Tržaški občinski odbornik za kulturo Andrea Mariani nepričakovano odstopil iz osebnih razlogov /6 Erjavec: Srečanje predsednikov Slovenije, Italije in Hrvaške dober zgled sodelovanja med sosedami >/18 V goriškem zaporu trojica napadla paznika, »a ni bil poskus pobega« /. 16 Primorski dnevnik SREDA, 14. MARCA 2012_ št. 62 (20.385) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Predsedniku občinska vizitka z madežem Aleksija Ambrosi Najprej štiri, potem šest, na koncu pa nobenega. Goriška občina je po štiridesetih letih izgubila vse rajonske svete. Razprava, ki se je vnela po lanski odobritvi deželnega zakona, je kmalu pokazala, da bo kompromis, ki bi vse zadovoljil, zelo težko doseči, tako klavrnega konca pa res nismo pričakovali. V zadnjem letu so prišla na dan raznolika stališča. Za mnoge so rajonski sveti le potrata denarja, ki si jo v času krize ne moremo privoščiti, po mnenju drugih so dragocen posrednik med občani in upravo, tretji menijo, da so nekateri rajoni - predvsem tisti, kjer živijo manjšine - pomembnejši od drugih, četrti pa, da so le »parkirišče« za tiste, ki niso izvoljeni v občinski svet. Ne glede na različna mnenja in izkušnje pa je dejstvo, da se je goriška politika v tej zgodbi zelo slabo odrezala, saj ni bila sposobna sprejeti nikakršne odločitve. Pustila je, da drugi odločijo zanjo. Največ dvomov, polemik in slabe krvi je gotovo povzročila združitev oz. ukinitev treh rajonskih svetov, v katerih je najbolj prisotna slovenska narodna skupnost. Mnenja o tem, ali pomeni njihova ukinitev znižanje ravni zaščite, so deljena (o tem se bo po vsej verjetnosti po prizivu SSk izreklo tudi sodstvo), nesporno pa je, da bodo po majskih volitvah zmanjkali trije prostori upravnega in političnega soočanja, v katerih so bili Slovenci dobro zastopani in v katerih je bila slovenščina uradni jezik. Marsikdo je imel vtis, da je tudi to odigralo vlogo pri zavlačevanju in odlašanju z dokončno odločitvijo, kar se je zaključilo z likvidacijo vseh rajonov ravno na dan pred obiskom slovenskega predsednika Danila Turka. Mestna uprava mu bo danes ponudila vizitko z madežem. GORICA - Razprava v občinskem svetu ni pripeljala nikamor Gorica ostala brez rajonskih svetov Gentilejevpredlog podprlo premalo svetnikov - SSkpripravljena ubrati sodno pot MANJŠINA - Manjkajoči državni prispevki Dežela se je lotila »iskanja« 400 tisoč evrov za Slovence TRST - Deželna vlada se bo potrudila, da slovenska manjšina v tem letu ne bo prikrajšana za 400 tisoč evrov državnih prispevkov, ki jih je tik pred odhodom iz sklada zaščitnega zakona izločila Berlus-conijeva vlada. To je na včerajšnji seji posvetovalne komisije Furlani-je-Julijske krajine napovedal odbornik Elio De Anna (na sliki). Stvar je vsekakor še kar zapletena, poseči pa bo moral po vsej verjetnosti tudi italijanski parlament. Posvetovalna komisija je soglasno odobrila kriterije za porazdelitev 100 tisoč evrov iz deželnega sklada za Slovence, ki ga je ustanovila Illyjeva deželna uprava. Denar bodo namenili slovenskim šolam in njihovim povezovalnim projektom. Na 3. strani GORIŠKA - Celodnevni obisk Predsednik Danilo Türk gost Dežele in manjšine Po odhodu iz Gorice zanj poseben sprejem v Doberdobu GORIŠKA - Slovenski predsednik Danilo Türk prihaja danes v Posočje in na Goriško. Stopil bo na »Pot miru od Alp do Jadrana« in s svojim obiskom zaobjel kraje spomina v dveh državah: v Kobaridu, na Trnovem, na Škabrijelu nad Novo Gorico in v Doberdobu. Türk prihaja hkrati na delovni obisk v Gorico kot gost predsednika Dežele FJK Renza Tonda in slovenske narodne skupnosti v Italiji. Z institucionalnimi sogovorniki se bo srečal v Kulturnem centru Lojze Bra-tuž, v Kulturnem domu pa bo sedel za mizo s predstavniki manjšine. Na 15. strani AFGANISTAN Obama o pokolu civilistov WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama je včeraj napovedal temeljito preiskavo nedeljskega pokola 16 afganistanskih civilistov in dejal, da zadevo jemljejo enako resno, kot bi šlo za ameriške državljane in otroke. Obama pri tem ni izključil možnosti pospešitve umika ameriških vojakov iz Afganistana. Naročil je temeljito preiskavo "nezaslišanih umorov" in obljubil kaznovanje vseh odgovornih. Obrambni minister Leon Panetta je pred tem povedal, da vojak tvega smrtno kazen. Na 13. strani ITALIJA - Kriza Za Montija • • ■ • v je najhujše že za nami RIM - Premier Mario Monti je po včerajšnjem srečanju z nemško kanclerko Angelo Merkel v Rimu poudaril, da v Evropski uniji ni časa za počitek, čeprav je videti, da je najbolj akutna faza dolžniške krize končana. Evropska unija se mora po Mon-tijevih besedah po podpisu fiskalnega pakta v enaki meri posvetiti politikam, ki bodo spodbudile gospodarsko rast. Mer-klova je po srečanju izpostavila pogumne reforme, ki jih je v zadnjem času izpeljala Italija. Na 5. strani Goriška občina bo ostala brez rajonskih svetov. Po večurni razpravi, ki se je zaključila ob enih ponoči, v goriškem občinskem svetu ni prišlo do dogovora o novi zasnovi rajonov, ki jo je zahteval deželni zakon št. 1/2011. Ker med večino in opozicijo - a tudi znotraj svetniških skupin - ni bilo mogoče najti skupnega jezika, ni zelene luči v ponedeljek dobil nobeden izmed predlogov nove porazdelitve. Dodatne priložnosti za razpravo ne bo, saj se je čas iztekel, rezultat neodločenosti pa bo ukinitev vseh sosvetov. Na 14. strani Svet Evrope o položaju manjšin v Avstriji Na 2. strani Il Sole 24 Ore: dve strani o kraških vinih Na 3. strani Tondo odprl Dom FJK v Vojvodini Na 4. strani Triestina predstavila pet novih sponzorjev Na 7. strani V Devinu-Nabrežini več komposterjev, manj davkov Na 7. strani MARINI GH Nova kolekcija POMLAD/POLETJE r* canadiens^ Trg Cavour, 25 34074 - Tržič Tel in Fax 0481 791066 pred cono namenjeno pešcem, tik ob večnadstropnemu parkirišču 2 Sreda, 14. marca 2012 ALPE-JADRAN / avstrija - Zaščita narodnih manjšin Položaj narodnih skupnosti pod drobnogledom Sveta Evrope Iniciativa manjšine kritično o ureditvi vprašanja dvojezičnih tabel in noveli zakona o narodnih skupnostih DUNAJ/CELOVEC - Kritika na račun ureditve manjšinskih pravic na Koroške, ki jih je preteklo leto sprejel avstrijski parlament v obliki ustavnega zakona, ne pojenjajo. Pretekli konec tedna je tudi avstrijska nevladna organizacija »Iniciativa manjšine« v svojem letnem poročilu kritično ocenila varstvo človekovih pravic v Avstriji. Pri tem je posebej kritizirala »malenkostno« rešitev pri dvojezičnih krajevnih napisih na Koroškem. Obenem je nevladna organizacija izrazila tudi svojo »zaskrbljenost za pravno državo zaradi korupcije in pomanjkljive transparentnosti.« Generalna sekretarka Iniciative manjšin/Initiative Minderheiten Cornelia Kogoj je na predstavitvi letnega poročila organizacije, nanašajoč se na postavitev dvojezičnih napisov preteklo leto na Koroškem, govorila o rešitvi v »malenkostnem duhu«. Še posebej kritično je pri tem ocenila 17,5-odstotni prag za postavitev dvojezičnih napisov, medtem ko v Avstrijski državni pogodbi (ADP) iz leta 1955 ni govora o odstotkih za postavitev teh napisov. Nadalje je generalna sekretarka te nevladne organizacije izrazila kritiko v zvezi z načrtovano novelo zakona o narodnih skupnostih. Konkretno je Kogojeva opozorila na to, da v zadnjem osnutku Urada zveznega kanclerja ni upoštevana dolgoletna zahteva avstrijskih narodnih skupnosti glede pravice do skupinske tožbe. S položajem avstrijskih narodnostnih skupnostih se je konec preteklega tedna seznanila tudi komisija strokovnjakov Sveta Evrope (SE) med svoji večdnevnim obiskom v Avstriji. Člani komisije so v pogovorih s predstavniki vlade a tudi narodnih skupnosti preverili, v kolikšni meri avstrijska država dejansko izvaja določila Evropske listine o manjšinskih jezikih. S predstavniki slovenske narodne skupnosti na Koroškem in na Štajerskem se je štiričlanska delegacija strokovnjakov iz Strasbourga srečala v Pavlovi hiši v Potrni na Štajerskem. Od osrednjih političnih organizacij se je vabilu odzval le Narodni svet koroških Slovencev (NSKS), ki ga je zastopal odvetnik Rudi Vouk. Slednji je kritično spregovoril o lansko leto sprejetem ustavnem zakonu o dvojezični topografiji in uradnem jeziku. Poudaril je, da 17,5-od-stotna klavzula za postavitev tabel nikakor ni v skladu z razsodbami avstrijskega ustavnega sodišča. Medtem ko so koroški Slovenci na osnovi tega kompromisnega dogovora dobili vsaj nekaj dodatnih tabel, pa je na področju slovenščine kot uradnega jezika prišlo celo do nadaljnjega poslabšanja, je še dodal Vouk. Kot je znano, Svet Evrope v državah-članicah periodično preverja, v kolikšni meri se izvajajo določila konvencij in listin, ki so jih ratificirale. Tokratni obisk delegacije strokovnjakov je bil namenjen preverjanju izvajanja Evropske listine o manjšinskih jezikih. Poleg srečanj z vladnimi organi so bili na sporedu tudi srečanja s predstavniki nevladnih organizacij, v prvi vrsti pa z manjšinskimi ustanovami in organizacijami, ki delujejo na področju izobraževanja, pospeševanja jezika, medijev in kulture. Ivan Lukan Komisija Sveta Evrope seje s predstavniki manjšine srečala v Pavlovi hiši v Potrni slovenija - Po prodaji hiše zaradi dolga 124 evrov Vrhovno sodišče odredilo službeni nadzor primera Vaskrsic LJUBLJANA - Podpredsednica vrhovnega sodišča Nina Betetto je zaradi velikega zanimanja javnosti in zlasti z namenom, da se raziščejo vsa sporna dejstva glede izvršilnih postopkov in dražbe nepremičnin v primeru Zorana Vaskrsica, odredila službeni nadzor. Nadzor sicer ne bo zajemal pravilnosti uporabe procesne in materialne zakonodaje, je pojasnila. Vaskrsicu je namreč litijsko sodišče zaradi dolga v višini 124 evrov na javni dražbi prodalo hišo. Zato danes pred stavbo državnega zbora pripravlja protest in zahteva, da se vsi sklepi in sodbe takoj razveljavijo. Raziskava vseh dejstev glede izvršilnih postopkov v primeru Vaskrsic je v interesu vseh vpletenih, je na včerajšnji novinarski konferenci v Ljubljani poudarila podpredsednica vrhovnega sodišča Nina Betetto. Službeni nadzor je namreč odredila tudi zaradi težkih posledic za dolžnika in napadov na sodnico v tem primeru. Ta je zaradi anonimnih pisnih groženj varovana, saj je vrhovno sodišče o grožnjah obvestilo pristojno ministrstvo in policijo. Podlaga za službeni nadzor je po besedah Be-tettove v zakonu o sodiščih. Tako lahko pregledajo primernost zakonskih določb z vidika varstva dolžnika in tudi, ali je bila morda organizacija dela na sodišču v širšem smislu ustrezna. Na vprašanje, zakaj se sodnica ni odločila za poseg po plači dolžnika, ampak za nepremičnino, pa Betettova med drugim odgovarja, da je tudi to eden od razlogov za nadzor. Vrhovno sodišče je na lastno pobudo že izvedlo preliminarno analizo izvršb na podlagi verodostojne listine za obdobje od 1. januarja 2008 do 1. marca letos. Iz analize med drugim izhaja, da je bila za zneske do 100 evrov v obdobju več kot štirih let izvršba s prodajo nepremičnine predlagana v 574 primerih, do dejanske prodaje pa je prišlo le v enem primeru. Primer Vaskrsic se zdi po mnenju vrhovnega sodišča v luči tovrstnih podatkov izjema, vendar Be-tettova poudarja, da doslej znana dejstva napeljujejo, da je bila prodaja nepremičnine v primeru Va-skrsic posledica neaktivnosti sicer plačilno sposobnega dolžnika. Preden se je začel postopek, s katerim je bila ogrožena nepremičnina, je dolžnik prejel štiri ali celo pet sodnih obvestil, dokler je bil s svojo reakcijo prepozen, pa je šlo že za najmanj sedem sodnih pisanj, je pojasnil predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani Anton Panjan. (STA) Srečanje v Rimu ob 20. obletnici italijanskega priznanja Slovenije RIM - V Palači Marini v Ul. Poli v Rimu bo danes ob 15. uri javno srečanje ob 20. obletnici italijanskega priznanja Slovenije. Na njem bosta sodelovala prvi predsednik samostojne Slovenije Milan Kučan in takratni italijanski zunanji minister Gianni De Michelis. Srečanje prireja medparlamentarno združenje prijateljstva Italija - Slovenija, v imenu katerega bosta pozdravila predsednica Tamara Blažina in podpredsednik Carlo Monai. Solidarnost SSO z Borisom Pahorjem TRST - Svet slovenskih organizacij izraža prof. Borisu Pahorju vso svojo solidarnost ob napadu, ki ga je bil te dni deležen s strani italijanskega dnevnika Il Giornale. SSO občuduje Borisa Pahorja zaradi njegove velike samostojne in premočrtne drže v vsem povojnem času in je prepričan, da ga taki časnikarski napadi ne bodo niti malo prizadeli v njegovi vsestranski slovenski, človeški, narodni in politični drži. Svet slovenskih organizacij ob tem ugotavlja tudi, da je težko še danes, sko-ro 70 let po končani vojni, biti objektiven zagovornik velikih idej in vrednot, ki so temelj za naš vsestranski obstoj in razvoj in obenem jamstvo za boljši jutri vsega slovenskega naroda. Tako pisanje omenjenega italijanskega dnevnika gotovo ne odraža duha, ki je izšel s srečanja predsednikov treh sosednih držav julija predlanskim v Narodnem domu ter velikega koncerta na trgu Ze-dinjenja v Trstu, piše v tiskovnem sporočilu SSO. Založba Lojzeta Wieserja v stečaj CELOVEC - Založba koroškega Slovenca Lojzeta Wieserja je na deželnem sodišču v Celovcu najavila plačilno nesposobnost oz. stečaj. Kot so sporočili, znašajo obveznosti nad 865.000 evrov, od tega dolguje založba bankam 500.000 evrov, ostalo pa približno 100 upnikom. Kot je povedal Lojze Wieser, je z bankami že dogovorjen, da bo lahko nadaljeval z delom, prav tako naj bi bil na razpolago tudi nekaj denarja za sanacijski postopek. Upnikom pa bo založba ponudila kvoto dvajsetih odstotkov. V gospodarske težave je založba, ki jo je Wieser ustanovil pred 24 leti, zabredla, ker je zaradi splošne krize prodala manj knjig, hkrati pa so se znižale tudi subvencije, predvsem v državah vzhodne Evrope, je še sporočil celovški založnik. Založba Wieser si je ustvarila ime predvsem s promocijo avtorjev iz jugovzhodnega evropskega prostora ter večjezičnimi izdajami. (I.L.) sofija - Mednarodni filmski festival Arheo Jana Cvitkoviča v tekmovalnem programu SOFIJA - Film Arheo režiserja Jana Cvitkoviča, ki je slavil na lanskem 14. festivalu slovenskega filma, so včeraj, in ga bodo še v petek, prikazali v sklopu tekmovalnega programa za območje Balkana 16. mednarodnega filmskega festivala v Sofiji. Cvitkovič je sicer tudi član mednarodne festivalske žirije, je v imenu ustvarjalcev filma sporočila Jedrt Jež Furlan. Celovečerec Arheo sledi trem protagonistom, ženski, moškemu in otroku, v brezčasni pokrajini. Med seboj se ne poznajo, njihova kulturna pripadnost je nedefinirana. Vsak zase skuša preživeti, pri čemer počasi prihaja med njimi do stikov, ki se sčasoma preko različnih situacij začnejo razvijati v odnose. V filmu igrajo Medea Novak, Niko Novak in Tommaso Finzi. Na lanskem 14. festivalu slovenskega filma je Ar-heo prejel vesno za najboljši celovečerni film, nagrajen pa je bil tudi za režijo in najboljšo fotografijo. "Gre za film, ki vam je lahko všeč ali ne, nihče pa ne more reči, da je polizdelek oziroma da krši kakršno koli pravilo filma," je tedaj dejal predsednik festivalske žirije Matjaž Javšnik. Arheo je bil februarja predstavljen na evropski filmski tržnici v sklopu Berlinskega filmskega festivala. V redno distribucijo v slovenskih kinematografih bo prišel 5. aprila s projekcijo v ljubljanskem Kinod- Režiser Jan Cvitkovič V programu mednarodnega filmskega festivala v bolgarski Sofiji bo izven tekmovalnega programa za območje Balkana prikazan film Stanje šoka v režiji Andreja Košaka. Košak je o filmu dejal, da gre za "pošten, komunikativen film z dovolj emocij, jugo-humorja in s humanim sporočilom". Med posebnimi projekcijami bo prikazan tudi slovenski koprodukcijski film Parada srbskega režiserja Srdana Dragojevica. (STA) slovenija - Spletna stran DZ tarča šaljivcev »Seja« za potrditev Chucka Norrisa za poglavarja slovenske vojske LJUBLJANA - Na spletni strani slovenskega državnega zbora so se včeraj pojavile šaljive napovedi sej delovnih teles državnega zbora. Kot je razvidno iz objav na spletnem družbenem omrežju Twitter, so avtorji potegavščine izkoristili napako, ki jo je, kot so v sporočilu za javnost pojasnili v DZ, imela njihova spletna stran. Med drugim so šaljivci za včeraj "sklicali" sejo odbora za imenovanje Chucka Norrisa za glavnega poglavarja slovenske vojske, pa tudi sejo odbora za imenovanje Marka Crnkoviča za dosmrtnega odgovornega urednika Dela in prilog. Na sejah delovnih teles naj bi denimo obravnavali še popularizacijo glasbe Karmen Stavec, na 24. redni seji pa naj bi se sestal tudi odbor za iskanje luknje v spletni strani DZ. Spletna stran državnega zbora je namreč imela napako, ki je omogočala šaljivcem, da so z vpisovanjem v naslovno vrstico kreirali naslovno stran. Ni pa napaka omogočila poseganja v vsebino spletnih strani državnega zbora ter ni vplivala na delovanje strežniškega okolja, so zagotovili v DZ. Vodja slovenskega centra za obravnavo omrežnih incidentov SI-CERT Gorazd Božič je pojasnil, da gre za napako v programiranju spletne- ga mesta. Kot je dejal, ne gre za vdor v spletno mesto, ampak za napako, ki omogoči nekakšno začasno grafitiranje na spletni strani. Pri tem to spletno mesto z vsebino, ki jo je "grafitar" vpisal v vpisno vrstico, dobi samo on, drugi uporabniki spleta pa le, če jim ta pošlje povezavo na to stran, ki v naslovu torej že vsebuje "podtaknjeno" besedilo. Naključen obiskovalec spletne strani državnega zbora pa tega ni videl. Kot je ocenil, dogodek ni povzročil škode, razen morda za ugled podjetja, ki je to stran programiralo. Je pa lahko to opozorilo, da morda stran vsebuje kakšne resnejše napake, zaradi katerih je morda res lahko ranljiva in dovzetna za nepooblaščene vstope. Božič zato pravi, da so na SI-CERT že v letnem poročilu priporočili, naj se vsaka nova aplikacija pred uporabo varnostno pregleda. Drugih pojasnil v DZ ne dajejo. Spletne strani so posodobili pred nekaj meseci. Oktobra lani so pojasnili, da so analiza in izhodišča za prenovo stali 12.000 evrov, sama tehnološka konsolidacija pa 66.000 evrov. Stroški štiriletnega projekta prenove pa bodo skupaj z zagotavljanjem operativnega delovanja znašali 196.000 evrov, so takrat pojasnili v DZ. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sreda, 14. marca 2012 3 slovenska manjšina - Obveza odbornika Elia De Anne Dežela se bo potrudila pri »iskanju« manjkajočih 400 tisoč evrov za Slovence Za rešitev precej zapletenega problema bo najbrž potreben sklep rimskega parlamenta TRST - Deželna uprava bo naredila vse, kar je v njeni moči, da bodo kulturne ustanove slovenske manjšine tudi letos kot lani dobile od države 5,3 milijona evrov. V državni proračun bo treba ponovno vključiti 400 tisoč evrov, ki jih je sredi lanskega novembra takratni finančni minister Giulio Tremonti »rezal« iz sklada zaščitnega zakona. Ta cilj ne bo lahko dosegljiv, treba bo precej potrpljenja in predvsem politične volje, ki jo mora pokazati predvsem rimski parlament. To je edino politično-institucionalno telo, ki lahko spremeni sklepe nekdanjega ministra Tremontija. Njegov dekret (podpisal ga je 15. 11. 2011) ne prizadene samo slovenske manjšine, temveč zmanjšuje vse finančne prenose na relaciji država-FJK. Sklad zaščitnega zakona je razdeljen na tri sklope (8. člen - raba slovenščine, 16. člen - prispevki za kulturo in 21. člen - prispevki za videm-sko pokrajino). Rez za manjšinske kulturne ustanove znaša za tekoče leto 404.669 evrov. Deželni odbornik Elio De Anna je na včerajšnji seji posvetovalne komisije dejal, da ima Dežela ves interes za »povrnitev« tega denarja, pretok prispevkov iz enega proračunskega poglavja zaščitnega zakona v drugega pa je zelo težko izvedljiv. Čeprav je del prispevkov za leto 2011 ostal neizkoriščen. Problem manjkajočih 400 tisoč evrov je na seji komisije postavil predsednik SKGZ Rudi Pavšič. Zavzel se je za bolj prožno izkoriščanje državnih prispevkov, ta »fleksibilnost« bi morala po njegovem služiti ustanovam, ki se soočajo z najhujšimi finančnimi težavami. Pavšič je omenil Primorski dnevnik in Slovensko stalno gledališče. Da dnevnik in gledališče potrebujeta izredno pomoč se je strinjal predsednik Sveta slovenskih organizacij Drago Štoka, ki je omenil tudi težave Goriške Mohorjeve družbe ter listov Novi glas in Dom. Deželni sklad zlasti za šole Posvetovalna komisija je na predlog odbornika De Anne soglasno odobrila kriterije porazdelitve 100 tisoč evrov iz Sklada FJK za Slovence. Vsi so se strinjali, da bo ta denar prvenstveno namenjen projektom, pri katerih bodo glavno besedo imele slovenske šole, tudi v povezovanju z večjezično deželno stvarnostjo. Takšno namembnost je pohvalila Ksenija Do-brila, ki v komisiji zastopa šolsko realnost, medtem ko sta Pavšič in Što-ka pozvala deželno upravo, naj finančno okrepi svoj sklad za slovensko manjšino, ki je lani in predlanskim ostal le na papirju, torej brez razpoložljivega denarja. Konferenca FJK o Slovencih De Anna je napovedal sklic deželne konference o slovenski manjšini, ki bo najbrž v drugi polovici leta. Predsednik SKGZ je izrazil željo in pričakovanje, da bo na konferenci tekla beseda tudi o smotrnosti sedanje delitve javnih prispevkov ter o vlogi Slovencev v FJK. Predsednik SSO je dejal, da problemi manjšine niso samo finančne narave in da se bo treba na konferenci zamisliti tudi o položaju Slovencev ob skorajšnji 50-le-tnici življenja Furlanije-Julijske krajine. V ta namen je Štoka izročil odborniku dokument s pričakovanji SSO v vidiku konference, ki jo je Dežela dolžna sklicati v skladu z deželnim zakonom za Slovence. S.T. Deželna komisija za slovensko manjšino je soglasno podprla kriterije za namembnost deželnega sklada za Slovence kroma posvetovalna komisija - Rezko stališče deželnega odbornika De Anne Za rešitev goriških sosvetov potreben deželni zakon, ki ga do volitev ne bo Deželni funkcionar Napoli (levo) in odbornik De Anna kroma TRST - »Za rešitev vprašanja goriških rajonskih svetov, ki bi ustrezala zahtevam Slovencev, bi bil potreben nov deželni zakon, ki ga do majskih volitev seveda ne bo«. Odbornik Elio De Anna ne daje nobenega upanja za ugodno rešitev hudega zapleta v zvezi z ukinitvijo goriških sosvetov. O političnih odgovornostih predsednika FJK Renza Tonda in goriškega župana Ettoreja Romolija niti besede, pač pa rezka odbornikova trditev, da vsak deželni zakon potrebuje podporo večine deželnih svetnikov. Vsak zakon - tako De Anna -tudi ne sme ustvarjati privilegijev znotraj deželne stvarnosti. Da ukinitev krajevnih sosvetov prizadene ne le Slovence, temveč vso Gorico, je na seji posvetovalne komisije FJK za slovensko manjšino opozoril Janez Povše. Zgodbo o rajonih je označil kot žalostno zgodbo, ki nikakor ni v čast deželni upravi in še manj goriški občini, tudi zato, ker stroški za poslovanje teh organov znašajo približno en odstotek celotnega občinskega proračuna. Ne gre torej za finančno vprašanje, temveč za izrazito politično izbiro desne sredine, ki upravlja Občino Gorica. Aleš Waltritsch, ki je tudi goriški občinski svetnik, se je pridružil Po-všetovim ocenam in kritikam, ponedeljkova dogajanja v goriškem občinskem svetu pa opisal kot trpko izkušnjo za demokracijo. De Anno je opozoril na zatemnjeno spletno stran Dežele v slovenščini ter na dejstvo, da sta tiskovna urada deželne vlade in sveta še vedno brez novinarjev z znanjem slovenščine. Dežela in manjšina bi morali po Waltritschevem mnenju skupaj izdelati seznam prioritet znotraj slovenske narodne skupnosti. Spričo nespodbudnih novic, ki prihajajo iz Rima, je zanj trenutno prioriteta Primorski dnevnik, s težko finančno situacijo pa se soočajo še nekatere druge manjšinske kulturne ustanove. promocija - Največji italijanski gospodarski dnevnik Dve strani o kraških vinih v Il Sole 24 Ore Poudarek Krasu, teranu, vitovski, malvaziji, težavam s Prosecco Doc, kraškim kletem in vinogradnikom - Mnenja Sandija Skerka, Franca Fabca, Benjamina Zidaricha, Mateja Skerlja Članek o posegih za Prosecco DOC, objavljen s fotografijo praprovskega vinogradnika Edija Kanteta (s konjem v enem od njegovih vinogradov) TRST - Največji italijanski gospodarski dnevnik Il Sole 24 Ore je v včerajšnji prilogi o živilski industriji posvetil kar dve strani kraškim vinom, njihovim proizvajalcem in Krasu nasploh, poseben članek pa je namenil penini Prosecco DOC in težavam, ki jih imajo kraški vinogradniki z njegovo proizvodnjo. Maria Luisa Colledani v uvodnem članku piše o »tisti rdeči zemlji, ki dela dobro vino«. »Kras je vejica vetrovne in dišeče zemlje, ki objema Trst,« je pesniško zapisala. Območje je majhno, vsega 400 hektarjev obdelanih vinogradov, sto manj kot na začetku dvajsetega stoletja, na njem pa 35 vinogradnih podjetij proizvede 600 tisoč buteljk terana, vitovske in malvazije za kakih 6 milijonov evrov prometa. »Vsaka tretja buteljka konča na tujih mizah, v vseh državah Srednje Evrope, pa tudi v Veliki Britaniji, Združenih državah, na Japonskem in v Rusiji.« Povpraševanje je veliko, a mu ni mogoče zadostiti zaradi velikih omejitev, ki jih je deležno kraško območje, je pojasnil predsednik Konzorcija vin z Brd in Krasa Sandi Skerk. Praprovski vinogradnik je opozoril tudi na drugo bridko resnico: če hoče vinogradnik urediti nov vinograd, mora čakati tri do štiri leta na dovoljenje. Povsem drugače je v bližnji Sloveniji, kjer je dovoljenje izdano v treh mesecih, piše v drugem članku, v katerem je Matej Skerlj poudaril pomen kmečkega turizma. Novinarka se je pogovorila tudi z drugim pra-provskim vinogradnikom, Benjaminom Zidarichem, »podjetnikom, ki proizvaja kakih 28 tisoč buteljk letno«. Kraške kleti (objavljane je fotografija podzemske kleti Edi-ja Kanteta) so »prave umetnine, izkopane v apnenastih skalah.« V njih dozorijo teran, vitovska, malvazija, »edinstvena vina.« Poseben članek je posvečen penini prosecco. »Potrebno je več pobud v podporo Prosecco DOC,« poziva naslov. Govor je o protokolu, ki je omogočil rojstvo zaščitne znamke Prosecco DOC, ki pa je ostal »mrtva črka«. Predsednik Kmečke zveze Franc Fabec se je zavzel za obnovo kraškega brega od Trsta do Nabrežine. Predsednik trgovinske zbornice Antonio Paoletti je ocenil, da predstavlja tisto območje »velik potencial« in da je treba omiliti sedanje omejitve ter obnoviti breg z deželnimi in državnimi sredstvi. Deželni direktor za kmetijske dejavnosti Lu-ca Bulfone pa je - dokaj presenetljivo - izjavil, da je dežela »v celoti izpolnila vse obveze, ki nam jih je narekoval protokol, podpisan z ministrstvom in vinogradniki.« (!?) Na drugi strani je Mauro Pizzin podrobno opisal vinsko ponudbo na Krasu, objavljena pa sta tudi prispevka o povezanosti z Ljubljano in Istro. Skratka, lep prispevek za promocijo Krasa in njegovih vin. M.K. 4 Sreda, 14. marca 2012 GOSPODARSTVO sodelovanje - Predsednik Dežele FJK Renzo Tondo na dvodnevnem obisku v Srbiji Po Beogradu včeraj pomembna etapa v glavnem mestu Vojvodine Tondo predal namenu Dom Furlanije-Julijske krajine v Vojvodini, ki ga upravlja Informest NOVI SAD - Po ponedeljkovem obisku v Beogradu, kjer se je sestal tudi s predsednikom Borisom Tadicem, se je predsednik Dežele FJK Ronezo Tondo z delegacijo včeraj mudil v Novem Sadu, glavnem mestu Avtonomne pokrajine Vojvodine. S predsednikom Bojanom Pajticem je podpisal obnovljeno pismo o nameri med Deželo FJK in AP Vojvodino, s katero je sicer sodelovanje v teku že od leta 2003. Nov sporazum razširja področje sodelovanja z namenom utrditve prejšnjega partnerstva na področju industrije, trgovine, prometnih infrastruktur in ozemeljskega razvoja, in z novimi področji turizma, kulture, znanstvenega sodelovanja in inovativnosti, varstva okolja in izobraževanja, posebno pozornost pa posveča razvoju majhnih in srednjevelikih podjetij (MSP). Kot je povedal Tondo, ne gre samo za obnovo nekega sporazuma, ampak za potrditev sodelovanja, ki že teče v mnogih sektorjih, in za odpiranje novih možnosti za sodelovanje na področjih, kot so zdravstvo (s posebnim poudarkom na psihično zdravje) in arheologija. »Skupno delo na področju sistema majhnih in sred-njevelikih podjetij ostaja seveda v prvi vrsti, zato naše podjetnike pozivam k angažiranju v tej državi, kjer je veliko priložnosti za delo,« je dejal Tondo. Po uradnem podpisu pisma o nameri, je predsednik Tondo predal namenu Dom Furlanije-Julijske krajine v Vojvodini. Gre za neke vrste povezovalni urad, ki ga upravlja agencija Informest, gostoljubje pa mu nudi predsedstvo AP Vojvodine. Dom Furlanije-Julijske krajine v tej avtonomni pokrajini ima za cilj postati pomembna referenčna točka za podporo sistema Dežele FJK pri navezovanju gospodarskega sodelovanja z Vojvodino. Gospodarstvo je bilo v ponedeljek tudi glavna tema pogovorov, ki jih je imel Tondo v Beogradu, s katerim je vrnil obisk premierju Borisu Tadicu, ki se je v Fur-laniji-Julijski krajini mudil 12. decembra lani. Predsednika sta podpisala pomembne dogovore o sodelovanju, še prej pa si je Tondo ogledal Fiatovo tovarno v Kragujevcu. Tam je imel tudi nekaj sestankov s predstavniki tamkajšnjega gospodarstva in z županom Veroljubom Ste-vanovicem, beseda pa je tekla o možnostih sodelovanja s podjetji iz Furlanije-Julijske krajine. Te možnosti obstajajo predvsem v sektorju proizvodnje avtomobilskih delov, vendar so nezanemar-ljive tudi na drugih področjih. Z leve predsednik Dežele FJK Renzo Tondo, predsednik AP Vojvodine Bojan Pajtič in predsednica Informesta Silvia Acerbi sodelovanje - SEP in Informest Tirana, Beograd in Kijev naslednje tri etape projekta za majhna in srednja podjetja TRST - Tirana, Beograd in Kijev so tri mesta, v katerih Srednjeevropska pobuda (SEP) in agencija Informest prirejata tri pomembne mednarodne dogodke v okviru projekta FIT4SME, namenjenega majhnim in srednjim podjetjem (MSP). Vodja projekta je Informest, sofinancirata pa ga SEP in Dežela Furlanija-Julijska krajina. Glavni cilj projekta FIT4SME je okrepiti dostop MSP v Albaniji, Srbiji in Ukrajini do mednarodnega kredita. Gre torej za razvijanje kompetenc za lažje orientiranje med različnimi možnostmi financiranja, ki jih ponujajo mednarodne finančne organizacije, kot so Evropska investicijska banka (EIB), Svetovna banka (WB) in Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD). Kot je povedal generalni sekretar SEP Gerhard Pfanzelter, je FIT4SME odličen primer projekta, katerega pobudnik je Know-how Exchange Programme (KEP) Srednjeveropske pobude, instrument, ki ima za cilj pospeše- vati izmenjavo izkušenj in dobrih praks v korist držav članic te organizacije, ki niso v EU. »To je v skladu z našim temeljnim poslanstvom, ki je regionalno sodelovanje za evropsko integracijo,« je dodal Pfanzelter. Z dogodkom v Tirani 15. in 16. marca se bo začela druga faza projekta, ki bo operativna in posvečena ustvarjanju lokalnih organizacij za podpiranje majhnih in srednjih podjetij. Naslednja dogodka bosta 3. in 4. aprila v Beogradu in 23. in 24. aprila v Kijevu. Koordinirali jih bodo strokovnjaki agencije Informest in zavoda za zunanjo trgovino ICE, na treh dogodkih pa bo sodelovalo več kot 70 partnerjev iz devetih držav SEP, ki nosi članice EU - Albanije, Be-lorusije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Hrvaške, Makedonije, Moldove, Srbije in Ukrajine. Predsednica Infor-mesta Silvia Acerbi je ob tem prepričana, da bo razvoj MSP v teh tako bližnjih državah lahko prispevala tudi h gospodarskemu oživljanju naše dežele. vino - Kongres italijanske sekcije mladih gostincev Evrope Priložnost za promocijo friulana in deželnega vinarstva VIDEM - Kongres italijanske sekcije Združenja mladih gostincev Evrope v Vidmu je bil nova priložnost za promocijo vina znamke Friulano in celotnega vinogradniškega in vinarskega sektorja v Furlaniji-Julijski krajini. Kot je poudaril direktor deželne agencije za kmetijstvo ERSA Mirko Bellini, je bila tokrat pozornost namenjena nekaterim izmed najbolj kvalificiranih in učinkovitih ambasadorjev italijanske enoga-stronomije - mladim gostincem, ki so se uspeli uvrstiti v najbolj znane vodnike in ki so se udeležili videmskega kongresa. Ta je potekal v salonu Furlanskega parlamenta na videmskem gradu. Po koncu uradnega dela kongresa, je Bellini vodil ceremonijo podelitve 25 steklenic friulana formata magnum prav tolikim italijanskim restavracijam. Steklenice so bile obogatene z nalepkami, ki so jih izdelali dijaki šole za mozaik v Spi-limbergu, proizvajalci vsebovanega vina pa sodelujejo pri projektu Friulano & Friends, v okviru katerega so bili lani nagrajeni na selekciji v San Danieleju. Koroška banka Hypo spet z dobičkom CELOVEC - Po treh letih negativnih poslovnih rezultatov je koroška banka Hypo Alpe Adria leta 2011 spet ustvarila dobiček. Po mednarodnih računovodskih standardih je znašal 69,3 milijona evrov, medtem ko je leta 2010 banka še beležila 1,08 milijarde evrov izgube. V Hypu kljub temu ne bodo izplačali dividend. Hypo, ki jo je svetovna finančna kriza močno prizadela in so jo decembra 2009 podržavili, je namreč v skladu z avstrijskimi računovodskimi standardi, ki veljajo v primeru državne pomoči, tudi lani zabeležila izgubo, in to za 164,7 milijona evrov. Obseg bilančne vsote se je lani zmanjšal za deset odstotkov in je konec decembra znašal 35,1 milijarde evrov. Delež temeljnega kapitala (Tier 1) se je znižal s 6,6 na 6,2 odstotka, kapitala pa z 10,3 na 9,8 odstotka. Večina hčerinskih bank posluje z dobičkom. Hypo je namreč navzoča tudi v Nemčiji, Italiji, Sloveniji in v državah jugovzhodne Evrope. V Sloveniji Hypova hčerinska banka zaposluje 673 ljudi, ima 27 poslovalnic in 89.000 komitentov. Bilančna vsota slovenske hčere znaša 4,2 milijarde evrov. Največji Hy-pov trg v jugovzhodni Evropi je Hrvaška, kjer ima tamkajšnja hčerinska banka 73 poslovalnic in 416.000 komitentov, njena bilančna vsota pa znaša pet milijard evrov. V Italiji strmoglavljenje hipotekarnih posojil RIM - Učinki gospodarske krize in davčnega pritiska močno vplivajo tudi na nepremičninski trg. Po najnovejših podatkih zavoda Istat se je število sklenjenih hipotekarnih posojil lani glede na leto 2010 znižalo za 18,1 odstotka, posojila brez hipoteke, ki zadevajo predvsem podjetja, pa so upadla za 34,6 odstotka. Proti koncu leta pa je začel nepremičninski trg rahlo oživljati, saj se je število kupoprodajnih pogodb za stanovanjske nepremičnine pri notarjih v zadnjem četrtletju 2011 povečalo za štiri odstotke. V pričakovanju oživitve nepremičninskega trga, ki je napovedana za prihodnje leto, pa cene stanovanjskih nepremičnin v povprečju še vedno upadajo, k čemur je velik delež prispeval tudi povečan davčni pritisk z uvedbo davka IMU. EVRO 1.3057 $ -g/5 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 1B. marca 2G12 evro (povprečni tečaj) valute 1B.B. 12.B. ameriški dolar 1,3057 1,3119 japonski jen 108,03 107,79 kitajski juan 8,2663 8,3013 ruski rubel 38,7063 38,8450 indijska rupija 65,2520 65,5750 danska krona 7,4348 7,4352 britanski funt 0,83920 0,83595 švedska krona 8,9075 8,8894 norveška krona 7,4600 7,4210 češka krona 24,563 24,715 švicarski frank 1,2053 1,2050 madžarski forint 291,90 292,90 poljski zlot 4,0992 4,1135 kanadski dolar 1,3026 1,3091 avstralski dolar 1,2415 1,2441 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 4,3555 4,3558 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6966 0,6969 braziljski real 2,3778 2,3745 islandska krona 290,00 290,00 turška lira 2,3450 2,3585 hrvaška kuna 7,5365 7,5475 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 13. marca 2012 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,24175 0,47355 0,74420 0,06917 0,09333 0,15500 0,490 0,894 1,203 ZLATO (999,99 %%) za kg 41.aS9,63 € -744/75 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 1 B. marca 2G12 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 4,80 IMTTTDCI IDADA Í1 7/1 +0,02 +1 78 KRKA 1 1 IKA KOPER 51,50 1025 +0,98 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 124,60 16310 +4,06 +0,44 TELEKOM SLOVENIJE 69,00 +1,37 +2,37 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 12,00 AERODROM LJUBLJANA 11,00 DELO PRODAJA 24,00 rrm 1-aacr» +1,85 ISKRA AVTOELEKTRIKA KTDA BCM7 15,40 i en -- NOVA KRE. BANKA MARIBOR 3,19 Ml IMnTCCT -) 7r» +3,23 KOMPAS MTS NIKA 6,10 1850 -- PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA POZAVAROVALNICA SAVA 8,59 +4,73 PROBANKA SAI MS IIMBI IANA 5.89 9.90 +4 19 SALMS, L_IUD!