Na Goriškem -poskočilo število ur ^ dopolnilne blagajne
O prazgodovinskem 2012
GGSTIŠCE TEIRK
Ribje in mesne specialitete ter Jedi s ta rtu f (
šepet
ulice
Montecchi
/^21
B<H COfci - Owiöarn CMürffciJwnjSdü
Te I:-t-asE-S-GH-iS-«
agiTiii*_tUi*OS>ii<il.nH
Primorski
dnevnik
PETEK, 21. DECEMBRA 2012
Št. 299 (20.622) leto LXVIII._
PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,20 €
Dogaja se v naših šolskih logih
Igor Devetak
Zgodilo se je, da so slovenske otroške jasli v Gorici v decembru postale kraj ostre konfrontacije staršev, ki so se jim razgrela čustva okrog vprašanja, komu naj bodo jasli namenjene.
Zgodilo se je tudi, da se je na goriškem slovenskem licejskem zavodu z začetkom šolskega leta znašel profesor slovenščine italijanske narodnosti in z jezikovnim znanjem, ki ni dosegalo nikogaršnjih pričakovanj.
In zgodilo se je, vendar ne naenkrat in v časovno opredeljivem času, ampak postopno in neizprosno, da je na več kot eni šoli v hodniških, dvoriščnih in razrednih pogovorih izven učnih ur slovenščina morda že izgubila tekmo z jezikom večinskega naroda.
Zgodilo se je potem, da so se v slovenskih jaslih v Gorici strasti pomirile. Pametna vprašanja (italijanskih) staršev, ki so zadela bistvo in jim manjšina pri sebi še ni prišla do dna, so v sredo dobila prepričljive odgovore občinskih sogovornic. Presenetljivo je, kako se tudi v večinskem narodu krepi zavest, da narodnostno mešano okolje ponuja na zlatem krožniku znanje dveh jezikov, ki podvaja svet, v katerem se bo današnji otrok v odraslih letih suvereno gibal. Toda breme tega si nalaga predvsem slovenska šola.
Zgodilo se je tudi, da licejski suplent italijanske narodnosti in z majavim znanjem slovenščine ni prestal ponovnega »izpita« pred komisijo za preverjanje jezikovnega znanja in ga bo s sedmim januarjem nadomestil profesor slovenske narodnosti, ki je na lestvici zasedel drugo mesto. Bilo je precej slabe krvi, ki bi si jo lahko prihranili, zamenjava pa se je zgodila znotraj normativnih okvirov, kakor mora biti.
Nadaljevanje na 2. strani
ITALIJA - Parlament naj bi danes ali jutri odobril zakon o proračunu
Monti že začel volilno kampanjo
Bersani ga svari pred »personalizmom«, Berlusconi jezen
KOPER-DIVAČA
Železnica bi prizadela Glinščico
BOLJUNEC - Na srečanju, ki ga je priredilo društvo France Prešeren, je prišla do izraza zaskrbljenost, da bo načrtovana železnica Ko-per-Divača prizadela vodne vire v Glinščici. O tem so govorili strokovnjaki, ki opozarjajo, da bo dvo-tirna železnica gotovo imela čez-mejne posledice, kar v Sloveniji skušajo minimizirati.
Ljubljana je vsekakor vso dokumentacijo za čezmejno presojo vplivov na okolje v skladu z evropskimi normativi že poslala Italiji oziroma Deželi Furlaniji-Julijski krajini.
Na 5. strani
•v
"■ SE
"V.t1:	t.
Brci*
RIM - Senat je včeraj izglasoval zaupnico vladi premiera Maria Montija, ki jo je ta vezala na proračun za leto 2013. O proračunu bo sedaj odločala še poslanska zbornica, predvidoma danes ali v soboto. Po dokončnem sprejetju zakona o proračunu je pričakovati odstop Mon-tija, ki bo ob tem dokončno razkril tudi svoje načrte za prihodnost.
Berlusconi, ki se namerava znova potegovati za premierski položaj, je včeraj izjavil, da bi bil "povsem presenečen, če bi se Monti udeležil volilne kampanje". "Tudi v Montijevem interesu ne bi smelo biti, da postane majhen igralec" v italijanski politiki in zavrže nepristransko vlogo, ki jo je igral doslej, je dodal Berlusconi.
Toda Monti je včeraj na predstavitvi novih Fiatovih načrtov v Melfiju dal jasno razumeti, da se ne umika iz politične arene. Voditelj Demokratske stranke Pierluigi Bersani pa ga je posvaril, naj ne sestavlja personalne kandidatne liste. »Lista mora sloneti na političnih projektih, ne na osebah,« je dejal.
Na 4. strani

Smo se tu?
Pa smo prišli do 21.12.2012, dneva, ko naj bi se svet končal. Če ste vzeli v roke Primorski dnevnik, pomeni, da do te ure Zemlja še obstaja, kar je dobro. Izida jutrišnje številke pa ne moremo zajamčiti s stoodstotno gotovostjo, saj naravnih in nadnaravnih sil ne obvladujemo. Za morebitne nevšečnosti, povezane z majevsko prerokbo, se vnaprej opravičujemo.
/2
PREDSEDNIK
»Funkcijo opravljal z veliko vnemo«
LJUBLJANA - Odhajajoči predsednik države Danilo Türk je včeraj izrazil zaskrbljenost, ker se ustavno sodišče obremenjuje z vprašanji in problemi, ki bi jih morali reševati drugi. «Verjamem, da je treba dobro razmisliti o tej poti in zelo resno vzeti opozorila, ki jih je v ločenem mnenju izrekla ustavna sodnica Etelka Korpič-Horvat,» je dejal Türk. Ljudje, ki pripravljajo odločitve in so odgovorni zanje, naj dobro razmislijo, kam sodijo te odločitve, kdo jih mora sprejemati in kakšne učinke imajo, pravi predsednik države.
