. včerajšnji list o tej stvari).
S Francoskega. Razprava Challemella o Tonkinu je slabo zadovolila poslance, da bi ne bilo treba, nazaj poklicati prejšnjega poslanca Bourre-ta, ker je zahteval neutralen pas med Kitajem in francosko Kohin-Kino, ker se je med tem Kitajsko za vojsko pripravilo. Vlada je to vedela, a je vendar ves čas zatajevala, da so razmere do kitajskega izrvstne. Kakor so sedaj stvari, čaka nas huda vojska s Kitajsko, ali pa se je bode treba umakniti.
Tudi na Madagaskaru stvar ne teče tako gladko, in zopet hočejo streljati v Tamatave. To pristanišče so Francozje posedli in s tremi trdnjavami zagradili. Čemu tedaj na novo
večerjo polento mešali. V bližnjavi je jetniška kapelica. Ima le en altar, ta je iz marmorja, izdelali so ga jetniki sami. Marijina podoba v altarju je tudi delo jetnika. Od velikih vrat do altirja je prost uhod, ob obeh straneh pak so stoli za jetnike obgrajeni z visokim močnim že-lezjem. Na zidu je videti tudi za jetnike vesel spominek na oproščenje verig. Okoli prave jet-nišnice so z močnim železjem ograjeni drevoredi in sprehajališča za jetnike, kamor se vsako jutro in večer izpuste po jeduo uro. Pred mojimi očmi se je tam kakih 300 jetnikov sprehajalo. Prostora je v Gradiški za 400 jetnikov zdaj jih je v jetnišniei kakih 350 mož. Videti je, da se dosti dobro počutijo, vsaj jim tudi nič ne manjka razen prostosti. Po vsili tih prostorih, ktere sem omenil, sta me spremlje-vala visokočast. gosp. kurat in gosp. nadzornik. Oba jako prijazna slovenska rojaka, prvi iz Vipavskega, drugi iz Štajerskega doma.
(Klince prih.)
streljati, ako se niso Prancozje umaknili in Hoves zopet kraj posedli? Francoska vlada je vendar o tem molčala. Na Madagarskaru so sklenili, vojsko čvrsto nadaljevati. Kakor ob začetku vojske, tako so tudi sedaj zadej za hrbtom Angleži, ki pridno kurijo. Tudi na Kitajskem baje Angleži delajo zoper Francoze, od tod menda izvira stanovitnost kitajske vlade zoper Francoske tirjatve. (Francoska naj bi bila močna, da bi ob potrebi Angleže branila in varovala, sicer naj pa le varuje dom in naj nikar Angležem po drugih delih sveta v škodo ne vhaja.) — Zasedna vojska v Tunesu, se ima zmanjšati od 28.000 mož na 19.000, pozneje jih ima iti domov še 4000 mož.
Iz Londona. Ministerski svet je sprejel ponudbo francoske vlade, da se da misijonarju Shaw-u zarad krivice, ki se mu je baje zgodila na Madagaskar-u, 1000 lib. strling odškodnine, ob jeduem pa Francoska obžaluje, ako je kaj žalila misijonarja. (Nektera poročila pa pravijo, da je ta angleški misijonar (?) hujskal ondotne prebivalce zoper Francoze, a ti so ga neškodljivega storili ter ga pod ključ dejali, tedaj se ne čudimo, zakaj se Angleži za-nj potegujejo.)
Na Irskem se še vedno pridno ruje, in ljudstvo podpihuje. Nedavno zbrali so se pod milim nebom kjer so Parnellovi poslanci iskreno govorili. Pri banketu, ki je bil na to, so poklonili poslancu Veksfordskenni mošnjico s 700 soverenji (7000 gold.). Agrarna hudodelstva (hudodelstva zaradi zemljiških krivic) trajajo dalje in ni še teden dni tega, kar so mesečnjaki (Mondscheinbande) napadli zakupnika Lucy-ja in ga tako poškodovali, da ne bo več najemščine pobiral.
Iz Egipta. Preko Londona se poroča, da je v Sudanu egiptovska vojska slavno zmagala krivega preroka.. To se je že tolikrat in tolikrat poročala, da smo postali nekako neverni Tomaži, in krivi prerok nam priča, da so lažnjiva poročila, kterib vsakega uničuje. Ne prerok, marveč poročila dosihmal so bila lažnjiva. Kog hotel, da bi bila sedaj resnica.