__IANA SAVA TERME ČATEŽ 224,00 13,00 178 00 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 75,00 11,60 +2,65 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 1 B. marca 2G12 +2,G7 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATLANTIA ATLANTIA 0,70 91 12 67 +1,74 +2,94 +1 28 BANCO POPOLARE BCA MPS BCA MPS 1,65 +4,96 BCA POP MILANO EDISON EDISON 0,37 0,50 -0,42 +2,40 +1 40 ENEL ENI 0,86 2,85 1831 +1,57 +1 72 FIAT ciMMcrrAMirA 4,7 1 Q/1 +0,60 xfi la. GENERALI 12,66 -' mu INTESA SAN PAOLO 1 OTTOMATICA 1,49 1409 +3,97 +1 66 LOI lOlVlAIICA LUXOTT1CA MEDIASET 27,41 218 +1,90 MEDIASE T MEDIOBANCA PARMAIAT 4,81 1 87 +3,70 +2,91 -1 11 PARVIALA! PIRELLI e C PRYSMIAN 8,96 14 +6,86 PRl SIVIIMN SAIPEM SNAM SNAM 38,21 +0,94 +0,82 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,69 5,795 +2,20 TENARIS TERNA 0,8535 15,77 -0,58 +2,27 +1 90 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,89 0,045 -2,39 +2 10 UNICREDIT 3,6 4,05 +3,90 SOD NAFTE (159 litrov) 106,86 $ +g/14 IZBRANI BORZNI INDEKSI 13. marca 2012 indeks_zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 580,30 +1,78 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS FIRS, Banjaluka Belex 15, Beograd SRX, Beograd BIFX, Sarajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 1.796,24 809,24 1.788,12 550,38 1.496,42 2.127,75 -0,21 -0,44 -0,16 -0,73 -0,15 -0,21 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London CAC 40, Pariz ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 13.060,75 2.676,33 1.381,46 1.289,61 6.995,91 5.955,91 3.550,16 2.181,00 992,9 2.556,82 9.899,08 2.989,07 21.339,70 5.005,75 17.813,62 +0,78 +1,11 +0,76 -0,17 +1,37 +1,07 +1,72 +1,81 +0,71 +4,64 +0,09 +0,91 +0,97 +0,61 +1,28 / ITALIJA Torek, 13. marca 2012 5 ITALIJA-NEMČIJA - Nemška kanclerka na obisku v Rimu Merklova pohvalila pogumne reforme italijanske vlade Monti prepričan, da je najhuje mimo - Okrepiti napore EU za gospodarsko rast RIM - Premier Mario Monti je po včerajšnjem srečanju z nemško kancler-ko Angelo Merkel v Rimu poudaril, da v Evropski uniji ni časa za počitek, čeprav je videti, da je najbolj akutna faza dolžniške krize končana. Merklova je po srečanju izpostavila pogumne reforme, ki jih je v zadnjem času izpeljala Italija. EU se mora po Montijevih besedah po podpisu fiskalnega pakta v enaki meri posvetiti politikam, ki bodo spodbudile gospodarsko rast. Italija je, tako Monti, preprečila, da bi šla po poti Grčije, vendar to še ne pomeni, da zdaj lahko počiva. Monti je na novinarski konferenci po srečanju z Merklovo dejal še, da morajo posamezne države res opraviti svojo domačo nalogo, a da obstaja tudi skupna hiša, Evropska unija, ki jo je potrebo okrepiti. S tem se je strinjala tudi Merklova, ki pričakuje okrepitev evropskih institucij, še posebej enotnega trga in sodelovanja med državami. Italijanski premier je dodal še, da Italija doslej ni zaprosila za pomoč niti iz sklada za reševanje evra niti kateregakoli drugega sklada. Odnose z Nemčijo je sicer označil za izjemno dobre. Merklova in Monti sta, tako Mer-klova, precej govorila o davku na finančne transakcije. Dejala je, da je potrebno pri uvedbi takšnega davka upoštevati učinke na konkurenčnost gospodarstva in da iščejo skupno stališče. Po njenih napovedih bo skupno stališče Italije in Nemčije znano konec marca. Monti je glede uvedbe davka na finančne transakcije dejal, da bi bilo takšen davek najbolje uvesti v celotni Evropski uniji. Uvedbi takšnega davka najbolj nasprotujejo v Veliki Britaniji, kjer se bojijo negativnih učinkov na močan finančni sektor v državi. Merklova in Monti sta spregovorila tudi o razmerah v Siriji, ki jih je Mer-klova označila za dramatične in obžaluje, da rešitve še niso našli. Nemška kanclerka bi se morala z italijanskim kolegom v Rimu sestati že 17. februarja, a so srečanje zaradi odstopa nemškega predsednika Christiana Wulffa v Berlinu takrat odpovedali. Juncker: Monti bi bil »odličen« šef evroskupine Monti bi bil "odličen" šef evrske skupine, je včeraj ob robu obiska v Italiji ocenil sedanji vodja finančnih ministrov držav z evrom Jean-Claude Juncker. Francoski časnik Le Monde je namreč včeraj poročal, da je predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy za Junckerjeve-ga naslednika predlagal Montija. "Monti je ena vodilnih evropskih osebnosti in je moj dober prijatelj. Občudujem njegovo delo za Italijo in njegove dosežke na evropski ravni. Ali bo prevzel vodenje evroskupine, pa je njegova odločitev," je menil Juncker. Ob tem je poudaril še, da bo Monti, če se bo potegoval za vodenje skupine finančnih ministrov evrskih držav, užival njegovo podporo. "Bomo videli, kaj se bo dogajalo v naslednjih nekaj tednih," je še dejal. S tem se je aktualni šef evroskupi-ne odzval na pisanje francoskega časnika Le Monde, da je predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy za njegovega naslednika predlagal Montija. Juncker je namreč javno že povedal, da se po izteku mandata junija ne namerava več potegovati za položaj vodje evroskupine. Monti pa je na novinarski konferenci po srečanju z Merklovo dejal, da nima dovolj časa, da bi lahko prevzel še vodenje evroskupine, o čemer se ugiba. Angela Merkel in Mario Monti med sinočnjim srečanjem v Rimu ansa POLITIKA Jutri vrh strank vladne koalicije RIM - Poslanska zbornica je sinoči odobrila odlok o upravnih poenostavitvah. Za je glasovalo 442, proti pa 52 poslancev. Zakonski ukrep mora zdaj dokončno potrditi še senat. Med obravnavo pa je bila vlada kar trikrat preglasovana. Poslanci so namreč kljub njenemu negativnemu mnenju odobrili tri stališča, dve od katerih so predlagali predstavniki Ljudstva svobode, eno pa predstavniki Severne lige. To trojno preglasovanje vlade je mogoče razumeti kot izraz napetosti, ki že nekaj dni pretresa vladno večino. Predsednik vlade Mario Monti je za jutri sklical nov vrh po tistem, ki je pred pred tednom dni propadel, ker se ga ni hotel udeležiti sekretar Ljudstva svobode Angelino Alfano, da bi se izognil obravnavi o Rai in o pravosodju. Premier je dejal, da bosta jutri tudi ti točki na dnevnem redu, Alfano pa je odvrnil, da se bo o tem govorilo le, »če bo za to čas«. V središču pogovora bi med drugim morala biti snujoča se reforma trga dela, ki bi jo vlada rada izpeljala do konca meseca. TRG DELA - Državni tajnik sindikata Cisl Raffaele Bonanni se je včeraj mudil v Trstu »Pozor, drugače bo konec pogajanj« Ministrica za delo Elsa Fornero mora spremeniti stališče glede socialnih blažilcev, še zlasti pa glede mobilnosti TRST - Pogajalsko omizje o reformi trga dela se bo takoj zaključilo, če ne bo ministrica za delo Elsa Fornero spremenila stališča na področju socialnih blažilcev in še predvsem glede vprašanja mobilnosti. Italijanska vlada mora biti v tem smislu zelo oprezna: če bo po pogajanjih glede reforme pokojninskega sistema propadlo tudi to omizje, bo nastala huda zareza med vlado in sindikati. To je v zvezi z reformo trga dela poudaril državni tajnik sindikata Cisl Raffaele Bonanni. Ta se je včeraj mudil v Trstu na posvetu katoliških združenj o problemih dela, na katerem je poudaril pomen spodbujanja gospodarske rasti za izhod iz sedanje krize. Zaradi tega je med drugim povedal, da je potrebna gradnja vseh plinskih terminalov in torej tudi tistega v Žavljah pri Trstu, ravno tako pa je potrebno nadaljevati z deli za gradnjo visokohitrostne železniške povezave v dolini Suse. Če ne bo Rim spremenil svojega stališča glede mobilnosti, bo moral prevzeti odgovornost za socialni razkol, ki ga sindikati nočejo, je na tiskovni konferenci v Trstu nadaljeval Bonanni. Zato se je vodja sindikata Cisl vprašal, ali se vsi v državi in na prvem mestu italijanska vlada zavzemajo za socialno kohezijo. Cisl je zelo odgovoren sindikat, ki se ni nikdar izmikal svojim dolžnostim, je poudaril Bonanni, ki zato zahteva, da tudi vlada prevzame lastne odgovornosti. Bonanni je v zvezi z italijanskim dolgom (dva tisoč milijard evrov) in tudi z denarjem, potrebnim za mobilnost, med drugim povabil vlado, naj pusti pri miru ljudi in naj raje proda nepremičnine, ki so državna last in ki veljajo več kot 500 milijard evrov. Govoriti o denarju je vsekakor jalovo, ko še ni znano, kakšen sistem ima v mislih ministrica, je ocenil Bonanni. Problem je torej prej v sistemu in nato v financiranju sistema. Bonanni zagovarja npr. podaljšanje trajanja mobilnosti (v primeru kolektivnih odpustov sta zdaj predvideni dve leti mobilnosti), ne pa »razpolovitev« dobe mobilnosti in ustreznih finančnih sredstev. Sicer je Bonanni v zvezi z deželo FJK in Trstom po eni strani poudaril nujo po naložbah in po privabljanju vlagateljev, ki bodo nudili svetlejšo prihodnost mladim. Po drugi je povabil javne institucije k varčevanju. V Italiji so nekatere dežele podobne državam, je dejal Bonanni, in to velja tudi za deželo FJK, ki »mora shujšati«. Občine bi se morale po njegovem mnenju združevati v konzorcije, pokrajine in mnoge druge javne ustanove pa so »nesmiselne«, ker je edini smisel za njihov obstoj vzdrževanje politikov. Specifičnost oziroma avtonomija Dežele FJK pa ni nikakor pod vprašajem, je še povedal Bonanni. A.G. Bonanni s škofom Crepaldijem včeraj v Trstu kroma DAVČNA POLITIKA - Kritike Davčni pritisk previsok, spoštovati je treba zasebnost državljanov RIM - Davčna politika vlade je bila včeraj deležna kritik najprej s strani računskega sodišča, potem pa še garanta za zasebnost. Predsednik računskega sodišča Luigi Giampaolino je vlado opozoril, da davčni pritisk v Italiji presega 45 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), tako da je eden najvišjih na svetovni ravni. To je po njegovi oceni nevzdržno, pa tudi krivično zlasti do tistih davčnih zavezancev, ki lojalno plačujejo davke. Zaradi tega računsko sodišče poziva vlado, naj zniža davčni pritisk, kakor hitro bo Italija prebredla izredne razmere, v katerih se je znašla zaradi ranljivosti svojih javnih financ, še zlasti pa zaradi svojega visokega javnega dolga. Kot je poudaril Giampaolino, bi nižji davni pritisk lahko bistveno prispeval k oživitvi gospodarske rasti. Seveda pa bi to zahtevalo nadaljnje rezanje javnih izdatkov, saj si ni mogoče misliti, da bi se država še nadalje zadolževala. Garant za zasebnost Francesco Pizzetti pa je vlado opozoril, da njeni najnovejši ukrepi na področju upravne prozornosti in davčnih pregledov ranijo pravno državo, saj ne spoštujejo dostojanstva državljanov in vdirajo v njegovo zasebno življenje. »Vlada obravnava državljane kot podložnike, saj jih smatra za potencialne nepridiprave, medtem ko ima vsak državljan pravico, da ga država spoštuje, dokler ne krši zakonov,« je poudaril Pizzetti. Podobno kot predsednik računskega sodišča je garant za zasebnost izrazil potrebo, da vlada sprejemi sporne ukrepe, kakor hitro bo sedanjih izrednih razmer konec. FINANCE - Nižja donosnost Italija z obveznicami uspešno do 12 milijard evrov svežega denarja RIM - Italija je včeraj izdala za 12 milijard evrov dolžniških papirjev, pri čemer se je zahtevana donosnost v primerjavi z zadnjimi podobnimi izdajami precej znižala. Vlagatelji so ponudili 19,5 milijarde evrov, s čimer so znova izkazali zaupanje v državo. Rim je včeraj izdal enoletne obveznice in trimesečne zakladne menice. Pri prvih se je zahtevana donosnost znižala z 2,23 odstotka na 1,405 odstotka, medtem ko je pri drugih znašala 0,492 odstotka, potem ko je bila v zadnji podobni izdaji pri 1,907 odstotka. Zelo uspešna izdaja je nov dokaz zaupanja vlagateljev v Italijo, ki se je okrepila po prihodu Maria Montija na mesto italijanskega premierja. Njegova vlada je zagnala obsežen program reform in varčevanja, kar je tudi znižalo donos do dospelosti 10-letne italijanske obveznice na sekundarnih trgih z okoli sedmih odstotkov na okoli pet odstotkov. Po besedah analitikov so obrestne mere nižje tudi zaradi obsežnih injekcij Evropske centralne banke v bančni sistem območja z evrom. Italijanski javni dolg znaša okoli 1900 milijard evrov, kar predstavlja dobrih 120 odstotkov bruto domačega proizvoda države. Rim se bo letos zadolžil za okoli 450 milijard evrov. Minister Terzi pojasnil, da »London ni nalašč zamujal« RIM - Italijanski zunanji minister Giulio Terzi je včeraj pojasnil, da zamuda v komunikaciji med Veliko Britanijo in Italijo glede intervencije specialnih enot v Nigeriji ni bila namerna. Britanske in nigerijski specialci so, kot znano, vdrli v stanovanje, v katerem so bili ugrabitelji z Italijanom Francom Lamolinaro in Britancem Christopherjem McManusom, akcija pa se je končala slabo, saj sta oba ugrabljen-ca umrla. minister Terzi je o zadevi včeraj poročal v senatu, kjer so Lamolinaro počastili z minuto molka. Minister je potrdil, da je bila vlada seznanjena z akcijo šele po njenem začetku, zamuda pa ni bila namerna. Ob tem je povedal, da sodi skupina ugrabiteljev v krog islamistične organizacije Boko Haram. Družina, kakovost življenja in vera najvišje vrednote RIM - Družina, kakovost življenja, religija in lepota so za Italijane najpomembnejše vrednote. Tako ugotavlja raziskava, ki jo je ob 150. obletnici zedinjenja Italije izvedel zavod za družbenogospodarske raziskave Censis. Da je družina najpomembnejša vrednota, se je izreklo 65 anketiranih, pripomniti pa je treba, da je tu družina mišljena v najširšem pomenu kot skupina ljudi, ki vodi skupno življenje. Za 25 odstotkov anketiranih je najvišja vrednota kakovost življenja, za 21 odstotkov vera, za 20 odstotkov pa lepota. Kot so povedali na predstavitvi, je današnji Italijan veliko manj individualistično nastrojen kot v preteklosti, večji pomen socialne dimenzije pa ni še tako izrazit, da bi to postalo motor novega razvoja. V kampanijski vasi odslej prepovedano umreti NEAPELJ - V vasi Falciano del Massico pri Caserti v Kampaniji je od začetka marca umreti nezakonito. Tamkajšnji župan je odlok o prepovedi smrti izdal, ker vas nima svojega pokopališča in je trenutno v sporu s sosednjo vasjo, ki pokopališče ima. Zaradi spora vasi Fal-ciano del Massico, kjer živi 3700 prebivalcev, s sosednjo vasjo s pokopališčem, prihaja do logističnih težav, saj ne vedo, kje naj pokopljejo umrle. Župan Giulio Cesare Fava je za tamkajšnje časnike dejal, da so vaščani z odlokom zadovoljni. »Odlok je prinesel zadovoljstvo,« je dejal župan, a hkrati priznal, da ga že dva starejša vaščana nista spoštovala. 6 Sreda, 14. marca 2012 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu plinski terminal - Občini Dolina in Milje bosta danes demonstrirali proti Deželi FJK »Ne« uplinjevalniku Na deželni direkciji za okolje danes storitvena konferenca - Shod bo v Ul. Giulia ob 10. uri Župana Premolin in Nesladek v prvi vrsti - Podpora Zveze levice - Bonanni (Cisl) za terminal Dolinska županja Fulvia Premolin in miljski župan Nerio Nesladek bosta danes v prvi vrsti na demonstraciji proti gradnji plinskega terminala v Žavljah. To bo dejansko institucionalen protestni shod, na katerem bosta župana skupaj z občinskimi odborniki zastopala občane, ki so se že večkrat izrekli proti uplinjevalniku. Na demonstracijo, ki bo ob 10. uri na Ul. Giulia pri istoimenskem večnamenskem centru pri Sv. Ivanu, so vabljeni tudi vsi občinski svetniki obeh skupščin, prebivalci dolinske in miljske občine ter vsi, ki nasprotujejo načrtu španske družbe Gas Natural Fenosa. Na sedežu deželne direkcije za okolje bo namreč danes srečanje med pokrajinsko in tržaško občinsko upravo, deželno agencijo za okolje Arpa, zdravstvenim podjetjem in drugimi dejavniki, ki bodo tehnično obravnavali načrt za gradnjo plinskega terminala v okviru postopka za izdajo t.i. integriranega okoljskega dovoljenja, za katerega je pristojna deželna vlada. Konferenca bo morala izdati mnenje, na osnovi katerega bo nato odločala deželna uprava. Postopek je resda zapleten, ker še ni jasno, ali je za dokončno besedo glede plinskega terminala pristojna Dežela Furlanija-Julij-ska krajina ali italijanska vlada. Na osnovi zakona iz leta 2002 naj bi bila za to pristojna Dežela FJK. Ker pa je to čezmejni projekt, naj bi bil za to pristojen Rim. O tem vprašanju bo vsekakor odločal državni svet. Dejstvo je, da občini Dolina in Milje na storitveno konferenco nista bili sploh povabljeni, sta nam povedala včeraj župana Fulvia Premolin in Nesladek. Stvar je razburila še predvsem Nesladka, po mnenju katerega bi morali nenazadnje povabiti tudi Slovenijo, kot to velevajo evropske direktive. Zakaj pa nista bili občini Milje in Dolina povabljeni? Terminal naj bi zgradili v tržaški občini, toda to je le pretveza, je povedal Nesladek. V resnici se je poskusila deželna uprava otresti zelo dobro informiranega vira, ki nasprotuje uplinjevalni-ku, je dodal župan. Terminal bi namreč preprečil pristaniški razvoj. Milje zagovarjajo čist in varen razvoj, medtem ko predstavlja uplinjevalnik nasprotno, vrh vsega pa bi zagotovil le 40 do 60 novih delovnih mest, je še ocenil Nesladek. Zadeva se vleče že od leta 2004, ko je dolinska občinska uprava prvič prejela gradivo, je poudarila županja Premolin, od takrat pa sta tako dolinski občinski odbor kot občinski svet vselej izrekla negativno mnenje. Daleč od tega, da ne potrebujemo plina, toda terminala ni mogoče zgraditi v zalivu, v katerem so naseljena območja, je menila županja. Plinski terminal poleg tega ne bi zagotovil gospodarskega in niti turističnega razvoja, dodatno pomembno vprašanje pa je tisto o varnosti. Zaradi tega je zelo pomembno, da se današnjega shoda udeleži čim več ljudi, je poudarila županja. Protest županov je včeraj podprla tudi Zveza levice in povabila k sodelovanju vse člane in simpatizerje. Gradnjo uplinjevalnika pa je podprl državni tajnik sindikata Cisl Raffaele Bo-nanni, ki se je včeraj mudil v Trstu. Povedal je, da »je treba zgraditi vse plinske terminale«, ker bo država tako bolj samostojna. Zato je izrazil upanje, da se v Trstu ne ponovi dogajanje v Brindisiju, kjer je družba British Gas zaman čakala enajst let na ustrezno dovoljenje. A.G. Miljski župan Nerio Nesladek in dolinska županja Fulvia Premolin sta tudi vložila priziv proti plinskemu terminalu kroma SHOD - Ob 18. uri Za rešitev železniškega muzeja Odbor železniških vozačev, ki se dnevno vozijo z vlakom v službo ali v šolo, prireja danes shod, ki bo ob 18. uri krenil izpred tržaške glavne železniške na Trgu Liberta, nadaljeval vzdolž nabrežja, ulic Ottaviano Augusto in Giulio Cesare vse do postaje pri Sv.Andreju. Udeleženci sprevoda želijo bodo s tem izrazili solidarnost s prostovoljci SAT-DLF (Sezione appassionati trasporti del Dopolavoro ferroviario), ki si že več kot trideset let prizadevajo, da bi ohranili in zaščitili pred pozabo dragocen državni kulturni pomnik - železniški muzej pri Sv. Andreju, vključen v nekdanjo postajo Transalpina. Železniška družba Rfi namerava namreč prodati tisto poslopje in muzej umakniti iz zgodovinske lokacije, pobudniki protestnega shoda pa se temu korenito upirajo. Med podporniki apela za rešitev muzeja so med drugimi tudi Ariel-la Reggio, Mauro Covacich, Riccardo Illy, Veit Heinichen, Susanna Tama-ro, Margherita Hack, Pino Roveredo, Paolo Rumiz in res številni drugi. TRŽAŠKA OBČINSKA UPRAVA - Napovedana zamenjava odbornika za kulturo Odstopil odbornik Mariani Cosolini že imenoval novega odbornika, Andrea Dapretta, ki bo skrbel za javna dela - Župan bo sledil kulturnim vprašanjem Tržaška levosredinska občinska uprava je po slabih desetih mesecih delovanja »izgubila« prvega moža: odstopil je odbornik za kulturo Andrea Mariani. Včeraj je izročil odstopno izjavo županu Robertu Cosoliniju. Vsega le nekaj vrstic. V njem je izrazil obžalovanje, ker je primoran iz zasebnih razlogov zapustiti pomembno zadolžitev. Zasebna poklicna dejavnost mu ne dopušča, da bi še naprej opravljal zaupano mu nalogo, je še dodal. Župan Cosolini je odstop sprejel. Marianijeva odločitev ni udarila v občinsko palačo kot strela z jasnega. O njej se je že nekaj časa šu-šljalo. Sam odbornik je nekajkrat omenil, da je zaradi odborniškega dela »trpela« njegova poklicna de- Andrea Mariani javnost. Naposled se je odločil in napisal odstopno pismo. Mariani je bil prvi predstavnik židovske skupnosti v tržaški občinski upravi po več kot stoletju. Pred tem je bil predsednik vplivne židovske skupnosti, a je odstopil z mesta predsednika preden je postal odbornik. Cosolini je včeraj na vrat na nos sklical sejo občinskega odbora Andrea Dapretto in seznanil upravitelje z Marianije-vim odstopom. Nekdanjemu odborniku se je zahvalil za pomembno sodelovanje in za opravljeno zahtevno delo. Obenem pa je že imenoval novega odbornika. To je Andrea Dapretto, predsednik zbornice tržaških arhitektov. Cosolini ga je imenoval za odbornika za javna dela. Novinec bo torej prevzel ene- ga od resorjev, za katerega je doslej skrbela odbornica Elena Marchi-giani. Slednja bo obdržala svoje ostale zadolžitve, to je urbano načrtovanje, mobilnost in promet, gradnje, kompleksni projekti in politike stanovanj. Sam Cosolini pa je prevzel skrb za kulturo. Kultura zaseda osrednjo vlogo v razvojni viziji Trsta, še posebej zaradi doprinosa, ki ga ima na turističnem področju, je poudaril župan ob prevzemu te nove zadolžitve. Dejstvo, da je Cosolini imenoval novega občinskega odbornika le nekaj ur po prejemu odstopnega pisma Andrea Marianija, kaže, da je bil na odstop »pripravljen«. Novega odbornika Dapret-ta bo predstavil danes popoldne v občinski palači. M.K. OB 8. MARCU - Zanimiva debata v Novinarskem krožku Ženske in mediji - ponesrečen binom Postranska vloga, ki jo ženske imajo v italijanski družbi, se zrcali tudi v oglasih, člankih in televizijskih oddajah Ženska združenja niso vedno zadovoljna z načinom, kako mediji poročajo (ali morda bi bilo bolje zapisati: ne poročajo) o ženskah. Ženske se namreč v medijih prevečkrat pojavljajo le v vlogi zapeljivih lepotic ali žrtev nasilja, ki ga nad njimi izvajajo moški - le v redkih primerih kot protagonistke javnega življenja ali izvedenke. Ko mediji iščejo mnenje odvetnika ali zdravnika, se namreč v veliki večini primerov obrnejo na moškega, na odvetnice in zdravnice pa radi pozabljajo. Tudi o tem je bil v ponedeljek zvečer govor na okrogli mizi, ki jo je v sklopu niza pobud Pomlad žensk priredila pokrajinska komisija za enake možnosti. Udeležile so se je, ob predsednici Mirti Čok, tudi preučevalka komunikacije v državah v razvoju Daniela Bandelli, novinarka Primorskega dnevnika Poljanka Dolhar, sodelavka dnevnika Il Piccolo Ivana Gherbaz, podpredsednica novinarske zbornice Maria Stella Malafronte, novinarka slovenskega uredništva Rai Biserka Simoneta in predsednica Foruma mladih žensk Sara Taucer. Prijeten pogovor, kateremu so kot običajno prisluhnile skoraj izključno ženske, se je dotaknil tudi vloge žensk v oglaševalnih spotih. Tej temi je Forum mladih žensk posvetil posebno raziskavo, izsledke katere bodo predstavili prihodnji teden; iz nje izhaja, da italijanske reklame obravnavajo ženske drugače kot angleški ali nemški spoti. Znana znamka jogurtov na primer svoje proizvode v Italiji pro- Pogled na žensko omizje kroma movira s senzualnimi ženskami in pod geslom »ljubite se z okusom«, v Nemčiji ali Veliki Britaniji pa ne. Postranska vloga, ki jo ženske imajo v italijanski družbi, se skratka zrcali tudi v italijanskih oglasih, časopisnih člankih ali televizijskih oddajah, mediji pa se očitno ne zavedajo, da bi lahko ravno z drugačnim poročanjem pripomogli k temu, da bi bila vloga žensk manj postranska in stereotipna. Zavod združenega sveta vabi v Mostar Samo do četrtka se je še mogoče prijaviti na razpis Zavodov združenega sveta in tržaške občine; ta predvideva štipendijo za višješolskega dijaka ali dijakinjo, ki bi rad/a obiskoval/a zavod v Mo-starju. Tu so namreč leta 2006 ravno na pobudo devinskega zavoda odprli soroden zavod, v katerem študirajo mladi iz vseh republik nekdanje Jugoslavije. Najprimernejšega tržaškega kandidata ali kandidatko bodo izbrali na selekciji, na katero se je mogoče do jutri prijaviti na spletni strani www.it.uwc.org. Ste prejeli občinsko zgibanko o odpadkih? Občina Trst vabi občane, ki niso prejeli na dom zgibanke o ločenem zbiranju odpadkov, da pokličejo na zeleno številko 800 955988 in o tem obvestijo občinske službe. Želja uprave in družbe Acegas je namreč informirati čim več ljudi o pravilnem ločevanju odpadkov. / TRST Sreda, 14. marca 2012 7 TRŽAŠKI OBČINSKI SVET - Predstavil jo je vodja Ljudstva svobode Everest Bertoli Zavrnjena resolucija o pomenu petega koridorja Levosredinska večina ni dovolila, da bi ji opozicija vsilila svoj pogled na zadevo Zloben komentator bi verjetno malce za uho povlekel izid ponedeljkovega glasovanja v tržaški mestni skupščini in ga takole ocenil: »Peti koridor za Trst ni pomemben.« Trditev pa bi bila iz trte izvita. Kajti: že res, da je občinski svet zavrnil resolucijo desne sredine z naslovom Pomen petega koridorja za Trst, kar pa še ne pomeni, da naj bi se levosredinska večina s tem opredelila proti evropski prometni povezavi. Niti najmanj! Večina župana Roberta Cosolinija je hotela z zavrnitvijo resolucije le opozoriti opozicijo, da bo sama izdelala mnenje o vlogi in pomenu petega koridorja, ko bo čas za to dozorel, in da si ne bo pustila vsiljevati političnih ocen opozicije na to temo. Resolucijo je že lanskega avgusta predložil vodja Ljudstva svobode v občinskem svetu Everest Bertoli. Bilo je za časa izgredov zaradi nasprotovanja visoko-hitrostni železnici v Dolini Susa. Desna sredina je zahtevala obravnavo dokumenta po nujnem postopku, kar pa je leva sredina zavrnila. Tako je prišla resolucija na dnevni red ponedeljkove občinske seje, na kateri so imele resolucije sploh glavno besedo. Prvih 22 so »obdelali« na vrat na nos: mestna uprava je eno zadrugo osvojila, tako so posamezne razprave odpadle. Z resolucijo o pomenu petega koridorja za Trst je bilo drugače. Bertoli jo je podrobno predstavil, svoje so o argumentu povedali tudi številni drugi svetniki Ljudstva svobode in drugih strank desne sredine, očitno z namenom da bi izzvali odziv levosredinske večine. Slednji ni izostal. Tako sta Paolo Bas-si (Italija vrednot) in Marino Sossi (Levica, ekologija in svoboda) iznesla vrsto pomislekov, predvsem kar zadeva vpliva gradnje petega koridorja na okolje in ne-ekonomičnost te evropske prometne žile. Oglasil se je tudi vodja Demokratske stranke Giovanni Maria Coloni, ki je po eni strani poudaril, da mesto potrebuje povezave z zaledjem za svoj gospodarski razvoj, a je dal takoj opoziciji vedeti, da bo leva sredina, ko bo to potrebno, sama izdelala resolucijo na to temo in jo tudi izglasovala. Tako je tudi poskus Claudia Gia-comellija (Ljudstvo svobode), da bi sejo prekinili in se dogovorili za skupno besedilo, propadel. Ob taki premisi je bila resolucija desne sredine o pomenu petega koridorja za Trst zavrnjena s 25 glasovi leve sredine in Gibanja 5 zvezd; podprlo jo je le 12 svetnikov desne sredine. M.K. TRIESTINA - Stečajni upravitelj Giovanni Turazza pri županu Najmanj tri skupine interesentov, medtem pa tudi prvih pet sponzorjev Triestina še ni zagledala luči na koncu tunela, nekaj pa se premika. »Pogovarjamo se z več kot dvema skupinama interesentov, pogajanja so zdaj v različnih fazah. Več ne smem povedati, ker upam, da se bodo pogajanja srečno iztekla, za to pa potrebujemo zasebnost. Osnovni cilj je, da pridemo do konca sezone, ki je uradno 30. junija,« je včeraj izjavil stečajni upravitelj nogometnega kluba Giovanni Turazza. Pojasnil je, da se z interesenti pogovarja o možni prodaji kluba - najem torej ne pride v poštev. Kupec naj bi prevzel tudi dolgove, ki jih ima Triestina do nogometne zveze in zveznih organov. Nekaj kisika - v obliki denarja - pa so klubu prispevala podjetja, ki so se odzvala na pobudo »Noi e l'Unione«. To so zaenkrat AcegasAps, Petrol Lavori, TAL-SIOT, Trieste Trasporti in sesljanski Portopiccolo. Prvih pet sponzorjev sta na včerajšnji novinarski konferenci na tržaškem županstvu predstavila župan Roberto Cosolini in Giovanni Turazza, z njima je bil generalni direktor kluba Marco Cernaz. Cosolini je pojasnil, da sta Turazzovo pobudo poleg Občine Trst podprli še Trgovinska zbornica in Pristaniška oblast. »Pomembno je, da Triestini v tem težkem trenutku pomagajo tako institucije kot podjetja, da se bo delo lahko nadaljevalo,« je dejal župan in pristavil, da so tudi zmage na nogometnem igrišču, kot je bila petkova, zelo pomembne. Cosolini je izpostavil, da trud, ki ga v reševanje Trie-stine vlaga komercialist Turazza, krepko presega sam mandat stečajnega upravitelja. Pri tem je bodico namenil nekdanjemu predsedniku Sergiu Alettiju: »Turazza se strastno ukvarja s klubom. Sprva je bilo slišati, da bo na čelu Triestine namesto močnega vodstva računovodja. Paradoks je, da so uslužbenci s prejšnjim lastništvom pogrešali vodenje kluba, zdaj pa ga nedvomno imajo.