Danilo Türk, ki končuje svoj petletni mandat predsednika republike, se je v nagovoru zahvalil državljankam in državljanom, da so mu omogočili opravljanje te funkcije. Kot je dejal, bo kakovost in učinek njegovega dela ocenila zgodovina, prepričan pa je, da bo ocena pozitivna, takšna, kot je bilo njegovo razumevanje funkcije predsednika republike. Türk je dejal, da je delo predsednika republike opravljal z veliko vnemo in po svojih najboljših močeh.
Na 2. strani
V Trstu zopet protest proti terminalu
Na 6. strani
Cosolini o novih smernicah za kulturo
Na 6. strani
Pojasnjeno poslanstvo slovenskih jasli v Gorici
Na 13. strani
Na Goriškem popisali 140.143 prebivalcev
Na 13. strani
2
Petek, 21. decembra 2012
ALPE-JADRAN
/
LJUBLJANA - Odhajajoči predsednik Danilo Türk
Zakrbljenost zaradi odločitve ustavnega sodišča
Zahvala državljankam in državljanom in dobre želje Borutu Pahorju
LJUBLJANA - Odhajajoči predsednik države Danilo Türk je včeraj izrazil zaskrbljenost, ker se ustavno sodišče obremenjuje z vprašanji in problemi, ki bi jih morali reševati drugi. »Verjamem, da je treba dobro razmisliti o tej poti in zelo resno vzeti opozorila, ki jih je v ločenem mnenju izrekla ustavna sodnica Etelka Korpič-Horvat,« je dejal Türk. Ljudje, ki pripravljajo odločitve in so odgovorni zanje, naj dobro razmislijo, kam sodijo te odločitve, kdo jih mora sprejemati in kakšne učinke imajo, pravi predsednik države. Ocenil je še, da je sodba ustavnega sodišča končno dejanje nekega procesa, ki traja že nekaj časa in je zaskrbljujoč.
Sicer pa predsednik meni, da v Sloveniji ni nujno potrebno spreminjati ustave. »Osnovni problem te države in naše družbe je izvršna oblast,« je poudaril. »Ta mora delovati odgovorno, mora spoštovati načelo vladavine prava in človekove pravice, mora biti odgovorna in učinkovita. Glavni problemi te države so v funkcioniranju izvršne oblasti, ne pa v ustavnih normah,« je še dejal.
Ustavno sodišče je v sredo presodilo, da bi bila referenduma o zakonu o Slovenskem državnem holdingu in zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank protiustavna. Nemoteno zagotavljanje funkcij države ima namreč prednost pred pravico zahtevati razpis zakonodajnega referenduma.
Odklonilno ločeno mnenje je dala ustavna sodnica Etelka Korpič-Horvat. Kot je zapisala, ustavno sodišče sploh ni presojalo, ali sta zakon o Slovenskem državnem holdingu in in zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank skladna z ustavo. Z dopustitvijo uveljavitve morebiti protiustavnega zakona lahko tako ustavno sodišče samo prispeva k neustavnemu stanju, je opozorila.
Danilo Türk, ki končuje svoj petletni mandat predsednika republike, se je ob drugi priložnosti včeraj v nagovoru zahvalil državljankam in državljanom, da so mu omogočili opravljanje te funkcije. Kot je dejal, bo kakovost in učinek njegovega dela ocenila zgodovina, prepričan pa je, da bo ocena pozitivna, tak-
Dr. Danilo Türk
šna, kot je bilo njegovo razumevanje funkcije predsednika republike. Türk je v včerajšnjem nagovoru dejal, da je delo predsednika republike opravljal z veliko vnemo in po svojih najboljših močeh. Poleg neizbežnih političnih vprašanj so nje-
govo delo, kot pravi, zaznamovale dejavnosti na področjih človekovih pravic ter socialne in humanitarne skrbi za človeka, kot tudi odpiranje vrat slovenskemu gospodarstvu na tujih trgih in vsestranska skrb za ugled in spoštovanje Slovenije v svetu.
Türk je slovenski javnosti hvaležen za pozornost njegovim prizadevanjem in za to, da je ves čas užival visoko podporo v javnem mnenju. Kot pravi, se od predsedniških dolžnosti poslavlja z dobrimi občutki in ostaja aktiven državljan. Posvečal se bo tudi svoji stroki, mednarodnemu pravu, in ne dvomi, da lahko tudi v tem novem položaju, tako kot vsak državljan, deluje za skupno dobro.
Svojemu nasledniku Borutu Pahorju, ki bo v soboto na slavnostni seji v parlamentu prisegel kot četrti predsednik države, petletni mandat pa bo nastopil v nedeljo, ko bo od njega prevzel posle, Türk želi uspeh in vse dobro. Ob tem dodaja, da so časi zahtevni in odgovornosti resne. (STA)
Nadaljevanje uvodnika
Presenetljivo je, kako je v dijakih in starših naenkrat vratolomno narasla zavest, da morajo jezikovne kompetence profesorjev na slovenskih šolah dosegati najvišjo možno kakovost.
In zgodilo se je, da se v goriškem manjšinskem šolstvu preizkušajo dobre prakse z namenom, da se slovenski jezik - tam, kjer je zaostajal - vrne tudi na šolske hodnike, dvorišča in v razredne pogovore otrok. Med osnovnošolci to počenjajo s pomočjo igre, med srednješolci pa z metodo sa-moocenjevanja. Vsak dan vsak učenec oceni, če je bilo njegovo sporazumevanje v slovenskem jeziku vredno slovenske šole. Oceno potrdi razred. Del odgovornosti pri uveljavljanju pozitivne podobe slovenskega jezika in pri pridobivanju kompetenc za njegovo rabo se tako prenaša na šolarje, ki se med sabo opozarjajo in ocenjujejo, in na razred-skupino, ki kakor družba v malem nagrajuje s pohvalo ali kaznuje s karajočim opominom. Spodbudni rezultati navidez (pre)enostavne metode utrjujejo tudi v skeptikih - starših in vzgojiteljih - zavest, da ni napačna. Nasprotno, učinkovita je onkraj pričakovanj. Presenetljivo je, kako si slovenska šola pomaga, kakor more in zna, tudi z odličnimi dosežki, v pričakovanju na prepričljive odgovore na zahtevna vprašanja, ki jih neprestano zastavlja skupnosti in okolju, katerima pripada in s katerima se spreminja.