Kitajci jeli so se jako zdatno na vojsko proti Tonkingu pripravljati. V Kantonu so 10.000 mož nakopičili, češ, zaradi razdraženega ljudstva proti ptujcem, resnica je pa, ker se Francozov boje. General Mesay je poročal, da se na Kitajskem v notranjih pokrajinah nabira tolika vojska, da bo vse ptujce pokončala. Dalje obdolžuje general „črne prapore" kanibalizma, da namreč pobite svoje sovražnike pojedo iz tega namena, da bodo sami hrabreji postali. Sicer so pa, kakor general Musmy piše, „črni prapori" najbolj srčni med vsemi Kitajci.
Izvirni dopisi.
Iz Kranja, 27. oktobra. Od poslednje svečanosti, ko so se našima odlikovancema tukajšnjemu županu gosp. Savniku in nadučitelju gosp. Levičniku iz Železnikov na sijajen in slovesen način najvišja odlikovanja na prsi pripela, je v starodavnem Kranji zopet vse tiho postalo. Ce odrajtamo klepetanje in vriš, ki ga tržni dan v ponedeljek napravlja in ktoregaje povsodi vse polno, bodisi po pisarnah, bodisi po gostilnah — skoraj misliti ni, da bi Kranj mesto bilo, kajti meščani gredo vsak po svojem opravku in zaslužku. Nekaj jih je celo trdih kmetov iz srede mesta, drugi se pečajo z obrtnijo, tretji s kupčijo in tako vsak nekaj pripomore, da „črni“ Kranj na jako trdnih nogah stoji. Stališče njegovo je pa tudi že od narave same jako trdnega značaja, kajti skala, prava, živa, peščena skala je, na kteri Kranj stoji, ktera se počasi v bistro Kokro drobi in bi morda kak krepak potres lahko največjo nesrečo napravil, kar naj nas pa sam večni Kog varuje.
Sadja nam letos ne prihaja toliko na trg
kakor druga leta, ker ga je po mnogih krajih našega okraja toča oklestila. Prihodnjič kaj več!
Domače novice.
(Prva slovenska predstava) v deželnem gledališči bo na s ve h svetnikov dan zvečer. Igrala se bode znana Raupachova žaloigra: „Mlinar in njegova hči".
(Pri včerajšnji seji mestnega odbora) župan naznani, da so Njih Veličanstvo čestitanje mosta Ljubljane k Najvišjemu godu prerailost-ljivo sprejeti blagovolili; dalje, da so Njih Veličanstvo z Najvišjim odlokom od 28. septembra privolili prošnjo ljubljanskega mesta, da prevzame erarično vžitnino v svoje oskrbništvo do konec leta 1886, pod pogoji, kakor jih je mestna občina ponudila. Župan prosi mestni odbor, naj ga pooblasti, da se cesarju zahvali. — Odbornik Hribar stavi nujni predlog, naj se zbog študij uradovanja pri mestni hranilnici v Gradcu, in uradovanja pri vžitninskem zakup-ništvu štirje mestni odborniki odraah v Gradec odpošljejo. Predlog se sprejme. Županov predlog, da se Ljubljana odpove pravicam do lieeal-nega poslopja in zato sprejme odškodnino 6000 goldinarjev, se potrdi. Prošnja g. Regalija za nakup zemljišča za kolesijem in prošnja gosp. Kirbiša se odbijete.
Razne reci.
— Požar nastal je pri sv. Ivanu blizo Krškega 16. t. m. na dosedaj še ne poznan način, ki je gospodarska poslopja posestnika Andreja Lazarja vpepelil. Gorelo je dalj časa, preden so ljudje požar zapazili. Pri hiši pogorela je samo streha. Škoda iznaša 1148 gold. Lazar ni bil nikjer zavarovan.
— Dr. Alb a n Stolz, slavni ljudski pisatelj, je bil pokopan 18. t. m. v Btihlu, svojem rojstvenem kraji. Vže prej ta dan je truplo prišlo po železnici, sprejela ga je duhovščina in zastopniki mesta. Pokopan je bil v kapeli na novo postavljeni na pokopališči v Biihlu. Grobni napis si je pokojni sam naredil, glasi se tako-le:
„Alban Stolz.