« Turazza računa, da se bodo prvim sponzorjem pridružili še drugi. »Sponzorji ne bodo rešili kluba, a so zelo pomembni. Sodnik je v utemeljitvi stečaja napisal, da se morajo klubske dejavnosti nadaljevati, ker je to v interesu upnikov in vseh, ki so s Triestino v pogodbenem razmerju,« je povedal. Medtem so manjša podjetja podprla mladinski sektor, navijači pa so z nabirko dokazali svojo navezanost Dobro razpoložena Turazza in Cosolini kroma na Triestino. Komercialist poziva Tržačane, naj klub podprejo na zadnjih treh domačih tekmah: v klubu že razmišljajo o pobudah za privabljanje gledalcev, saj bi bila podpora s tribun za igralce velikega pomena. Turazza je še povedal, da dan po stečaju nihče ni vedel, koliko dni ali tednov bo Triestina še obstajala. Upniki imajo čas do 23. marca, da vložijo prošnjo za sodelovanje v stečajnem postopku. 23. aprila bo prva obravnava z upniki, istega dne pa bo tudi pomembna skupščina zveze tretjeligaških klubov Lega Pro. (af) Občinska uprava osvojila resolucijo o Triestini Žalostna zgodba tržaškega nogometnega kluba Triestine je odjeknila na ponedeljkovi seji tržaškega občinskega sveta. Vodje vseh strankarskih skupin so vložili nujno resolucijo, v kateri so si vzeli k srcu usodo igralcev, tehničnega osebja, uslužbencev in sodelavcev Triestine (skupno 32 ljudi), ki so bili od oktobra do konca januarja brez plač. V dokumentu je izražena solidarnost vsem, ki se trudijo za prihodnost Triestine. Resolucija nadalje poziva župana, naj preveri, ali obstaja možnost za »bolj racionalno izkoriščanje stadiona Rocco, ki je sedaj malo in slabo izkoriščen«, ter naj si prizadene za »pozitivno rešitev pogajanj v teku«, obenem pa naj skupaj s stečajnim oskrbnikom poseže pri krajevnih podjetjih, da bi podprli nogometni klub. Razprave o resoluciji ni bilo, ker jo je podžupanja Fabiana Martini osvojila v imenu uprave. M.K. Kratek spomin svetnika Rovisa Občinski svetnik Ljudstva svobode Paolo Rovis se je med razpravo o resoluciji o Triestini obregnil ob odsotnost odbornika za šport Emiliana Edere. Po njegovem mnenju bi moral biti ob taki priložnosti prisoten. Rovis ima očitno kratek spomin, sicer bi molčal, kot je molčal vsakič ob odsotnosti prejšnjega odbornika za šport Parisa Lippija. Slednji je »šprical« več kot 80% občinskih sej... M.K. V devinsko-nabrežinski občini bodo jutri začeli z oddajanjem brezplačnih hišnih komposterjev družinam, ki so ali še bodo zaprosili zanje. Na ta način želi občinska uprava spodbuditi učinkovite ukrepe za zmanjšanje količine odpadkov, namenjenih odlaganju. Družine, si ko se (ali se še bodo) odločile za sodelovanje, bodo imele od tega lepo ugodnost: deležne bodo znižanja davka na odvoz odpadkov (Tarsu), in sicer za 20 odstotkov. »V občini smo že pred časom opravili raziskavo, da bi ugotovili, kdo že opravlja kompostiranje na domu in kdo bi bil za to zainteresiran,« je povedala občinska odbornica za davke Daniela Pallotta. »Ugotovili smo, da so se številni občani že lotili tega načina nekakšnega ločenega zbiranja odpadkov, mnogo pa jih je izrazilo željo, da bi to storili, če bi imeli ustrezne komposterje. Naša uprava se je zato obrnila na tržaško pokrajino in zaprosila za prispevek za nakup kom-posterjev. Pokrajinska uprava, ki je v Daniela Pallotta kroma preteklosti še dodelila podoben prispevek miljski občini, je prošnjo odobrila in nakazala finančni prispevek v višini 54 tisoč evrov za hišne kom-posterje,« je upravno plat operacije pojasnila odbornica Pallotta. Sledilo je posredovanje informacij devinsko-nabrežinskim družinam. Občina jim je poslala pismo z vabljivim naslovom: 5 točk za kompostira- nje ... in varčevanje. V njem je zapisala, da je projekt »po eni strani namenjen krepitvi osveščenosti o okoljski problematiki, po drugi pa znižanju stroškov ravnanja z odpadki, ki občutno bremenijo družine.« Hišno kompostiranje je učinkovit način ravnanja posameznih gospodinjstev z organsko frakcijo komunalnih odpadkov. Proces hišnega kompostiranja dejansko posnema (na nadzorovan in pospešen način) dogajanje v naravi in omogoča pretvorbo organskih odpadkov v kompost, to je v črno prst, ki se uporablja po vrtovih, v vrtnarstvu in kmetijstvu. Pristop k akciji je prostovoljen. Občani morajo le izpolniti vlogo o uporabi komposterja na domu. V prvi točki vloge je jasno zapisano, da se uporabnikom hišnega komposterja prizna znižanje davka na odvoz odpadkov (Tarsu) za 20 odstotkov. Sledijo »navodila«: odpadki morajo biti kompostirani na zeleni površini, ki mora biti ohišnica izključno stanovanja za- vezanca, ki prosi za znižanje pristojbine. Davčna olajšava začne veljati od datuma vložitve prošnje ter velja tudi za naslednja leta in torej ni treba, da jo zavezanci ponovno vložijo. Pogoj za priznanje olajšave pa je redno plačevanje pristojbine za odlaganje komunalnih odpadkov v petletnem obdobju pred vložitvijo prošnje. V nasprotnem primeru se uveljavljanje olajšave prekliče dokler prosilec ne dokaže, da je izplačal zaostale obveznosti. »S hišnim kompostiranjem naj bi povečali ločeno zbiranje odpadkov v naši občini, ki sedaj znaša kakih 38 odstotkov,« je še poudarila odbornica Pallotta, ki je naznanila, da je občina že prejela prvih 500 hišnih kompo-sterjev. Če bo povpraševanje večje, bo naročila še nadaljnjih 500. Hišne komposerje bodo lahko prosilci prevzeli od jutri dalje v občinskem centru za opravljanje storitev, vse dodatne informacije pa posreduje davčni urad (tel. št. 040/2017302). M.K. O Trstu v slovenski in italijanski poeziji O vlogi in podobah Trsta v italijanski in slovenski poeziji bo danes govor v Narodnem domu, kjer bodo ob 18. uri predstavili knjigo Ane Toroš Podoba Trsta in Tržaškega v slovenski in italijanski poeziji prve polovice 20. stoletja. Predstavitev prireja Slovenski klub pod pokroviteljstvom Univerze v Novi Gorici; o delu bo ob prisotnosti avtorice spregovoril Miran Košuta. Jutri javno srečanje s senatorko Blažina Krožek demokratske stranke v občini Dolina vabi na izredno srečanje. Gostja bo senatorka Tamara Blažina, ki bo s prisotnimi obravnavala politično in družbeno stanje v državi, v naši deželi in Trstu. Srečanje bo jutri ob 20. uri v novi dvorani hotela Sonja pri Domju. Kako ženske vidijo mesto? V sklopu niza Pomlad žensk bo danes debata, katerih protagonistke bo večja skupina novinark in pisateljic, ki živijo v Trstu. Francesca Longo, Melita Richter, Laila Wadia in druge bodo spregovorile o svojem doživljanju mesta danes ob 17.30 v Mednarodnem domu žensk (Ul. Pisoni 3). Spregovorimo o mafiji Na tržaški univerzi bo danes govor o organiziranem kriminalu. V poslopju H3 (dvorana 2A) bodo gostili Vincenza Ma-crija, namestnika vsedržavnega proti-mafijskega tožilca, in Guida Papalio, generalnega tožilca iz Brescie. Javno debato, ki nosi naslov, Spregovorimo o mafiji, pripravlja študentska organizacija Lista di sinistra. Fotografski natečaj, posvečen Kanalu Tržaška sekcija združenja Italia Nostra obvešča, da se je mogoče samo še danes prijaviti na fotografski natečaj, posvečen mestnemu Kanalu. Razpis je na voljo na spletni strani www.portindustrialherita-ges.org. Srečanje in večerja za organizacijo Emergency Tržaška skupina humanitarne organizacije Emergency vabi v petek, 23. marca, ob 19.30 v Ljudski dom Jure Canciani v Podlonjerju (Ul. Masaccio 24) na javno srečanje s podpredsednikom organizacije Alessandrom Bertanijem. Pogovoru bo ob 20.30 sledila vsakoletna večerja za zbiranje prispevkov - kdor bi se je želel udeležiti, mora svojo prisotnost predhodno potrditi na tel. št. 347 2963852 ali po elektronski pošti (emergencytrieste@ya-hoo.it.). Udeležbo je treba potrditi do 20. DEVIN-NABREŽINA - Pobuda občinske uprave s prispevkom Pokrajine (54.000 evrov) Hišni komposter, manjši davek Kdor se odloči za hišno kompostiranje, po plačal 20 odstotkov manj davka na odpadke (Tarsu) - Ocena odbornice Pallotta VERONESE (DS) V Devinu le volilna pobuda za desno sredino Sobotna odmevna predstavitev razvojnih prostorskih načrtov za Devin in obalo pri Bo-tanjeku je bil reklamni predvolilni spor za devinsko-nabrežin-skega župana Giorgia Reta in predvsem za županskega kandidata Massima Romito. V to je trdno prepričan vodja leve sredine v nabrežinskem občinskem svetu Massimo Veronese, ki omenjena prostorska načrta ocenjuje kot sanjsko knjigo in nič več. Na devinski predstavitvi je sodeloval tudi okoljski minister Corrado Clini. Veronese sicer ceni ministra, očita pa mu navzočnost na »tipični predvolilni prireditvi«. Da je šlo za predvolilno reklamo za Romito in desno sredino je devinski dogodek polemično ocenil tudi deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec. 8 Sreda, 14. marca 2012 GORIŠKI PROSTOR / DSI - Delegacija iz Idrije predstavila delo velikega rojaka J. Mrak, idrijski da Vinci V18. stoletju je bil jamomerec, kartograf, genialen graditelj in celo avtor cerkvenih fresk Tokrat je Društvo slovenskih izobražencev ponudilo kulturno, a tudi zgodovinsko obarvan ponedeljkov večer. Iz Idrije je prišla cela delegacija, da bi tržaškemu občinstvu predstavila pomembno delo zgodovinarja Janeza Kavčiča, še posebej pa njegovo zadnjo knjigo o Jožefu Mraku. Prisotne je nagovoril Tomaž Pavšič, ki je poleg avtorja knjige predstavil še recenzentko Ivico Kavčič in založnika Damijana Bogataja. »Jožef Mrak izstopa iz idrijske zgodovine, saj je izšel iz preproste rudarske družine, bil jamomerec in kartograf. Nanj se sklicuje vsak, ki preučuje Idrijo. Njegove karte so narisane v detajlih, zato iz njih žari zgodovina 18. stoletja, od orodij in oblačil do oprave delavcev. Že po naravi je imel dar risanja. Poleg tega je bil genialen in izreden graditelj. Za reko Idrijco je zasnoval klavže, ogromne pregrade, katerih največja je dolga štirideset in visoka deset metrov. Skozi dve odprtini na steni je zgrmela voda in nosila hlode. Klavže so 150 let delovale brezhibno, saj so v enem sunku pripeljale od deset do trinajst kubičnih metrov lesa.« Tako je politehnika Jožefa Mraka označila Ivica Kavčič, recenzentka knjige, ki je diplomirala iz kemije, vrsto let vodila tovarno živega srebra, bila nato še direktorica rudnika in županja. Veliko piše in objavlja v Idrijskih novicah. Je avtorica knjige Živo srebro, zgodovina idrijskega žgalništva. O Mraku je povedala tudi zanimivost, da je leta 1762 poslikal strop cerkve Marije Vnebovzete v Spodnji Idriji, kar je sedaj kulturni spomenik. Zaradi vseh navedenih dejstev si zasluži to monografijo. Tomaž Pavšič je predstavil Janeza Kavčiča v prvi vrsti kot raziskovalca idrijske zgodovine, saj je po dokončanem študiju zgodovine in umetnostne zgodovine bil zaposlen prej na gimnaziji, nato v Mestnem muzeju Idrija, pred petindvajsetimi leti pa je izdal knjigo o idrijski gimnaziji. Veliko raziskuje in piše tako članke kot druga besedila, je odličen pevec in se ukvarja s filatelijo. Sam je Mraka imenoval »idrijski Da Vinci«, zato si je Pavšič dovolil nasloviti Kavčiča z »idrijskim Valvasorjem«. Naposled je tudi avtor spregovoril o svoji knjigi. Najprej se je zahvalil sodelavcem in založniku, nato pa poudaril stike med Idrijo in Trstom. Na idrijski gimnaziji je v skupno petindvajsetih letih delovanja na štiri sto dijakov ma-turiralo kar štirideset Tržačanov. Med znanimi imeni so Drago Pahor, Andrej Čok, Robert Hlavaty, Milko Bambič in drugi. Trst je bil pomemben tudi za idrijski rudnik, saj so v 18. stoletju preusmerili živo srebro in cinober prav na tržaško pristanišče. Preko slik je Janez Kavčič prikazal Mrakovo delo in njegove sodobnike. Ob tristoletnici njegovega rojstva so pripravili njemu posvečeno poštno znamko, postavili spominsko ploščo in ustanovili Mrakovo nagrado, poimenovali po njemu ulico in še bi lahko naštevali. Geodet, predavatelj in kartograf je bil zaposlen v rudniku. Ob zgodovinskem pregledu Idrije niso mogli mimo razsvetljenih vladarjev Marije Terezije in njegovega sina Jožefa II., ki sta v Idriji vzpostavila kvalitetno šolstvo, zgradila prvo lekarno, razširila in posodobila rudnik, speljala sodobno cesto, zgradila prvo žitno skladišče in gledališče (met). DEVIN-NABREŽINA - Prireditve Predstavili Pomlad na gradu in okolici Pomladna sezona se v devinsko-nabrežinski občini začenja ta konec tedna s prireditvijo Pomlad na gradu in v okolici, ki bo v glavnem potekala na Devinskem gradu. Prireditev finančno podpira Dežela FJK, prirejajo pa jo družba Terziaria Trieste, Občina Devin Nabrežina, združenje Center na ulici Morje in številna društva. V soboto, 17., in v nedeljo, 18. marca, od 10. do 16.30 bo grad odprt javnosti z znižano vstopnino (5 evrov). Obiskovalci bodo odkrili Poslastico na gradu, t.j. vodene degustacije tipičnih enogastronomskih izdelkov našega zaledja, saj želi pobuda prepričati tudi tuje obiskovalce o posebnosti ponudbe naših krajev. Med proizvajalci, ki bodo sodelovali, so tudi vinarji Kante, Zidarich, Skerk, Lupinc, Kerin, Fiegl, Petrucco, Lisjak, z medom in oljem pa Farma Jakne. Vstopnina vključuje kozarec in možnost degu-stacije 4 razstavljenih proizvodov. Pobude na gradu bodo sicer zelo raznolike: od 3. izvedbe ex tempore Pomlad na gradu - Umetniki na odprtem na dvorišču in v parku De-vinskega gradu, na starem gradu, na vaškem trgu in v starem devinskem jedru, do simpozija v soboto ob 14.30, ki bo posvečen naravoslovnim potem tržaške pokrajine. Ob 16. uri bo na vrsti predstava, ki spaja branje in pesmi, v kateri nastopata Leo in Gerry Zannier. Na vrtu Jadranskega zavoda združenega sveta bo medtem potekal sejem obrti in rabljenih predmetov. Pobuda gardenije za Aism pa bo omogočila zbiranje prispevkov v podporo znanstvenega raziskovanja za boj proti multipli sklerozi. V Bridarjevi hiši v Devinu bo ob 10. uri odprtje razstave Carsicamente - Umetniško struženje in oblikovanje lesa. V nedeljo bo ob 10. uri naravoslovni izlet po labirintu v Črničju (zbirališče pred gradom). Udeleženci se bodo sprehodili po Črničju, Ribiškem naselju in paleontološkem najdišču dinozavra Antonia. Ob 14. uri bo čas za čarovniško predstavo za otroke Magic parade. Ob 15. uri bodo poskrbeli za prikaz langobardskega bojevanja, ob 16. uri pa še za koncert ansambla Special Plate. Vikend v znamenju pomladi bodo nazadnje obogatili še spremljevalni dogodki. Jutri bo ob 20.30 v prostorih SKD Igo Gruden v Nabrežini na sporedu srečanje Sladka&slana - Voda in kultura za ozaveščanje javnosti o vse bolj pereči tematiki vode v svojih dveh oblikah - sladki (pitni) in slani (morje). V petek bo ob 10. uri odprtje paleontološkega najdišča dinozavra Antonia v Ribiškem naselju, ob 18. uri pa bo v Kamnarski hiši v Na-brežini odprtje razstave Voda in Kras, ki jo je osnovna šola Pascoli pripravila v sodelovanju z Občino Devin Na-brežina. Še isti večer bo ob 20. uri (po predhodni najavi) dobrodelna večerja v restavraciji Sardoč v Prečniku. Prireja jo skupina Ajser z devinsko-na-brežinskim Lions Clubom in udeležil se je bo umetniški kritik Vittorio Sgar-bi; zbirali bodo prispevke za ureditev občinskega otroškega igrišča. Včeraj danes Danes, SREDA, 14. marca 2012 MATILDA Sonce vzide ob 6.19 in zatone ob 18.10 - Dolžina dneva 11.51 - Luna vzide ob 0.48 in zatone ob 9.53 Jutri, ČETRTEK, 15. marca 2012 KLEMEN VREME VČERAJ: temperatura zraka 14 stopinj C, zračni tlak 1026,4 mb raste, vlaga 67-odstotna, veter 5 km na uro severo-zahodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 7,8 stopinje C. [13 Lekarne Do sobote, 17. marca 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Baiamonti 50 (040 812325), Sv. Ivan - Trg Gioberti 8 (040 54393), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124). Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Baiamonti 50, Sv. Ivan - Trg Gio-berti 8, Trg Oberdan 2, Milje - Ul. Maz-zini 1/A. Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Oberdan 2 (040 364928). U Kino AMBASCIATORI - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Posti in piedi in paradiso«. ARISTON - 22.00 »La sorgente dell'amore«. CINECITY - 22.15 »In time«; 16.30, 19.00, 21.30 »Quasi amici«; 16.00, 18.05, 20.10 »Viaggio nell'isola misteriosa«; 22.15 »The woman in black«; 16.30, 19.55, 22.15 »Safe house - Nessuno e al sicuro«; 16.00, 17.15, 18.30, 19.50, 21.50 »Posti in piedi in paradiso«; 16.15, 19.00, 21.45 »John Carter«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Ti stimo fratello«. FELLINI - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »The Artist«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Quasi amici«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »A simple life«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 20.00 »Paradiso amaro«; 18.15, 22.00 »Young adult«. KOPER - KOLOSEJ - 20.00 »Misija: Nemogoče - protokol duh«; 18.10 »Obuti maček«; 18.00, 20.10 »To je vojna!«; 18.20, 20.40 »Zapiti dnevnik«. KOPER - PLANET TUŠ - 15.10, 17.10 »Obuti maček 3D«; 16.10, 20.40 »To je vojna!«; 16.25, 19.05 »Potomci«; 16.50 »Kruha in iger«; 18.20 »Samomorilec«; 19.10, 21.35 »Železna Lady«; 21.35 »Hudič v nas«; 17.20, 20.00 »Kupili smo živalski vrt«; 19.00 »Umetnik«; 21.20 »John Carter 3D«; 19.00 »Odklop«; 16.05 »Marčeve ide«. NAZIONALE - Dvorana 1: 18.30, 22.15 »Safe house - Nessuno e al sicuro«; Dvorana 2: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Hugo Cabret«; 16.15, 20.00, 22.15 »John Carter«; Dvorana 3: 16.30, 20.30 »Ti stimo fratello«; Dvorana 4: 18.20 »Viaggio nell'isola misteriosa«; 16.45, 20.30, 22.15 »The double«; 18.30 »The iron lady«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.10 »Posti in piedi in paradiso«; Dvorana 2: 18.00, 20.30 »John Carter«; Dvorana 3: 17.45, 20.10, 22.15 »Ti stimo fratello«; Dvorana 4: 17.30 »Viaggio nell'isola misteriosa«; 20.00, 22.10 »Safe house - Nessuno e al sicuro«; Dvorana 5: 17.40, 19.50, 22.00 »Quasi amici«. SI Šolske vesti 12. GLASBENA REVIJA Sv. Ciril in Metod bo potekala 28., 29. in 30. marca. K sodelovanju so vabljeni učenci osnovnih in nižjih srednjih šol iz tržaške pokrajine. Izbrani solisti ali skupine bodo 11. aprila igrali na zaključnem nastopu v gledališču pri Sv. Ivanu. Vpisni obrazci so na razpolago na tajništvu šole (Ul. Caravaggio, tel./fax 040-567500), na www.guardiella.it ali glasbena.revija@libero.it. Rok prijave je 19. marec. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V DOLINI prireja v sredo, 21. marca, na predavanje za starše na temo »Kako postavimo meje otroku in hkrati poskrbimo zase?«. Vodila ga bo Neva Strel Pletikos, prof. pedagogike in sociologije. Predavanje bo od 17.00 do 19.00 v prostorih osnovne šole P. Voranc v Dolini. Vljudno vabimo starše, da se polnoštevilno udeležijo srečanja. S Izleti DRUŠTVENA GOSTILNA V GA-BROVCU organizira ob priliki 110-le-tnice izlet: pridite z nami od 15. do 17. junija na uživanje lepot Švicarskih Alp s panoramskim vlakom in narodnega parka Val Camonica. Vpisovanje in informacije v društveni gostilni ali na tel. št.: 340-2741920 (Mirela) do konca aprila. AGENCIJA FIRST&LAST MINUTE ADRIATICA.NET iz Trsta sporoča, da je saldo izleta na Madeiro in v Lizbono možen še danes, 14. marca, direktno v potovalni agenciji, v Ulici San Lazzaro 13 v Trstu (od 9. do 12.30 in od 16. do 19. ure). Plačevanje je možno s čekom ali z bančno/kreditno kartico, vendar izključno v poslovalnici. Za katerokoli pojasnitev pokličite na 040-637025. KRUT sporoča, da je na razpolago še nekaj dodatnih mest za velikonočno potovanje po dalmatinski obali z vodenim ogledom znamenitih hrvaških mest Zadra, Šibenika, Dubrovnika, Splita, Mostarja ter Medjugorja, od 6. do 9. aprila. Vsa dodatna pojasnila in prijave na sedežu, Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072. LUNA PUHNA s Padrič in iz Gropade organizira v soboto, 17. marca, avtobusni izlet v Planico na ogled finala svetovnega pokala smučarskih skokov. Odhod s Padrič ob 4.30. Za informacije pokličite na telefonski številki: 347-4468255 (Peter) ali 339-7253219 (Robert). IZLET NA SLOVAŠKO od 26. do 29. aprila: udeleženci si bodo lahko ogledali fotografsko razstavo Mirne Viola (na otvoritvi bo zapel MePZ Slo-venec-Slavec), grajsko palačo Bojnice, grad Trenčin, tipično slovaško vasico Čičmany, laboratorij znane slovaške keramike v Modri in predstavi ognja in sokolarstva. Ostalo je nekaj mest na razpolago v avtobusu. Informacije in vpisovanja na tel. št. 347-7937748 (Mirna) do 20. marca. TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA glede na izreden uspeh lanskega izleta na Azurno Obalo smo se odločili, da ga letos ponovimo 18., 19. in 20. aprila (z rahlimi spremembami). Izleta se lahko udeleži kdorkoli. Avtobus vas bo odpeljal na prekrasno »Costo Azzurro«, kjer si boste prvi dan ogledali Monte-carlo, drugi Nizzo in v petek še San-remo in okolico. Obe prenočitvi bosta v istem hotelu 3 zvezde v Sanremu. Za informacije in vpis pokličite v jutranjih urah tel. št. 040-8990103 (Laura) ali 040-8990108 (Roberta). ZGONIŠKA ŽUPNIJA vabi na potovanje na Sicilijo od 20. do 26. aprila. Informacije in vpisovanja na tel. št.: 040229166. PREŠERNI IZLET v Ljubljano z ogledom razstave »Tržaška umetnostna obzorja« v Cankarjevem domu in v Vrbo s kosilom v nedeljo, 22. aprila. Vpisovanja pri odbornikih društev Kd Kraški dom, Skd Krasno Polje, Skd Skala, Skd Slovan, Skd Primorec, Skd Lipa, Skd Tabor. ŽELIŠ OKUSITI LEPOTO ŠPANIJE? Pridruži se nam na 10-dnevno potovanje. Odhod 2. julija. Za informacije pokliči Jožeta Špeha, župnika v Bregu, na tel. št. 040-228261 (po 20. uri). Vpisovanje do druge polovice marca. HI Osmice Draga mama in nona Mirianna, danes praznuješ 80. rojstni dan. Vsi, ki te imamo radi, se veselimo s teboj in ti kličemo še na mnoga zdrava leta. Sergio, Ani, Vinicio, Erik in Christian z Valentino Čestitke Včeraj se je srečal z Abrahamom naš dragi FRANKO. Še na mnoga, zdrava leta mu kličejo tovarišice in tovariši SKP. Loterija 13. marca 2012 Bari 45 43 34 80 25 Cagliari 52 32 35 71 48 Firence 81 76 79 1 46 Genova 78 41 70 19 29 Milan 76 19 34 3 53 Neapelj 79 69 42 41 2 Palermo 80 62 32 45 60 Rim 50 1 25 67 6 Turin 18 84 56 6 64 Benetke 83 1 37 3 61 Nazionale 16 29 7 22 49 OSMICO so odprli Jožko, Ljuba in No-ris v Samatorci št. 21. Tel. št.: 040229326. Vabljeni. OSMICO je odprl Zidarič, Praprot št. 23. OSMICO je v Mavhinjah 58/A odprla družina Pipan-Klarič. Tel. št. 0402907049. Toplo vabljeni! OSMICO sta odprla Andrej in Ivan An-tonič, Cerovlje 34. Vabljeni! Tel. št. 040-299800. V LONJERJU ŠT. 255 je odprl osmi-co Damjan Glavina. Tel. št.: 3488435444. V MEDJI VASI št. 16 sta odprla osmi-co Nadja in Walter. Tel. št. 040208451. Vabljeni! V ZGONIKU je odprl osmico Janko Ko-cman. Tel. 040-229211. Super Enalotto Št. 31 15 17 53 67 75 81 jolly 37 Nagradni sklad 2.496.773,86 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 72.897.270,76 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 11 dobitnikov s 5 točkami 34.046,92 € 972 dobitnikov s 4 točkami 388,60 € 40.492 dobitnikov s 3 točkami 18,57 € Superstar 18 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 13 dobitnikov s 4 točkami 38.860,00 € 233 dobitnikov s 3 točkami 1.857,00 € 3.570 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 24.102 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 54.234 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € TRST Sreda, 14. marca 2012 SKD Slavec RICMANJSKI TEDEN 20121 nocoj ob 20.30 v Galeriji Babna hiša odprtje razstave UTRINKI Mihaele Velikonja in predstavitev pesniške zbirke AMEBNO RAZKOŠJE Aleksija Pregarca glasbeni utrinek Thomas Velikonja in Egon Taučer Ü3 Obvestila POZOR BOLJUNČANOM! Zbiramo stare in novejše fotografije, ki so v zvezi s prvimi maji in šagrami v Boljuncu. Slednje bomo uporabili za zgodovinsko razstavo ob letošnjem praznovanju 1. Maja. Javite se na tel. št.: 338-7220353 (Fantovska Boljunec). SKLAD MITJA ČUK prireja v središču na Repentabrski 66 na Opčinah tečaj Qi gong-a (Chi Kung), starodavne kitajske veščine za osebno harmonizacijo in dobro psihofizično počutje, ki bo potekal ob torkih in četrtkih od 18.30 do 20.00. Ob zadostnem vpisu je tečaj možen tudi v dopoldanskem času. Informacije in prijave na tel. št. 335-5926889 (Elizabet). DRUŠTVO SKD SLOVENEC vabi danes, 14. marca, ob 20. uri v prostore srenj-ske hiše v Boršt na članski večer in praznovanje Dneva žena. Na sporedu predstavitev novega odbora društva ter ogled slik in posnetkov iz preteklih let delovanja društva, slastna zakuska v organizaciji pustnega odbora. OBČINSKA KNJIŽNICA NADA PERTOT v Nabrežini obvešča cenjene bralce, da bo danes, 14. marca, ves dan zaprta. Jutri bo redno spet delovala. ROJANSKA ŽUPNIJA se pripravlja na svojo 150-letnico. V Marijinem domu bo danes, 14. in v sredo, 21. marca, ob 20. uri med nami kapucinski brat Štefan Kožuh v okviru ljudskega misijona. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča, da bo Zbor posameznikov SKGZ za Tržaško danes, 14. marca, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. Sv. Frančiška 20/II). SLOVENSKA UNIVERZA za tretje življenjsko obdobje v Trstu vabi danes, 14. marca, ob 16.30 v Gregorčičevo dvorano, ulica sv. Frančiška 20, na drugo srečanje. SPI CGIL KROŽEK ZA VZHODNI KRAS vabi člane in prijatelje na praznik včla-njevanja danes, 14. marca, ob 16. uri v prostorih Prosvetnega doma Tabor na Opčinah, Ul. Ricreatorio 1. KRD DOM BRIŠČIKI vabi na začetni in nadaljevalni tečaj vezenja z gospo Marico Pahor, ki bo v društvenih prostorih v Briščikih vsak četrtek od 16. do 18. ure. Informacije in vpisovanje na prvem srečanju, ki bo v četrtek, 15. marca. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča kulturna in športna združenja, društva in krožke, ki imajo sedež v občini ter tiste, ki delujejo v prid krajevnega prebivalstva, da lahko predložijo prošnjo za prispevek za redno delovanje v l. 2011 na kulturnem in športnem področju. Prošnje, opremljene s predvideno dokumentacijo, je treba predložiti do četrtka, 15. marca. Obrazce dvignete v Uradu za šolstvo in kulturo v Občinski knjižnici v Nabrežini št. 102, ob ponedeljkih in sredah 9.00-12.00 in 15.00-17.00; ob torkih, četrtkih in petkih 9.00-12.00. Info: Nabrežina 102, tel. št. 040-2017370. OTROŠKE URICE v Narodni in študijski knjižnici, Ul. S. Francesco 20, 15. marca, ob 17. uri »Kukavček«. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta starosti. SEKCIJA ZA SLOVENŠČINO na Visoki šoli modernih jezikov za tolmače in prevajalce vljudno vabi na dvoje predavanj o zgodovini in dialektologiji slovenskega jezika. Prvo bo že ta četrtek, 15. marca, drugo pa v četrtek, 29. marca, in sicer od 10. ure dalje v Narodnem domu v Trstu, Ul. Filzi 14. Razvojne faze slovenskega jezika bo osvetlil prof. Matej Šekli z ljubljanske filozofske fakultete. Vljudno vabljeni! V NOVI DVORANI hotela Sonja pri Domju bo v četrtek, 15. marca, ob 20. uri na javnem srečanju spregovorila o sedanji politični in družbeni situaciji senatorka Tamara Blažina. Svojo prisotnost so zagotovili pokrajinski tajnik Francesco Russo, nekateri občinski upravitelji in predstavniki javnega delovanja v občini Dolina. Vljudno vabljeni. SKD TABOR ZA OTROKE v Prosvetnem domu na Opčinah: petek, 16. marca, ob 16.00 v mali dvorani, ura pravljic »V knjižnici se skriva miška - ulovimo jo!«; v soboto, 17. marca, ob 17.30 v veliki dvorani, otroška predstava s Stenom Vilarjem Gusar Berto; v soboto, 31. marca, ob 10.00 v mali dvorani, velikonočna ustvarjalna delavnica s Tanjo in Nado. ŠOLA OBREZOVANJA na Ad forman-dumu, novi termini v mesecu marcu: 16., 17., 23. in 24. Za informacije in vpisovanja: Ad formandum, Ul. Ginnasti-ca 72, tel. št. 040-566360 ali ts@adfor-mandum.org. DE LAVNICA za izdelovanje cvetja iz krep papirja se bo vršila na Kontovelu št. 523 (zraven društvene gostilne) v soboto, 17. marca, od 15.30 do 17.30. Vpisovanje in podrobnejše informacije čim prej na tel. št. 347-9322123, 3468222431, 338-6879124. Vabljeni otroci in starši v čim večjem številu. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, prireja v soboto, 17. marca, delavnico za izdelovanje cvetja, ki jo bo vodila Martina Felicijan. Nadaljevalni tečaj od 9. do 11. ure, začetniški od 11. do 13. ure. Prijave na tel. št.: 338-7845845. SKUPINA 35-55 SKD France Prešeren iz Boljunca prireja v soboto, 17. marca, ob 20. uri v društvenih prostorih občinskega gledališča predavanje univ. dipl. inž. živilske tehnologije Marije Merljak o zdravi prehrani. Vabljeni. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi v nedeljo, 18. marca, ob 17. uri v dvorano Marijinega doma (Ul. Corda-roli 29), kjer bo časnikar Jože Možina predstavil svoj film o Pedru Opeki, ki deluje na Madagaskarju. SKD LI PA organizira v nedeljo, 18. marca, sprehod »Kje so tiste stezice?«. Ob prazniku sv. Jožefa bomo šli v Ricma-nje. Zbirališče ob 12. uri pred Bazov-skim domom. Med pohodom bo nagrajena najlepša pohodna palica. Priporočamo primerno obutev. Vabljeni. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v sodelovanju z založbo Mladiko in Slavističnim društvom Trst - Gorica - Videm vabi v ponedeljek, 19. marca, v Peterlinovo dvorano, Doni-zettijeva 3, na predstavitev publikacije Marije Pirjevec »Tržaški književni razgledi«. Ob avtoričini prisotnosti bosta o delu bosta spregovorila Vilma Purič in avtor spremne besede Igor Škampr-le. Začetek ob 20.30. KMEČKA ZVEZA vabi člane na srečanje o varnosti pri delu, ki bo v ponedeljek, 19. marca, ob 19. uri v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah. Na temo bo predaval dr. Valentino Patussi, odgovoren strukture za varnost v delovnih okoljih pri tržaškem podjetju za zdravstvene usluge. SKD LIPA sklicuje v ponedeljek, 19. marca, ob 19.30 v prvem sklicanju in ob 20.30 uri v drugem sklicanju v Bazov-skem domu redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: poročila, razprava in razno. Vabljeni člani. SKD BARKOVLJE vabi v torek, 20. marca, ob 17.30 na »tapkanje« z Barbaro Zetko; v soboto, 31. marca, pa na štiri urno delavnico tapkanja od 15. do 19. ure. Informacije in vpis: 347-2787410. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 20. marca, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. SLOVENSKO PEVSKO DRUSTVO KRA-SJE vabi člane na redni občni zbor, ki bo v Ljudskem domu v Trebčah v petek, 23. marca, ob 18.30 v prvem in ob 19.00 v drugem sklicanju. Dnevni red: branje in odobritev poročil, razprava, sprejem novih članov in razno. ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA vabi cenjene člane na predavanje dr. Enri-ca Geretta, docenta finančne ekonomije na Videmski univerzi: Sedanjost in prihodnost evra: kronika epohal-nega polletja, ki bo sredo, 28. marca, ob 20. uri v razstavni dvorani na Op-činah. Potrditev udeležbe (do 23. marca) in podrobnejše informacije na tel. št. 040.2149278 oziroma 040.2149263 ali po mailu na naslov clanisoci@bcccarso.it. DELAVNICA EFT - SKD IGO GRUDEN obvešča, da bo srečanje pod mentorstvom Barbare Zetko potekalo v soboto, 24. marca od 15. do 19. ure v društvenih prostorih. Ker je število udeležencev omejeno, je zaželjena predhodna prijava na tel. št.: 347-2787410 (Barbara), 439-6483822 (Mileva) ali na eft@barbarazetko.com. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vabi v torek, 27. marca, na redni občni zbor ob 16. uri v prvem sklicanju in ob 17. uri v drugem sklicanju na sedežu - Ul. Mazzini 46 v Trstu. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna doteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra v marcu ob sredah in petkih od 16. do 18. ure in v sobotah od 10. do 12. ure. Predvidene so kreativne delavnice recikla-že: »Kako nastane papir in Bralni znaki in kolaži«. Informacije na tel. št. 040299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. QIGUNG ŠC Melanie Klein obvešča, da se bo tečaj začel v soboto, 31. marca, in bo potekal od 9.30 do 10.30 (skupno štiri srečanja). Tečaj vodi Vesna Klemše in se odvija v didaktičnem centru v Ul. dello Scoglio 14/1. Za informacije in prijave: urad v Ul. Cicerone 8 (ponedeljek in petek 9.00-13.00 in sreda 16.00-18.00) 345-7733569, in-fo@melanieklein.org, www.melanie-klein.org. VZPI-ANPI SEKCIJA PROSEK-KON-TOVEL obvešča vaščane, da zbira fotografski material iz obdobja pred, med in po drugi svetovni vojni, za razstavo, ki bo v sklopu proslavljanja 40-letnice postavitve spomenika na Pro-seku. Material lahko oddate v trafiki na Proseku do 10. aprila. Za informacije Sharon (tel. št. 340-5437959). SKD VALENTIN VODNIK vabi v petek, 30. marca, na redni občni zbor ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. 0 Prireditve FOTOGRAFSKA RAZSTAVA »MIŠKA PO LJUBLJANI« Fotoklub Ljubljana prireja fotografsko razstavo goriškega fotografa Marka Vogriča, člana Foto-kluba Skupina75 iz Gorice. Avtor razstavlja niz fotografij Ljubljane, posnete s camero obscuro z značilne »mišje« perspektive. Predstavlja si, da je miška-turist, ki se potepa po mestu in ga opazuje s cestnih odtokov in jaškov. Razstava bo na ogled še danes, 14. marca, v Galeriji Zavoda Šolt, Rožna dolina, Študentsko naselje blok VII v Ljubljani. RICMANJSKI TEDEN 2012 V ORGANIZACIJI SKD SLAVEC Danes, 14. marca, ob 20.30 v Galeriji Babna hiša odprtje razstave Mihaele Velikonja »Utrinki« in predstavitev pesniške zbirke Aleksija Pregarca »Amebno razkošje«. Glasbeni utrinek Thomas Veli-konja in Egon Taučer. V četrtek, 15. marca, ob 20.30 v prireditveni dvorani komedija v tržaškem narečju »Ma... chi te son ti?« v režiji Luciana Volpija in interpretaciji gledališke skupine Proposte teatrali. V petek, 16. marca, ob 20.30 v Galeriji Babna hiša koncert kitarista Mladena Bucica. SLOVENSKI KLUB s pokroviteljstvom Univerze v Novi Gorici prireja danes, 14. marca, predstavitev študije dr. Ane Toroš: »Podoba Trsta in Tržaškega v slovenski in italijanski poeziji prve polovice 20. stoletja.« O delu bo ob prisotnosti avtorice spregovoril prof. Miran Košuta. Srečanje bo potekalo v Narodnem domu, ulica Filzi 14, s pričet-kom ob 18. uri. Vabljeni! TRŽAŠKA KNJIGARNA TER ZALOŽBI MLADIKA IN ZTT vabimo na »Kavo s knjigo« danes, 14. marca, ob 10. uri. O knjigi Emila Zonta »Moč kletve, moč molitve« bo spregovoril Dušan Jakomin. SKD BARKOVLJE - Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske pro-svete vabi na ogled dokumentarnega filma Nadie Roncelli in Mira Tassa »Un onomasticidio di stato« (Državni ime-nomor), ki bo v četrtek, 15. marca, s pričetkom ob 20.30. TRŽAŠKA KNJIGARNA in SKD Tabor vabita v četrtek, 15. marca, ob 18. uri na predstavitev prvega slovenska vod- nika po Trstu in okolici Kako lep je Trst, ki bo v prostorih knjigarne na Opčinah. Knjigo bosta predstavili avtorici Erika Bezin in Poljanka Dolhar. FOTOVIDEO TRST 80 v sodelovanju z Okusi Krasa vabi v petek, 16. marca, ob 18. uri v gostilno Guštin v Zgoniku na otvoritev fotografske razstave Sonie Ozbich. SKD GRAD OD BANOV vabi na proslavo Dneva slovenske kulture, na kateri bo Dušan Jelinčič predstavil svojo knjigo »Bela dama devinska«. Nastopila bo tudi moška vokalna skupina »Lipa« iz Bazovice. Prireditev bo v petek, 16. marca, ob 20.30 v društvenih prostorih. SKD PRIMOREC vabi na otvoritev razstave »Pomlad prihaja« v petek, 16. marca, ob 20. uri v Hiško uad Ljenčki-ce v Trebče. »Včerajšnja dekleta« bodo predstavile razstavo ročnih izdelkov. Razstava bo na ogled tudi v soboto, 17. marca in v nedeljo, 18. marca od 10. do 17. ure. Vstop prost. KULT-URA ZATE - delavnice namenjene mladim od 19. do 30. leta v organizaciji ZSKD: »(So)delovanje društev: iz-delajmo skupno vizijo in strategijo dela« v soboto, 17. marca, od 14. do 18. ure v Prosvetnem domu na Opčinah; »Projektno vodenje« v soboto, 14. aprila, od 9. do 17. ure; »Tim in timsko delo« v soboto, 21. aprila, od 13. do 17. ure. Prijave in informacije: tel. št. 040635626, www.zskd.org. SKD TABOR - Openska glasbena srečanja sezona 2011/2012, Prosvetni dom v nedeljo, 18. marca, ob 18. uri, koncert »Tolkala od blizu« v izvedbi Slovenskega tolkalnega projekta (StoP). FOTOVIDEO TRST 80 vabi v petek, 23. marca, ob 20. uri na zaključni večer video/foto natečaja Ota Hrovatin, ki bo potekal v Narodnem domu v Trstu Ul. Filzi 14. Projecirani bodo najlepši dokumentarci, igrani filmi in slikovne predstavitve. Sledilo bo nagrajevanje. SKD TABOR v soboto, 24., ob 20.30 ter v nedeljo, 25. marca, ob 18.00 (s presenečenjem za ženske) v Prosvetnem domu na Opčinah ponovitev gledališke predstave neznanega srednjeveškega avtorja »Burka o jezičnem dohtarju (Le Farce de Maitre Pathelin), v izvedbi dramske skupine Skd Tabor. Režija Sergej Verč. SLOVENSKI KLUB s pokroviteljstvom Zveze slovenskih kulturnih društev prireja ob svetovnem dnevu poezije v nedeljo, 25. marca, ob 11. uri v Ljudskem vrtu de Tommasini v Trstu pobudo »Jaz grem skozi park. Nekdo igra klavir«. Ob priliki bo predstavljena pesniška zbirka Srečka Kosovela »Ostri ritmi Aspri ritmi« (izbrala, prevedla in uredila Jolka Milič), branje izbora Kosovelovih poezij in glasbeni utrinek. Sodelujejo ZTT, Casa della letteratura, Tržaška knjigarna. 0 Mali oglasi IŠČEM DELO - z lastno kosilnico oz. motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot tudi živo mejo. Tel. št.: 333-2892869. ČISTOKRVNE MLADIČE pasme border collie prodam; tel. 0481-419976. DARUJEM majhno pisalno mizo s tremi predali. Tel. št.: 040-299632. DEKLE IŠČE ZAPOSLITEV kot varuška. Tel. št. 340-2762765. IŠČEM HIŠO Z VRTOM v najem, na Krasu ali v Bregu, od aprila do oktobra. Tel. 333-2866351. IŠČEM V NAJEM majhno opremljeno stanovanje za krajše obdobje. Tel. št.: 328-5424437. KRAŠKO RDEČO ZEMLJO odlično za vrtove, možnost dostave na dom, prodam. Tel. št.: 333-6486491. POŠTENA IN DELAVNA GOSPA srednjih let išče enkrat tedensko delo kot hišna pomočnica. Pokličite ob večernih urah tel. št.: 331-7467805. PRODAJAM HIŠO z zazidljivim zemljiščem (skupaj 700 kv.m.) v Lukežičah, pri Renčah (GO), deset minut do avtoceste za LJ in bivše meje z Italijo pri Vrtojbi. Info na tel. št.: 00386-31523174 ali 347-7320147. PRODAJAMO domači brinjevec in bri-njevo olje, tel. št. 040-2024022 od 16. do 20. ure. PRODAM stanovanje v Domju: dve sobi, dnevna soba s kuhinjo, kopalnica, garaža. Tel. št.: 040-280910. STANOVANJE v Sežani prodam (večje ali manjše). Tel. št.: 00386(0)41 345277. V DOLINI dajem v najem majhno stanovanje. Tel. št.: 040-228390. V PREBENEGU PRODAM zazidljivo zemljišče s projektom. Tel. št. 3356322701. V ROJANU, na Miramarskem drevoredu, prodam opremljeno stanovanje s samostojnim ogrevanjem in blindira-nimi vrati. Tel. št.: 346-2857230 (v jutranjih urah). Prispevki Namesto cvetja na grob drage Anice Puntar Versa darujeta Alekseja in Primož Možina 25,00 evrov za AŠD Sloga. Namesto cvetja na grob dragega prijatelja Joškota Morelja darujeta Alek-seja in Primož Možina 50,00 evrov za AŠD Sloga. V spomin na dragega Oskarja Tence-ja darujejo soletniki 40,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Križu. V spomin na drago Doro Križmančič por. Zagar darujejo Silvestra, Sandro in Marjan z družinama 30,00 evrov za SKD Lipa in 30,00 evrov za AŠD Zarja. V spomin na drago nepozabno Doro Križmančič - Zagar darujeta Silva in Maks Križmančič 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Bazovici. V spomin na Manuelo Budal daruje Stanka Hrovatin 40,00 evrov za CPZ Sv. Jerneja z Opčin. V spomin na dragega Daria Jagodica darujeta Anica in Tone 50,00 evrov za Sklad S. Tončiča. Ob obletnici smrti Romana Štoke darujeta žena in hčerka 100,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB na Kontovelu. t Zapustila nas je naša draga Jelka Terčon Žalostno vest sporočajo sestre Marica, Vida, Anica in Vera z možem Edijem ter nečak in nečakinji z družino Od nje se bomo poslovili v četrtek, 15. marca, v ulici Costalunga v Trstu, kjer bo izpostavljena od 9.30 do 11. ure. Pogrebna maša bo v slivenski cerkvi v soboto, 17. marca, ob 13. uri. Slivno, 14. marca 2012 Priznano pogrebno podjetje Preschern Zapustil nas je naš dragi Joško Morelj Zalujoči mama Ladka, brat Pavel z Darjo, nečaka Mojca in Matija ter ostalo sorodstvo Zahvaljujemo se vsem njegovim številnim prijateljem, ki so mu pomagali in stali ob strani ob njegovem boju za življenje. Pogreb bo v sredo, 21. marca, ob 15.30 na pokopališču na Opčinah. Opčine, Kamnik, 14. marca 2012 Dragi Joško, vedno boš živel zelo živo med nami. Družini iskreno sožalje. Joškovi dolgoletni prijatelji Marija, Julija, Jagoda, Manila, Elisabetta, Pierpaolo, Marisa, Jan, Marek, Alessandra, Nicoletta, Fulvio, Ica, Corrado, Paola, Daniela, Chelo, Marco, Massimiliano, Patrizia, Franco, Bruna, Piero, Walter T., Walter P., Giovanni, Assunta, Massimo, Giovanni B., Giovannin 10 Sreda, 14. marca 2012 GORIŠKI PROSTOR / PRIMORSKA POJE - Dobro obiskan koncert v Trstu Ubrani glasovi zapeli »pod zvonom sv. Justa« Marko Tavčar citiral Ubalda Vrabca: Ljudska glasbena akademija nas vse ozavešča Z dobro zasedeno dvorano Marijinega doma v ulici Risorta, pozornostjo nadpovprečnega števila medijev, prisotnostjo predstavnikov verske oblasti, politikov in vidnejših kulturnih delavcev, je Primorska poje doživela v soboto sprejem, ki potrjuje njeno vlogo v tem prostoru. Tudi tokrat je koncert priredila Zveza cerkvenih pevskih zborov, katere predsednik Marko Tavčar je pozdravil prisotne v imenu vseh prirediteljev revije v dvorani doma, ki je že poldrugo stoletje hram vseh Slovencev, »ki se zbirajo pod zvonom svetega Justa«. Tavčar je citiral skladatelja Ubalda Vrabca, ko je definiral amaterske zbore kot »ljudske glasbene akademije«, ki skrbijo za splošno kulturno ozaveščenost skupnosti in številčno potrjujejo svoje poslanstvo tudi na tej reviji. Kdor prisluhne koncertom Primorske poje mora vedno upoštevati različne razmere, v katerih nastopajoči zbori delujejo, od odličnega zbora mladih pevcev, ki uživa določen ugled in podporo, do male skupine, ki vztrajno utrjuje in ohranja svojo zavedno vlogo v okolju, kjer ni več možnosti ali motivacije za bolj razvejano vrednotenje manjšinskega kulturnega zaklada. Sobotni koncert je ponudil raznolik izbor pevskih skupin, med katerimi sta prvi dve imeli svoj krstni nastop na reviji. Šestčlanska ženska cerkvena vokalna skupina Zgonik se je s svojo mentorico Zulejko Devetak opogumila za nastop v komorni zasedbi s programom nabožnih in posvetnih skladb v priredbah S sobotnega koncerta Primorske poje v Marijinem domu kroma Walterja Lo Nigra, ki so jih pevke zapele v značilnem ljudskem stilu. Prvič so na Primorski poje zapeli tudi člani mešanega zbora Pobegi-Čežarji, katerih zborovodkinja Lidija Kotnik se je odločila za debi s sporedom slovenskih in dalmatinskih zborovskih klasikov. Mlada zborovodkinja Andreja Hrvatin je dosegla, da so pevci moškega zbora Slavnik iz Kozine nastopili ubrano in disciplinirano, čeprav si niso dali dovolj duška. Nekoliko zadržano je zvenelo tudi petje cerkvenega mešanega zbora župnije Zavratec, ki je pod vodstvom mla- dega Marka Kržišnika izrazil ljubezen do narave in domovine. Z bolj pogumnim in prepričanim petjem so člani župnijskega zbora Šempeter, ki ga vodi Ingrid Kragelj, uvedli v sklepni del programa. Z raznolikim sporedom, ki ga je obogatil kvaliteten nastop dveh solistk, je velika zasedba mešanega zbora Senožeče ek-spresivno podala skrbno izoblikovane izvedbe, za katere je poskrbela zborovod-kinja Ada Škamperle. Za konec pa je zapel mešani zbor Postojna, ki ga že tretjo sezono vodi Mirko Ferlan. Prizadevni zborovodja je ja- sno uvidel dober potencial te skupine pevcev in se je z njimi napotil na programsko bolj zahtevno pot. Tudi skladbe, ki jih je zbor podal z dokaj homogenim zvokom in muzikaličnim vodenjem fraziranja, so se samo delno prilagodile bolj sproščenemu vzdušju revije in so po pričakovanjih izzvale še dodatek. Prihodnji teden se bo revija selila na Goriško, v petek s koncertom sakralne glasbe v cerkvi v Štandrežu, v nedeljo pa z raznolikim posvetnim programom v Kulturnem centru Lojze Bratuž. ROP RICMANJE Bogat teden kulture Tudi letos bo v organizaciji SKD Slavec iz Ricmanj zaživel Ri-cmanjski teden. Tradicionalni praznik kulture v breški vasici se ob praznovanju zavetnika sv. Jožefa odvijal med 14. in 19. marcem in bo skušal zadostiti vsem okusom in generacijam. Kulturno-razvedrilni spored bo v Ricmanje pripeljal glasbenike, gledališčnike in kulturnike. Nocoj ob 20.30 bo slavnostno odprtje letošnje izvedbe Ricmanj-skega tedna. V galeriji Babna hiša se bosta predstavila umetnica Mihaela Velikonja z likovno razstavo Utrinki in domačin, pesnik Aleksij Pregarc s pesniško zbirko Amebno razkošje. Za glasbeni utrinek bosta poskrbela Thomas Velikonja in Egon Taučer. Jutri ob 20.30 bo v prireditveni dvorani gostovala gledališka skupina Proposte teatrali s komedijo v tržaškem narečju Ma... chi te so ti? v režiji Luciana Volpija. V petek ob 20.30 bo v Babni hiši koncertiral priznani kitarist, profesor na Konser-vatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, Mladen Bucic. V soboto ob 20.30 bodo dvorano Kulturnega doma preplavile melodije mladinske glasbene skupine Hackers. V nedeljo, 18. marca, ob 15. uri bo na dvorišču hotela La Fontana koncertiral Pihalni orkester Ricma-nje, ki ga vodi Aljoša Tavčar. V primeru slabega vremena bo koncert v društveni dvorani. V ponedeljek, 19. marca, ob 20.30 se bo Ricmanjski teden sklenil s tradicionalnim nastopom ZMePZ Slavec - Slovenec, ki ga vodi Danijel Grbec in z monoko-medijo Kraljična na zrnu graha v režiji in interpretaciji Irene Pahor. TREBČE - Razstava na pobudo društva Primorec ob 8. marcu Nakit in okraski iz vozlov Ženske so jih izdelale v delavnici Prepletanje vozlov in čakol, kjer so osvojile tehniko »makrame« Slovensko kulturno društvo Primorec iz Trebč je 8. marca zvečer odprlo razstave izdelkov iz delavnice nakita in dekorativnih izdelkov v tehniki "makrame". Delavnica Prepletanje vozlov in čakol je potekala v dveh sklopih. Novembra in decembra izdelava nakita (od 15 do 20 dam je pletlo in "čako-lalo"), drugi sklop pa januarja in februarja: izdelava dekorativnih stenskih izdelkov in visečih stojal za rože. V toplini muzejske kraške hišice, v Hiški uod Ljenčkice v Trebčah, so ob prazniku žensk odprli razstavo umetnin, ob pozdravnih besedah predsednice društva Sabine Citter in uvodnih mislih mentorice Elde Jercog. Ob njeni besedah, ki so vabile obiskovalce v umetniško ustvarjanje in razlagale pomen kreativnosti za posameznika, se je stkalo prijetno vzdušje, v katerem so navihani čukci na zidovih še posebej zaživeli. »Umetnost je nekaj, kar živi prav v vsakemu izmed nas«, pravi mentorica, »in iz nje lahko črpamo navdih in sprostitev, ki sta nam v današnjih prehitrih časih še tako dobrodošla.«. Povedala je tudi, da ponuja ustvarjanje skozi tehniko »makrameja«, poleg psihične sprostitve, tudi »trening« za možgane, saj se ob delu uravnotežata obe možganski hemisferi, krepijo koncentracija ter tako logično kot intuitivno razmišljanje. Da je bilo »makramej-čkanje« še posebej zabavno in ustvarjalno, so potrdile tudi udeleženke delavnic, ki so ponosno predstavile, poleg čukcev in stenskih dekoracij, tudi zelo lepe unikatne izdelke za nakit. Povedale so, da med »vozlanji« res ni bilo prostora za dnevne skrbi, in odločile so, da se bodo jeseni ponovno srečale in skupaj z mentorico ustvarjale naprej, morda celo slikale na svilo... Besedam je sledil ogled izdelkov in družabnost. Obiskovalci so lahko tudi pridobili vse informacije o izletih, ki jih društvo Primorec organizira: večdnevni izlet v Prago in enodnevni na Dolensko in Zagreb. Nekaj izdelkov in njihovih avtoric ob odprtju razstave kroma NA COLU - Ob dnevu žensk 8. marec tudi v znamenju predavanja o osteoporozi Bm .«ME mm w ■r.r- Za predavanje je vladalo precejšnje zanimanje DOLINA - 8. marec v vrtcu Pika Nogavička Obisk in darila malčkom Otroci so ob praznovanju dolinskim ženskam zapeli in podarili svoja ročna dela 8. marec je praznik žena, je mednarodni dan posvečen vsem ženskam sveta. Zato so malčki tudi letos, kot vsako leto, v vrtcu Pika Nogavička v Dolini svojim mamicam, nonam in vsem prisotnim posvetili nekaj minut s prijetno prireditvijo. V naši sredi smo imeli tudi skupino dolinskih žena, precej aktivnih v Dolini. Vsako leto prirejajo praznovanje dneva žena in še marsikaj drugega. Prišle so nas obiskat in nam ob tej priliki podarile nekaj zanimivih slikanic, igrač, pa tudi nekaj delovnih knjig za vzgojiteljice. Otroci so jim v zameno in zahvalo zapeli, zaplesali in podarili ročna dela, ki so jih tako pridno in skrbno izdelali. Malčki in vzgojiteljici vrtca Pika Nogavička Pokrajinska komisija za enake možnosti je v sodelovanju z občino Rebentabor organizirala brezplačno strokovno predavanje o preprečevanju in zdravljenju osteopo-roze, ki sta ga v kulturnem domu na Colu vodili farmacevtka Eliana Frontali ter zdravnica splošne medicine Gabriella Vaglieri. Številni udeleženci in udeleženke so tako izvedeli, da je osteoporoza kronična bolezen, pri kateri se količina kostnega tkiva zmanjša do take mere, da pride do zlomov kosti že ob normalnih obremenitvah. Osteoporoza povzroča bolečine, omejuje gibanje in bolnikom slabša kvaliteto življenja ter jih osami. Z naraščajočo starostjo narašča pogostost osteoporoze. Študije kažejo, da bolezen prizadene vsako tretjo žensko in vsakega petega moškega nad 50. letom starosti. Osteo-porozo je bolje preprečevati kot zdraviti. Predavateljici sta poslušalcem predstavili tudi najnovejše smernice na področju zdravljenja, ukrepe za preprečevanje osteoporoze, ki vključujejo predvsem veliko gibanja, ustrezno prehrano, vnos kalcija in vitamina D v organizem, ter dejavnike tveganja. Po uvodni predstavitvi je bilo udeležencem na voljo tudi brezplačno merjenje kostne gostote z ultrazvokom - kvantitativno ultrasonografijo. Sreda, 14. marca 2012 J J predavanje - Ekonomist Vladimiro Giacche Kriza predstavlja konec kapitalizma s človeškim obrazom / TRST gropada - Prireditev v nizu Prešerno skupaj Pevski in kulturni večer v spomin na Ignacija Oto Nastopilo šest zborov z območja od Gročane do Repna I Spominskega kulturnega večera se je v Gropadi udeležilo številno občinstvo kroma Z občutenim poklonom skladatelju, dirigentu in vsesplošnemu kulturnemu delavcu Ignaciju Oti se je prejšnjo nedeljo zaključil dvoranski del prireditev Prešerno skupaj, ki je nastal v organizaciji Kd Kraški dom, Skd Krasno polje, Skd Skala, Skd Slovan, Skd Primorec, Skd Lipa in Skd Tabor ter ob podpori Pokrajine Trst (v nedeljo jo je zastopal predsednik sveta Maurizio Vi-dali), ZKB, KB 1909 in ZSKD. V poldrugi uri bogatega prepletanja pesmi, besede in slik je v zadružnem domu v Gropadi nastopilo šest pevskih zborov, ki delujejo v sklopu društev ZSKD na območju od Gročane do Repna, z Otovimi pesmimi, tako priredbami kot uglasbitvami. Za uvod je Mopz Tabor (dir. David Zerjal) občinstvu ponudil v poslušanje Napitnico in Venček vinskih pesmi, sledil je pozdrav Rinalda Vremca v imenu Zveze slovenskih kulturnih društev, nakar je na oder stopil Mepz Lipa (dir. Tamara Ražem) z istrsko v priredbi Mateje Petelin: Mamca, pošljite me po vodo - skladba je bila nagrajena na 2. Natečaju I. Ota 2005 - ter z Otovo priredbo Mi smo s Krasa. Stene gropajskega doma je krasila razstava Ignacij Ota - njegova zgodba, o kateri je spregovorila Damjana Ota, ki je med drugim izpostavila ogromno Otovo dokumentarno zapuščino, saj razstava obsega le petino le-te. Mepz Skala - Slovan (dir. Herman Antonič) je zapel Sanje gredo in Foersterjevo Pevec, ki sta nekako uvedli predstavitev knjige Borisa Pangerca Ignacij Ota, življenje darovano glasbi, o kateri je spregovoril Marij Čuk, ki je občuteno spregovoril o Otovi otroški duši, njegovi viziji, zavzetosti in odgovornosti, ki je jo zahteval tak od sebe kot od drugih. Mlps Anakrousis (dir. Maurizio Marchesich) je z mladostno svežino zapel pesem iz natečaja Ignacij Ota ter večeru pridal mednarodno razsežnost z zimzeleno Over the rainbow. Prijatelja Nacjota se je spomnil Sveto Grgič, s katerim sta delila življenjsko in poklicno pot vse od prvih povojnih let. S Temno nočjo in Mi Slovenci se je Oti poklonil Movs Lipa (dir. Anastazija Purič). Lansko jesen je izšla tudi notna zbirka Oto-vih skladb za odrasle zbore Ignacij Ota - zborovska glasba, ki jo je uredil Aljoša Tavčar, in o kateri je spregovorila hči Damjana, ki je na opravljeno delo prav gotovo ponosen. Kot zadnji je nastopil Mopz Kraški dom (dir. Vesna Guštin), ki je zapel K vojakom in spesmijo Nikdar ne bom pozabil, naslov katere je simbolično povzel smisel večera, saj se Otovo delo nadaljuje, kot so dokazali vsi nastopajoči in prireditelji doživetega večera. (VP) Pred nekaj dnevi se je v Trstu, na povabilo Zveze levice, mudil profesor Vladimiro Giacche', ki velja za enega izmed najboljših poznavalcev mednarodnih ekonomskih tokov, saj deluje kot svetovalec pri pomembnih finančnih družbah. Je tudi sodelavec revije Marx XXI in avtor knjige Ti-tanik Evropa: kriza, ki je še niso opisali, objavljene pri založbi Aliberti. Predavatelja, ki mu je sledilo kar lepo število pozornih poslušalcev, sta uvodoma predstavila pokrajinska tajnica SIK Bruna Zorzini in SKP Antonio Saulle, ki sta poudarila predvsem aktualnost obravnavane teme. Svetovna kriza se pravzaprav pričenja leta 2001, še pred atentatom na Twin Towers v New Yorku, vendar je eksplodirala po letu 2007 ter dosegla danes dramatične razsežnosti. Vzrok krize pa je hiperprodukcija dobrin, ki niso bile v celoti prodane, čeprav je nakupe spodbujal sistem kreditiranja preko mreže finančnih podjetij. Potrošnja je bila tako drogirana, a je kljub temu sistem zajela kriza. Države so morale priskočiti na pomoč bankam in zavarovalnicam. V ZDA so za eno samo zavarovalnico dali več kapitala kakor je terjalo dosedanje reševanje Grčije. Zahodne države so bankam nudile jamstva za 14 tisoč milijard dolarjev, dejansko pa so jim izplačale 3500 milijard evrov, ne da bi se jih polastile. Tako se je povečala zadolženost držav, medtem ko so banke sveže kapitale obdržale zase in stisnile kreditno pipo ne samo potrošnikom, a tudi podjetjem. Rezultat je praviloma politika finančnih restrikcij, krčenja plač in pokojnin, uničenja javnih socialnih storitev. Temu sledi gospodarska recesija in oženje prostora demokracije, ki postaja le prazen okvir za oblast bank in finančnega kapitala. Giacche' meni, da jet o konec "kapitalizma s človeškim obrazom', kakor smog a poznali predvsem v Evropi, kjer je izkoriščanje dela spremljal sistem socialnih storitev pod skupnim imenom »welfare«. Kapitalizem se tako spreminja v sistem avtoritarnega izkoriščanja, ki ne pozna usmi- ljenja, saj spodbuja tudi mednarodno napetost in vojne pustolovščine, kot pred kratkim v Libiji. V Italiji je kriza še hujša zaradi ogromne javne zadolžitve, kar je predvsem posledica neznosne davčne utaje 120 milijard evrov letno, medtem ko državnih stroškov ni mogoče pokriti drugače, kot z zadolževanjem. Giacche' zato meni, da je nedavni evropski »fiscal compact« škodljiv, ker vsiljuje ustavno klavzulo proti zadolževanju. To na kratek rok pomeni prepovedati evropskim državam izvajanje Keynesovih predlogov o javnih delih in nadzorovani inflaciji kot pripomočkih za izhod iz krize. To je namreč politika, s katero je v ZDA predsednik Roosewelt premostil krizo iz leta 1929. Nesmiselno se zdi, da EU iz kome obuja poražene neoliberistične ideologije. Upati je, da bo v Franciji zmagal socialist Hollande, ki obljublja, da tega sporazuma ne bo ratificiral. Kajti za Italijo ustavno določilo o prisilnem krčenju zadolževanja brez javnega posega v gospodarstvo pomeni skrčiti javno potrošnjo za 70 milijard evrov letno, torej za 1400 milijard evrov v dvajsetletju, ki ga pakt predvideva s predvidevanjem težkih kazni za kršitelje. Medtem pa monetarna Evropa škripa in se trga po šivih. Sploh je težko predvideti, ali bo preživela. Kaj pa predlaga marksistično obarvana levica za izhod iz krize? Predvsem odločen poseg držav v gospodarstvo, z novimi tržnimi pravili in prenosom bremena reševanja krize z ramen delovnih ljudi na finančne rente in velika premoženja, ki jih druge evropske države in Montijeva v Italiji ščitijo na vse kriplje. Značilno je, da so to, več ali manj, politike, ki jih uveljavljajo v tako imenovani skupini Briks (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska, Južna Afrika), ki posledic finančne krize ne čutijo tako, kot mi in si celo privoščijo ponujati zahodni Evropi in severni Ameriki svojo pomoč. Seveda, pod pogojem, da lahko prisedejo k mizi odločanja v mednarodnih finančnih, bančnih in trgovinskih ustanovah. (sts) razstava - Na sedežu v Ul. Ginnastica Neapeljski slikar na Ad formandumu Neapeljski slikar Giovanni Pulze razstavlja na Ad formandumu. Razstavo oblikujejo tri večja platna in dvanajst manjših, priložnostno oblikovanih del, razstavljenih po vsej stavbi v ulici Ginnastica v Trstu. Odprli so jo v sklopu večerov Ad Formandum life, ki jih agencija izvaja v sodelovanju s tečajniki in drugimi subjekti, s katerimi redno sodeluje. Večer je uvedla koordinatorka tržaškega sedeža Anna Maria Milič, ki je izpostavila pomen sodelovanja z raznimi dejavniki, ki delujejo na teritoriju in prispevajo k rasti le-tega. »Ad formandum se ukvarja z izobraževanjem in tako prispeva k ustvarjanju dodane vrednosti za posameznike in organizacije, ki na njem delujejo. Tako se oblikujejo večeri, kot je današnji, ko umetnost na platnu združimo z umetnostjo predelovanja izdelkov in proizvodov našega prostora«. Poleg direktorja zavoda Massimiliana Iacona je posegel tudi predsednik združenja Juliet, Roberto Vidali. »Združenje skrbi za valorizacijo avtorjev in njihovih del tudi s postavitvijo razstav na različnih lokacijah po mestu: v podjetju Ad formandum smo našli sogovornika, ki nas podpira in tako omogoča širši publiki ogled razstavljenih del«. Avtorja je predstavila kritičarka Francesca Agostinelli in prisotne povabila k iskanju angela, ki je prisoten v vseh izpostavljenih delih. Večer so obogatili dijaki Gostinskega učnega centra s kulinaričnimi stvaritvami ter degustacija sirov kmetije Al selvadigo, ki so jih spremljala vina kmetije Zerjal. Razstava bo na ogled do 30. maja od ponedeljka do četrtka od 17.00 do 20.00. knjigarna fenice - Predstavitev knjige Francesca Leoncinija O odčarani Evropi Zgodovinska publikacija se poglablja v krizo neoliberizma - V središče pozornosti postavlja Praško pomlad L'Europa del disincanto e la cri-si del capitalismo - je naslov knjige s prispevki raznih raziskovalcev, ki jo je uredil zgodovinar Francesco Leonci-ni in so jo predstavili v tržaški knjigarni Fenice. Na srečanju, organizatorji katerega so bili Skupina-Gruppo 85, Odsek za zgodovino pri NŠK in krožek Che Guevara, so o delu, ki je izšlo pri založbi Rubettino, ob uredniku spregovorili še politik Giorgio Rossetti in zgodovinarja Marina Rossi ter Stefano Lusa. Knjiga avtorja, ki poučuje srednje in vzhodno-evropsko zgodovino na beneški Ca' Foscari, postavlja v središče pozornosti Praško pomlad iz leta 1968, ki naj bi v povojnem dogajanju predstavljala zadnjo priložnost za prenovo vsaj dela komunistične družbe znotraj sovjetskega bloka in nastanek take demokracije, ki bi lahko združevala v sebi prizadevanja za dosego državljanskih svoboščin s socialno naravnano državo. Dubček, ki je hotel povezati socializem s svobodo, se je pri svojem političnem delovanju zgledoval po italijanski ustavi, je opozoril Leoncini. Razvoj dogodkov je poznan. Po padcu berlinskega zidu smo bili na drugi strani dotedanje železne zavese priča drugačnemu razvoju: odprava državnega nadzora je privedla »do prevlade divjih tržnih sil, katerih so postali žrtve posamezniki.« V svojih prispevkih so Giuseppe Goisis, Giovanni Bernardini, Andrea Griffante, Alberto Tronc-hin, Gabriella Fusi, Stefano Lusa, Ger- Sodelujoči na predstavitveni debati v knjigarni Fenice kroma not Wapler, Massimo Armellini, Valentine Lomellini in Michelle Campa-gnolo Bouvier vzeli v pretres posledice tega dogajanja. Rossetti se je spominjal, kako so mladi italijanski komunisti »gledali z zanimanjem« na Praško pomlad, saj naj bi ne verjeli v mit sovjetske družbe. Po letu 1989 je družbeni razvoj krenil iz želje po socializmu človeškega obraza v kapitalizem nečloveškega tipa. Lusa, ki se na italijanskem radiu Koper posveča temeljiti razpravi teh tematik, se je vprašal, ali se je zahodna Evropa (ZE) potrudila po 1989. razumeti njen vzhodni del. Knjiga, je po- udaril, pomaga razumeti družbeno dialektiko, ki je ponekod obstajala v komunističnih državah. Vzhodna Evropa, kjer naj bi miselnost zaradi komunizma bila bolj individualistična, je pravi laboratorij neoliberalizma. Leon-cini je dejal, kako naj se Evropa združuje, »če je odločilno pomagala rušiti Jugoslavijo in Češkoslovaško, ki sta bili evropsko raznoliki?