21. 12. 2012 - Apokalipsa zdaj
Smo še tu?
»Ob kateri uri bo konec sveta?« se je v svoji prilagoditvi pesmi skupine R.E.M. spraševal italijanski kantavtor Luciano Ligabue. Na planetu Zemlja je to vprašanje tačas v ospredju. Če ob jutranji kavi berete te vrstice, ste še živi, kar je vsekakor pozitivno. Sodobni preroki in jasnovidci z new age izobrazbo namreč že dalj časa napovedujejo, da bo danes, 21. decembra 2012, sodni dan. Sklicujejo se na majevski koledar, čeprav kaže, da se z njimi ne bi strinjali niti sami Maji. Škoda, da teh skrivnostnih srednjeameriških astronomov ni več med nami, da bi nam že zdavnaj razložili, kako to gre. Znanstveni svet pa katastrofične napovedi zdolgočaseno zavrača. Astrofizičarka Margherita Hack je pred dnevi v Trstu že stotič ponovila, da bomo morali še malce potrpeti: zastor naj bi predvidoma padel čez pet milijard let.
Možnosti sta torej dve. Če imajo prav znanstveniki, se nam ni treba bati. Z izjemo redkih oseb, ki se bodo prepustile paniki in nage tekale po mestih in vaseh (ali pa se zaprle v stara zaklonišča - nekaj takih je na Goriškem), bo dan za veliko večino ljudi potekal mirno. Zvečer bomo šli spat, jutri zjutraj bomo spet zajtrkovali in tako naprej. Če pa se bo izkazalo, da je bila apokaliptična prerokba pravilna, bo danes bistveno drugače. Naj opozorimo bralce, da v tem primeru dnevnika jutri ne bo v poštnih nabiralnikih in trafikah, ker bodo vsi, ki soustvarjajo naš časopis, pa tudi raznašalci in navsezadnje bralci, izumrli skupaj z ostalimi Zemljani.
Pa tudi če bi kdo od njih preživel, v časopisu - razen obširnega poročanja o koncu sveta - ne bi bilo veliko novic. Vprašanje, ali bodo Mario Monti, Silvio Berlusconi, Tamara Blažina in Mirko Sardoč kandidirali na volitvah, ne bo več pomembno. Nadaljevanka o prispevkih za manjšinske ustanove se bo hočeš nočeš na lepem prekinila. Gradnja plinskega terminala v Trstu bo vse manj verjetna, čeprav ga italijanska birokracija še ne bo dokončno odpisala. Slovensko stalno gledališče bo zaradi (naj)višje sile odpovedalo vse nadaljnje predstave (vključno z Lagarcovo dramo Samo konec sveta), zaradi česar se bo polemika med Lapornikovo in Kobalom polegla. V pozabo bo utonila tudi živahna izmenjava mnenj med Jolko Milič in Sireno, saj se na bar-kovljanski obali ne bodo več sporazumevali v nobenem jeziku. Tina Maze ne bo v igri za veliki kristalni globus, saj ne bosta obstajala niti Tina niti globus. Ko se bo nenadoma zmračilo in ohladilo, pa bodo Mariborčani spet šli na ulice in navdušeno vzklikali proti županu Kanglerju: »Gotof je, gotof! Zdaj zares!«
Vremenske napovedi, mali oglasi in rubrika o osmicah ne bi bili več aktualni, za vse osmrtnice pa na tako maloštevilnih straneh itak ne bi bilo dovolj prostora. Najbolj optimističen naslov bi vsekakor objavili na naši gospodarski strani, ki bi jo za to priložnost izjemoma obudili: Tudi gospodarske krize je konec!
Ko bo zadnje živo bitje poginilo, pa bodo duhovi zamejskih predstavnikov nekje nad oblaki v belih haljah sedeli pred sv. Petrom in se ob skodelici italijanske kave še naprej kregali, kdo naj zastopa manjšino pred bogom. (af)
Dr. Dimitrij Rupel: Zgodovinske preizkušnje za nami, pred nami pa so nove
Med včerajšnjim nagovorom generalnega konzula dr. Dimitrija Rupla
kroma
LJUBLJANA - Danes protestne demonstracije
Na »prvi vsesplošni vstaji naroda« pričakujejo veliko število ljudi
LJUBLJANA - Danes se v Ljubljani napoveduje tako imenovana prva slovenska vsesplošna vstaja naroda, kot so jo poimenovali avtorji dogodka na družabnem omrežju Facebook. Kljub pozivom, naj se protesta udeležijo državljani iz vse Slovenije, pa je nekaj protestov napovedanih tudi v drugih mestih - v Mariboru, Novi Gorici, Ajdovščini in na Ptu-ju.Udeležbo na vsesplošni vstaji naroda, ki bo potekala na ljubljanskem Trgu republike z začetkom ob 15. uri, je na spletnem zidu dogodka potrdilo skoraj 11.000 ljudi. Protesti bodo, kot je piše na omenjeni Facebook strani, potekali pod skupnim geslom »Zahtevamo odstop politične elite«.