Kdor je tako srečen, biti veren, katoliški kristjan, naj tukaj moli Kogu na čast in Njemu na hvalo Očenaš in angeljsko češčenje, in naj
se tukaj spomni moje uboge duše."
Vže se je sestavil odbor duhovnov in odličnih neduhovnov, ki hočejo postaviti Albanu Stolzu v rojstvenem kraji dostojni spominek.
— Olomuškim porotnikom predložilo se je glede socijalistične pravde 101 vprašanje z ozirom na veleizdajo, kalenje javnega reda in skrivne zadruge.
— Pri levovski višji deželni sodniji bodo dvadnevne obravnave zaradi podkupljivosti sodnijskih in državnopravdniških uradnikov in porotniškega osobja od strani nekega zida, ki je bil obdolžen in tožen goljufije za 30.000 gold. Podrobno poročilo, ki je jako zanimivo, priobčimo, kadar bo konec obravnave.
— Dr. Rosenberg, ki je grofa Bat-thyanija v dvoboji vstrelil, ni zasačen, temveč leži pri svojih stariših v Malem Oelji bolan. Kakor se bere, so ga menda le prestopka dvoboja krivega spoznali in bo zaradi tega do obravnave prost. Zdravi domači um si tega ne more pojasniti. Dva se peljeta v gojzd s trdnim namenom, da mora eden na mestu mrtev ostati; prijatelji obeh jima prigovarjajo, naj se spravita, a vse zastonj. Streljata se in to ne enkrat temveč trikrat. Kdo bi toraj rekel, da se tukaj ni človeško življenje končalo z namenom in premislikom, in to je značaj umora! no pa prestopek dvoboja. Prestopek dvoboja bi bil le tedaj, ko hi se bila moža bojevala do prve krvi toraj z namenom le telesno se poškodovati, ne pa, kakor je tukaj, edino le na smrt! Ge je kje ojstrejše postave treba, jo je tu
potreba; brez števila ljudi se tako pokonča in zakrivil ni tega nikdo drugi, kakor nedoločno postavodajalstvo.
— Dragonski polk št. 18, princ Evgen Savojski, praznuje svojo 2001etnico. Polk se je ustanovil leta 1682 in Evgen je čez-nj poveljništvo prevzel leta 1688, ter se pred Dunajem jako hrabro ž njim obnašal. Polk je sedaj v Pragi.
— Iz Hamburga se čujejo žalostne vesti o ribčih, ki so vtonili 17. in 18. t. m. O 20 ribčih iz Finken\varder, otoka v Labi, se dosihmal nič ne ve, in je komaj pričakovati kaj veselega, ker so na Holsteinskem bregu dobili več razdejanih čolničev. Prebivalci iz Finkemviirder so znani po svoji pogumnosti in nevstrašenosti, a vas ima tudi izmed 3000 prebivalcev 200 ribških vdov in okoli 400 sirot, njih redniki so v zadnjih letih našli svoj grob v valovih.
— V sredi Pariza — r o p a r s k a z a-druga. Ni davno tega, kar so v Neuilly tik Pariza telovaji pokradh v vili Bouvenat nekega parižkega bogatina, Gez unanji zid so prišli na vrt, od tod v hišo, kjer so odprli vsa vrata, plin prižgali, pobrali, kar je bilo kaj vrednostnega, pili in jedli, in ko pride gospodinja pogledat kaj je, so pobegnili. V 14 dneh so vlomili v 10 štaeun, oropali dve hiše med tem, ko so ljudje spali. Bržkone je to dobro osnovana druhal, ki na povelje točno in predrzno zvršuje opravilo. Ljudje mislijo, da morajo imeti zavetišče v goščavi gozda de Boulogne. Ta obširen gaj hočejo z vojaki obkoliti in potem vse preiskati.