« Danes so po njegovem potrebni novi disidenti proti diktaturi neoliberizma. Prek analize polpreteklega dogajanja predstavljeno delo omogoča spoznavanje sedanje kompleksne stvarnosti Vzhodne Evrope. (Mch) 12 Sreda, 14. marca 2012 KULTURA / sezona goriškega verdija - Afriški »cirkus« čutov Razigrana Mati Afrika v plesu, pesmi in spretnostih ljubljana - V SGM Predstavitev dela M. Pertota Lepa Vida ob Srebrni reki Marjan Pertot Gledališka ustvarjalnost ni doma le v Sloveniji in v zamejstvu, ampak tudi povsod, kjer živijo Slovenci: od Argentine do Avstralije. Ta ustvarjalnost, četudi velikokrat na ljubiteljski ravni, ohranja prvotni pomen gledališča, kot ga je imelo za Slovence v času, ko je Linhart napisal in uprizoril Županovo Micko; in to je jezik, slovenski jezik, ki je tako rekoč naše edino identifikacijsko sredstvo med drugimi narodi, jeziki in kulturami. Jezik je tisti, po katerem se prepoznavamo. Jezik, spregovorjen na odru, pa je še toliko bolj pomemben, saj združuje ljudi, občinstvo v občestvo in potrjuje njegov temelj in krepi samozavedanje. Marjan Pertot, tržaški Slovenec, se že desetletja posveča raziskovanju gledališča, ki ga gojijo Slovenci, razseljeni po svetu. Posebno pozornost je posvetil argentinskim Slovencem, tistim, ob katerih je Taras Kermauner, ko se je srečal z njihovo dramatiko, govoril o »slovenskem čudežu«, s čimer je mislil zlasti na vztrajanje pri materinem jeziku, ki je, ne glede na tuje okolje, edino orodje, da se Slovenci izražajo tudi v literaturi. Marjan Pertot, ki je pred leti napisal knjigo Slovensko gledališče v Argentini (izšla je v skupnem založništvu tržaške Mladike in Slovenskega gledališkega muzeja), je nadaljeval s svojo raziskavo in tako je nastala knjiga Lepa Vida ob Srebrni reki, kulturno in gledališko delo primorskih in drugih zgodnjih priseljencev v Argentini, ki je prav tako izšla v skupnem založništvu tržaške Mladike in SGM. Pertotovo knjigo bodo predstavili jutri ob 11. uri v prostorih Slovenskega gledališkega muzeja na Mestnem trgu 17 v Ljubljani (dvoranica v I. nadstropju). Mati Afrika je črna. Mati Afrika je razposajena. Mati Afrika je cirkuška. Vsaj takšna je prišla na obisk k nam, v Gorici se je že predstavila, v Trstu pa se bo v soboto. Mother Africa je svojstvena glasbeno-cirku-ška predstava, ki že peto leto potuje po svetu in z nalezljivo radoživostjo nastopajočih vzbuja prijazne odzive občinstva. Za tokratno turnejo, v katero je vključena tudi naša dežela, je Winston Ruddle, ki si je omislil predstavo in ki je na afriških tleh tudi ustanovil posebne cirkuške šole, izbral najboljše točke prejšnjih let. Čar showa, ki ga v podnaslovu označujejo za »cirkus čutov«, je v neobičajnem prepletu odlične afriške glasbe, etničnega plesa in seveda akrobatskih točk. V goriškem Verdijevem gledališču, ki je ta »afriški cirkus« uvrstilo v svojo abonmajsko ponudbo, so začetek predstave napovedali bobni, ki so »zaščitni znak« afriške glasbe, tako avtorske kot ljudske. S posebno »wellcome« pesmijo se je predstavila razigrana plesno-pevska skupina in show se je začel. Najprej so bila na vrsti dekleta, ki so svojo spretnost izkazovala z obroči oziroma nekakšnimi »letečimi podstavki«, postavni Cirkuška Mati Afrika bo v soboto zaplesala in zapela tudi na odru tržaškega Rossettija bumbaca fantje so telovadili na stolpih, sestavljenih iz stolov, pa na lestvah in na nekakšnih rolerjih, da o vragolijah na posebnih enokolesnih kolesih ne govorimo posebej. V drugem je bilo več izstopajočih točk, npr. rokohitrca z žogicami, pa moški-kača, ki se je impresivno zvijal, moški na visoki lestvi in pa dvojica, v kateri je moški namesto orodja dvigoval in vrtel otroka. Vmes so se zvrstile zanimive ple-sno-vokalne točke, nekatere so bile priredbe afriških ljudskih, druge so pripadale »zahodni« glasbeno-plesni tradiciji (tip tap in popevke). Najiz-virnejša in najboljše izvedena je bila »spremljevalna« glasba: na odru je ves čas igral in včasih tudi pel ansambel, ki so mu redko dosodili vlogo solista. Za konec se je Afrika, ki so jo zastopali interpreti raznih držav (katerih niso povedali), na odru povsem razigrala in v divjem ritmu tudi poslovila. Kot rečeno, bo Mati Afrika gostovala v soboto v tržaškem Rossettiju, in sicer v okviru programa Stalnega gledališča FJK. K ogledu živahne predstave nagovarja tudi dobrodelni vzgib: oblikovalci showa namreč namenjajo del izkupička projektom za pomoč »materi Afriki«. (bip) la contrada - Predstava Massima Lopeza Komik, ki ljubi »večne« popevke Usklajeni skeči in priljubljeni evergreeni S swvingom prežete zimzelene popevke najkvalitetnejše ameriške, a tudi italijanske lahke glasbe, ki govorijo najbolj sentimentalnemu delu našega srca je res težko združiti z zabavnimi komičnimi skeči, polnimi satiričnih namigov na sodobno družbeno in politično stvarnost, vendar je podvig prepričljivo uspel priljubljenemu italijanskemu komiku Massimu Lopezu (na posnetku) v predstavi Varie-eta, s katero je od petka, 9. marca, do nedelje, 11. marca, nastopal v tržaški Bobbiovi dvorani, in sicer v okviru abonmajske sezone gledališča La Contrada. S svojo simpatijo, z zelo dobro odpetimi melodijami in mojstrsko dodelanimi hu-morističnimi vložki se je povsem prikupil Contradinemu občinstvu. Massimo Lopez se je na italijanski sceni uveljavil v osemdesetih leti v slovitem Triu, ki ga je ustanovil skupaj s Tulliom Solenghijem in Anno Marchesini, s katerim je nastopal najprej na radiu, nato na televiziji, denimo v izredno popularnih sobotnih showih Fantastico, da sploh ne govorimo o njihovi nepozabni odčitavi Manzonijevih Zaročencev, in tudi na gledaliških odrih. Od leta 1991 se je vrnil k solistični karieri, bodisi kot voditelj oddaj, kot igralec, a zlasti kot komik. Čeprav je bil njegov največji uspeh zgrajen ravno na komičnih likih, je ob njih od otroštva gojil še drugo, povsem drugačno ljubezen, ljubezen do s swingom nabitih popevk, kakršne je pel Frank Sinatra in ki jim je pred leti posvetil koncertno predstavo Ciao Frankie. V varietejski predstavi Varie-eta mu je uspelo usklajeno združiti oba svoja talenta in tako gledalce spravlja v smeh z raznolikimi ga- gi in skeči, denimo s svojsko interpretacijo Antonijevega govora na Cezarjevem grobu, ki preide na posrečeno imitacijo politika Antonia Di Pietra in se konča s sklepnimi besedami Scarlett O'Hara iz filma V vrtincu, ali z dovršenim sprehodom skozi italijanska narečja in končnim pristankom v Piemontu, od koder je le korak do Francije. Svoj talent za imitacije dokaže v kratkem povzetku sanremskega festivala, na katerem poleg Domenica Modugna in Patty Pravo nastopi tudi nepoznani debitant Milvio z milanskim naglasom in z bandano na glavi; pa tudi v nizu glasov nekaterih papežev, v katerem ni ironije, temveč ganjen poklon. Vmes lepo najdejo svojo mesto popevke, ki so zaslovele v interpretaciji Franka Sinatra, Nat King Colea, a tudi Erica Claptona in italijanskih glasbenikov, denimo Lut-tazzija in Arigliana. Massima Lope-za v živo spremlja dvanajstčlanski orkester Big Band Jazz Company, ki ga vodi Gabriele Comeglio. Poleg njega na odru nastopata plesalca Francesco Cariello in Manuela Maria Scraviglieri ter soigralec Alessio Schiavo. (bov) 5. klavirski festival - Brhka ruska glasbenica si je za svoj drugi dom izbrala Trst Pianistka Natalia Morozova tržaški publiki z zahtevnim programom dokazala svojo virtuoznost Tržaško glasbeno društvo Il Concerto je že peto leto zapored priredilo klavirski festival, ki poteka vsako soboto ob 21. uri v gledališču Miela od 3. marca do 7. aprila. V sodelovanju z Zadrugo Bonawentura, s firmo Barix AG iz Zuricha in z Mednarodno klavirsko akademijo iz Imole in ob podpori številnih javnih ter zasebnih ustanov je prirediteljem uspelo pripraviti niz šestih koncertov, ki jih oblikujejo praviloma mladi italijanski in tuji pianisti. Prva je 3. marca nastopila Ukrajinka Anna Fedorova, drugi koncert pa je 10. marca privabil polnoštevilno občinstvo: igrala je brhka Rusinja Natalia Morozova, ki se je šolala v Moskvi, kjer je na državnem konservatoriju Čajkovski dosegla najvišjo stopnjo izobrazbe, svoje znanje pa je dopolnila tudi na devinski šoli Tržaškega tria. Glasbenica bi s svojimi čari lahko krasila katerokoli modno revijo, njene ambicije pa so uprte v uspešno umetniško kariero, ki je po zmagah na pomembnih natečajih dobila dober zalet. Pianistka, ki ji je Trst postal drugi dom, je za svoj nastop izbrala dokaj zahteven program, ki je slonel na bolj in manj zanimivih skladbah romantičnega, predvsem pa virtuoznega repertoarja. Začela je s Sonato-Fantazijo Aleksandra Skrjabina št. 2 op. 19, v kateri je razodela svoj strastni temperament, željo po preseganju, ki se je izražala z velikim zanosom in polnozvočnim mu- ziciranjem. Tudi v Chopinu je Natalia izpostavila predvsem kleno virtuoznost, čeprav je pokazala, da zna najti tudi bolj nežne odtenke. Trije Im-promptuji - št. 1 op. 29, št. 2 op. 36 in št. 3 op. 51 so dvorano preplavili z bohotno zvočnostjo, najbolj prepričljivo in tankočutno pa je umetnica oblikovala Scherzo št. 3 op. 39. Drugi del koncerta je odprla skladba francoskega pianista in komponista, ki je dandanes skoraj povsem pozabljen: Charles-Valentin Al-kan, rojen istega leta kot Verdi in Wagner, je slovel predvsem kot virtuoz, kot je bilo razvidno iz prvega stavka Grande Sonate op. 33, ki ga je Morozova odigrala z veliko samozavestjo. Pianistka je dokazala veliko zbranost v sosledju skladb, ki niso nudile najmanjšega oddiha: dokaj popularni Preludij, Koral in Fuga Cesarja Francka je interpretko zaposlil z mogočnim harmonskim tkivom, ki ga je komponist razprl v ciklični zamisli skladbe; tudi tu je pianistka uspešno posredovala svojo vročo vizijo, ki je priklenila občinstvo k absolutni pozornosti. Nazadnje še Franz Liszt, največji virtuoz 19. stoletja, z ljubko Madžarsko rapsodijo št. 4, v kateri se je Mo-rozova izkazala z okusno in lahkotno igro. Očarljiva dama je izzvala val navdušenja, ki je priklical kar tri dodatke, dvakrat Chopina, vmes pa Mendelssohna. Katja Kralj Natalia Morozova je pokazala ves svoj talent / SVET Torek, 13. marca 2012 13 afganistan - Medtem ko se v deželi pod Hindukušem širijo protiameriški protesti Obama napovedal preiskavo pokola civilistov Predsednik ni izključil možnosti pospešitve umika ameriških vojakov iz države WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama je včeraj napovedal temeljito preiskavo nedeljskega pokola 16 afganistanskih civilistov in dejal, da zadevo jemljejo enako resno, kot bi šlo za ameriške državljane in otroke. Obama pri tem ni izključil možnosti pospešitve umika ameriških vojakov iz Afganistana. Obama je poudaril, da je naročil temeljito preiskavo "nezaslišanih umorov" in obljubil kaznovanje vseh odgovornih. Obrambni minister Leon Panetta je pred tem povedal, da se lahko vojaku v primeru obsodbe obeta smrtna kazen. Pokol je v nedeljo v vasi Balandi na vzhodu države izvedel za zdaj še neimenovani 38-letni višji vodnik. O njem za zdaj ni veliko znanega. Prihaja iz brigade stryker, ki ima sedež v oporišču Lewis-McChord v državi Washington. Ameriški mediji poročajo, da se je pred potjo v Afganistan zdravil zaradi hude poškodbe možganov, sicer pa pred pokolom menda ni povzročal težav. Obama se za pokol ni izrecno opravičil, kot se je prejšnji mesec za sežig Koranov, po katerem so v Afganistanu izbruhnili hudi nemiri. Republikanski predsedniški kandidati so ga zaradi opravičila takrat ostro napadli. Republikanski senator John McCain pa je včeraj posvaril, da je misija v Afganistanu ogrožena zaradi Obamovih napovedi, ker je to opogumilo skrajneže. Pokol nedolžnih civilistov pa po mnenju McCaina ne bi smel vplivati na ameriško strategijo. Ameriški predsednik je včeraj še napovedal, da bo o poti naprej v Afganistanu govoril tudi z britanskim premierom Davidom Cameronom, s katerim sta se srečala še sinoči. Poudaril je, da je treba vojno v Afganistanu končati na odgovoren način in omenil, da se bo že letos domov vrnilo 23.000 ameriških vojakov. Sedanja strategija sicer predvideva predajo varnostnih pooblastil Afganistan-cem do konca leta 2014. Američani bi v državi potem obdržali še nekaj posebnih enot in svetovalcev za nadaljevanje boja proti teroristom. Medtem so se včeraj v Afganistanu nadaljevali protesti zaradi 16 afganistanskih civilistov, ki jih je pobil ameriški vojak. V mestu Džalalabad na vzhodu države je okoli 400 študentov vzklikalo protiameriška gesla in zahtevalo, da vojaku sodijo javno v Afganistanu. Protestniki s portreti ameriškega predsednika Baracka Obame in napisi s protiameriškimi slogani so blokirali glavno cesto med Džalalabadom in prestolnico Kabul. "Džihad je edini način, da spravimo Američane iz Afganistana," je pisalo na enem od napisov. Afganistanski parlament je v ponedeljek zahteval javno sojenje za strelca, ki je v nedeljo odšel iz baze v pokrajini Kandahar in v bližnji vasi pobil 16 civilistov, med katerimi je bilo devet otrok. Prizorišče pokola v okrožju Pandž-vaj je včeraj obiskala delegacija afganistanske vlade, pri čemer so jo napadli oboroženi neznanci. V streljanju, ki je trajalo približno deset minut, je bil ranjen afganistanski policist. V delegaciji sta bila poleg predstavnikov lokalnih oblasti tudi brata afganistanskega predsednika Hamida Karzaja. Mednarodna organizacija Amnesty International pa je poudarila, da bi si morale mednarodne sile v Afganistanu bolj prizadevati za zmanjšanje števila žrtev med civilisti. Po njenih podatkih naj bi od začetka mednarodnega posredovanja v državi leta 2001 umrlo več kot 3000 civilistov. "ZDA morajo hitro ukrepati in izvesti neodvisno, verodostojno in transparentno preiskavo o napadu," je dejal Sam Zarifi, regionalni direktor organizacije za Azijo in Pacifik. (STA) Pokol civilistov je med Afganistanci vzbudil ogorčenje ansa sirija - Al Asad razpisal parlamentarne volitve Svet za človekove pravice pošilja opazovalce v sosednje države ŽENEVA/KAIRO - Svet ZN za človekove pravice je včeraj napovedal, da bo v sirske sosede še ta teden poslal opazovalce, ki bodo zbirali dokaze o zločinih v Siriji. Mednarodna organizacija Human Rights Watch je medtem opozorila, da so sirske sile položile mine na mejah z Libanonom in Turčijo, kamor se zatekajo sirski civilisti. "Na obmejna območja v sosednjih državah bomo poslali opazovalce, da bi zbrali informacije ter dokumentirali zločine in grozovitosti v Siriji," je včeraj v Ženevi napovedal namestnik visoke komi-sarke ZN za človekove pravice Kang Kyung-wha med zasedanjem Sveta ZN za človekove pravice. Vodja neodvisne mednarodne komisije ZN za preiskovanje zločinov med zatiranjem protestov v Siriji, Brazilec Paulo Sergio Pinheiro, je medtem ocenil, da je s pogajanji dosežen dogovor edina pot za končanje nasilja v Siriji. "Okrepljeno oboroževanje in dobava orožja nista pravi odgovor," je po- udaril pred Svetom ZN za človekove pravice, ki je avgusta lani vzpostavil omenjeno komisijo. Najnujnejša je po besedah Pinhei-ra podpora procesu posredovanja posebnega odposlanca ZN in Arabske lige za Sirijo Kofija Annana. Slednji se je minuli konec tedna mudil na pogovorih v Damasku, a mu dogovora, ki bi končal nasilje v državi, ni uspelo doseči. Annan se trenutno mudi v Ankari, kjer je izjavil, da iz Damaska pričakuje odgovor glede predlogov, ki jih je predstavil sirskemu režimu za končanje eno leto trajajoče krize v državi. Nekdanji odstranjevalec min v sirski vojski je medtem po navedbah organizacije Human Rights Watch sporočil, da je od začetka marca na območju na severu Sirije s kolegi odstranil okoli 300 min in da je lokalno prebivalstvo opazilo vladne sile, kako polagajo mine ob poteh, po katerih sirski begunci bežijo v Turčijo. Human Rights Watch je Damask že pozval, naj preneha z uporabo pro- tipehotnih min in opozoril, da bo to početje v prihodnjih letih negativno vplivalo na Sirijo. V državi se medtem nasilje nadaljuje. Po navedbah Sirskega observatorija za človekove pravice je včeraj umrlo najmanj 34 ljudi, med njimi 22 pripadnikov sirskih vladnih sil. Potem ko so uporniki napadli vojaško nadzorno točko v mestu Maret al Numan in ubili najmanj deset sirskih vojakov, je med zasedo opozicijskih sil na varnostne sile, ki so bile na poti proti mestu Dael, umrlo 12 vojakov. Sirski predsednik Bašar al Asad pa je včeraj sporočil, da bodo parlamentarne volitve 7. maja. Volitve bi morale biti že lani, vendar so bile preložene zaradi upora proti režimu. To bodo tretje parlamentarne volitve po letu 2000, ko je oblast v Siriji prevzel al Asad. Na zadnjih volitvah leta 2007 je zmagala Nacionalna napredna fronta - koalicija pod vodstvom al Asado-ve stranke Baas. (STA) Parlamentarne volitve v Srbiji bodo 6. maja BEOGRAD - Srbski predsednik Boris Tadič je včeraj razpisal parlamentarne volitve za 6. maj. Hkrati bodo tudi pokrajinske volitve v Vojvodini in lokalne volitve v večini srbskih občin. Predsednica srbske skupščine Slavica Bukič-Dejanovič je lokalne volitve razpisala tudi za območje Kosova. Priština je to označila za nesprejemljivo, kritični so tudi v EU. Tadič je poudaril, da bodo parlamentarne volitve nova priložnost za utrditev demokracije v Srbiji, za državljane pa, da izberejo boljšo prihodnost. To bodo prve redne volitve v Srbiji po strmoglavljenju Slobodana Miloševiča z oblasti oktobra 2000, saj so bile vse dosedanje predčasne. Zadnje javnomnenjske raziskave napovedujejo tesen boj med Tadičevo Demokratsko stranko (DS) in Srbsko napredno stranko (SNS) Tomislava Niko-liča. DS si sicer lahko obeta dodatno podporo, potem ko je Srbija nedavno dobila status kandidatke za članstvo v Evropski uniji. Zadnje volitve v 250-član-sko narodno skupščino so bile maja 2008. V Srbiji ima volilno pravico okoli sedem milijonov državljanov. Poleg parlamentarnih bodo 6. maja v večini srbskih občin potekale tudi lokalne volitve, ki jih je predsednica parlamenta danes razpisala tudi za območje Kosova. Kot je povedala, se bo srbska vlada v skladu z resolucijo ZN 1244 in v sodelovanju z misijo ZN na Kosovu (Un-mik) lotila vseh potrebnih nalog za organizacijo lokalnih volitev na Kosovu, poroča srbska tiskovna agencija Beta. Vlada v Prištini je sklic volitev na Kosovu že označila za nesprejemljiv. Fitch zvišal bonitetno oceno Grčije na B- ATENE - Potem ko je Grčija izpeljala postopek zamenjave za več kot 177 milijard evrov obveznic z zasebnimi upniki in si tako zagotovila delni odpis dolga, je bonitetna hiša Fitch oceno za dolgoročne obveznice Grčije, izdane po grškem pravu, zvišala z ravni delnega bankrota na B-, kar še vedno predstavlja raven visoke tveganosti. Obeti so stabilni. Ob tem pa je Fitch ohranil oceno C za dolgoročne obveznice Grčije, izdane po pravu drugih držav. Ocena C sicer odraža globlje območje ničvrednosti oz. območje nezmožnosti odplačila obveznosti. Zamenjava za 28,5 milijarde evrov teh obveznic je predvidena za 11. april. Včerajšnja poteza ene od treh največjih bonitetnih agencij je bila pričakovana. Fitch je namreč minuli teden ob znižanju ocene za dolgoročni dolg Grčije s C na raven delnega bankrota izpostavil, da bo kmalu po zamenjavi grških obveznic oceno grškega dolga dvignil in da bo ocena odvisna od rezultatov ponovne preučitve položaja in kreditnega profila države. (STA) evropska unija - Načelno so potrdili drugo javno pomoč Grčiji v višini 130 milijard evrov Finančni ministri potrdili kazen za Madžarsko zaradi javnega primanjkljaja, dali pa so ji tudi možnost, da se kazni izogne BRUSELJ - Finančni ministri EU so včeraj po dolgih in živahnih pogajanjih vendarle sprejeli odločitev o zamrznitvi okoli pol milijarde evrov evropskih sredstev za Madžarsko z januarjem 2013, če država do junija ne bo ustrezno ukrepala za zmanjšanje presežnega javnofinančnega primanjkljaja. To je prvič, da se je unija odločila za ta ukrep. Zasedanje ministrov se je zaradi razprave o Madžarski precej zavleklo. Po navedbah virov pri EU se je zapletlo, ker so želele štiri članice unije, Velika Britanija, Avstrija, Poljska in Češka, odločitev o zamrznitvi kohezijskih sredstev preložiti na september. Na koncu so ministri vendarle potrdili predlog Evropske komisije, da se Madžarski 1. januarja zamrzne 495 milijonov evrov evropskih sredstev, ker ni ustrezno ukrepala za zmanjšanje presežnega javnofinančnega primanjkljaja. Gre za 0,5 odstotka madžarskega BDP. Ob tem so sicer dali državi še eno priložnost, da se kazni izogne. Spreje- li so namreč tudi odločitev, da se zamrznitev ne izvede, če bo država do 22. junija ustrezno ukrepala za zmanjšanje primanjkljaja v letošnjem letu, kar bo sicer preverila komisija. včerajšnja razhajanja sicer kažejo na težave unije pri uveljavljanju strožje proračunske discipline, h kateri so se zaradi finančne in gospodarske krize zavezale njene članice, pojavljajo pa se tudi kritike o dvojnih merilih pri obravnavi Madžarske in Španije. Na to je včeraj opozorila avstrijska finančna ministrica Maria Fekter. "Vse države moramo obravnavati enako," je poudarila in spomnila, da unija v primeru Španije sankcij ni uvedla takoj. Finančni ministri držav v območju evra so namreč v ponedeljek zrahljali cilj za zmanjšanje presežnega javnofi-nančnega primanjkljaja Španije. Država mora po novem primanjkljaj letos zmanjšati na 5,3 odstotka bruto domačega proizvoda, medtem ko je bil ta cilj sprva 4,4 odstotka BDP. Šef evrske skupine Jean-Claude Juncker je v ponedeljek sicer zavrnil navedbe, da se Španiji popušča in da se že rahljajo nedavno sprejeta pravila, ki naj bi zagotovila strožjo proračunsko disciplino. Poudaril je, da je rok, v katerem mora Španija presežni javnofinančni primanjkljaj znižati pod tri odstotke BDP, leto 2013. Ta rok in ta cilj sta po njegovih besedah ključna. Za Madžarsko je bil sicer rok za ustrezno zmanjšanje primanjkljaja leto 2011. V primeru Madžarske in Španije sicer ne gre za enaka pravila, saj prva ni članica območja evra, zato so sankcije, ki veljajo zanjo v skladu s pravili iz leta 2006, zamrznitev ko-hezijskih sredstev, medtem ko je za kršiteljice v območju evra v skrajnem primeru zagrožena kazen 0,2 odstotka BDP. Ukrep proti Madžarski je uveden prvič v zgodovini EU, zato velja za pomemben presedan za ukrepanje v prihodnje. Tudi včeraj je sicer še odmevala odločitev o načelni potrditvi druge javne pomoči Grčiji v višini 130 milijard evrov, ki so jo v ponedeljek sprejeli finančni ministri držav v območju evra, medtem ko se formalna potrditev območja evra pričakuje danes. V četrtek se pričakuje še formalna odločitev Mednarodnega denarnega sklada (IMF), ki naj bi prispeval 28 milijard evrov. Finančni ministri EU so sicer včeraj razpravljali tudi o poročilu Evropske komisije o makroekonomskih neravnovesjih v članicah unije. Članice so pozvali, naj opozorila komisije upoštevajo že pri pripravi nacionalnih proračunskih in reformnih načrtov, ki jih morajo v Bruselj poslati do sredine aprila. Evropska komisija je v februarja objavljenem poročilu ocenila, da 12 držav, tudi Slovenija, zaradi možnih tveganj potrebuje poglobljeno analizo stanja. V primeru Slovenije sta problem predvsem visoka zadolženost podje- tniškega sektorja in razvoj v sektorju nepremičnin. Poleg tega so finančni ministri unije včeraj govorili o evropskem davku na finančne transakcije, vendar kakšnih konkretnih odločitev niso sprejeli. Razpravo o tem bodo nadaljevali na prihodnjih zasedanjih. Tudi evrska skupina v ponedeljek še ni sprejela odločitve o tem, kdo bo zasedel položaj v izvršilnem odboru Evropske centralne banke, za katerega se poteguje tudi bivši slovenski minister Mitja Gaspari. O tem bo predvidoma odločeno na neformalnem zasedanju finančnih ministrov konec meseca. Na vprašanje, kako kaže slovenskemu kandidatu, je slovenski državni sekretar Dejan Krušec včeraj dejal, da tega ne more komentirati. Favorit za položaj enega šestih članov v operativnem organu banke, ki ga bo 31. maja zapustil Španec Jose Manuel Gonzalez-Paramo, je Luksemburžan Yves Mersch, zanj pa se poteguje tudi Španec Antonio Sainz de Vicuna. (STA) 1 4 Sreda, 14. marca 2012 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu gorica - Večurna razprava ni pripeljala nikamor Občinski svet brez dogovora, mesto bo ostalo brez rajonov Gentilejev predlog ni podprlo dovolj svetnikov, Primosigov amandma o združitvi treh slovenskih rajonov zavrnila večina Goriška občina bo ostala brez rajonskih svetov. Po večurni razpravi, ki se je zaključila ob enih ponoči, v goriškem občinskem svetu ni prišlo do dogovora o novi zasnovi rajonov, ki jo je zahteval deželni zakon št. 1/2011. Ker med večino in opozicijo - a tudi znotraj svetniških skupin - ni bilo mogoče najti skupnega jezika, ni zelene luči v romoli - Rajoni »Poiskati bo treba alternativo« »Gledati moramo naprej in pomisliti na alternativno rešitev. Menim, da neka oblika decentralizacije mora obstajati, na primer v obliki združenj, kot sem že svoj čas predlagal, ali pa s tem, da se po videm-skem zgledu enemu ali dvema občinskima svetnikoma poveri nalogo, da pobliže skrbita rajonom.« Tako pravi goriški župan Ettore Romoli, ki nad ponedeljkovim dogajanjem v občinskem svetu ni najbolj ponosen. »Vse politične sile, brez izjeme, so vztrajale pri svojih stališčih. Določila deželnega zakona, ki je dopuščal Gorici ohranitev največ štirih rajonov, so vsi poznali že eno leto, nihče pa ni hotel popustiti, predvsem Slovenska skupnost,« ocenjuje župan, po katerem je svetnik Primosig prepozno izdelal predlog o združitvi treh slovenskih rajonov v enega, »kar bi lahko bil temelj za začetek razprave o alternativi Gentilejevemu predlogu«. Gentile poudarja, da bi bil Primosigov predlog težko izvedljiv, kljub temu pa ni glasoval proti, pač pa se je vzdržal. »Menim, da mnogi v občinskem svetu niso pravilno tolmačili smisla decentralizacije: cilj rajonov je nudenje podpore občini oz. storitev za občane ne glede na jezik in narodnost,« pravi Gentile. Kaj pa Tondova obljuba, da bo vzel v po-štev goriški predlog o šestih rajonih? »Časa za sklic deželnega sveta ni bilo več,« odgovarja župan. (Ale) ponedeljek dobil nobeden izmed predlogov nove porazdelitve. Dodatne priložnosti za razpravo ne bo, saj se je čas iztekel, rezultat neodločenosti pa bo ukinitev vseh sosvetov. Na dnevnem redu seje občinskega sveta je bil dokument, ki ga je predstavil podžupan Fabio Gentile. Predlog, ki ga je izdelal že lani in s tem sprožil val kritik, ki so se nadaljevale tudi na seji občinskega sveta, je predvideval ohranitev štirih rajonov (kot določa zakon). Po tem predlogu bi spojili rajona Ločnik in Madonina, združili Štandrež z Rojcami in Podturnom-Sv. Ano ter združili Podgoro, Pevmo-Štma-ver-Oslavje, Svetogorsko četrt in Stražce, medtem ko bi rajon za mestno središče ostal nedotaknjen. Svetnik SSk Silvan Pri-mosig je nato vložil amandma, ki je predvideval združitev treh slovenskih rajonov v enega samega, združitev Ločnika in Ma-donine, združitev Svetogorske-Placute s Stražcami ter združitev Podturna, Rojc in rajona za mestno središče. Amandma ni bil sprejet, saj je zanj glasovalo le 11 svetnikov, Rinaldo Roldo in Gentile sta se vzdržala, 19 svetnikov večine pa je bilo proti. Kvalificirane večine ni dosegel niti Gentilejev dokument: za je glasovalo 19 svetnikov, proti jih je bilo 7 (ob Forumu in LES tudi Li-gaš Alberti ter predstavnika UDC), Demokratska stranka, SSk in odbornik Sergio Cosma pa niso glasovali. »DS je v zadnjih letih večkrat predlagala skupno načrtovanje nove podobe rajonov, večina pa ni pokazala volje po sodelovanju,« pravi načelnik DS Federico Portelli, po katerem je bil občinski svet v 70. letih bolj napreden kot današnji: »Kriteriji za ustanovitev rajonov, ki so jih leta 1974 sprejele vse politične sile z izjemo MSI, so bili teritorialna, družbena in kulturna homogenost s pozornostjo do narodnostne sestave prebivalstva.« Primosig je izrazil prepričanje, da je z ukinitvijo rajonov desna sredina le dosegla cilj, ki si ga je zastavila pred petimi leti. »Dežela ji je pomagala s tem, da je izdelala zakon,« je povedal Primosig in nadaljeval: »Večina nas je kritizirala, češ da se zavzemamo za ločitev teritorija na podlagi etnične pripadnosti. V resnici so oni to storili, ko so omejili izvajanje zaščitnega zakona na nekatere predele.« Ukinitev rajonov obžaluje tudi občinski svetnik DS Aleš Waltritsch, ki pa ocenjuje, da je bila Gentilejeva porazdelitev neutemeljena: »Edini smisel je bila ohranitev štirih stolčkov,« je zaključil. (Ale) gorica - Ostra reakcija stranke Slovenska skupnost Pripravljeni vložiti priziv na sodišče »Občina se vede kot v času fašizma« Tabli ob vhodu v primestna rajona »Goriška občina se vede enako kot fašistična oblast v času dvajsetletja, ko so ukinjali upravno avtonomijo tistih krajev, kjer smo imeli Slovenci večino.« Damijan Terpin, deželni tajnik Slovenske skupnosti, nima dlak na jeziku. Po njegovem mnenju je ukinitev rajonov v Gorici pravi »napad na slovensko narodno skupnost«, SSk pa nikakor ne namerava požreti grenke pilule in ostati križem rok. »Najprej apeliramo na slovenskega predsednika Danila Türka, da na srečanju s predsednikom dežele Tondom odločno izpostavi ukinitev rajonskih svetov kot kršenje pravic Slovencev. Obžalujem, da SKGZ in slovenska komponenta Demokratske stranke nista pristali na predlog, da bi pripravili skupen dokument in to vprašanje predstavili Tür-ku kot ključen problem,« pravi Terpin, ki je včeraj opozoril konzulat na nastalo situacijo. »Upam, da bo Türk zaskrbljenost manjšine in Slovenije izpostavil Tondu. Predsednik dežele lahko teoretično, čeprav je časa malo, še vedno spremeni zakon in omogoči ohranitev šestih rajonov, kar bi nato moral sprejeti tudi goriški občinski svet.« Za to pa je potrebna politična volja, pravi Terpin, ki v primeru, da ne bo prišlo do spremembe zakona, napoveduje pravne posledice. »Preučili bomo, kako vložiti priziv na upravno sodišče. Računamo na podporo izvedenca, bivšega predsednika Doline Aosta Roberta Louvina, ki je za nas že napisal pravno mnenje v zvezi s tem, da krčenje števila rajonov pomeni kršenje zaščitnega zakona in mednarodnih konvencij,« izpostavlja Terpin. Tajnik dalje poudarja, da se SSk za ohranitev rajonov ne bori zaradi »stolčkov«, pač pa zato, ker so predsedniki slovenskih rajonov »konkretno delali v korist prebivalstva in uveljavljali manjšinske pravice«. »V teh rajonih se je dosledno uporabljalo slovenščino, zdaj pa bo vse to izginilo. Če so druge sile v manjšini tolmačile našo bitko kot boj za ohranitev naših ljudi na predsedniških mestih, potem niso razumele problema. Ukinitev rajonov plačuje cela manjšina, ki bi morala nastopiti enotno, a žal ni,« zaključuje Terpin. Po besedah goriškega pokrajinskega tajništva SSk razplet v občinskem svetu »dokazuje nesposobnost goriške desnice, da zagovarja pravice in koristi Gorice ter njenih občanov«. »Potem, ko so desničarski svetniki zavrnili oba alternativna predloga, ki jih je predstavila leva-sredina, so se znašli v zagati in niso imeli dovolj glasov, da bi odobrili predlog goriškega podžupana Gentileja. S tem izidom so tako zapečatili usodo goriških rajonskih svetov,« pravi goriška SSk in izraža prepričanje, da je »desničarska elita na občini ta razplet od vsega začetka načrtovala.« »Predvsem pa je jasno, da je bil to prefinjen načrt za ukinitev t.i. slovenskih rajonov. Na to jasno kaže Gentilejev predlog, ki je bil nesprejemljiv, a ga goriški podžupan nikakor ni hotel spreminjati. Na noben način ni hotel pristati na to, da bi od dežele FJK resno in utemeljeno zahteval spremembo zakona in višje število rajonov. Nekoliko bolj ohlapno držo sta pokazala goriški župan Romoli in deželni svetnik Valenti. Navzven sta sicer kazala neko zanimanje, kar se je izkazalo za golo slepomišenje,« pravijo pri SSk. (Ale) gorica-štandrež - Župan računa na hiter razplet Gradbinci zahtevajo več denarja, pločniki in krožišče nedokončani Nedokončani pločniki v Ulici Diaz in novo krožišče v Štandrežu bumbaca »Kdaj se bo zaključila obnova krožišča med ulicama San Michele in Carso v Štandrežu?