»Ne gre ne za leve, ne za desne, ampak le za Slovenijo, ki je trajna last državljanov te države,« so še zapisali. Protesti ne bodo imeli nobenih uradnih govornikov niti nobenega uradnega programa. Avtorji dogodka na Facebooku predvidevajo, da se bodo med protesti verjetno pojavili nekateri, ki bodo začeli razbijati in metati različne predmete. Kot poudarjajo, ti ljudje nikakor ne zastopajo interese protestnikov, saj uničujejo skupno premoženje. Demonstracije naj bodo glasne, a mirne, poudarjajo, saj ne podpirajo nasilja, so še zapisali.
Zato avtorji dogodka zavračajo tudi kakršne koli spopade s policijo. Policisti naj vedo, da so udeleženci protestov dobronamerni ljudje in dobri državljani, ki policiste podpirajo tudi v njihovi nedavni stavki, pravijo. Prav tako želijo, da bi se jim policisti pridružili in zahtevali pravično državo.
Med osnovnimi zahtevami, ki se pojavljajo pred vstajo, so instrument ljudske nezaupnice, reforma sodstva, hitro in učinkovito sojenje vsem, ki so do svojega premoženja prišli na sporen način ter zaplemba nedokazano pridobljenega premoženja. Prav tako menijo, da bi morali bančniki prevzeti odgovornost za svoje početje pa ljudje imeti večji vpliv na to, kdo bo sedel v državnem zboru. Prav tako zahtevajo ustanovitev ustavne komisije.
Ali bo protest le na Trgu republike ali se bodo protestniki premaknili pred katero od institucij oziroma kam drugam, še ni znano. Se je pa na Facebooku pojavila anketa, kjer lahko uporabniki glasujejo, kje bi radi protestirali. Čeprav se protest, ki bo v Ljubljani, imenuje »slovenska vsesplošna vstaja« pa to ne bo edino protestniško dogajanje, ki bo zaznamovalo petek.
Novo protestno dogajanje se obeta že v soboto. Istočasno s slavnostno sejo državnega zbora, prisego novega predsednika republike Boruta Pahorja in državno proslavo ob dnevu samostojnosti in enotnosti se na Kongresnem trgu obeta Protestival oziroma Pro-slava državljanske enotnosti. Isti dan bodo protesti potekali tudi v Kopru.
Protesti po celi državi sicer potekajo že skoraj mesec dni. Kot odgovor na proteste v Mariboru proti županu Francu Kanglerju, ki so se sprevrgli v nasilje, so se najprej razširili v Ljubljano, nato pa se po drugih slovenskih mestih. (STA)
TRST - Veliko slovenskih in italijanskih predstavnikov javnega življenja se je včeraj v popoldanskih urah zbralo v prostorih Kulturnega doma v Trstu, kjer je generalni konzulat Republike Slovenije v Trstu priredil sprejem ob slovenskem državnem prazniku (Dnevu samostojnosti in enotnosti).
Po uvodnem glasbenem nastopu gojencev Glasbene matice je zbrane pozdravil generalni konzul dr. Dimitrij Rupel. V svojem nagovoru je spomnil na prelomne dogodke, ki so zanamo-vali proces osamosvajanja slovenske države, za katerega je dalo pobudo gibanje slovenske pomladi z nastankom Demokratične opozicije Slovenije (Demos). Rupel je spomnil, kako je Slovenijo leta 1988 posebej razvnel ljubljanski vojaški proces proti Janezu Janši in ostalim trem obtožencem, vrhunec pa je pomladno gibanje doseglo z razglasitvijo in mednarodnim priznanjem neodvisne slovenske države. Slovenci takrat nismo zamudili zgodovinske priložnosti, je dejal Rupel.
Generalni konzul je obnovil vse pomembnejše etape slovenske države, kako je v tistih letih politika s plebiscitom dobila mandat, da pripravi vse potrebno za samostojno državno življenje. Plebiscitno odločitev iz 23. decembra 1990 so potem postopoma potrjevale številne države, Slovenija je bila nazadnje maja 1992 sprejeta v OZN.
Rupel je osamosvajanje uokviril v kontekst tedanjega dogajanja v Evropi in svetu: »Leto 1991 je bilo leto zalivske vojne, leto državnih udarov, razkroja držav in njihovih povezav. Per-strojka in konfederacija sta se izkazali za iluzorni, v Jugoslaviji se je zmračilo, prevladal je ultranacionalistični Mi-loševic. Ena redkih luči v mraku je bila Slovenija, ki je pridobivala ugled tudi zato, ker je ostala zunaj jugoslovan-se vojne, medtem ko so se druge republike vedno bolj pogrezale vanjo. Slovenija je bila tudi edini večji dosežek, s katerim se je, potem ko je obupala nad enotno Jugoslavijo, lahko pohvalila Evropska unija«, je še dejal Rupel.
»Danes so te zgodovinske preizkušnje za nami, pred nami pa so nove. Prepričan sem, da se bomo Slovenci in seveda tudi naši sosedje Italijani pri tem spet izkazali z odločnostjo in preudarnostjo, predvsem pa potrdili samostojnost in enotnost, kot je ime našemu prazniku«, je svoj nagovor zaključil Rupel.
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Petek, 21. decembra 2012
3
DEŽELNI SVET - Predpraznična novinarska konferenca predsednika Franza
»FJK potrebuje avtonomijo
BRUSELJ
Dobra novica
zaradi Avstrije in Slovenije« za Koper
TRST - Predsednik deželnega sveta Maurizio Franz (Severna liga) je na običajni predpraznični tiskovni konferenci podal obračun enoletne dejavnosti parlamenta Furlanije-Julij-ske krajine. To je bil zadnji obračun pred aprilskimi deželnimi volitvami, na katerih bo Franz najbrž spet kandidiral. Ob tej priložnosti mu je zastopnik kronistov Giorgio Cesare izročil priložnostno darilo ter izpostavil dobre odnose sodelovanja med službami deželne skupščine in novinarji, ki spremljajo njeno delovanje.