— V Neu-Stettinu na Pom er jonskem je pogorela pred letom in dnevom judovska sinagoga. Judje .so jo namreč sami zažgali, prvič, ker je bila visoko zavarovana, in so mislili nabrati toliko milodarov, da postavijo večo sinagogo, drugič so se pa ravno tačas vzdignili antisemitje in govorili zoper jude; da bi jim pred javnostjo vzeli vse spoštovanje, navalili so judje krivdo požara na kristjane. A sodnija je prišla temu na sled in pred porotno sodbo so bili obsojeni minule dni: Ees-heim starejši na 4 leta ječe in zgubo časti. Leo Lesheim mladoletni je bil izročen slraho-valnici, Heideman starejši je dobil 3 mesece, a Heideman mlajši 6 mesecev ječe. Lo\ven-berg je bil oproščen a Lesheim stareji takoj v zapor dejan. — Dvoje se takoj kaže: lakomnost judov, drugič pa sovraštvo do kristjanov, iz sovraštva so raje sebi škodo naredili, da bi kristjane potlačili v nesrečo.
— Nesreča na jezeru. Blizo Petrograda je večje jezero, ki se Ladoga imenuje. Na njem je bil nedavno tako silen vihar, da je šestdeset ladij prevrnil in mnogo ljudi je potonilo. Šestnajst mrličev so do sedaj že nalovili.
— Amerika bodoče leto tudi svojo električno razstavo napravi. Odprla se bo v Franklinovem zavodu v Filadelfiji na 2. septembra 1884. Kdor se je želi vdeležiti, naj se do tajnika Franklinovega zavoda v Filadelliji, Združene Države, Severna Amerika, obrne.
— V Smirni je bil 23. t. m. zopet hud potres, ki pa ni nobene škode naredil.
— Na Angleškem je pri nekem zborovanji govoril dekan Bangorski in povdarjal, da je čaj (te) nevarna, pijača, ki razdraži živce, ljudi s svojim stanom nezadovoljne dela in jih revoluciji v naročje vodi. (Res grozovite lastnosti; a nekoliko vendar dvomimo, da bile bi v čaju.) Zaradi tega govora so ga branjevci in drugi krčmarji, ki šnops prodajajo, v zvezde kovali; zmerniši in vsi tisti, ki te pijejo, čez-nj zabavljali in duhovščina sama ga je pisano gledala. Konečno je bil trušč tako narastel, da je moral dekan svoje trditve popraviti.
— Iz lovskih krogov. Prijazno je sedelo nekega zimskega večera več lovcev okoli gorko peči pri kupici vinske kapljice, ki so si svoje strahovite dogodke pripovedovali. Naposled se tudi trgovski agent oglasi, rekoč; »Gospodje dovolite mi, da tudi jaz povem, kaj se je meni zgodilo. Napravili smo nekdaj lov na dvojico medvedov v planinah. Gez nekaj časa zgrešil sem družbo in sam ostal. Ko tako daljo ko-
rakam. pridem do propada, preko kterega je podrto drevo brv delalo. V tistem trenutku zaslišim za manoj medveda rjuti in naravnost proti meni kobacati. Ko vidim, da ni druge pomoči, vzamem puško v roko in nož med zobe in se začnem po deblu na uno stran plaziti. Komaj sem bil na sredi, zareži mi z nasprotne strani jezna medvedka nasproti. Pred manoj medvedka, za manoj medved, pod manoj pa globoko brezdno me tako pretrese, da mi puška odpade in v propad zleti. Začnem prijatelje na pomaganje klicati in ko usta odprem, odpade mi nož v brezdno. Sedaj sem bil v tako kritičnem položaju čisto sam brez orožja med dvema smrtnima sovražnikoma." Agent si oddahne in kupico vina na dušek izpije. Lovci vsi ostrine in nihče si ne upa besedice ziniti, da ne bi pripovedovalca zmotil. Naposled se vendar le nekdo oglasi:	„Kaj pa se Vam
je potem zgodilo?" ,,Kaj; požrla sta me medveda do zadnje kosti", pravi na to agent. Nastane velika tihota; vsaki si je svoje mislil. Od tistega večera so si lovci mične svoje do-godbe le še tedaj pripovedovali, kadar so bili sami med seboj.
Telegrami „SIovencu“.