« Vprašanje je goriškemu županu Ettoreju Romoliju na ponedeljkovem občinskem svetu postavil Božidar Tabaj, svetnik stranke Slovenska skupnost, ki je tudi opozoril, da je krožišče pri telovadnici zelo slabo zasnovano. »Gradbena dela se še niso zaključila, ker je prišlo do težav z izvajalcem. Podjetje zahteva višjo vsoto denarja od tiste, ki je bila predvidena v pogodbi,« je povedal župan Ro-moli, po katerem so iz istega razloga še vedno nedokončani tudi pločniki v Ulici Diaz v Gorici, kjer so stroji zabrne- li že aprila lanskega leta. »Jutri (danes, op.ur.) bo potekal sestanek s predstavniki podjetja in vodjo del. Računam na to, da bo prišlo do rešitve in da bodo dela kmalu ponovno stekla,« je poudaril župan. Božidar Tabaj je del svojega svetniškega vprašanja posvetil tudi vprašanju avtoceste Vileš-Gorica. »Slišal sem, da obljubljenih zvočnih pregrad pri Štandrežu ne nameravajo postaviti,« je opozoril svetnik stranke Slovenska skupnost, ki je izrazil tudi dvome v zvezi z možnostjo, da bo podjetje Autovie Venete res zgradilo obljubljen podvoz za pešce in kolesarje. ki ga je zahteval štan-dreški rajonski svet. (Ale) gorica - Zdravstveno podjetje V nekaj mesecih šest okuženih s hivom Oddelek za spolno prenosljive bolezni beleži širitev sifilisa in klamidije Število okužb z virusom HIV in gonorejo je stabilno, okužbe s sifilisom in bakterijo klamidija, ki lahko povzroči celo trajno neplodnost, pa naraščajo. Tako je povedal Gian-michele Moise, odgovoren za oddelek spolno prenosljivih bolezni goriškega zdravstvenega podjetja, v katerem so v lanskem letu izvedli okrog 3.500 pregledov. Na 862 pacientih, ki so se na oddelek obrnili v prejšnjih mesecih, so ugotovili šest primerov okuženosti z virusom HIV, 28 primerov sifilisa, 15 primerov go-noreje in 38 primerov klamidije. »Ukvarjati se s temi boleznimi pomeni obravnavati obnašanje bolnikov in procese socializacije. Manjša povezava med čustvenostjo in spolnostjo je temelj številnih negativnih pojavov ter je kontekst, znotraj katerega je treba obravnavati nezrela spolna obnašanja,« je pojasnil Moise. Delovanje in perspektive oddelka bodo predstavili v ponedeljek, 19. marca, na javnem srečanju, ki bo potekalo v dvorani zdravstvenega podjetja v Ulici Vittorio Veneto 171 (ob 10.30). V Furlaniji-Julijski krajini je goriški oddelek za spolno prenosljive bolezni najbolj kvalificiran, saj je edini deželni klinični center in eden izmed dveh v severovzhodni Italiji. Ob navadnih pregledih in terapijah skrbi goriški oddelek tudi za raziskave, svetovanja, sodelovanje s kaznilnico ter centroma za priseljence CIE in CARA, ob tem pa sodeluje tudi z goriško Karitas, univerzo ter združenjem ArciGay. Goriški oddelek za spolno prenosljive bolezni sledi tudi 143 bolnikom, ki so okuženi z virusom HIV. »Goriški oddelek za spolno prenosljive bolezni uživa velik ugled v deželi. Dovolj je, da pomislimo, da prihaja okrog 40 odstotkov bolnikov iz drugih pokrajin dežele FJK,« je povedal direktor goriškega zdravstvenega podjetja Marco Bertoli. (Ale) / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 14 . marca 2012 1 J goriška - Na obisku slovenski predsednik Danilo Türk Predsednik danes po Poteh miru, v Gorici gost Dežele in Slovencev Štoka: Prihaja v kočljivem trenutku, ko se ukinjajo goriški rajoni - Pavšič: Predsednik in slovenska država bosta izkazala pozornost Deželi Slovenski predsednik Danilo Tiirk prihaja danes v Posočje in na Goriško. Stopil bo na »Pot miru od Alp do Jadrana« in s svojim obiskom zaobjel kraje spomina v dveh državah: v Kobaridu, na Trnovem, na Škabrijelu nad Novo Gorico in v Doberdobu. V mislih ima namreč evropsko pot miru, ki bo speljana po Sloveniji in Italiji. Na lanskem državniškem obisku v Rimu je o tem že spregovoril italijanskemu predsedniku Giorgiu Napolitanu. Türk prihaja hkrati na delovni obisk v Gorico kot gost predsednika Dežele FJK Renza Tonda in predvsem slovenske narodne skupnosti v Italiji. O tem govori dejstvo, da ne bo obiskal institucionalnih palač, a se bo tudi z in- Slovenski predsednik Danilo Türk doberdob - Predsednikov obisk Za Türka so pripravili tudi kulturni program Predsedniška delegacija se bo pripeljala na Gradino ob 17. uri Počaščeni so v Doberdobu, kjer se bo predsednik Danilo Türk zadržal vsaj toliko časa kot z deželnimi in slovenskimi sogovorniki med današnjim po-poldnevom v Gorici. Pred sprejemni center na Gradini se bo pripeljal danes ob 17. uri. Pričakal ga bo župan Paolo Vizintin in mu izrazil dobrodošlico. »Predsednikov obisk po Poteh miru ne bi bil popoln, ko ne bi obiskal Doberdoba, ki je "slovenskih fantov grob",« pravi župan in napoveduje, da bo to priložnost, da Türk pobliže spozna ne le pobude za ovrednotenje spomina prve svetovne vojne v miroljubnem ključu, temveč tudi krajevno stvarnost ter šolsko in manjšinsko problematiko v narodnostno mešanem okolju. Predsednika bodo v Doberdobu spremljali veleposlanik v Italiji Iztok Mi-rošič, šefinja predsednikovega kabineta Mojca Seliškar Toš, predsednikov svetovalec za obrambne zadeve Ladislav Li-pič, svetovalec za odnose z javnostmi Boštjan Lajovic, generalna konzulka Vlasta Valenčič Pelikan, konzulka Bojana Cipot in nekdanji podpredsednik Državnega zbora Vasja Klavora. Ob županu pa bodo na pogovoru s predsednikom še podžupanja Luisa Gergolet, odbornika Daniel Jarc in Nordio Ger-golet, pokrajinski svetnik Mario La-vrenčič in ravnateljica Sonja Klanjšček. Pogovoru za zaprtimi vrati bo sledil ogled muzeja o Krasu in kraških znamenitostih pod vodstvom naravoslov-ke Ane Černic. Za gosta so pripravili tudi krajši kulturni program pod prireditvenim šotorom: otroški pevski zbor Veseljaki bo predsedniku poklonil »Pesem primorske mladine« na besedilo Ljubke Šorli, združena zbora Jezero in Hrast bosta zapela »Oj, Doberdob« in »Zdravljico«. Za konec bo še glasbena točka Giannija Rijavca, pobudnika mednarodne mirovniške organizacije Beli Golob. Sledila bo pogostitev predsednikove delegacije, kjer se bodo županu in njegovemu odboru pridružili še občinski svetniki večine in opozicije. stitucionalnimi sogovorniki srečal na »slovenskih tleh« - v Kulturnem centru Lojze Bratuž, nakar bo v Kulturnem domu sedel za mizo s predstavniki manjšine. »Predsednikov obisk je priznanje za vlogo, ki jo center Bratuž in Kulturni dom odigravata v goriški stvarnosti,« pravi Igor Komel, ravnatelj Kulturnega doma, ki današnji dogodek povezuje s pozornostjo, ki jo je predsednik izkazal Kulturnemu domu ob njegovi 30-letnici. »Predsednik nas je dvakrat presenetil in počastil ob 50-letnici Kulturnega centra Lojze Bratuž: sprejel nas je v Ljubljani in nas bo sedaj še obiskal. Njegov prihod v zamejstvo je pomembno priznanje za manjšino,« poudarja Franka Žgavec, predsednica centra Bratuž. »Predsednik prihaja k nam v kočljivem trenutku, ko se ukinjajo goriški rajoni, tudi tisti z izrazito slovensko prisotnostjo, pereča pa so še nekatera vprašanja v odnosu med Slovenijo in Deželo FJK. O tem bo seveda govor na srečanju s Tondom,« povzema svoja pričakovanja Drago Štoka, deželni predsednik Sveta slovenskih organizacij, medtem ko deželni predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze Rudi Pavšič meni: »Türk prinaša k nam sporočilo Poti miru. Na neki način je to nadaljevanje srečanja treh predsednikov v Trstu, nov korak na poti utrjevanja dobrososedskih odnosov in iskanja prijateljskih vezi na vseh ravneh. Pomembno je, da se bo srečal z Renzom Tondom. Predsednik Türk in z njim Slovenija bosta tako izkazala pozornost tudi Deželi, ne le Državi, saj je vloga Dežele, ko gre za položaj Slovencev v Italiji, pomembna.« Türkov prihod pozdravlja direktor Goriškega muzeja Andrej Malnič: »Vesel sem, da bo obiskal grad Kromberk. Goriški muzej je ves čas vodilni muzej na področju prve svetovne vojne. To je spet dokazal z razstavo o gorskih strelcih, ki si jo bo predsednik ogledal. Goriški muzej se je spomnil na slovenske fante in na prvo gorsko enoto.« Predsednik republike Danilo Türk bo danes dopoldne najprej v Kobaridu: na srečanju s predstavniki Fundacije Poti miru v Posočju in na osnovni šoli Simona Gregorčiča. Ob 12.10 bo položil venec v Spominskem parku NOB na Trnovem pri Gorici. Ob 12.40 bo na Trnovem obiskal še sedež mednarodne mirovniške organizacije Beli Golob, ob 12.55 pa bo položil venec k spomeniku padlim slovenskim vojakom na Škabrijelu. Ob 13.15 bo na Gradu Kromberk. V Gorico se bo pripeljal ob 14.55. V centru Lojze Bratuž ga bodo pričakali predsednik Dežele Renzo Tondo, prefektinja Maria Augusta Marrosu, predsednik Pokrajine Enrico Gherghetta in župan Ettore Romoli. Po razgovoru za zaprtimi vrati s Tondom si bo ogledal center Bratuž in se srečal z zaposlenimi. Ob 15.50 bo sledil obisk Kulturnega doma, kjer bo ob 16.10 sedel za mizo s predstavniki Slovencev v Italiji. Predsednikovi sogovorniki bodo Rudi Pavšič, Drago Štoka, senatorka Tamara Blažina, tajnik stranke Slovenska skupnost Damijan Ter-pin in deželni svetnik iz vrst Federacije levice Igor Kocijančič. gorica - Zasedanje v Kulturnem domu Združenje kulturnih domov Slovenije prvič onkraj meje Goste so nagovorili Igor Komel, Franka Žgavec in Rudi Pavšič Igor Komel, Franka Žgavec in Rudi Pavšič (desno) ter udeleženci zasedanja (spodaj); v njihovem imenu je Goričane nagovoril Gojmir Lešnjak Gojc bumbaca »Dobrodošli v Kulturnem domu, prvič med goriškimi Slovenci, ravno v času, ko k nam prihaja slovenski predsednik Danilo Türk, zato da nam izkaže pozornost slovenske države.« S temi besedami je ravnatelj goriškega Kulturnega doma Igor Ko-mel nagovoril udeležence ponedeljkovega zasedanja Združenja kulturnih domov regionalnega pomena (ZKDRP) Slovenije. Komel je omenil 30-letnico Kulturnega doma in 50-letnico Kulturnega centra Lojze Bratuž: »Oba slovenska domova odigravata v mestu pomembno vlogo, ki presega manjšinske okvire, saj sta enakovredna de- nova gorica - Prvi z elektronskim povečevalom V Bevkovi knjižnici gradivo dostopno tudi slabovidnim Novogoriška knjižnica Franceta Bevka se je kot prva v Sloveniji opremila z aparatom ClearNote+: gre za elektronsko povečevalo, ki pride prav osebam z različnimi okvarami vida, saj omogoča večanje in manjšanje kontrasta in svetlobe, zrcaljenje, zoomiranje, zajem zaslonskih slik za shranjevanje v elektronski obliki in izbiro barvnih kombinacij za uporabnike, ki so barvno slepi. Slabovidnim osebam je tako omogočen dostop do tiskanih virov, s tem pa so se jim izboljšale tudi možnosti za vseživljenjsko učenje. Kot je povedal direktor knjižnice Boris Jukič, bo aparatura uporabna tudi za skeniranje, saj gre v bistvu za digitalno ka- mero z zelo zmogljivim zoomom, ki bo po potrebi nadomestila skenerje, v katerih se tisk in papir kvarita. »Aparat bo nameščen v prvem nadstropju, v bolj mirnem okolju. Zanj smo odšteli 2700 evrov,« je pojasnil Jukič in dodal, da jim je prijazno ceno omogočilo goriško podjetje Spin, ki je uvoznik pripomočkov za slepe in slabovidne, saj je cena takšne naprave sicer 3700 evrov. Pojasnil je tudi, da gre, kolikor je sam seznanjen, za svojevrstno novost v slovenskih knjižnicah, kjer se slabovidnim osebam prilagajajo predvsem s kupovanjem knjig z večjim tiskom. »Gre za eno večjih pridobitev v okviru projekta "Občina po meri invalidov", s pomočjo kate- rega smo v zadnjem času prejeli že več pripomočkov za slepe in slabovidne, ki se lahko tako sami izobražujejo,« je povedal Igor Miljavec, predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica, v katerem je zbranih 230 članov z območja celotne severne Primorske. »Aparat bo uporaben le za slabovidne, v društvu pa smo v lanskem letu na podoben način prejeli tudi prenosno breilovo vrstico, ki tudi slepim ljudem omogoča uporabo računalnika ter s tem vključevanje v izobraževanje in karseda normalno komuniciranje z okoljem. Naši člani jo že uporabljajo in s tem pripomočkom obiskujejo tudi knjižnico,» je sklenil Miljavec. (nn) Nova naprava foto n.n. javnika na goriški kulturni sceni, spodbujevalca sožitja, most med Gorico in Novo Gorico.« Pritrdila mu je predsednica centra Bratuž, Franka Žgavec: »Gorica je majhno mesto, a bogato s kulturo in s kulturnimi središči. Vsi kulturni domovi so pod goriškim nebom dobili svoj prostor.« O Slovencih v Italiji je predsednik SKGZ Rudi Pavšič gostom iz Slovenije povedal, »da smo ena izmed najbolje organiziranih manjšin v Evropi, namen naše organiziranosti pa je, da negujemo jezik in kulturo. Naša naloga je tudi, da v narodnostno mešanem okolju premoščamo preteklost. Italijanska javnost je po osamosvojitvi Slovenije spremenila odnos do nas, mi pa se trudimo, da postanemo protagonisti tega prostora. Edino kvaliteta nas dela zanimive.« Dodal je še poziv: »Zavedati se moramo, da se slovenski kulturni prostor ne konča na meji.« »Prvič smo z našim združenjem prišli preko meje. Tu smo za izmenjavo izkušenj, saj so naši problemi podobni ne glede na meje. Naša želja je, da bi bili vsi slovenski kulturni domovi aktivni sogovorniki, zato je naše združenje odprto tudi Slovencem v Italiji, na Koroškem in Madžarskem. Današnje srečanje pa bo posvečeno spoznavanju kulturnega utripa pri vas,« je v odzivu na besede Go-ričanov poudaril Gojmir Lešnjak Gojc, prvi predsednik ZKDRP. Med nameni združenja, ki šteje po Sloveniji trideset članov, je doseči uskladitev programov na različnih kulturnih področjih ter večjo povezovanje in sodelovanje s kulturnimi ustanovami in organizacijami v Sloveniji, zamejstvu in tujini, kar so uresničili tudi z zasedanjem v goriškem Kulturnem domu, ki je od leta 2010 tudi sam član združenja. 16 Sreda, 14. marca 2012 GORIŠKI PROSTOR / kostanjevica - Fantje v boju proti odvisnostim Komuna pomeni zanje konec igre Na Kostanjevici, od koder pogled zaobjame tako goriški grad kot novogori-ške nebotičnike, poleg cerkve in frančiškanskega samostana deluje tudi komuna Skupnost srečanje. Turisti, ki obiskujejo cerkev ali grobnico Burbonov, se sploh ne zavedajo, da se za idilično pokrajino že leta prepletajo zgodbe mladih ljudi, ki se ne samo poskušajo rešiti zasvojenosti - tako z mamili kot z alkoholom -, ampak poskušajo spremeniti in utrditi poteze lastnega značaja, pripraviti sebe, da bi lahko samostojno stopili ponovno med ljudi. Življenja Petrov, Miše, Vasje, Kristjana in Damirja so si med sabo zelo različna. Njihove zgodbe pripovedujejo o počasni zasvojenosti, o samosvojem življenju, o črni spirali, ki je privedla, da so poteze njihovih življenj križala življenje družin, prijateljev, ljubezni. Večina od njih je imela delo, družino, mamilo pa je postopoma postalo pomembnejše in jih je zasužnjilo. Komuna je navadno zadnja rešitev za ljudi, ujete v zasvojenost. Nihče si ne želi priprtja, nihče si noče priznati, da se ne more več obvladati, da je izgubil nadzor nad samim seboj. Vse to je treba upoštevati, ko se točno ob dveh zberejo vsi, v krogu, pred vrati centra. Vsakemu so dodeljene naloge dela, ki ga bodo zaposlovale naslednje štiri ure. Dela je veliko. Treba je skrbeti za hišo, vrt, rože ter za množico živali: kokoši, krave, ovce. Sčasoma vsak od njih postane odličen kmet, živi v popolni simbiozi z naravo; sami pridelajo tudi sir. Poleg trdega dela so njihovi dnevi podrobno programirani. Budilka zazvoni ob sedmih in za vsako opravilo - osebno higieno, zajtrk, kosilo, večerjo, pogovore itd. - imajo natančno pol ure. Vsak predmet v centru ima svoj prostor. Človek ostane presenečen na redom, ki vlada. Vsak je odgovoren za določene prostore in za njihovo čistočo. S časom so stanovalci povišani in določajo dnevni red ali pa vodijo komuno. Vsak postane odgovoren nad lastnimi dejanji, vsi ga lahko opozarjajo na napake in skupaj rešujejo medsebojne težave. Tu ni psihiatrov, psihologov. V skupinskih trenutkih se učijo odpreti se drugim, priznati lastne težave in jih opisati. To je navadno najtežji del. Zaupati je treba drugim, a tudi sebi, za lastne probleme je treba poiskati razloge, za določena obnašanja poiskati z drugimi vzroke in jih popraviti. Popraviti je treba razmerja v družini, z bližnjimi. Kljub težavam je za fante to edini način. Psihiatri in psihologi s svojimi koncepti znajo prepričljivo obarvati svoje argumente, odvisniki pa vedo, da zdravniki določenih težav ne znajo reševati, zato veliko bolj poslušajo tiste, ki so našli pot iz zasvojenosti. Zdravljenje je dolgotrajno, veliko fantov prej prekine izkušnjo. Kdor vstopi v center, ostane v njem od 18 do 36 mesecev, vedno pa lahko odloči, da odide. Seveda ne vstopijo »čisti«. Ker vedo, da je to zadnji dan »svobode«, si skoraj vsi pred vstopom privoščijo še zadnjo »dozo«. Prvi korak je detoksikacija. Proces čiščenja traja dvanajst dni. Veliko lažje je, če so v centru še drugi, kajti v tem primeru vstopi nečimrnost: ne moreš prej popustiti kot drugi. Na prvi pogled se zdi življenje - razen strogih urnikov - v komuni idilično. Če se pa dlje pogovarjaš z njimi, ugotoviš tudi nihanje volje, trenja zaradi različnih značajev ... Ko se njihov pogled izgubi za vabljivimi horizonti igralniškega mesta pod Kostanjevico, njihova volja ostane zasidrana na zavesti, da je to zadnja priložnost. Da je vsaj zanje igre konec. Jan Mozetič gorica - V zaporu Trojica napadla paznika: »Ni bil poskus pobega« Giuseppe Consolo in Massimiliano Ciarloni (zgoraj), kaznilnica v Gorici (desno) arhiv, bumbaca Trojica zapornikov je v nedeljo zvečer napadla in ranila paznika v goriškem zaporu. »Nikakor ni šlo za poskus pobega,« je včeraj kategorično zagotovil poveljnik jetniških paznikov v Gorici in pojasnil, da je šlo za trenutni napad, ne pa za premišljeno akcijo. »Spričo reakcije ostalih paznikov si na noben način ne bi utrli poti v zunanjost,« je dodal. V zaporu so po dogodku uvedli notranjo preiskavo, disciplinski svet zapora pa bo odločal o ukrepih zoper trojico mlade-ničev, ki so z nasilnim izpadom le poslabšali svoj položaj. Včeraj niso pojasnili, kaj je sprožilo njihov napad. NOVA GORICA Ugovor zavrnjen, Russu bodo sodili Zunajrazpravni senat novogoriškega sodišča je zavrnil ugovor, ki ga je v primeru 28-letnega Goričana Alexa Rus-sa vložil fantov odvetnik Damijan Ter-pin. Z zavrnitvijo je obtožnica tožilstva postala pravnomočna, kar pomeni, da bodo osumljencu sodili. Sojenje se bo predvidoma začelo v poznopomladan-skih mesecih. V kratkem pa bodo znani izsledki analiz na gradivu, ki so ga zbrali med preiskavo. Russo, ki ostaja v solkanskem priporu, je osumljen poskusa štirih ubojev, saj naj bi avgusta lani v parku ob novogoriški avtobusni postaji z nožem porezal štiri ljudi: trije so bili lažje ranjeni, eden pa huje. Nad paznikom so se znesli 24-le-tni Giuseppe Console, t.i. »Beppe Riina«, ki je avgusta lani na Greti v Trstu mučil in baje umoril Giovannija Novacca, dalje 33-letni Massimiliano Ciarloni, ki je priprt zaradi nedavnega umora Eugena Melinteja v Tržiču, in 23-letni Bruno Esposito, ki je s svojimi obtožbami leta 2010 sprožil preiskavo zoper tržiški vrh karabinjerjev, v okviru katere se je ka-rabinjerski marešal Domenico Monag-heddu znašel v hišnem priporu. Trojica je v nedeljo paznika večkrat udarila ter ga potegnila v celico in mu odvzela ključe. Napadeni se je zaprl v celico in klical na pomoč, nakar so njegove napadalce imobilizirali ostali pazniki. Ranjeni agent je potreboval zdravniško pomoč, telesne poškodbe pa so lažje in bo na zdravljenju le nekaj dni. Po dogodku so Consoleja, Ciarlo-nija in Esposita preventivno zaprli v samice. Consolov odvetnik Paolo Bevi-lacqua je včeraj izjavil, da njegov varovanec v zaporu obupuje, da se bo sodna obravnava zoper njega začela 26. marca in da ni imel nobenega interesa poslabšati svoj položaj s pobegom ali čim podobnim. Consolo in Ciarloni sta delila isto celico goriškega zapora, saj sodišče ni prepovedalo, da bi se osumljena morilca srečevala. Pogoji v degradiranem in prenatrpanem zaporu bi kakor koli ne dovolili, da bi jima onemogočili stik. Nasilni dogodek pa je le še enkrat potisnil v ospredje stanje v goriški kaznilnici in pogoje, v katerih dela osebje, ki ga je za potrebe varnosti odločno premalo. sovodnje - Na srečanju z modno svetovalko Leo Pisani Oblačila so za dobro počutje, če pa so tudi lepa, toliko bolje Zanimivo in prijetno: tako bi lahko opisali srečanje z modno svetovalko Leo Pisani, s katerim je sovodenjska občina v domači knjižnici obeležila mednarodni dan žensk. Gostjo in številne poslušalke je pozdravila županja Alenka Florenin, ki je poudarila, da je pomen oblačil predvsem v tem, da se v njih dobro počutimo. Če so ta tudi lepa in modna, toliko bolje. Pisanijeva je najprej predstavila svoj poklic in značilnosti modnega svetovanja, nato pa je podrobneje spregovorila o svoji knjižni uspešnici »Obleka - kaj, kdaj, kako«, ki prinaša dragocena priporočila o oblačilih za določeno priložnost ali s tujko »dress code«. V njej pa najdemo tudi izbor oblačil za različne priložnosti (nastop na TV, pogovor za službo, bivanje v hotelu, predavanje, potovanje s križarko, poroke), vse o moški obleki - krojih, velikostih, tkaninah, dodatkih in barvah; izčrpne informacije o srajcah, kravatah, čevljih, vzdrževanju oblačil in osebni urejenosti; vse o ženski obleki - suknjičih, majicah in bluzah, hlačah, krilih ter plaščih; nasvete za izbiro nakita, torbic, čevljev in spodnjega perila; vse o načinih zavezovanja rutk, šalov in kravat, opis oblike ženskih postav in različnih slogov oblačenja, odkrili pa bomo tudi lahko, katere barve oblačil nam pristajajo. Udeleženke je zanimalo veliko praktičnih zadev, od skrivnosti pametnega na- kupa do načinov uporabe oblačil, ki jih imamo v omari, pa tudi o tem, kako naj bodo oblačila razvrščena v garderobni omari. Vprašanj je bilo na pretek, zato je ob koncu prevladalo mnenje, da bi bilo zanimivo o teh temah prirediti posebni seminar ali delavnico. Skratka, srečanje z Leo Pisani je bilo prvo, ne pa tudi zadnje. Srečanja z avtorji v sovodenjski knjižnici se bodo vsekakor nadaljevala vse do maja. Naslednje bo že v ponedeljek, 19. marca, ob 18. uri s predstavitvijo knjige »V sinjo brez-končnost - Po sledeh odkrivanja zapuščine bratov Rusjan, pionirjev letalstva« Vi-lija Prinčiča. Knjigo bo predstavila Martina Kafol ob prisotnosti avtorja. Lea Pisani v sovodenjski knjižnici bumbaca GORIŠKI PROSTOR Sreda, 14 . marca 2012 1 J / Čezmejni simpozij »Zakoni, vzgoja in zdravje: eno mesto na meji« je naslov čezmejnega simpozija, ki bo danes v deželnem avditoriju v Gorici med 9. uro in 12.45 v priredbi zavoda ISIS Alighieri iz Gorice in Gimnazije Nova Gorica. Po pozdravu obeh ravnateljev bodo spregovorili direktor centra za duševno zdravje goriškega zdravstvenega podjetja Franco Perazza, direktor centra SERT Giuliano Zorzut, vodja letečega oddelka goriške kvesture Claudio Culot, okrožni sodnik Goran Klavora, terapevt za zdravljenje bolezni odvisnosti Bernard Špacapan in vodja policijskega okoliša Nova Gorica Aleksander Miško. Tatovi v podjetju V času od petka do ponedeljka so neznanci vlomili v podjetje na ajdovskem koncu. Z vhodnih vrat dvorišča so odstranili ključavnico, vstopili in odpeljali dve rotacijski drobilki za traktorje. Nato so se vrnili v proizvodno halo in od tam odnesli kosilnico in 600 nožev za rotacijske drobilke. Lastniku so povzročili za 18 tisoč evrov škode. (nn) Zvita pločevina V ponedeljek zvečer se je na bencinskem servisu v Vrtojbi zgodila prometna nesreča, ki jo je z nepravilnim premikanjem tovornega vozila zagrešil 36-letni italijanski državljan. Voznik je zaradi nepazljivosti trčil v osebni avtomobil 49-letnega italijanskega državljana, tako da je na avtomobilu nastala manjša škoda. (nn) Kras, tradicija in izzivi V Galariji Ars na goriškem Travniku bo danes ob 17. uri predstavitev knjige Jasne Fakin Bajec »Procesi ustvarjanja kulturne dediščine: Kra-ševci med tradicijo in izzivi sodobne družbe«; izšla je pri Založbi ZRC. Knjigo bosta predstavila avtorica in Branko Marušič. Film v Doberdobu Modra's galerija kulturnega društva Jezero iz Doberdoba prireja nocoj ob 20.30 ogled zadnjega filma Pedra Al-modovarja »La pelle che abito«. Španski režiser tokrat predstavlja srhljivo zgodbo plastičnega kirurga Roberta, ki se vse od ženine usodne prometne nesreče ukvarja z vzgojo umetne kože. GORICA - Bliža se sejem Zelenih prstov »Sejmišče potrebuje alternativne vsebine« Priljubljeni sejem Zelenih prstov (»Pollice verde«) se letos vrača v razstavne prostore sejmišča v Ulici Barca. Potekal bo od 23. do 25. marca, svojo udeležbo pa je že potrdilo okrog sto razstavljavcev iz goriške in drugih italijanskih pokrajin ter iz sosednje Slovenije in Nemčije. Lani je sejem izredno potekal na goriškem Travniku, kamor so ga preselili zaradi obnovitvenih del na goriškem sejemskem razstavišču. »V obnovo in prilagoditev zakonskim normam smo vložili 4 milijone evrov. Zdaj je končno ponovno na voljo za sejme, ki pa jih je zelo malo. Zato bi bilo treba pomisliti tudi na alternativne vsebine, ki bi lahko potekale v Ulici Barca,« je povedal predsednik goriške Trgovinske zbornice Emilio Sgarlata, ki se je včeraj udeležil predstavitve letošnjega sejma Zelenih prstov. Predsednica videmsko-gori-ške sejemske ustanove Luisa De Marco je povedala, da si bo na sejmu tudi letos mogoče ogledati stojnice z opremo za vrtnarjenje, cvetlicami, sadikami, knjigami in drugimi kmečkimi pripomočki. V okviru sejma bodo tudi letos potekal razne spremne prireditve za otroke in odrasle, na ogled bo več razstav. Goriški župan Ettore Ro-moli je izrazil zadovoljstvo nad tem, da se bo del razstavljavcev udeležil tudi občinskega pomladnega praznika, ki bo potekal v soboto, 31. marca, in v nedeljo, 1. aprila na Verdijevem korzu. »Prepričan sem, da bo tudi letos pobuda zelo uspešna, seveda če nam bo vreme naklonjeno,« je poudaril Romoli. Podpredsednik goriške zveze Confcommercio je povedal, da se trgovci v vidiku te praznične priložnosti že dogovarjajo o možnosti nedeljskega odprtja trgovin, kar bi mestni center dodatno popestrilo. (Ale) GORICA - Danes v državnem arhivu Psihiatrični bolnišnici posvečajo razstavo Ob 16.30 bodo predstavili knjigo Marca Plesnicarja Na sedežu državnega arhiva v Uli- ' ci Ospitale v Gorici bodo danes ob 16.30 predstavili knjigo o psihiatrični bolnišnici v Gorici z naslovom »«Lospedale psichiatrico di Gorizia Francesco Giuseppe I: nascita e svilup-po dell'istituzione manicomiale nel di-battito politico provinciale (1861-1911), ki jo je napisal Marco Plesnicar. V razpravi bodo sodelovali tudi direktorica goriškega državnega arhiva Grazia Tato, pokrajinski odbornik Federico Portelli, direktor goriškega zdravstvenega podjetja Marco Bertoli, zgodovinarka Diana De Rosa in Alessandra Za-nella iz goriške pokrajine. Srečanje bo vodila novinarka Margherita Reguitti. Sledilo bo odprtje razstave o goriški psihiatrični bolnišnici, ki jo je pripravil državni arhiv iz Gorice v sodelovanju z goriškimi Pokrajinskimi muzeji. Dokumenti bodo na ogled do 20. aprila. Star načrt bolnišnice GORICA - Pokušnje Paraschosovih vin Dan matematikov z vrhunskim vinom Danes po svetu matematiki praznujejo poseben dan. Pri nas je 14. marec, dan grške črke »n«, praznik pitago-rikov, za nas Slovence tudi barona Jurija Vege, ki pri grškem n-ju ima velike zasluge, saj je leta 1789 odkril kar 126 de-cimalk te številke. Za vse pa je danes dan degustacij odličnih vin briške kmetije Pa-raschos, ki jo uspešno vodi že vrsto let grško-briški vinar Evanghelos Paraschos s pomočjo sina Alexisa. Priložnostne degustacije Parasc-hosovih vin, katerih zaščitni znak je začetnica priimka, v izvirniku n, bodo danes potekala bo običajno znižani ceni v številnih lokalih v naši bližini. V Gorici bodo pokušnje potekale v lokalih Alchi-mista, Bar Alle Ali in Piano Terra, v Kromberku v Vinoteki Dam, na Opčinah v kavarni Vatta, v Trstu pa v vinoteki Na-nut, bifeju Angiolina, baru Nettare di vino, lokalu Salumare in marketu Zazze-ron v ulici Concordia. Prijetna novost je posrečena pobuda degustacijskih veče-rij in nedeljsko kosilo z vinarjem, na katerih bosta Evangelos in Alexis Parasc-hos po uvodnem, ponujenem aperitivu predstavila svoja vina, gostom pa bodo na voljo tudi posebni meniji s hodi in pripadajočimi Paraschosovimi vini. Začelo se bo nocoj v lokalu Hendrick's v goriški peš coni v ulici Mazzini, jutri v restavraciji Le Dune v Marianu, nadaljevalo v petek na Vrhu v Lokandi Devetak in na Do- Kozarec Paraschosovega »n-ja« aw. mačiji Novak v Dvoru na Dolenjskem. V soboto se bo n-večer odvijal v goriškem Rosenbaru, v nedeljo zvečer pa pri Sir-ku na Subidi v Krminu. V nedeljo bomo s Paraschosovimi vini lahko obedovali tudi za kosilo, in sicer pri Luni v Gorici in pri Sirku v Krminu. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL PONTE, Ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, Ul. Udine 2, tel. 0481-390170. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. DEŽURNA LEKARNA V VILEŠU LABAGNARA, Ul. Monte Santo 18, tel. 0481-91065. ~M Koncerti V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: 15. marca, ob 20.45 nastopata Paola Erdas (čembalo) in Rolf Lisle-vand (kitara in tiorba); informacije po tel. 0481-494369, na teatro@comu-ne.monfalcone.go.it in na spletni strani www.teatromonfalcone.it. PRIMORSKA POJE: v petek, 16. marca, ob 20.30 v cerkvi Sv. Andreja ap. v Štandrežu; nastopajo: Nonet Primorsko - Dolina, duhovni MePZ Slomšek - Slovenski dom - Zagreb, cerkveni MePZ Sv. Jerneja - Opčine, MePZ Stanko Premrl - Podnanos, MePZ Lojze Bratuž - Gorica, MePZ Hrast - Doberdob. Nedelja, 18. marca, ob 17. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici nastopajo: ZePZ Prem, ZePZ Justin Kogoj Dolenja Tre-buša, MePZ Košana, MoPZ Srečko Kumar - Kojsko, Oktet Bori - Postojna, MePZ Jacobus Gallus - Trst. Poslovni oglasi IŠČEM delo kot negovalka starejših oseb 24/24. Govorim samo slovensko. Tel.:00386-30339004 S Mali oglasi PRODAM avto citroen C2 VTR 1.4 TDI, 92.000 km, sive barve, letnik 2006, v zelo dobrem stanju za 4500 evrov; tel. 347-4140846 v večernih urah. PRODAM svetlo in razgledno stanovanje v Štandrežu: dnevna soba, jedilnica, kuhinja, dve spalni sobi, dve kopalnici, dva balkona, shramba in garaža, cena 120.000 evrov; tel. 328-8872507. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »Posti in piedi in paradiso«. Dvorana 2: 18.00 - 20.30 »John Carter« (digital 3D). Dvorana 3: 17.45 - 19.50 - 22.00 »Quasi amici«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »Posti in piedi in paradiso«. Dvorana 2: 18.00 - 20.30 »John Carter« (digital 3D). Dvorana 3: 17.45 - 20.10 - 22.15 »Ti stimo fratello« (digitalna projekcija). Dvorana 4: 17.30 »Viaggio nell'isola misteriosa«; 20.00 - 22.10 »Safe House - Nessuno e al sicuro«. Dvorana 5: 17.40 - 19.50 - 22.00 »Quasi amici«. H Čestitke Naš tatičMARKO danes rojstni dan slavi, 40 poljubčkov mu pošiljamo prav vsi; a še prav posebno mu iz srca voščiva Anisja in Zarja, njegova srčka dva. Danes je poseben dan, saj MARKO VUKIČpraznuje svoj 40. rojstni dan. Sreče obilo mu želimo in se z njim prisrčno veselimo. Livio, Karin, Sanja, Neja Danes jih DIEGO 40 slavi, vse najboljše in najlepše želimo Ti. Letniki 72 iz Doberdoba. S Izleti SPDG prireja od 29. junija do 6. julija planinski izlet v narodni park Pollino med Bazilikato in Kalabrijo z vzponom na najvišje vrhove, ogledom arheoloških in paleontoloških ter naravnih znamenitosti. Prevoz z avtobusom, nastanitev v hotelu v kraju Rotonda; informacije in prijave: Vlado 0481-882079 v opoldanskem ali večernem času. Prijave veljajo ob vplačani akontaciji. KRUT v Gorici obvešča, da so odprta vpisovanja za 10-dnevno letovanje na Mali Lošinj, ki bo od 21. junija do 1. julija; informacije in vpisovanje na goriškem sedežu krožka, Korzo Verdi 51/int. v Gorici, po tel. 0481-530927 vsak torek in četrtek od 9. do 12. ure ali na krut.go@tiscali.it. KRUT vabi na velikonočno potovanje po dalmatinski obali z vodenim ogledom hrvaških mest Zadra, Šibenika, Dubrovnika, Splita in Mostarja od 6. do 9. aprila; informacije in prijave vsak dan po tel. 040-360072. SKRD JADRO iz Ronk prireja enodnevni avtobusni izlet s kosilom z ogledom Škocjanskih jam, Hrastovelj in Kubeda v nedeljo, 18. marca; informacije in prijave po tel. 0481- 482015 (Karlo) in 0481-82273 (Roberta). IZLETI PRIMORSKEGA DNEVNIKA -KULTURNI DOM GORICA - četrtek, 15. marca, od 9. do 12. ure: za saldo izleta na Madeiro in v Lizbono, v organizaciji First&Last Adriatica.net iz Trsta, je plačilo možno samo s čekom ali direktno na sedežu potovalne agencije First&Last Adriatica.net v Ul. San Laz-zaro 13 v Trstu od 9. do 12.30 in od 16. do 19. ure (tel. 040-637025). Za izleta v Španijo in Dolino Aosta bo potekalo plačilo drugega obroka (isti zneski kot prvič) in bo lahko v gotovini za potovanje v Dolino Aoste samo za posameznega prijavljenca, ostala plačila morajo biti s čekom ali z bančnim nakazilom. Za bančne podatke klicati agencijo Aurora (tel. 040-631300). Za plačilo drugega obroka izleta v Apulijo in Bazilikato bo plačilo možno s čekom ali z bančnim nakazilom, posameznik lahko plača tudi v gotovini. Za nena-ročnike Primorskega dnevnika in nečlane Zadruge Primorski dnevnik so cene izletov višje za 30 evrov. H Obvestila KROŽEK KRUT vabi na spomladanski ciklus skupinske vadbe in plavanja v termalnih bazenih v Gradežu in Stru-njanu. Ponudba vključuje vodeno vadbo v bazenu, avtobusni prevoz in spremstvo. Datumi: 14., 21. in 28. marec; 4., 11., in 18. april; 2., 9., 16., 23. in 30. maj; organizatorji vabijo stalne in nove člane. Vpisovanje in informacije nudijo na sedežu goriškega Kruta, vsak torek in četrtek od 9. do 12. ure in po tel. 0481-530927 ali na krut.go@tiscali.it. PET PROMIL DAVKA IRPEF se lahko ob pripravi davčne prijave nameni delovanju ZSKD in ljubiteljski kulturi z navedbo davčne številke ZSKD (80003310317) v ustreznem polju davčne prijave in podpisom. ZSŠDI obvešča, da bo goriški urad v petek, 16. marca, zaprt. ZDRUŽENJE FEDERFARMA v Gorici obvešča, da bodo ob goriškem patro-nu v četrtek, 16. marca, vse lekarne odprte. ZDRUŽENJE AMATERSKIH ŠPORTNIH RIBIČEV VIPAVA v sodelovanju z občino Sovodnje in Ribiškim zavodom organizira čistilno akcijo na bregovih rek Soče in Vipave v nedeljo, 18. marca, z zbirališčem na sedežu združenja Vipava (pot za Petovlje št .1), ob 8.30. Organizatorji vabijo društva in ljubitelje narave, s sabo naj udeleženci prinesejo rokavice; informacije po tel. 3204109538; sledila bo družabnost. 