Franz, ki je doma iz Furlanije, je na splošno zadovoljen z opravljenim delom. Želel bi si sicer več federalizma in s strani Rima več upoštevanja krajevnih stvarnosti. Državna vlada po njegovem ne dovolj spoštuje upravne avtonomije Furlanije-Julijske krajine in ne razlikuje deželnih uprav, ki varčujejo in ki slabo upravljajo od tistih, ki tega ne delajo. Franz je pri tem nekajkrat omenil Sicilijo, »kjer so nalašč razpustili deželni svet in razpisali predčasne volitve z namenom, da ne bi prišlo do znižanja števila deželnih poslancev.« Predsednik je prepričan, da bo poslanska zbornica takoj po novem letu prižgala zeleno luč za zmanjšanje števila naših deželnih poslancev od 59 na 49. Stvar v resnici ni tako enostavna, saj ni nikjer rečeno, da bo takrat v zbornici dovolj poslancev za odobritev ustavnega zakona. Obvezno mora biti navzoča večina parlamentarcev (316), po mnenju nekaterih ustavnih pravnikov pa celo dvotretjinska večina.
Franz je poudaril, da še vedno obstajajo tehtni razlogi za upravno avtonomijo naše dežele. Ti razlogi po predsednikovem mnenju danes temeljijo predvsem na razlikah v davčnih sistemih Italije na eni ter Avstrije in Slovenije na drugi strani. V sosednjih državah je davčni pritisk precej manjši kot pri nas, kar spodbuja podjetja in tudi industrijske obrate, da se selijo v ti dve državi. Ta pojav je še kar prisoten v zvezi z Avstrijo, glede Slovenije pa ni veliko deželnih ali italijanskih podjetij, ki bi se tja preselila zaradi nižjih davkov ali cenejše delovne sile. Res pa je, da je so v Sloveniji cenejši naftni derivati, o katerih je na včerajšnji tiskovni konferenci govoril tudi Franz. Prepričan je vsekakor, da je imela Furlanija-Julijska krajina tudi v tem kriznem času dobro in učnikovito upravo.
AVTOCESTA A4
Smrtna nesreča
BENETKE - Prometna nesreča na odseku avtoceste A4 med Benetkami in Trstom je včeraj terjala življenje voznika tovornega vozila. Do velikega verižnega trčenja je prišlo ob 14. uri med Portogrua-rom in Latisano, in sicer kmalu po manjši nesreči, ki je upočasnila promet. V drugem, silovitem trčenju naj bi umrl povzročitelj nesreče, 41-letni tovornjakar iz Ravenne. Vpletena sta bila po dva italijanska in dva slovenska tovornjaka.
Po nesreči so nastale dolge vrste vozil, ki so dosegle dolžino dvanajstih kilometrov med krajem S. Stino di Liven-za in Portogruarom, kjer je prometna policija preusmerjala vozila na stranske ceste. Odsek so v celoti spet odprli šele ob 19.30.
V imenu tržaških kronistov je Giorgio Cesare (desno) izročil predsedniku Mauriziu Franzu priložnostno darilo
RIM - Sporočilo senatorke Tamare Blažina
Na vidiku obnovitev konvencije za Radio Trst A in slovensko TV
RIM - Senatorka Tamara Blažina je posegla pri predsednici posvetovalne komisije za nadzor nad radiotelevizijo, da bi jo spodbudila k sklicu tega organa po letu in pol nerazumljivega premora. Predsednica Stefania Palamara, sicer predstavnica oddelka za informacijo in zalozništvo pri predsedstvu vlade, je v uradnem dopisu senatorki zagotovila, da bo takoj po praznikih sklicala komisijo pri tržaški Pre-fekturi. Opravičila je daljši premor najprej zaradi upravnih volitev leta 2011 in posledične zamenjave predstavnikov tržaške pokrajine in še tržaške občine.
Ti dve krajevni upravi sta namreč imenovali Natašo Sosič (ponovno imenovanje) in Ivano Suha-dolc, ki je na tem mestu nadomestila bivšega tržaškega občinskega odbornika Massima Greca. Drugi razlog za zamudo pa zadeva zmanjšanje sredstev za konvencijo, kar je
imelo za posledico drugačno programiranje oddaj. Senatorki Demokratske stranke je bila tudi posredovana informacija, da se pripravlja obnova konvencije med ustanovo RAI
(na fotografiji njen deželni sedež v Trstu) in vlado, pri kateri je med drugim predvideno zvišanje sredstev za manjšinske programe FJK v trile-tju 2013-2015.
BRUSELJ - Slovenski državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo in prostor Ljubo Žnidar je včeraj v Bruslju izpostavil pomen vključitve koprskega pristanišča v dva evropska prometna koridorja: jadransko-baltskega in sredozemskega. Ob tem je opozoril, da bo treba pospešiti vse postopke za izvedbo projektov za investicije na tem področju. Državni sekretar se je v Bruslju udeležil zasedanja prometnih ministrov EU, ki so se seznanili s poročilom o napredku obravnave instrumenta za povezovanje Evrope, ki vključuje tudi financiranje projektov na evropskih prometnih koridorjih.
Evropska komisija je za ta instrument v prihodnjem finančnem okviru 2014-2020 predlagala 50 milijard sredstev, sedaj pa grozi, da bodo ta v pogajanjih članic o proračunu za obdobje 2014-2020 zmanjšana na 36 milijard evrov. Za Slovenijo je sicer v okviru prometnega dela instrumenta za povezovanje Evrope ključno, da je koprsko pristanišče vključeno v dva evropska koridorja.