Dunaj, 26. okt. V odboru ogerske delegacije je grof Kalnokv povdarjal. da se je pristop Italije k avstro-nemško zvezi le zaradi ohranenja miru zgodil. Prijateljstvo med Nemčijo se ni čisto nič skalilo; da bode zveza vstrajna, se smemo popolnoma nadjati. Komunski kralj si je boljših razmer želel. Pogovor med Bratianom in našim ministrom zunanjih zadev je dokazal, da med Avstrijo in Kumunijo ni nikakih razlik in obe stranki ste zadovoljni, da se prijateljski zadržaj ohrani. Dobre razmere z Visoko porto so ostale, kakor so bile. Odnošaji med avstrijskem in ruskem cesarjem bili so vedno najsrčneji, tudi medsobojne razmere so najboljše. Razburjenost na Ruskem proti nam je omejena na jako male kroge. Niti car, niti vlada njegova ne misli na vojsko, in to ne samo iz notranjih vzrokov, temveč ker so Rusi prepričani, da bi Avstrija ne prišla sama na bojišče.
Dunajska borza.
25. oktobra.
Papirna renta po ICO gld.
Sreberna .,	,,	.
4% avstr, zlata renta, davka prosta . Papirna renta, davka prosta Ogerska zlata renta 6%	.
n	n	n 4 °jO	■
,,	papirna renta 5%
Kreditne akcije .	. 160 gld.
Akcije anglo-avstr. banke	120 gld.
„ avstr.-ogerske banke „ Liinderbanke „	avst.-oger. Lloyda	v Trstu
„	državne železnice	.
,, Tramway-drustva velj. 170 gl. . Prior, oblig. Elizabetine zap. železnice .,	., Ferdinandove sev.	,,
4% državne srečke iz 1.1854 250 gl.
4 ”/o	............... 1860 500 „
Državne srečke iz 1.1864	100	„
,	„ „ 1864	50	„
Kreditne srečke	.	.	100	„
Ljubljanske srečke	.	.	20	„
Rudolfove srečke	.	.	10	„
5% štajerske zemljišč, odvez, obligac.
London ..............................
Srebro ..............................
Ces. cekini..........................
Francoski napoleond.
Nemške marke.........................
78	gl. 65
79	., 20
35
05
50
99
93
119
87
85
284
107
840
110
634
313
222
102
104
119 131 167
167
168 23 19
104
120
5 „ 70 9 „ 52% 58	85
50
75
25
70
90
Kitna cena.
Pšenica banaška 1 hklt. 9 gl. 80 kr., — domača 7 gi. 55 ki-, — Rž 5 gl. 60 kr. — Ječmen 4 gl. 50 kr. — Ajda 5 gl. 45 kr. — Proso 5 gl. 40 kr. — Turšiča 5 gld. 50 kr. — Oves 8 gl. — kr.
Zalivala.
Prečastiti gospod profesor A. Klemenčič je podaril „ Narod ni šoli", kakor vže prejšnja leta večkrat, zopet letos 87 raznih knjig, med kterimi je 34 od družbe sv. Mohora, 18 ma-tičinih in 13 učnih; ostalih 22 pa so vsakovrstne vsebine. Za ta milosrčen, bogati dar izrekamo blagemu gospodu dobrotniku najtoplejšo zahvalo. Bog povrni stotero!
V Ljubljani, 23. oktobra 1883.
Odbor ..Narodne šole“.

-1 vol. mala 8°. 1879,
(6)	založil
Miroslav Pustet v Reznem.
Vsako polo tega brevirja pregledala in potrdila je pred tiskom S. Eituum Congregatio v Rimu; oziralo se je kolikor mogoče na posebno zložnost molivca; glavni deli in odlični prazniki brevirja so po priljubljenem dunajskem strokovnjaku gospodu prof. Kleinu najspodobnejše illustrovani s krasnimi izvirnimi podobami in sicer: Pars Hiemalis z 9, Pars Ternalis s 15, Pars Aestivalis z 10 in Pars Autumnalis s 7 podobami.
Neprecenljiva prednost novega brevirja je gotovo njegova popolnost in pravilnost; mnogo v dosedaj izišlih izdajali nepopravljenih pogreškov in pomanjkljivosti odstranilo se je naj skrb lj i vej še.