0 Prireditve V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA- TUŽ bo v organizaciji KC Lojze Bra-tuž, dekanije Štandrež in Skupnosti družin Sončnica v četrtek, 15. marca, ob 20.30 predavanje za utrjevanje duha z naslovom »Nova evangelizaci-ja?«. Predaval bo Branko Cestnik, duhovnik, publicist in predavatelj. JAVNO SREČANJE s kapetanom kara-binjerjev Lorenzom Pello na temo javne varnosti bo danes, 14. marca, ob 15.30 v centru Margotti v Svetogorski ulici (Ul. Montesanto) 73 v Gorici. MLADA PREŠERNOVA PROSLAVA bo v četrtek, 15. marca, ob 19. uri v Kulturnem domu v Gorici. Dogodek je namenjen višješolcem in univerzitetnim študentom. Na programu koncert Mladinskega simfoničnega orkestra iz Novega Mesta, v katerem nastopa približno 100 mladih glasbenikov od 14. do 25. leta starosti; po koncertu bo v spodnjih prostorih Kulturnega doma študentska fešta z DJ Ivanom B.; vstop prost, prijava do zasedbe mest na mla-dapresernovaproslava@gmail.com. Vstop na prireditev možen le do 19. ure. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090): v četrtek, 15. marca, ob 18. uri bo predstavitev knjige »La giustizia e la me-moria«, ki sta jo uredila Gloria Nemec in Alessandro Giadrossi na temo povojnih dogodivščin Luciana Rapote-za. Z avtorjema in Lucianom Rapo-tezem se bosta pogovarjala zgodovinarka Anna Di Gianantonio in odvetnik Nereo Battello. DELAVNICA DRUŽINSKIH POSTAVITEV bo v soboto, 17. marca, od 15. do 18.30 prostorih Feiglove knjižnice v KB Centru na Korzu Verdi, 51 v Gorici. Prijave na naslovu gori-ca@zskd.org ali po tel. 327-0340677. Pogrebi DANES V GORICI: 11.30, Angelo Zanin iz splošne bolnišnice v cerkev v Pod-turnu in na glavno pokopališče. DANES V TRŽIČU: 10.50, Giuseppe Sai-covich iz bolnišnice v cerkev Sv. Odrešenika in na pokopališče; 10.50, Maria Mirella Pauletig vd. Favretto iz kapele pokopališča v cerkvi Device Marcelliane, sledila bo upepelitev. DANES V KRMINU: 14.00, Romano Mocchiutti (iz goriške splošne bolnišnice) v stolnici Sv. Adalberta in na pokopališču. 1 8 Sreda, 14. marca 2012_ALPE-JADRAN_^^ slovenija - Pogovor s slovenskim zunanjim ministrom Karlom Erjavcem »Ne mislim se prepirati o tem, kdo je nosilec zunanje politike« Pomen dobrih odnosov s sosedami - Zelo važno srečanje predsednika Turka z italijanskim in hrvaškim kolegom Slovenski zunanji minister Karl Erjavec je v pogovoru za Slovensko tiskovno agencijo (STA) predstavil načrte varčevanja MZZ in naloge novoustanovljenega strateškega sveta za zunanjo politiko, govoril je tudi o bližnjih obiskih v sosednjih državah. Pri oblikovanju zunanje politike se Erjavec ne namerava prerivati s predsednikoma vlade in države, ampak pričakuje harmonično skupno delo. Vlada je v soboto razpravljala o rebalansu proračuna, ki predvideva precejšnje reze. Kako bo varčevalo zunanje ministrstvo? Napovedali ste že krčenje diplomatsko-konzularne mreže ... Zunanje ministrstvo bo seveda delilo usodo ostalih proračunskih porabnikov. Varčevali bomo tam, kjer bodo povsod - materialni stroški, investicije, plače. Kar se tiče zunanjih zadev, pa veliko prostora za varčevanje ni, ker smo majhen proračunski porabnik - za leto 2012 je bil proračun 76 milijonov evrov, z rebalansom pa bo še bistveno nižji. Bomo pa seveda varčevali tudi morda na račun dejavnosti MZZ. Napovedali smo že, da bomo zmanjšali mrežo DKP, da bi ukinili določena predstavništva znotraj EU. Gre pa za strokovna vprašanja in dobro je treba premisliti, katera lahko ukinemo. O možnostih racionalizacije mreže DKP tako, da ne bi bili prizadeti interesi naše zunanje politike, bomo govorili tudi na prvi seji strateškega sveta za zunanjo politiko. Kdaj pričakujete priporočila strateškega sveta in na katerih področjih še računate na njihovo strokovno pomoč? Prav danes ali jutri imam sestanek s predsednikom sveta Andrejem Rah-tenom. V času, ko se je svet tako zelo spremenil, ko je prišlo do selitve finančnih in političnih centrov moči, od prve seje sveta pričakujem tudi razpravo o strateških interesih in vitalnih ciljih slovenske zunanje politike. Ena od prioritet je zame gospodarska diplomacija, ker sem prepričan, da v Sloveniji ne bomo izboljšali življenja, če bomo vse stavili na varčevanje. To je eden od ukrepov, brez gospodarske rasti pa bo nemogoče zdržati na dolgi rok. Gospodarska diplomacija pa lahko odpre ta vrata. Krizo ima Evropa, druge države pa so lačne gospodarskega sodelovanja, zato je pomembno, da se pozicionira-mo tudi izven Evrope. Gospodarsko sodelovanje bi lahko okrepili v Afriki, Aziji. Zelo nenavadno je, da imamo v Afriki veleposlaništvo samo v Egiptu, zdaj ga vzpostavljamo še v Južni Afriki. Mislim, da bi bilo nujno, da bi imeli še nekaj v centralni Afriki. Ta celina je za gospodarsko sodelovanje zelo zanimiva, saj je bogata z naravnimi bogastvi, surovinami, tu poteka nov razvojni ciklus. Vaš prvi dvostranski obisk bo v ponedeljek v Zagrebu. Hrvaško zunanjo ministrico Vesno Pusic bo verjetno zanimalo, kdaj bo Slovenija ratificirala pristopno pogodbo Hrvaške z EU. Kaj ji boste povedali? So strahovi nekaterih, da bi lahko z ratifikacijo 'nagajali', odveč? Mislim, da so ti strahovi odveč, razen če bi se zgodilo kaj izrednega, kar bi bistveno poslabšalo vzdušje med državama. Moram reči, da je vzdušje v tem trenutku dobro, prijateljsko. Z ministrico sem se srečal že v Bruslju in moram reči, da bomo očitno nadaljevali prijateljsko politiko, ki sta jo nekako začrtala bivša premiera Pahor in Ko-sorjeva. Povedal sem ji tudi, da nova vlada politike ne bo spremenila. Arbitražni sporazum koalicijske stranke sprejemamo kot dejstvo. Naša naloga je, da čim bolje pripravimo vse argumente, natančno pregledamo vse zgodovinske listine in prepričamo arbitražno sodišče, da imamo prav. Kar se tiče ratifikacije hrvaške pri- i Slovenski zunanji minister Karl Erjavec (na posnetku) bo konec tega meseca na pogovorih v Rimu z italijanskim kolegom Giuliom Terzijem arhiv stopne pogodbe, je očitno, da ne bomo prvi ali med prvimi. Upam, da bomo nekje na sredini, tudi ne bi bilo dobro, da smo zadnji. Je pa res, da niti na vladi niti znotraj koalicije še nismo imeli razprave o tem vprašanju. Na obeh ravneh ga nameravam sprožiti takoj po obisku v Zagrebu. Nedavno ste omenili, da bi državi lahko morda skupaj podrobneje opredelili predmet spora za arbitražo. Boste v Zagrebu govorili o korakih v tej smeri? To je eno od vprašanj, o katerih bova govorila, tako da ne bi rad ničesar prejudiciral. Pri arbitražnem sporazumu imamo tudi možnost, da vprašanja, ki jih lahko sami rešimo, rešimo mimo arbitražnega sodišča. V Zagrebu bom tako sprožil vprašanje, kakšne so možnosti, da bi tudi na tak način rešili določena odprta vprašanja glede meje. Pomembna pa se mi zdijo tudi ostala odprta vprašanja, kot so jedrski odpadki, Ljubljanska banka ... V Zagrebu bomo govorili tudi o usodi mešane komisije za odprta vprašanja, ki je imela v začetku velik zagon, potem pa je zamrla. Ali načrtujete, kot je bilo zapisano v koalicijski pogodbi, morebitne kadrovske spremembe v strokovni skupini na MZZ, ki pripravlja arbitražo? Imamo vrhunske odvetnike, projektna skupina odlično dela, ne vidim nobenega razloga za zamenjave. Tudi agentka Slovenije pred arbitražnim sodiščem Simona Drenik je vrhunska in dela odlično. Takih ljudi bi si želeli še več. Marca boste poleg Hrvaške obiskali tudi ostale sosednje države, najprej Avstrijo. Tam pravkar teče javna razprava o osnutku predloga novele zakona o narodnih skupnostih. Del slovenske manjšine je do predloga zadržan. Kako gleda nanj Ljubljana? Je po vašem mnenju potrebna noti-fikacija Avstrijske državne pogodbe (ADP) s strani Slovenije? V ponedeljek sem se sestal s predstavniki slovenske narodne skupnosti v Avstriji. Omenjeni zakon vsi podpirajo, a v modificirani obliki, da bi uredil še več pravic manjšine, npr. v šolstvu. Ni negativnega vzdušja do zakona, ga pa ne razumejo kot nekaj, kar bo rešilo vso problematiko. Želijo si, da bi Dunaj upošteval pripombe, ki bodo prišle iz javne razprave. Ne pričakujem, da bi se zaradi zakona odnosi ali vzdušje poslabšalo. Tudi s tem sporočilom bom šel k avstrij- skemu kolegu: naj transparentno, korektno vodijo proceduro, skušajo upoštevati čim več pripomb narodne skupnosti in iz širše javne razprave. Zelo slabo bi bilo, če bi se vzdušje pokvarilo, da bi naredili kak korak nazaj. Glede ADP pa bomo vedno skušali zagotavljati to, da je Slovenija njena pravna naslednica. Formalnih postopkov za notifikacijo ne bomo sprožali, pričakujemo pa, da morajo biti vse rešitve, ki jih prinašajo ustavni zakon, zakon o narodni skupnosti, v duhu 7. člena ADP. Z italijanskim kolegom sta se že pogovarjala konec minulega tedna v Koebenhavnu. Pričakujete od srečanja v Rimu konkretnejše dogovore o financiranju manjšine? S kolegom Terzijem sva imela zelo prijateljski pogovor, tema pogovorov v Rimu pa bo tudi financiranje manjšine. Razumeti je treba, da je kriza naredila svoje, ne sme pa vplivati na to, da zaradi finančnih sredstev slovenska narodna skupnost ne bi mogla uresničevati svojih pravic. Upam, da se bodo te stvari rešile, razumem pa tudi, da je Italija v zelo hudi finančni krizi. Imamo še nekaj drugih odprtih vprašanj, kot so plinski terminali, umetnine, in v Rimu bom povedal, da si želimo njihove rešitve. Junija bomo pripravili tudi sestanek koordinacije ministrov in pričakujem, da bodo pristojni ministri takrat natančneje obravnavali ta vprašanja. Tako Italija kot Avstrija sta pomembni gospodarski partnerici Slovenije. Z Italijo poteka tudi zelo dobro sodelovanje na obrambnem področju - skupaj smo na Kosovu, v Afganistanu. Skupne imamo tudi interese glede stabilnosti Sredozemlja, zaščite Jadranskega morja. V skupnem interesu je tudi stabilnost Zahodnega Balkana. Vsi si prizadevamo, da bi imele države tega območja evroatlantsko perspektivo. Zelo pa me skrbi, da Makedonija od vrha Nata v Bukarešti stopica v tem procesu zaradi vprašanja imena. To, da ima BiH vlado, je korak naprej, vendar pa bo treba okrepiti nadaljnje procese njene demokratizacije. Nasilje v Siriji se stopnjuje, predsednik Bašar al Asad pa ni pripravljen oditi. Bi bila Slovenija pripravljena podpreti podobno posredovanje mednarodne skupnosti za zaščito civilistov kot pri Libiji? V EU so velika pričakovanja glede posebnega odposlanca za Sirijo Ko-fija Annana. Zaenkrat njegovi pogovori še niso dali zaželenih rezultatov, vendar menim, da je diplomacija še vedno prava pot in je boljša kot vojaško posredovanje. Ocena vseh zunanjih ministrov EU je bila, da bi vojaško posredovanje v tem trenutku pomenilo še večjo katastrofo in kaos. Tako menim tudi sam. Razmere so težke tudi v Afganistanu. Mednarodne sile izgubljajo podporo prebivalstva in slovensko vlado čaka odločitev o tem, do kdaj tam obdržati vojake. Je vlada stališče že oblikovala? Zgodba o Afganistanu nas uči, da lahko vojaško posredovanje zadeve reši samo trenutno. V začetku je prineslo mnogo pozitivnega, problem pa je nastal, ker ni prišlo do druge faze, do demokratizacije, oživitve gospodarstva, vzpostavitve civilnih institucij. To doktrino je torej treba premisliti, tudi v okviru Nata. To bo osrednje vprašanje majskega vrha Nata v Chicagu. Do takrat mora Slovenija pripraviti stališče in ga že pripravlja. Ne bi pa še želel razkriti, v katero smer, saj so to stališča, ki jih morajo obravnavati vlada, pristojna parlamentarna odbora in še kdo. Bomo pa v bistvu ravnali tako kot večina članic zavezništva. Povsem jasno je, da se bodo sile umikale in gre samo za vprašanje dinamike. Tudi kar se Slovenije tiče, gre za to. Bojim pa se, da bi po umiku sil Nata v tej državi prišlo do krvave državljanske vojne, kot jo vidimo npr. v Iraku. Nekateri pričakujejo, da bo slovenska diplomacija s prihodom nove vlade vsaj v nekaterih stališčih morda bližje ZDA, kot je bila v času prejšnjega ministra. Imajo prav? Mislim, da so takšna gledanja stvar preteklosti. Naš interes je, da imamo dobre odnose z vsemi strateškimi partnerji. Z ZDA, Rusijo, Kitajsko, državami BRIC. Kot sem rekel, se finančni centri selijo in s tem politična moč, nenazadnje pa tudi vojaška moč. Truditi se moramo, da imamo z vsemi dobre odnose, da je čim več gospodarskega sodelovanja, zaupanja. Kako pri oblikovanju zunanje politike sodelujete s premierjem Janezom Janšo? Moram reči, da se v to ne vmešava. Tudi glede sankcij zoper Belorusi-jo sem suvereno sprejemal odločitve. Seveda sem mu poročal, glede na to, da je bilo okoli tega vprašanja veliko hrupa. Mislim, da se bo predsednik vlade bolj ukvarjal s vprašanji finančne stabilizacije, stabilnosti evra, zlatega pravila. Pričakujem, da bova v okviru pristojnosti sodelovala tako, kot je treba. Imam pa občutek, da mi zaupa. Kakšno pa je sodelovanje s predsednikom države Danilom Tür-kom? Tudi pri njem sem že bil in mu predstavil ožjo ekipo. Pričakujem, da bo sodelovanje v korist slovenske zunanje politike. Ne nameravam se prepirati o tem, kdo je njen nosilec. Mi trije smo v bistvu izvajalci, saj vemo, da je državni zbor tisti, ki določa zunanjo politiko, mi pa moramo vsak odigrati čim bolj pozitivno vlogo. Zelo mi je všeč, da daje predsednik Türk poseben poudarek sosednjim državam, zelo pomembno je bilo npr. skupno srečanje s predsednikoma Italije in Hrvaške ... Menim, da moramo delati skupaj. Ta trikotnik mora delovati usklajeno. Kar se mene tiče, ne bo težav, ne pričakujem jih pa niti s strani predsednika vlade niti republike. Nadja Podobnik in Vesna Rojko/STA opereta - V sodelovanju z gledališčem Verdi iz Padove Na mariborskem odru v petek premiera Leharjeve Vesele vdove Operni ansambel SNG Maribor bo v petek ob 19.30 v Veliki dvorani premierno uprizoril znamenito opereto Vesela vdova avstrijskega skladatelja madžarskega rodu Franza Leharja. Predstava, ki jo je režiral Hugo de Ana, je nastala v sodelovanju z gledališčem Teatro Comunale Verdi iz Padove. Orkestru bo dirigiral Simon Dvoršak. Mednarodno priznani in večkrat nagrajeni gledališki ustvarjalec Hugo de Ana je ob režiji, pri kateri mu je pri mariborski uprizoritvi pomagal Filippo Tonon, prevzel tudi skrb za scenografijo, kostumografijo in oblikovanje luči, medtem ko je za koreografijo poskrbela Leda Lojodice. Kot je povedal umetniški vodja mariborskega opernega ansambla Benjamin Pionnier, opereta Vesela vdova velja za pravo uspešnico mednarodnih glasbeno-gledaliških odrov, ki je zaslovela kmalu po svoji premierni uprizoritvi v gledališču Theater an der Wien konec leta 1905. Komične zaplete, ki soočajo ljubezensko hrepenenje mlade vdove Hanne Glawari, da si najde novega življenjskega sopotnika, grofa Danila Daniloviča, z ekonomskim interesom oblasti obubožane kneževine Pontevedro, je Lehar izdatno podprl s svojo duhovito glasbeno govorico, ki ostaja zvesta operetnemu kanonu dunajske glasbene dinastije Straussovih. Obenem jo je po načelu sinteze nadgradil z obširnimi in radoživimi plesnimi vložki ter govorjenimi dialogi. Najbolj karakteristični in priljubljeni odlomki operete zgovorno kažejo na duh časa zlate secesije in tedanje visoke družbe. "Pontevedro je bila namišljena republika nekje na Balkanu. V tistem času je prišlo do velike finančne krize v Črni gori, zato se je Evropa šalila, da bo Črna gora bankrotirala. Ne vem, ali ima morda to kaj skupnega z današnjimi časi," je še dejal Pionnier in dodal, da gre za zabavno predstavo, ki pa ima tudi nekaj "političnega in finančnega" ozadja. Režiser mariborske izvedbe Filippo Tonon je v odsotnosti Huga de Ane dejal, da ga veseli sodelovanje z mariborskim ansamblom, saj gre za zasedbo, sestavljeno iz dokaj mladih umetnikov. Ti tako po njegovem dobivajo priložnost, da se lahko v plesu, petju in igranju preizkusijo na odru nacionalne gledališke hiše. V vlogi Hanne Glawari bo nastopila Andreja Zakonjšek Krt, grof Danilo Danilovič pa bo Matjaž Stopinšek, občasno ju bosta zamenjala Lana Kos in Jože Vidic. Vlogo barona Mirka Zete bo upodobil Tomaž Kovačič, nastopili pa bodo še Irma Mihelič, Martin Sušnik, Danilo Kostevšek, Žiga Kasagič, Sebastijan Čelofiga, Alfonz Kodrič, Valentina Čuden, Tomaž Planinc, Terezija Potočnik, Mihael Mikluš, Mojca Potrč in Tadej Toš. Dirigent in operetni strokovnjak Simon Dvoršak je dejal, da opereta na splošno velja za nekoliko podcenjeno zvrst, zato ga veseli, da v Mariboru znova dobiva priložnost in to celo v slovenskem jeziku, kar je danes sicer že precejšnja redkost na opernem področju. Nekaj vstopnic je še na voljo, nakup pa je možen tudi na spletni strani www.sng-mb.si. Ponovitve bodo v naslednjih dneh. i«-« X\ zmerno Í~¿jasno ¿^oblačno VREME, ZANIMIVOSTI Sreda, 14. marca 2012 19 oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež nevihte veter megla VREMENSKA SLIKA Nad Evropo se bo še vedno zadrževal obširen anticiklon, zaradi katerega bodo nad našo deželo v visokih legah dotekali suhi severni tokovi, od petka pa zračne mase z jugozahoda, ki bodo bolj„ vlažne v nizkih legah. Nad zahodno in deloma srednjo Evropo in Alpami je obsežno območje visokega zračnega tlaka. S severnim vetrom doteka k nam topel in razmeroma suh zrak. PLIMOVANJE Danes: ob 0.45 najvišje 22 cm, ob 10.24 najnižje -24 cm, ob 19.37 najvišje 16 cm. Jutri: ob 0.42 najnižje 9 cm, ob 4.02 najvišje 12 cm, ob 12.21 najnižje -33 cm, ob 19.46 najvišje 25 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin.................100 Piancavallo............40 Vogel..................60 Forni di Sopra.........40 Kranjska Gora.........30 Zoncolan..............50 Krvavec................95 Trbiž...................60 Cerkno................70 Na Žlebeh.............65 Rogla.................100 Mokrine...............85 Mariborsko Pohorje . .50 Podklošter............40 Civetta.................70 Bad Kleinkirchheim . . 60 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER zdravje - Tudi sladkane pijače krajšajo življenje Manj rdečega mesa, manj nevarnosti za prerano smrt rahel sneg z sneg močan gl§ sneg topla » fronta hladna fronta okluzija izobara , središče ' ciklona , središče ^ anticiklona O GRADEC 3/16 CELOVEC O -1/17 TOLMEČ O 0/17 TRBIŽ O -1/16 o 0/13 KRANJSKA G. o-1/13 S. GRADEC XT VIDEM O = -1/18 O PORDENON 0/17 ČEDAD O 0/17 oJV O N. GORICA 2/15 O TRŽIČ 0/15 o KRANJ LJUBLJANA 0/16 POSTOJNA O -1/14 KOČEVJE MARIBOR O 0/14 PTUJ O M. SOBOTA 01/14 REKA 2/15 ZAGREB 0/14 O ^NAPOVED ZA DANES Na vseh območjih bo jasno z možnostjo kopren. Pihali bodo lahni krajevni vetrovi. Po spodnji ravnini bo zlasti v nočnih urah možna megla. Povečini jasno bo, le v osrednji in v vzhodni Sloveniji bo občasno bolj oblačno. Najnižje jutranje temperature bodo od -2 do 3, na Primorskem okoli 5, najvišje dnevne od 14 do 18 stopinj C. J o GRADEC 0/14 vesolje - Načrti agencije Roskosmos Rusija želi na Luno, Mars, Venero in Jupiter MOSKVA - Rusija namerava poslati misije na Luno, Mars, Venero in Jupiter, v načrtu do leta 2030 pa ima tudi posodobitev vesoljskega sektorja, ki se trenutno nahaja v krizi, po pisanju ruskega časnika Ko-mersant razkriva ambiciozna strategija ruske vesoljske agencije Roskosmos. Kot še piše Komersant, se Roskosmos ne bo odpovedal raziskovanju drugih planetov. Zato načrtuje niz misij, ki med drugim vključujejo temeljito preučevanje Lune s pomočjo robotov, vključno z zbiranjem vzorcev tal, prav tako pa tudi Venere in Jupitra. Iz strategije do leta 2030, ki ga je minuli teden prejela ruska vlada, nadalje izhaja, da namerava Roskosmos poslati tudi človeško posadko na Luno, kar naj bi se zgodilo še pred letom 2030. Poleg tega želi ruska vesoljska agencija v sodelovanju s tujimi partnerji na Marsu razmestiti mrežo trajnih znanstvenih postaj. Roskosmos namerava nadalje zgraditi novo raketo Angara, novo vesoljsko ladjo za lete s kozmonavti ter zamenjati sovjetsko tehnologijo, ki jo trenutno še vedno uporabljajo in jim je v lanskem letu povzročila nemalo težav.V skladu z načrti naj bi bil kozmodrom Vostočni na ruskem Daljnem vzhodu leta 2015 nared za izstrelitev satelitov. Do leta 2015 naj bi Rusija vlagala v nabavo tuje tehnologije, s katero želi posodobiti vesoljski sektor, medtem ko naj bi se po letu 2020 zanašala zgolj na ruske komponente. (STA) BOSTON - Znanstveniki ameriške univerze Harvard so na podlagi rezultatov dolgoletne raziskave potrdili, kar so mnogi že domnevali že dlje časa, namreč, da uživanje rdečega mesa, še posebej predelanega, opazno poveča nevarnost prezgodnje smrti. Podobno velja tudi za uživanje sladkanih pijač. Raziskava je zajela 37.698 moških in 83.644 žensk, ki so jih spremljali 22 oziroma 28 let. Udeleženci so morali vsaka štiri leta izpolniti vprašalnik o prehrambenih navadah. Uživanje ene porcije rdečega mesa - govedine, svinjine ali jagnjetine - na dan poveča nevarnost prezgodnje smrti za 13 odstotkov. Uživanje predelanega rdečega mesa, kot so klobase, salame, slanina ali hrenovke, pa nevarnost poveča kar za 20 odstotkov. Če rdeče meso zamenjajo razni oreščki, nevarnost prezgodnje smrti pade za 19 odstotkov, perutnina in polnozrnati kruh jo znižata za 14 odstotkov, ribe pa za sedem odstotkov. Za Američane so usodne tudi sladkane pijače. To je ugotovila študija, ki je 22 let spremljala 42.000 moških. Kozarec sladkane pijače na dan poveča nevarnost prezgodnje smrti za 20 odstotkov. Študiji nista le koristen napotek za ljudi, temveč tudi za ameriško zdravstvo. Kar 75 odstotkov letnih stroškov za zdravstvo, ki v ZDA znašajo 2600 milijard dolarjev, namreč odpade na kronične bolezni, ki jih v veliki meri povzročajo prav slabe prehrambene navade. (STA) Ženske skrbi moško reproduktivno zdravje NEW YORK - Nekaj kongresnic in senatork ameriških zveznih držav se je odločilo, da ne bodo zgolj mirno spremljale poskusov moških kolegov, da ženskam omejijo pravico do splava. Skušajo jim vrniti z isto mero, čeprav doslej brez uspeha. Vloženih je bilo namreč kar nekaj zakonskih predlogov glede moškega reproduktivnega zdravja. Lani so v ameriških zveznih državah sprejeli 92 zakonskih določil, ki omejujejo pravico do splava. Virginija je med drugim skušala sprejeti zakon, ki bi od žensk pred splavom poleg ostalih za mnoge ponižujočih postopkov zahteval vaginalni ultrazvok. Predlog o vaginalnem ultrazvoku je bil zavrnjen, vendar morajo zdaj prebivalke Virginije vseeno na ultrazvok in svetovanje pred splavom. Državna senatorka Virginije Janet Howell je zato k zakonu o ultrazvoku predlagala amandma, da morajo vsi moški, preden lahko dobijo viagro, na rektalni pregled. Amandma so zavrnili, podobno kot vrsto drugih, s katerimi želijo ženske nasprotnemu spolu pokazati, kakšen je občutek, če se nekdo, ki ne ve, o čem govori, vpleta v reproduktivno zdravje. Državna senatorka iz Ohia Nina Turner predlaga zakon, ki bo moškim, preden bodo dobili via-gro, naložil obvezen pregled srca, svetovanje o stranskih učinkih in celibatu kot možni izbiri življenjskega sloga, pri katerem viagra ni pomembna. Turnerjeva trdi, da jo pri predlogu vodita le ljubezen in skrb za zdravje moških. (STA) študija - Ovira za dolgotrajnejše misije Pri astronavtih pogoste težave z očmi WASHINGTON - Pri astronavtih, ki so v vesolju preživeli več kot mesec dni, se pojavljajo težave z možgani in očmi, kar bi utegnila biti ovira za načrtovane dolgotrajnejše vesoljske misije, so ugotovili ameriški znanstveniki. Znanstveniki so v raziskavi, objavljeni v reviji za radiologijo, analizirali rezultate slikanja z magnetno resonanco 27 astronavtov, ki so v vesolju preživeli povprečno 108 dni, bodisi na misiji raketo-plana ali na krovu Mednarodne vesoljske postaje (ISS). Misije raketoplanov so običajno trajale nekaj tednov, medtem ko bivanje na ISS lahko traja tudi več kot pol leta. Načrtovana misija na Mars pa bi lahko trajala leto in pol. Pri astronavtih, ki so v vesolju preživeli več kot mesec dni, so raziskovalci odkrili vrsto zapletov, podobnih sindromu, ki ga povzroči nepojasnjen pritisk v možganih. Ti simptomi vključujejo odvečno tekočino okoli vidnega živca pri 33 odstotkih astronavtov, zajetih v raziskavo, in stanjšanje mrežnice pri 22 odstotkih. 15 odstotkov jih je imelo otekel vidni živec, pri 11 odstotkih pa so opazili spremembe na hipofizi in njeni povezavi z možgani. Podobne simptome, ki lahko povzročijo težave z vidom, imajo tudi ljudje, ki so doživeli nepojasnjeno zvišanje pritiska v možganih oz. intrakranialno hi-pertenzijo. (STA) 20 Sreda, 14^ marca 2012 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu NOGOMET - Povratna tekma osmine finala lige prvakov Za Inter usoden zadetek v 92. minuti Inter - Olympique Marseille 2:1 (0:0) Strelci: Milito v 75., Brandao v 92. in Pazzini iz 11-m v 96. min. Inter: Julio Cesar, Maicon, Lucio, Samuel, Nagatomo, Poli (Cambiasso), Stankovic, Zanetti, Sneijder (Pazzini), Milito, Forlan (Obi). Trener: Ranieri. Marseille: Mandanda, Azpili-cueta, Diawara, N'koulou, Morel, Diarra, M'Bia, Amalfitano, Valbuena (Brandao), Ayew (Bracigliano), Remy (Cheyrou). Trener: Deschamps. MILAN - Končala se je Interje-va pot v ligi prvakov, čeprav so premagali francosko ekipo, ki je na prvi tekmi zmagala z 1:0. Črno-modri so imeli tudi kanček smole. Ranierijevi varovanci so se potrudili in so v drugem polčasu povedli z Militom, ki je bil po kotu najbolj spreten v gneči v kazenskem prostoru. Ko so bili že vsi psihološko pripravljeni na podaljšek, je Brandao izkoristil dolgo vra-tarjevo podajo in nespreten poseg domačih branilcev. Žogo mu je uspelo potisniti za Cesarjev hrbet. V zadnjem napadu pred trikratnim sodnikovim žvižgom si je Pazzini izboril najstrožjo kazen (in izključitev vratarja Mandande). Interjev napadalec je bil z bele točke natančen, toda hitro zatem je sodnik piskal konec. Veselje Francozov in žalost črno-mo-drih, ki so v prvem polčasu zamudili vsaj dve dobri priložnosti za gol. Se- Interjev napadalec Milito je tako premagal francoskega vratarja ansa zona Interja postaja tako vse manj zanimiva. Črno-modrim ostaja le prvenstvo in poskus uvrstitve v evropsko ligo. Navijači močno pogrešajo Mourinhove slavne čase. POKER GOMEZA - Vozovnico za polfinale si je zagotovil še muenchen-ski Bayern, ki je kar s 7:0 premagal švicarski Basel. Med strelce so se vpisali: Robben (v 11.), Muller (42.), Gomez (44.,50., 61. in 67.) ter Robben (v. 81.) Neapeljčani zasedli angleško prestolnico LONDON - V angleško prestolnico je že včeraj odpotovalo okrog pet tisoč navijačev Napolija. Vsi ne bodo imeli priložnosti, da stopijo na Stamford Bridge, ker toliko vstopnic ni na razpolago. Napoli je na prvi tekmi osmine finala pod Vezuvom zmagal s 3:1. Mazzarijevi varovanci bodo morali nocoj paziti na Drogbaja in soigralce, ki kujejo maščevanje. Na drugi tekmi osmine finala bo Real Madrid gostil moskovski CSKA. Na prvi tekmi sta se moštvi razšli z neodločenim izidom 1:1. Nibali pred vsemi ANCONA - Vincenzo Nibali (Liquigas) je zmagovalec kolesarske dirke od Ti-renskega do Jadranskega morja. Na zadnji, sedmi etapi, devetidlometrskem kro-nometru v San Benedetto del Trontu, je bil deveti z 20 sekundami zaostanka, kar je zadoščalo za skupen uspeh. Krono-meter je dobil Švicar Fabian Cancellara (RadioShack). Nibali je tako zadnji dan dirke nadoknadil zaostanek za doslej vodilnim Američanom Chrisom Horner-jem. Slednji je včeraj zaostal več kot 40 sekund za Cancellaro ter se moral na koncu zadovoljiti s skupnim drugim mestom in 14 sekundami zaostanka za Nibalijem. Radodarni Raul BERLIN - Raul, nekdanji španski re-prezentant in član madridskega Reala, ki si trenutno kruh služi pri nemškem prvoligašu Schalkeju, je nemškemu muzeju ob 400. zadetku med profesionalci podaril dres in žogo. Raul je do strelskega mejnika prišel 19. februarja, ko je njegov Schalke v nemški bunde-sligi s 4:0 odpravil Wolfsburg. Olimpija podaljšala upanje LJUBLJANA - Hokejisti Tilie Olimpije so v četrti polfinalni tekmi lige Ebel premagali Black Wings Linz z 2:1 (0:1, 2:0, 0:0). Izid v zmagah so Ljubljančani tako znižali na 1:3. Moštvi igrata na štiri zmage, naslednja, morda že odločilna tekma bo v četrtek v Linzu. Novi selektor je Gorbačov LJUBLJANA - Predsedstvo Odbojkarske zveze Slovenije je potrdilo Olega Gorbačova, sicer trenerja ženske ekipe Calcit Kamnik, za novega selektorja slovenske ženske izbrane vrste Slovenije. Gorbačov je na selektorskem mestu nasledil Tilna Kozamernika, ki je odstopil zaradi klubskih obveznosti. KOŠARKA Acegas proti ugodnemu nasprotniku TRST - Tržaški AcegasAps bo jutri igral zaostalo tekmo v Fa-brianu, ki je prejšnji mesec odpadla zaradi neugodnih vremenskih razmer. Jutrišnji nasprotnik je med slabšimi ekipami cele lige, saj je zbral samo 8 zmag v 26. kolih (eno samo zmago v zadnjih petih kolih). Na papirju ekipa sicer ni tako slaba, saj lahko računa kar na dva Argentinca, organizatorja igre Gilardija (190 cm) in mladega beka D'Arriga (19 let, 190 cm), Tretji Argentinec, izkušeno krilo Mario Gigena (201 cm), je ekipo zapustil prejšnji mesec. Tu je še nekaj dobrih domačih igralcev, kot so beka Iardella (187 cm) in Fontani (195 cm), krilo Sgobba (200 cm) in krilna centra Usberti (201 cm) in Tra-pella (205 cm), ki pa v zadnjih kolih zaradi poškodbe ni igral. Ekipa iz Mark nima izrednega napada, saj dosega povprečno manj kot 64 točk na tekmo. Tržačani, ki imajo dobro obrambo, morajo torej prav na tem elementu graditi zmago. Marko Oblak NBA: Udrih razpoložen NEW JERSEY - V severnoameriški košarkarski ligi NBA je Beno Udrih z Milwaukee Bucks s 105:99 premagal New Jersey Nets. Slovenski košarkar je pod obročema preživel 33 minut, v tem času pa je dosegel 15 točk, sedem podaj, tri skoke, enkrat pa je uspešno ukradel žogo. LIGA ABA - Izidi: Zlatorog - Buducnost 62:72, Helios - Mac-cabi 53:71, Krka - Radnički 73:69, Cibona - Zagreb 84:88. SMUČARSKI SKOKI - Finale svetovnega pokala Planica snežna kraljica KRANJSKA GORA - V dolini pod Poncami je vse nared za največji slovenski športni praznik. Ker so slovenski orli na čelu s svetovnim prvakom v poletih Robertom Kranjcem to sezono v odlični formi, ugodna pa je tudi vremenska napoved, prireditelji konec tedna na velikem finalu svetovnega pokala v smučarskih skokih sezone 2011/12 pričakujejo okoli 60.000 obiskovalcev. »Naredili smo vse, da bodo v Planici tudi letos tri čudovite tekme. Letalnica je zelo dobro pripravljena, tako da bo omogočala dolge in varne polete. Rad bi poudaril predvsem dve stvari; tudi letos poteka akcija Planica brez alkohola in naša želja je, da bi šlo res za pravi športni praznik, poleg tega pa je četrtek namenjen otrokom, saj želimo ljubezen do športa prenesti na najmlajše, tako da bomo skupaj Zavarovalnico Triglav pod Ponce pripeljali več tisoč otrok,« je na novinarski konferenci v Ljubljani dejal predsednik organizacijskega odbora Drago Ba-hun in dodal, da je letošnja izvedba tekmovanja še posebej pomembna, saj Planica kandidira za organizacijo nordijskega svetovnega prvenstva 2017, odločitev o prireditelju - poleg Planice kandidirajo še Oberstdorf, Lahti in Zakopane - pa bo znana konec maja. Proračun prireditve je letos 1,9 milijona evrov, je razkril generalni sekretar OO Primož Finžgar: »Zadnja leta smo pla-niško prireditev vselej tudi s finančnega vidika izpeljali uspešno, tako da je za nas ključno, da vsak dan tekmovanja izpeljemo vsaj eno serijo. Če nam bo to uspelo, bomo tudi letos tekmovanje končali s pozitivnim rezultatom.