Koprsko pristanišče je namreč z vključitvijo v sredozemski koridor na železniških oseh Trst-Divača, Koper-Divača-Ljubljana-Maribor, ljubljanski vozel in Maribor-Zalalovo povezano z madžarskim trgom in naprej proti vzhodu, z umestitvijo v jadransko-baltski koridor pa s ključnimi trgi - Avstrijo, Slovaško in Češko, na katerih si v prihodnje obeta največjo rast.
Evropska komisija je sicer sprva predlagala, naj bo Koper le del sredozemskega koridorja, vendar si je nato Slovenija v pogajanjih z drugimi članicami izborila tudi njegovo umestitev v jadransko-baltski koridor. To sta v torek potrdila tudi odbora Evropskega parlamenta za promet in turizem ter za industrijo, raziskave in energetiko. Enak izid je mogoče pričakovati tudi na glasovanju na plenarnem zasedanju parlamenta, tako da je vključitev Kopra v oba koridorja po Žnidarjevih besedah sedaj že dejstvo. (STA)
UKVE - Nastop gojencev Glasbene Matice - šole Tomaža Holmarja
Božično srečanje
UKVE - V sredo zvečer je bilo v Ukvah božično srečanje v organizaciji Glasbene matice - šole Tomaža Holmarja v Kanalski dolini. Gojenci, ki med šolskim letom obiskujejo tečaje glasbe, so predstavili svoje veščine na glasbenem inštrumentu, ki se ga učijo in hkrati prisotnim prikazali, kaj so se v teh prvih mesecih šolskega leta naučili. Božični koncert je bil interne narave, namenjen predvsem staršem.
Gojenci so izvedli skladbe bolj ali manj svetovno znanih skladateljev ter zaigrali na harmoniko in na klavir. Letos obiskuje šolo v Kanalski dolini 15 gojencev, ki se na šoli učijo harmoniko in klavir; dodatno je go-jenka vpisana na šoli v Kanalski dolini a zaradi študijskih obveznosti izven doline sledi tečaju glasbe v Špe-tru. Že vrsto let na podružnici v Kanalski dolini poučuje prof. Manuel Fighelj, ki se tedensko vozi v dolino, njegova je zasluga, da je šola postala zelo kvalitetna.
Med šolskim letom gojenci sodelujejo na raznih srečanjih in se udeležujejo tekmovanj, kjer dosegajo dobre rezultate. Tako je gojenka Rossella Lupieri iz Ukev meseca oktobra kot prva gojenka podružnice Glasbene matice v Kanalski dolini opravila prvo-
Na fotografiji levo nastop mlade harmonikarke, desno pogled na publiko
stopenjski izpit na konservatorju. Prof. Fighelj se je strašem zahvalil, da Glasbeni matici zaupajo svoje otroke ter podal nekaj misli o pomenu prisotnosti slovenske ustanove kot je Glasbena matica v Kanalski dolini.
Med pobudami v prihodnjem le-
tu je vsakoletni javni koncert gojencev v Beneški palači v Naborjetu, udeležba na srečanju glasbenih šol Gorenjske in zamejstva, ki se bo odvijalo na Koroškem, glasbeno delavnico ob koncu šolskega leta in koorganizacija mednarodnega glasbenega tekmovanja.
4
Torek, 18. decembra 2012
ITALIJA, SVET
/
ITALIJA - Kljub trenjem, ki se pojavljajo v parlamentu
Senat sprejel proračun, danes ali jutri naj bi ga potrdili še poslanci
Berlusconi posvaril Montija, naj ne kandidira, a premier je dejansko že začel volilno kampanjo
RIM - Senat je včeraj izglasoval zaupnico vladi premiera Maria Montija, ki jo je ta vezala na proračun za leto 2013. O proračunu bo sedaj odločala še poslanska zbornica, predvidoma danes ali v soboto. Po dokončnem sprejetju zakona o proračunu je pričakovati odstop Montija, ki pa naj bi ob tem dokončno razkril tudi svoje načrte za prihodnost.
Za zaupnico vladi in s tem podporo proračunu je glasovalo 199 senatorjev, 55 jih je bilo proti, 10 pa se jih je glasovanja vzdržalo. Senat je sicer o proračunu odločal z zamudo, saj so poslanci Ljudstva svobode nekdanjega premiera Siliva Berlusconija zahtevali več časa za njegovo preučitev. Za pospešitev sprejetja proračuna je zato Monti-jeva vlada v sredo sporočila, da ga bo vezala na glasovanje o zaupnici.
Monti je 9. decembra napovedal, da bo odstopil s položaja, potem ko je Ljudstvo svobode odreklo podporo njegovi vladi v parlamentu. Je pa takrat Monti sporočil še, da bo odstop uresničil po sprejetju proračuna za prihodnje leto. V soboto ali nedeljo se bo Monti po napovedih izrekel tudi o svoji politični prihodnosti. Takoj po Mon-tijevem odstopu bo predsednik Giorgio Napolitano razpisal predčasne parlamentarne volitve, ki bodo najverjetneje 24. februarja.
Po medijskih napovedih naj bi Monti stopil na čelo sredinske koalicije, ki bi izzvala tako Berlusconijev desnosredinski blok kot levosredinske sile. Glede na zadnje ankete bi Montijeva koalicija, v kateri naj bi bila tudi nova stranka šefa Ferrarija Luce Cordera di Montezemola, na volitvah dobila 10 odstotkov glasov. Berlusconijeva stranka uživa manj kot 20-odstotno podporo, medtem ko je daleč v prednosti levo-sredinski blok z okoli 40-odstotno podporo. Gibanje Pet zvezd komika Beppeja Grilla pa uživa okoli 15-odstotno podporo.
Berlusconi je za nacionalni radio RAI včeraj izjavil, da bi bil "povsem presenečen, če bi se Monti udeležil volilne kampanje". "Tudi v Montijevem interesu ne bi smelo biti, da postane majhen igralec" v italijanski politiki in zavrže nepristransko vlogo, ki jo je igral doslej, je dodal Berlusconi. Poudaril je tudi, da je sredinski blok, ki podpira Montija, "okultno združenje levih sil". "Nikoli ne bo dobilo dovolj glasov za vladanje," je dodal.