Ta v štirih zvezkih izdani, različno vezani brevir, ki se vsled svoje trdnosti in ličnosti ne boji nobene kritike, prodaja podpisana bukvama glede na kakovost vezanja po sledečih cenah: 21 gl.. 23 gl., 24 gld., 26 gld. itd.
Posamezne pole zahtevajočim radi pošljemo na ogled.
Katoliška bukvama
v Ljubljani.
Gospodu Gabrijelu Piecoii.
lekarju
■V
Veliko let ozdravljam razne bolezni edino le z Vašo ,, Francovo esenco“ in to z najboljšim vspehom. Prosim vas še za 12 steklenic.
Trst, meseca septembra 18S3.
Dr. Pardo, praktičen zdravnik.
Vaša ..Francova esenca11 oprostila me je izvrstno in popolnoma hudo nad dve leti trajajoče bolezni. Izrekam Vam kakor izumniku tega zdravila svojo najtoplojšo zahvalo.
Rakovac na Hrvaškem blizo Karlovca.
Ivan Pufid.
Podpisani potrdim, daje Francova esenca“ gosp. Gabrijela Piecoii moje župnijane od marsi-kake bolezni temeljito ozdravila in se je ljudje z najboljšim vspehom poslužujejo.
Fianona v Istriji meseca oktobra 1882.
Anton V1 a s s i e h, župnik - kanonik.
Prosim Vas zopet za 24 steklenic vaše ^Francove esenceki je za bolezni v želode« bolje od vsakega druzega zdravila. Tudi naš tovarniški zdravnik jo priporoča.
A. A u g e s t h a I e r,
(3)	monter v tovarni za stroje g. Korosi
v Gradci.
,,Francova esenca“ je pomagala že tisočerim ljudem, kakor je razvidno iz zahvalnih pisem, ki jih izdelovalec dobiva. Ta esenca ozdravi bolezni v želodcu in trebuhu, krč, božjast, trebušno in prehajalno mrzlico, zabasanje, hemerojide, zlatenico itd., ki so vso nevarno, ako se o pravem času ne ozdravijo. Steklenica velja 10 kr.
Urez te varstvene znamke, postavno zavarovano, ima se to zdravilo po dr. Maliču smatrati kot ponarejeno.
po dr. Maliču,
je odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrpnete ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa mino popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva
_____________naj se samo „cvetu zoper trganje
Varstvena mamka. P? Malim* z zraven stoječim znamenjem; 1 steki. oO kr.
'M, s m In	».
Gospodu J. pl. Trnkoczjju, lekarju v Ljubljani.
Moja mati so na protinski bolezni na nogi silno trpeli in razna domača zdravila brezvspešno rabili. Ko je pa bolezen čedalje hujša prihajala in vže več dni niso mogli stopiti na nogo, spomnim se na Vaš dr. Maličev protinski cvet za 50 kr. ter si ga nemudoma naročim. In res, imel je čudovit vspeh, da so se po kratki rabi tega zdravila oprostili mučnih bolečin. S popolnim prepričanjem priznavam toraj dr. Maličev protinski cvet kot izvrstno zdravilo in ga vsakemu bolniku v jednaki bolezni priporočam. Vaši bla-gorodnosti pa izrekam uajprisrčnišo zalivalo, z vsem spoštovanjem udani
Franc Jug,
(8)	posestnik v Šmarji p. Celji.
i zeiiscm si
d
izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine; 1 steki. 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči šoki in siropi.
Pomnili jevo (Dorscli)

najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpnstke in bezgavne otekline. 1 steki. 60 kr.
Salicilna ustna voda,
aromatična, vpliva oživljajoče, zapreči pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust. 1 steklenica 50 kr.
Kričistilne krogljice,
<*. li. priv.,
ne smelo bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se vže tisočkrat sijajno osvedočile pri zaba-sanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnjenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gl. 5 kr. Razpošiljava se ie jeden zavoj.
Izvrstna homeopatična zdravila se pri nas zmirom frišne dobivajo. "“fSf
Naročila iz dežele izvršč se takoj
v lekarni pri „samorogu“
Jul. pl. Trnkoezj-ja
na mestnem trgu v Ljubljani.
Priznano nepokvarjene, izvrstne
voščene iveče
izdelujeta	(D
1\ &. R. Seemaim v Ljubljani.