« Vodja tekmovanja Jelko Gros je zagotovil, da je velikanka bratov Gorišek dobro pripravljena, saj so se priprave na finale začele že s prvim mrazom. Izdelali so namreč trikrat več snega, kot ga potrebujejo, tako da jih toplo vreme ne moti preveč. »Spomladi leta 2013 začnemo obnavljati letalnico, tako da bo že svetovni pokal 2014 na večji napravi. Projektantska skupina se je po našem nasvetu obrnila na Jane- V dolini pod Poncami je vse nared za največji športni praznik v Sloveniji. Lani sta na velikanki v Planici zmagala Gregor Schlierenzauer (Avt) in Kamil Stoch (Pol) za Goriška, ki bo na podlagi izkušenj, ki jih je vlil tudi v za zdaj največjo letalnico na svetu v Vikersundu, izoblikoval krivuljo,« je dejal Gros, ki pa že letos pričakuje dolge polete: »Takšno vreme, ki je napovedano za konec tedna, je idealno za ustvarjanje termi-ke. Tako da sam pričakujem kar nekaj poletov, dolgih med 230 in 240 metri.« Danes bo nekje med 10. in 11. uro zjutraj najprej na sporedu preizkus letal-nice, prvi pa se bo po velikanki spustil Jaka Rus. Jutri, ko bo pod Poncami dan otrok, bodo na sporedu kvalifikacije, v petek popoldan prva posamična tekma, v soboto moštvena, v nedeljo pa še veliki finale sezone najboljše trideseterice smučarskih skakalcev v svetovnem pokalu, ki se bo predstavila po obratnem vrstnem redu najboljših v točkovanju poletov. Planica 2012 SPORED, danes: 10.00 uradni preizkus letalnice; jutri: 09.00 poskusna serija I, 10.00 poskusna serija II, 11.00 kvalifikacije, 12.00 zabavni program za otroke; petek: 14.15 poskusna serija, 15.15 prva serija, 16.15 finale, 17.00 slovesna razglasitev rezultatov, 17.15 začetek zabavnega programa - 80's Band, 20.00 sprejem v hotelu Larix Planica 2017; sobota: ekipna tekma: 09.00 poskusna serija, 10.00 prva serija, 11.00 finale, 12.00 slovesna razglasitev rezultatov, 12.20 začetek zabavnega programa - Mi2, 20.00 uradna podelitev štartnih številk (Kranjska Gora); nedelja: 09.00 poskusna serija, 10.00 prva serija, 11.00 finale, 12.00 slovesna razglasitev rezultatov, 12.30 zabavni program - Show Band Klobuk. NAGRADE Mazejevi 206 tisoč € SCHLADMING - Pred zaključnim dejanjem sezone v Schlad-mingu so znani dosedanji največji za-služkarji v svetovnem pokalu. Pri ženskah je samo z nagradami za uvrstitve s tekem največ zaslužila Američanka Lindsey Vonn (425.000 evrov), pri moških pa Avstrijec Marcel Hirscher (340.000). Edina Slovenka v elitni družbi Tina Maze je doslej pobrala 206.000 evrov. Končni seznam bo znan po zadnjih tekmah in podelitvi še preostalih nagrad za osvojene zmage v skupnih seštevkih. Ženske: 1. Lindsey Vonn (ZDA) 425.000 evrov; 2. Maria Hofl-Riesch (Nem) 230.000; 3. Marlies Schild (Avt) 216.000; 4. Tina Maze (Slo) 206.000; 5. Viktoria Rebensburg (Nem) 163.000. Moški: 1. Marcel Hirscher (Avt) 340.000; 2. Ivica Kostelic (Hrv) 269.000; 3. Beat Feuz (Švi) 247.000; 4. Didier Cuche (Švi) 234.000; 5. Klaus Kroll (Avt) 147.000; 8. Cristian Deville (Ita) 132.000. TRENING - V Schladminguso pod streho spravili prvi uradni ženski trening smuka pred zadnjo smu-kaško preizkušnjo v tej sezoni. Najhitrejša je bila tekmovalka Liech-tensteina Tina Weirather (1:50,26). Zelo dobro se je odrezala Tina Maze, ki je s četrtim časom (+ 1,16) pristala tik za najboljšimi. Pri moških je bil najhitrejši švicarski veteran Didier Cuche (1:50,70). Edini slovenski smukač v Schladmingu Andrej Šporn je bil pri repu na 21. mestu (+ 3,37). Italijan Dominik Paris je vpisal drugi čas (+ 0,91). / ŠPORT Sreda, 14. marca 2012 21 SKOKI V VODO - Trenerka Sigrid De Riz o uspehih Sofie Carciotti »Da skačeš s stolpa, moraš biti pogumen« Sigrid De Riz, trenerka tekmovalne ekipe skokov v vodo tržaškega društva Trieste Tuffi, je bila v nedeljo zvečer upravičeno zadovoljna. Na zimskem državnem prvenstvu po kategorijah v tržaškem bazenu Bianchi je njeno društvo osvojilo prvo mesto na društveni lestvici, mnogi njeni tekmovalci in tekmovalke pa so se povzpeli na zmagovalne stopničke. Med temi tudi 18-letna Sofia Carciotti, ki je na tekmi s stolpa med mladinkami dosegla v karieri pomemben mejnik: prvič je osvojila državni naslov, čeprav se s tem športom ukvarja šele tri leta. »Na takih selekcijskih tekmah vedno zasleduješ dva cilja. Važno je, da dosežeš normo za nastop na mednarodni ravni, moraš pa biti vsaj drugi, da lahko na mednarodni ravni sploh nastopiš v sklopu reprezentance,« je povedala Sofiina trenerka. In Sofia je uspešno izpolnila obe nalogi, saj je z izidom 314,90 točke zadostila merilom mednarodne zveze za nastop na letošnjem mladinskem EP, ki bo julija v avstrijskem Gradcu. Sigrid De Riz nam je tudi razložila, kaj ta rezultat pomeni. »Norma za nastop na EP, letos je znašala 304 točke, vsako leto odgovarja rezultatu, ki ga je leto prej dosegla zadnja med finalistkami prvenstva, na začetku sezone pa se trenerji v Italiji tudi poenotimo o kriterjih ocenjevanja, ki upoštevajo mednarodne trende.« Skratka, z izidom, ki ga je dosegla v Trstu, bi se Sofia na zadnjem EP-vsaj teoretsko - iz kvalifikacij gladko uvrstila v finale. Sigrid De Riz je za nas tudi ocenila petkov nastop slovenske tekmovalke, ki obiskuje liceja Franceta Prešerna. »Sofia je pokazala lep napredek na psihološki ravni. To je šport, ki zahteva veliko samoobvladanja. Stres in Sofia Carciotti (v sredini) na zmagovalnem odru državnega zimskega prvenstva v Trstu napetost sta zelo velika. Zanjo je bila to zadnja priložnost, da zmaga med mladinkami, zato je bila še toliko bolj pod pritiskom. Poleg tega se ji je prvi obvezni skok ponesrečil, kar je še dodatno otežilo njen nastop. Vendar je bila še naprej zbrana in je od drugega do osmega skoka skakala zelo solidno. Daleč od tega pa, da bi bil to njen življenjski nastop. Sofia zmore še mno- Lahko v tem športu uspe tekmovalka, ki je svojo pot začela pri petnajstih letih? »Ko je Sofia prišla k nam v bazen, je bila stopnja njena osnovne fizične in atletske pripravljenost že zelo visoka. Če ne bi prej vadile gimnastiko vsak dan, ne bi imela nobene možnosti, da bi se uveljavila v tem športu pri petnajstih letih. Normalno je namreč, da začneš pri sedmih, osmih letih. Tudi jaz sem bila telovadka. Vem kaj to pomeni. Stvar ima svoje dobre in slabe plati. Na začetku je bilo treba odpraviti nekaj priučenih gibov, ki so ustrezni za gimnastiko, neustrezni pa za skoke v vodo. Če k temu dodate še odpravljanje napak, ki jih tako in tako ima vsakdo, nihče ni rojeni šampion, si lahko predstavljate, koliko je bilo dela. To- da Sofia je že od vsega začetka pokazala veliko voljo. Je odločna, verjame v to kar dela, mnogo je že dosegla.« Se lahko uveljavi tudi na mednarodni ravni? »Prav gotovo. Med mojimi atleti je tudi Brenda Spaziani. Tudi ona se je najprej ukvarjala z orodno telovadbo, tudi ona je začela zelo pozno s skoki v vodo, letos pa je bil njen trud končno poplačan. V Londonu bo poleti prvič nastopila na olimpijskih igrah, stara 28 let. To je dokaz, da se lahko vsak športnik stalno izboljša. Po sposobnostih je Sofia skakalka, ki prav tako lahko doseže dosti.« Katere so njene najboljše značilnosti? »Njena disciplina je skok s stolpa. Trda podlaga stolpa je za bivšo te-lovadko bolj ustrezna kot prožna deska, ki zahteva drugačne dinamike in drugačen tempo. Skok s stolpa pa ti mora biti tudi všeč, predvsem moraš biti pogumen. Je sicer stvar vsakodnevne vadbe, Sofia še vedno skače z različnih višin, toda če nisi pogumen, ne moreš delati rotacij in vijakov z višine desetih metrov. Vedeti morate, da vstopaš v vodo s hitrostjo 80 km na uro. Eno je, da skok obvladaš, drugo je, če preizkušaš nove like. Da se tega lotiš, moraš biti pač karakter. Poleg tega ima Sofia vrsto dobrih potencialnosti za ta šport. V zraku se na primer zelo hitro zavrti.« Če povlečeva črto... »Smo v fazi gradnje. Upam, da bo nastop na evropskem prvenstvu za So-fio bogata in zanimiva izkušnja. Smo v fazi gradnje, toda Sofia se že uveljavlja tudi na članski ravni. Tudi tam je v bistvu zelo blizu vrha.« A. Koren ALPSKO SMUČANJE - 31. Zamejsko prvenstvo NOGOMET - Deželni mladinci V Forniju di Sopra ne, Kras zapušča dno, kjer mogoče v Sappadi? vse bolj sameva Vesna Predsednik SK Brdina Marko Piccini Smučarski sezoni letos grozi predčasni konec. Zaradi pomanjkanja snega in visokih temperatur v nedeljo ne bo 31. zamejskega smučarskega prvenstva, ki bi ga morali organizatorji openskega SK Brdina izpeljati v kraju Forni di Sopra. »Danes (včeraj op. ur.) so nas poklicali iz Fornija in nam sporočili, da v nedeljo ne bo mogoče izvesti tekmovanja. Zaradi visokih temperatur namreč ne uspejo vzdrževati prog. Sneg se topi, tako da bodo smučišča v Forniju odprta najbrž le do jutri,« je povedal predsednik Brdine www.primorski.eu1 Marko Piccini, ki je že v ponedeljkovi športni oddaji Športel na TV Koper-Capodistria opozoril na možnost preložitve tekmovanja na kasnejši termin. »Ker bi radi končali letošnjo sezono na najboljši način, razmišljamo, da bi zamejsko prvenstvo poskusili izpeljati v nedeljo, 25. marca, in sicer ne v Forniju, ampak v Sappadi, kjer so nam zagotovili, da bo sneg zdržal še nekaj časa,« je načrt B orisal Piccini in dodal: »Preverili bomo še to možnost, saj bi bilo škoda, da ne bi bilo zamejskega smučarskega prvenstva, ki je med našimi smučarji zelo priljubljeno tekmovanje.« Organizatorji so se sestali sinoči. Zamejsko smučarsko prvenstvo je odpadlo le leta 1993. Dodatek V vrstnem redu zadnje četrte tekme Primorskega smučarskega pokala je izpadlo ime Andreja Kosmača (Devin), ki se je v kategoriji amaterjev uvrstil na 9. mesto (čas 54,11). Kras - Fincantieri Monfalcone 3:0 (1:0) Strelca: Visca in D' Aliesio 2 Kras: Paolich, Rossone (Bianco), Pečar, Cinque, Papapico, Ridolfi, Pi-kiz, Vesnaver, Visca (Bovino), D' Aliesio (Furlan), Caselli (Cigna). Trener: Cinque. Krasovci so stopili na igrišče s pravo mentaliteto. Vezista Ridolfi in Vesnaver sta imela popoln pregled nad igro. Po levem in desnem boku so večkrat prodirali v kazenski prostor in se vključevali v igro. Vsi so se izkazali. Obramba je večkrat dobro posredovala in ustavila vsako nasprotnikovo priložnost, tako da je imel vratar Paolich le malo dela. V napadu bi lahko bila ekipa še bolj konkretna, saj je zapravila vsaj tri priložnosti za gol. »Igrali smo zelo povezano in se branili zelo dobro. Faza obrambe se je v bistvu začela z napadalci, ki so takoj sprožili oster pressing,« je dejal spremljevalec Tullio Simeoni. (mip) Ronchi - Vesna 5:1 (3:1) Strelec: A. Marjanovic. Vesna: M. Vidoni, A. Vidoni, Terzon, Cerkvenic, A. Marjanovic, Viviani (Bonetta), G. Kerpan, A, Kerpan, Bub-nich, Rebula, A. Marjanovic (Stan-cich). Trener: De Castro. Mladinci Vesne so po slabi predstavi zasluženo izgubili proti ekipi iz Ronk. Uvodni del tekme je bil sicer izenačen, čeprav so gostje prepoceni hitro prejeli dva gola. Za 2:1 je poskrbel Alek-sandar Marjanovic. Že pred odmorom je sodnik izključil dva nogometaša Vesne, Marka Marjanovica in Bubnicha, tako da so De Castrovi varovanci imeli vse bolj težko nalogo. V drugem delu so popolnoma prepustili pobudo domačinom. Ostali izid: Pro Cervignano - San Luigi 2:4. Vrstni red: Trieste Calcio 58, San Luigi 52, Pro Romans 33, Ufm, Ronchi, Pro Cervignano 30, Ponziana 25, Zaule 24, Muggia 23, S. Andrea, Audax 22, Kras 21, Costalunga 16, Vesna 14. ODBOJKA Brežanke in Olympia uspešni, Zalet KO 1. ŽENSKA DIVIZIJA Lucchini - Zalet 3:0 (25:22, 25:13, 25:14) Zalet: Škerl, Vidoni, Ghezzo, Klobas, Kralj, Valič, Bembi, Cabrelli, Grego-ri, Cibic, Paoli (L1), Devetak (L2). Trenerka: Tania Cerne Okrnjene zaletovke so nepričakovano izgubile proti skromnemu Lucchi-niju, ki ima v svojih vrstah le eno dobro odbojkarico, Sabrino Gavagnin, ki je nekaj let igrala pri Kontovelu. Naša ekipa je zaigrala zelo slabo, še posebno na mreži, kjer je bila premalo prodorna, preveč pa je bilo tudi napak v napadu. Zaletov-ke so se rahlo predramile v tretjem setu in povedle z 8:2, to pa je bilo tudi vse, saj so nato spet odpovedale, nasprotnicam pa je šlo vse od rok, tako da so se zasluženo veselile nenadejane zmage. Upajmo, da bo Zalet čim prej spet igral v popolni postavi, da bo lahko pokazal, kaj velja. (T.G.) UNDER 14 MOŠKI Gruppo Taboga - Olympia Ferstyle 2:3 (25:10, 25:12, 22:25, 19:25, 11:15) Olympia: Terpin 10, Komjanc 20, Pisk 8, Lupoli 6, Mitja Pahor 7, Tadej Pahor 1, Sfiligoi 0. Trener: Vogrič. Na povratni tekmi proti ekipi iz Tal-massonsa so se morali odbojkarji Olym-pie precej namučiti. Olympia je nastopila brez standardnega podajalca Lavren-čiča in Lupoli, ki ga je zamenjal, je imel med tekmo bolečine v kolenu. V prvih dveh setih so slavili zmago domačini, ki so učinkovito servirali, malo grešili in napadali z edinim boljšim igralcem, ki so ga imeli na razpolago. V tretjem setu, ko so že vodili, je prišlo do preobrata. Vogričevi varovanci so se prilagodili igri in točko za točko ujeli nasprotnike ter osvojili niz. Domačine, ki so že mislili, da bodo gladko zmagali, je zajela trema in tudi v četrtem setu niso več ogrožali igre gostov, ki so takoj povedli in ohranili prednost do konca seta. V petem nizu, so gostje vodili do osme točke. Po zamenjavi igrišča je prišla na dan večja volja do zmage Olympie, ki je v končnici s petimi napadi kapetana Komjanca in z asom Pahorja strla odpor nasprotnika. UNDER14 ŽENSKE Ricreatorio Brunner - Breg 0:3 (12:25, 13:25, 20:25) Breg: Camassa, Cataruzza, Olenik, Meneghetti, Jež, Muiesan, Maver, De Bernardi. Trener: Zeriali. Trenerka Brega Daniela Zeriali je po tekmi priznala, da so bile tokrat nasprotnice šibkejše. »Zmagale smo brez večjih težav. Le zadnji set, ker smo popustile, je bil nekoliko bolj izenačen,« je ocenila Zerialijeva. V prvih dveh setih so odbojkarice Brega zmagale z dobrimi servisi in natančnimi napadi. V zadnjem setu so domačinke povedle s 4:0, nato pa je bila tekma precej izenačena (17:17). V zadnjem delu so se Zerialijeve varovanke zbrale in z dobro igro zasluženo zmagale. KOŠARKA Brežani zlahka DRŽAVNI UNDER 15 Breg - Don Bosco 79:46 (24:12, 47:19, 59:34) Breg: Gelleni 8, Crismani 15, Zobec 22, Bole 6, Vascotto, Norbedo 11, Stagni 2, Fonda 4, Giacomini 11. Trener: Jako-min. Brežani so brez večjih težav premagali slabšega nasprotnika. Varovanci trenerja Roberta Jakomina so vodili vse od začetka. Na stažu vratarjev v Biljah tudi igralci Juventine in Mladosti Nogometni klub Bilje je pred kratkim gostil nogometno šolo »Scuola portieri«, ki je organizirala staž za mlade vratarje, na katerem so znanje izpopolnjevali mladi vratarji štandre-ške Juventine, doberdobske Mladosti ter vratarji iz Slovenije in nekaterih drugih tržaških in goriških društev. Staž so vodili predsednik in trener Vittorio Baccari, trener Dario Zanier in nekaj drugih sodelavcev. Treniralo je okrog trideset vratarjev od 8. do 15. leta starosti, tako v italijanskem kot v slovenskem jeziku. naše ekipe v starejših mladinskih kategorijah - Košarkarji Brega under 15 Kvaliteta je resnost Trener Sila s svojimi varovanci med minuto odmora kroma TRENER Borut Sila Borut Sila (19. april 1981) je svojo trenersko pot začel v študentskih letih v Ljubljani pri KK Parklji Bežigrad, kjer razvijajo enega izmed najboljših slovenskih košarkarskih mladinskih sektorjev. Tam je treniral pet let, v sezoni 2005/06 pa je prestopil k Bregu. Najprej se je dolinskemu klubu pridružil kot igralec, naslednje leto pa je prevzel tudi trenersko vlogo. Nekaj let je imel dvojno vlogo, zdaj pa je samo trener. V Sloveniji ima najvišjo trenersko izobrazbo, v Italiji pa je državni trener. Doslej je treniral izključno mlade, v naslednjih letih pa bi se rad preizkusil tudi z vodenjem članske ekipe. Sila je sicer profesor športne vzgoje v osnovni šoli v Divači. Breg U15 Michael Bazzarini 1997 180 Alex Bole 1997 175 Giacomo Crismani 1997 180 Daniele Fonda 1997 185 Luca Gelleni 1997 190 Luka Giacomini 1997 185 Matteo Norbedo 1997 170 Daniele Stagni 1997 190 Thomas Vascotto 1997 170 Lenard Zobec 1997 194 Trener: Borut Sila Pomožni trener: Robert Zovatto Spremljevalca: Mauro Bandi in Robert Jokomin Med perspektivne košarkarske mladinske ekipe pri nas sodi desetčlanska skupina igralcev Brega, ki pod vodstvom Boruta Sile igra v zahtevnem državnem prvenstvu Under 15. Jedro ekipe sestavljajo igralci, ki skupaj nastopajo že od minibasketa dalje, trije pa so se iz tržaških klubov pridružili v zadnjih sezonah. Petnajstletniki trenirajo štirikrat tedensko, včasih tudi s pomožnim trenerjem Robertom Zovattom. Zaradi prostorske stiske v domači dvorani v Dolini, trenirajo dvakrat tedensko pri Dom-ju, po enkrat pa na stadionu Rocco, v Dolini pa ob sobotah igrajo domače tekme. Kapetan ekipe je Luka Giacomini, ki je svojo športno pot začel že pri otroški telovadbi s Tinetom Krašovcem. Li-derja ekipe ni, trener je le povedal, da je v ekipi več dobrih posameznikov, ki dosegajo več kot deset točk na tekmo. »Kvaliteta ekipe pa je predvsem resnost, saj so na treningih skoraj vedno prisotni vsi in tudi ne zamujajo,« je svoje varovance pohvalil Sila, ki meni, da celoten kolektiv zelo hitro napreduje, zato bodo tudi pomanjkljivosti kmalu odpravili: »Osvojiti morajo še nekaj tehničnih elementov in agresivnost v obrambi.« V deželi so med nadpovprečno visokimi ekipami, označuje jih soliden met od zunanjih položajev in izpod koša. V prejšnjih letih so osvojili več turnirskih zmag v Trstu, leta 2009 so na mednarodnem turnirju v Turinu osvojili tudi 2. mesto, letos pa so Zobec, Gelleni, Nor-bedo in Crismani tudi vključeni v ožji izbor deželne reprezentance. »Cilj vadbene skupine je, da bi že naslednje leto ali pa čez dve sezoni sestavljali jedro članske ekipe. Nekateri že letos občasno trenirajo s člani,« je povedal Sila, ki pravi, da je dobro, ko bi mlade košarkarje vključevali med člane že pri 16. ali 17. letu, ne pa pozneje, kot se običajno dogaja pri nas. V letošnjem državnem prvenstvu Under 15 so v vrhu lestvice, tako da bodo po vsej verjetnosti nastopili na dodatnih kvalifikacijskih meddeželnih tekmah za uvrstitev v državni finale 16 najboljših ekip v Italiji. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 15. marca 2012 1 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.20 Tv Kocka: Risanka »Hrček Miha« - Želvak Cene in orel Jurij 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.45 Aktualno: Unomattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Aktualno: La prova del cuo-co 13.30 Dnevnik, gospodarstvo in Focus 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.15 Aktualno: La vita in diretta 17.00 Parlament, Dnevnik in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Nogomet: Champions League, Chelsea -Neapelj, prenos 22.45 Šport: 90° Minuto Champions 23.30 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa) 1.05 Dnevnik, Focus in vremenska napoved 1.40 Aktualno: Sottovo- Rai Due 6.20 19.35, 0.10 Resn. show: L'isola dei fa-mosi 9 7.00 Risanke: Cartoon flakes 10.00 Aktualno: Tg2 Insieme 11.00 Variete: I fat-ti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Aktualno: L'ltalia sul Due 16.10 Nan.: La si-gnora del West 16.55 Nan.: Hawaii Squa-dra Cinque Zero 17.45 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Ghost Whisperer 20.30 Dnevnik 21.05 Dok.: La Storia siamo noi 23.10 Dnevnik 23.25 Aktualno: Presunto colpe-vole (v. F. Bonini) 0.55 Dnevnik - Parlament V" Rai Tre Film: Dream Hotel: Seychelles (rom., Av-str./Nem., '06, r. O. Retzer, i. R.M. Kubitsc-hek) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Reportaža: Viaggio a... (v. P. Brosio) 0.15 Reportaža: I saluti di Viaggio a... O Italia 1 6.00 Dnevnik 7.00 Aktualno: Tgr Buon-giorno Italia/Regione 8.00 Aktualno: Agora 9.50 Dieci minuti di... programmi dell'ac-cesso 10.00 Aktualno: La Storia siamo noi 11.00 Aktualno: Apprescindere 12.00 Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved in rubrike 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik 14.20 Dnevnik 14.50 Tgr Leonardo 15.05 Nan.: Lassie 15.55 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Kratkometraža: Per ride-re insieme con Stanlio e Ollio - Hai veramente ragione 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Chi l'ha visto? (v. F. Scia-relli) 23.15 Variete: Glob Spread 0.00 Nočni in deželni dnevnik 1.05 Dok.: Gate C (J Rete 4 6.05 Aktualno: Peste e corna 6.45 Dnevnik - kratke vesti 7.20 Show: Ieri e oggi in Tv 7.25 Nan.: Nash Bridges 8.20 Nan.: Hunter 9.40 Nan.: Carabinieri 10.50 Variete: Slow Tour 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Un detective in corsia 13.00 Nan.: La signora in giallo 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Fikken coppia in giallo 16.15 Nad.: My Life - Segreti e passioni 17.00 ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA 23.10 Film: Hitman - L'assassino (akc., Fr./ZDA, '07, r. X. Gens, i. T. Olyphant, D. Scott) 1.05 Nan.: The Shield ^ Tele 4 te: Musa Tv 22.50 Variete: Salus Tv 23.02 Nočni dnevnik 23.22 Film: Buffalo Bill (western, r. W.A. Wellman, i. A. Quinn) La 7 0.30 Film: Eroe per caso (kom., ZDA, '92, r. S. Frears, i. D. Hoffman, G. Davis) 1.30 Nočni dnevnik 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Dnevnik 8.40 Aktualno: La telefonata di Belpietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 10.05 Resnič. show: Grande Fratello 12 10.10 Dnevnik 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Variete: Uomini e donne 16.15 Talent show: Ami-ci 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.05 Dnevnik - kratke vesti 18.45 Kviz: The Money Drop (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 2.00 Variete: Striscia la notizia 21.10 Film: Gemelle (triler, It., '11, r. R. Bava, i. E. Durance, D. Pecci) 23.30 Aktualno: Matrix (v. A. Vinci) 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved 7.00 Risanke 8.40 Nan.: Settimo cielo 10.35 Nan.: Everwood 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 19.50 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.30 Nan.: Camera Café 16.15 Nan.: Provaci ancora Gary 16.40 Nan.: La vita secondo Jim 17.10 Rubrika: Bau Boys 17.45 Kviz: Trasformat (v. E. Pa-pi) 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.20 Nan.: Tutto in famiglia 20.20 Nan.: CSI - Miami 21.10 Film: Killers (kom., ZDA, '10, r. R. Luketic, i. K. Heigl, A. Kutcher) LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Aktualno: Coffee Break 11.00 Aktualno: L'aria che tira 12.30 Variete: I menù di Benedet-ta 13.30 Dnevnik 14.05 Film: Venga a prendere il caffè da noi (kom., It., '70, r. A. Lat-tuada, i. U. Tognazzi, F.R. Coluzzi) 16.00 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mon-di 17.05 Nan.: Relic Hunter 18.00 Aktualno: I menù di Benedetta 18.55 3.15 Show: G'Day La7 alle 7 19.25 3.45 Show: G'Day 20.00 Dnevnik 20.30 4.20 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Show: Un Due Tre Stella (v. S. Guzzanti) 23.45 Dnevnik in športne vesti 23.55 Nan.: Moana Jr Slovenija 1 6.05 Kultura, Odmevi, dobro jutro (pon.) 10.10 Risanke 10.45 Ribič Pepe (otr. nan.) 11.05 Zlatko Zakladko 11.20 Nan.: Habib (pon.) 12.00 Poročila 12.05 Dok. odd.: Oba-ma in jaz (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Tednik (pon.) 14.20 Duhovni utrip (pon.) 14.35 Črno beli časi (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak (pon.) 15.45 Ugriznimo znanost (pon.) 16.00 O živalih in ljudeh (pon.) 16.20 Globus (pon.) 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.25 23.40 Turbulenca 18.00 Nan.: Začnimo znova 18.25 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 1.30 Slovenska kronika 20.00 Film: Družinske vezi (ZDA) 21.35 Kratki igr. film: Oči, a lahko jaz šofiram? 22.00 Odmevi, Kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Prava ideja! 23.25 Dok. serija: Branja 23.40 Turbulenca, svet.-izob. oddaja (pon.) (t Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 23.40 Zabavni infokanal 9.25 17.15 Alpsko smučanje: finale SP - Smuk (M), prenos iz Schladminga 10.5017.50 Alpsko smučanje: finale SP - Smuk (Ž), prenos iz Schladminga 11.40 Dobro jutro (pon.) 14.10 Bilo je... (pon.) 15.05 Glasb. odd.: Muzikajeto (pon.) 15.40 Nordijsko smučanje: SP - Sprint (M in Ž), prenos iz Stockholma 18.30 Nordijsko smučanje: Pred finalom SP v smučarskih skokih 19.00 Deskanje na snegu: SP -Kros, posnetek iz Valmalenca 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Londonski vrtiljak 20.30 Športni izziv 21.00 Dok. serija: Slovensko olimpijsko stoletje 21.45 Bleščica - odd. o modi 22.15 Romska glasba in Big Band: Imer Traja Brizani, Amala in Big Band RTV Slovenija (pon.) 22.45 The Photers Jr Slovenija 3 6.00 19.55 Sporočamo 8.30 Poročila Tvs1 10.35 Slovenija in Evropa 11.05 Na tretjem... 12.00 Globus (pon.) 13.30 Dnevnik Tvs1 14.00 8. izredna seja DZ, prenosi 17.50 Kronika 19.00 Tv dnevnik - z znakovnim jezikom 20.00 23.00 Aktualno 20.30 Kontaktna oddaja 21.30 Žarišče 23.25 Odmevi (pon.) Koper 7.00 Dnevnik 7.2016.00 Dok.: Piccola grande Italia 8.30 Dnevnik 9.05 Šport: Ski magazine 9.30 Nan.: Maria Maria 11.10 Film: La piu grande avventura (western, r. J. Ford, i. H. Fonda) 12.50 Aktualno: Mukko Palli-no 13.30 Dnevnik 13.55 Variete: Today we eat Sicilian 15.15 Variete: Musa Tv 15.30 Dok.: Borgo Italia 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Rotocalco ADNKronos 19.30 Večerni dnevnik 19.55 Dok.: Patrimonio dell'Unesco 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Film: Somersault (dram., r. C. Shortland, i. A. Cornish, S. Worthington) 22.35 Varie- 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Zoom 15.00 Back stage live 15.30 Potopisi 16.00 Alpsko smučanje: SP, finale, smuk (ž in m), povzetek 17.00 Biker Explorer 17.30 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 18.00 Minute za... 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Risanka: Nell 20.00 Slovenski magazin 20.30 Dok. odd.: City Folk 21.00 Folkest v Kopru: Paolo Bonfanti band 22.15 Dok. odd.: Poffabro 22.45 Artevisione magazin - pripr. Laura Vianello 23.10 Effe's Inferno pop Pop TV 6.30 8.55, 10.05, 11.35 Tv prodaja 7.00 16.40, 17.10 Nad.: Zmagoslavje ljubezni 7.55 10.35 Nad.: Pola 9.10 Dieta z domačega loga (resn. serija) 12.05 17.45 Nad.: La-rina izbira 13.00 24UR ob enih 14.00 Najboljši domači video posnetki 14.35 Nad.: Moji dve ljubezni (nad.) 15.35 Nad.: Eva Luna 17.00 24UR popoldne 18.50 Ljubezen skozi želodec - recepti 18.55 24UR in vremenska napoved 20.00 Film: Terminal (ZDA) 22.25 24UR zvečer, Novice 22.55 Nan.: Policijska družina A Kanal A 7.05 Ninja želve (ris. serija) 7.30 Svet (pon.) 8.25 Družina za umret (hum. nan.) 8.50 13.25 Vsi županovi možje (hum. nan.) 9.15 15.40 Pa me ustreli (hum. nan.) 9.45 16.10 Nan.: Teksaški mož postave 10.40 Astro Tv 12.00 18.55 Dok. serija: Šef pod krinko 12.55 Tv prodaja 13.55 Film: Prevara dvojčic (ZDA) 17.05 Nan.: Na kraju zločina - Miami 18.0019.45 Svet 20.00 Uefa: Liga prvakov, Real Madrid - CSKA Moskva, prenos nogometne tekme 23.00 Liga prvakov - Vrhunci dneva 23.30 Film: Kako oropati banko (ZDA) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro: pravljica, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan (Boris De-vetak in Marko Sancin); 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan: Iz dežele Lužiške in njenih Srbov (pripr. Katja Kjuder); 11.00 Studio D; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Važno je sodelovati, vodi in pripravlja Peter Rustia; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Marjan Tomšič: Olive in sol, 2. nad.; 18.00 Glasbeni magazine; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.45, 8.10, 19.45 Kronika; 6.30, 8.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10 Pregled prireditev; 10.00 Skrivnosti lepote in dobrega počutja; 12.30 Opoldnevnik RK; 13.30 Na rešetu; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Večerni radijski dnevnik; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 Zborovski utrip; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Podzemlje. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00-8.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggiando (vsako uro do 19.58); 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Accadde oggi; 8.35, 17.33 Eu-roregione news; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 21.30 Economia e din-torni; 11.35 Play list; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Commento in studio; 13.33 Fegiz files (od novembra dalje); 14.00, 23.00 Finestra sul FVG; 14.35, 21.00 Move your MP3; 15.00 La biblioteca di Babele; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih; 18.00 In orbita; 20.00 Proza; 22.00 Classicamente, liricamente, sonoramente clas-sici; 23.30 Nel paese delle donne; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.40 Priimkova delavnica; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Violinček; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.05 Hotel Romantika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro!; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilsko prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žuli; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30 Napoved sporeda; 14.00 Kulturnice; 14.20 Obvestila; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Odbita do bita; 17.10 Evropa osebno; 17.30 Novice; 18.00 Hip hop/R'n'B; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Na piedestal. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kratka radijska igra; 13.20 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Na ljudsko temo; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Čas, prostor in glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. ideell skleda 0 IL cm godiš ko; ¿J rte, prozorno steblo 3,01/6p i i J z ti NASA NAJBOUSA POSTREŽBA PRIHAJA IZ KUHINJE. NARHET kozarec ¿ü rdeče vino iz p"h¿tneg¿i stekla 2, 01 Privoščite si jo skupaj z ugodng ponudbo prevoza iri oritaze. k EA želi ponuditi eno priložnost več, e boste od i. marca do 30, aprila kupili kuhinjo za vsaj 2-0G0C, boste za prevoz i rt montažo plačali samo 99C Ce naredite vse samir pa vam podarimo vrednostni kupon v višini 10% zneska, porabljenega za nakup kuhinje. Več podrobnosti lahko odkrijete na spletni strani www.ikeaJt/villesse ideell krožnik 0 27 cm glo&ok k TOŽnik 0 25 cm 3 49, / /pz godta krožnik O 27 cm 2,51/pz ikea 365+ kr&ínik O 32 C Ti r /pz ARV kroEnikQ 23 cm LEENDE karata, 1,2 Lj belo pihano steklo SYDLIG prii&ör za solato, í kosa, različne barve 5, 03 2, Ol '«Wi förnuft bor 2a i jekro 07 je-d Im pribor 24 kosov, nerjaveče- jekro io; Cimeta va pogača KANELBULLAR + KAVA 0, v bistrih iktfl, 60 sekin servirna skleda za solato o 28 cnn v letu brszE IKEA VILLESSE, uiira Cividsie, 34070 Viliesse (GO). Ponedeljek - Nedelja: 10-20.