Voditelj Demokratske stranke Pier-luigi Bersani pa je Montija včeraj posvaril, naj ne sestavlja personalne kandidatne liste. »Lista mora sloneti na političnih projektih, ne na osebah,« je dejal.
Monti se je medtem včeraj v Melfiju v Basilicati udeležil predstavitve Fiatove tovarne za proizvodnjo dveh novih mini te-
renskih vozil. Predsednik Fiata John Elkann in pooblaščeni upravitelj Sergio Marchion-ne sta ga sprejela z vsemi častmi in pohvalila njegovo delo na čelu vlade, ploskali pa so mu tudi delavci. Premier je v priložnostnem nagovoru poudaril, da se je njegovo delo šele začelo. V Melfiju je skratka dišalo po volilni kampanji.
Toda v parlamentu je včeraj nastala precejšnja zmeda. Vlada še vedno ni mogla dokončno potrditi odloka, ki prepoveduje kandidiranje obsojencem na več kot 2 leti zapora, ker pristojna komisija senata zavlačuje z izdajo zadevnega mnenja. V poslanski zbornici pa se je vnel spor okrog vladnega odloka, ki za polovico zmanjša število podpisov, potrebnih za predstavitev kandidatnih list. Kamen spotike je postal popravek Ljudstva svobode, po katerem naj bi bile oproščene zbiranja podpisov stranke, ki so do včerajšnjega dne ustanovile svojo skupino v eni izmed obeh vej parlamenta, kar bi konkretno favoriziralo novonastalo gibanje Centrodestra nazionale bivšega ministra Ignazia La Russe. Ta trenja bi lahko upočasnila odobritev proračuna.
Premier Mario Monti med predsednikom Fiata Johnom Elkannom in pooblaščenim upraviteljem Sergiom Marchionnejem
ansa
ZN - Strokovnjaki za človekove pravice
V Siriji vedno več medverskih spopadov
BRUSELJ - Državljanska vojna v Siriji je še vedno krvava, vendar istočasno spreminja značaj. Konflikt se po navedbah poročila strokovnjakov ZN za človekove pravice vedno bolj spreminja v medverski spor, v katerega so vpleteni prevladujoči sunitski uporniki in vladne sile, ki jih podpirajo verske in etnične manjšine.
V Siriji se vrstijo spopadi med več verskimi in etničnimi skupinami, so zapisali v poročilu ZN, ki je bilo objavljeno včeraj v Bruslju. "Celotnim verskim skupnostim grozi, da bodo izgnane iz Sirije ali pa ubite znotraj države," je v poročilu zapisala komisija, ki deluje v okviru Svet ZN za človekove pravice.
"Konflikt pridobiva vedno bolj verski in etnični značaj. Čeprav smo to zasledili že prej, je sedaj to še bolj očitno. Vladne sile napadajo sunitske civiliste. Uporniške skupine pa napadajo manjšinske alavite in druge režimu zveste manjšine, ko so kristjani in
druzi," je dejal predsednik komisije, brazilski diplomat Paulo Pinheiro.
V oborožen konflikt pa so sedaj vpleteni tudi kristjani, Kurdi in Turk-menci. "To je nov razvoj situacije zadnjih nekaj mesecev. V nekaterih primerih so morali po orožju poseči iz samoobrambe," je povedal Pinheiro in dodal, da je komisija zelo zaskrbljena zaradi prisotnosti tujih borcev na sirskih tleh, ki imajo povezave z ekstre-mističnimi skupinami.
Poročilo kaže, da so kršitve človekovih pravic zakrivile obe strani konflikta, tako režimske sile kot tudi uporniške skupine in tuji borci. "Vse strani v konfliktu so postale bolj brezobzirne in krute. Menimo, da je vojaška zmaga v tej vojni nemogoča," je dejal Pinheiro, ki pa je pri tem opozoril še na dobavljanje orožja številnim skupinam v konfliktu. "Verjamemo, da oboroževanje teh skupin ne vodi v konec vojne, ampak stanje le slabša," je še dodal Pinheiro. (STA)
ZDA - Državna tajnica
Clintonova zaradi težav z zdravjem ne sme leteti
WASHINGTON - Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton, ki je rekorderka po številu potovanj med vodji ameriške diplomacije, zaradi težav z zdravjem več tednov ne bo smela leteti, je v sredo povedal njen predstavnik Philippe Reines. "Zdravniki so ji, upoštevaje njeno zdravstveno stanje, svetovali, naj se v prihodnjih tednih izogiba daljšim letalskim poletom. Glede na to do sredine januarja ne načrtujemo nobenih potovanj," je pojasnil.
Clintonova je na bolniškem dopustu od začetka decembra, ko je med turnejo po Evropi dobila trebušno gripo. Pretekli konec tedna pa so sporočili, da se je zaradi dehidracije onesvestila, pri tem pa je dobila pretres možganov. Svetovali so ji, naj ta teden še ostane na bolniškem dopustu, vendar pa je, kot so zatrdili v State De-partmentu, ves čas v stiku s sodelavci.
Clinonova se sicer na lastno željo poslavlja od vodenja ameriške diplomacije, v drugem mandatu predsednika Ba-racka Obame pa naj bi jo nasledil senator John Kerry. (STA)
RUSIJA - Predsednik zanikal, da bi imel težave z zdravjem
Putin: Pri nas ni avtoritarizma
Moskva zaskrbljena zaradi Sirije, ne zaradi Asadovega režima - Rast bruto domačega proizvoda (BDP) letos nekoliko manjša
MOSKVA - V Rusiji ni avtoritarnega sistema, je včeraj na novinarski konferenci v Moskvi zatrdil ruski predsednik Vladimir Putin. Zanikal je tudi, da bi imel težave z zdravjem.
Kot najboljši dokaz za to, da ruskega sistema ni mogoče označiti za avtoritarnega, je Putin navedel dejstvo, da se je sam po dveh mandatih na čelu države leta 2008 odločil zapustiti položaj predsednika. "Če bi ocenil, da je boljša avtoritarna pot, bi spremenil ustavo," je dodal. Putin je predsedniški položaj leta 2008 prepustil Dmitriju Medved-jevu, sam pa je za štiri leta postal premier. Letos spomladi je po zmagi na volitvah spet zasedel predsedniški položaj.
Na novinarski konferenci je 60-le-tni Putin tudi zanikal, da bi imel težave z zdravjem. Dejal je, da so govorice o njegovih zdravstvenih težavah zgolj v interesu njegovih nasprotnikov, da bi pod vprašaj postavili legitimnost oblasti. Svojim nasprotnikom je svetoval, "naj ne čakajo na njegov konec".
Ruski predsednik je spregovoril tudi o mednarodnih vprašanjih. Dejal je, da je Moskva bolj zaskrbljena za prihodnost Sirije kot za usodo režima predsednika Bašarja al Asada.
"Ne skrbi nas usoda Asadovega režima, Sirija je zrela za spremembe," je dejal. Dodal je, da bi se morali strani v Siriji dogovoriti, "kako bodo živeli naprej, in šele nato spremeniti sedanji red", tako da ne bo prišlo do razpada države ali dolgo trajajoče državljanske vojne.
Glede prepovedi posvojitev ruskih otrok v ZDA, ki jo je v sredo v drugem branju potrdila duma, je Putin dejal, da je to legitimen odgovor na ameriški zakon, ki poziva k sankcijam proti Rusom, ki domnevno kršijo človekove pravice. Dodal je, da je prepoved tudi odgovor na to, da ZDA ne zaščitijo dovolj otrok, posvojenih iz Rusije. Postopek sprejemanja prepovedi sicer še ni končan, zadnjo besedo bo imel Putin, ki pa na novinarski konferenci ni izrecno povedal, kako se bo odločil.
Vladimir Putin
ansa
Ruski predsednik je napovedal tudi, da je pripravljen dati ruski potni list francoskemu igralcu Gerardu Depar-dieuju, če bo zaprosil zanj. Igralec je namreč pred dnevi sporočil, da zaradi 75-odstotne obdavčitve najvišjih dohodkov zapušča Francijo.
Sicer pa se je Putin dotaknil tudi gospodarskih tem. Glavne gospodarske parametre razvoja Rusije v letošnjem letu je ocenil pozitivno. Gre za "rezultat zavestnih aktivnosti vlade Ruske federacije", je poudaril. Rast bru-
to domačega proizvoda (BDP) je bila med januarjem in oktobrom 3,7-od-stotna, kar je nekaj manj kot pred letom dni. Vendar pa gre to razumeti v luči evropske dolžniške krize ter počasnejše gospodarske rasti v ZDA in na Kitajskem, je ocenil. V celoti gledano je rezultat "pozitiven", pravi ruski predsednik.
Rusijo je letos prizadela tudi huda suša, zaradi katere je bil kmetijski pridelek precej slabši. Medtem ko je leta 2011 Rusija pridelala 90 milijonov ton pridelkov, je letos njihov obseg znašal le nekaj več kot 74 milijonov ton. To je po Putinovih besedah vplivalo tako na inflacijo kot na gospodarsko rast.
Sicer pa je imela Rusija po navedbah Putina 7. decembra za 527,3 milijarde dolarjev deviznih in zlatih rezerv. S tem je država rezerve zvišala z lanske ravni 498,6 milijarde dolarjev.
Na več ur trajajoči novinarski konferenci je bilo navzočih prek tisoč ruskih in tujih novinarjev. (STA)
Pomoč Evropske komisije za še štiri španske banke
BRUSELJ - Evropska komisija je včeraj potrdila finančno pomoč v vrednosti 1,87 milijarde evrov za štiri manjše španske banke. Načrti prestrukturiranja bank Liberbank, Caja3, Banco Mare Nostrum in Banco CEISS so v skladu z evropskimi pravili, je odločila komisija. Odločitev bo omogočila izplačilo sredstev iz mehanizma za stabilnost evra (ESM). Novembra je Bruselj že odobril evropska sredstva za večje banke Ban-kia, Baco de Valencia, Novagalicia Banco in Catalunya Banc. "V samo nekaj mesecih nam je uspelo začeti temeljito prestrukturiranje osmih bank," je poudaril evropski komisar za konkurenco Joaquin Almunia. To bo prispevalo k "ponovni vzpostavitvi zdravega finančnega sektorja v Španiji", je ocenil.
Karzaj pozdravil napovedan umik britanskih vojakov
KABUL - Afganistanski predsednik Hamid Karzaj je pozdravil napoved, da bo Velika Britanija iz Afganistana umaknila več tisoč svojih vojakov. Pri tem je dodal, da je njegova država pripravljena na prevzem odgovornosti za varnostne razmere.
Britanski premier David Cameron je v sredo namreč dejal, da bo Velika Britanija iz Afganistana naslednje leto umaknila skoraj polovico od 9000 vojakov. Britanija je umik napovedala v času, ko se zveza Nato pripravlja na dokončen prenos odgovornosti za varnost v državi na afganistanske sile, kar se bo zgodilo konec leta 2014.
V milanski Scali zaradi stavke odpovedali premiero
MILAN - Stavkajoči člani baletnega ansambla so vodstvo znamenite milanske operno-baletne hiše Scala prisilili k odpovedi prve baletne premiere v sezoni 2012/13, baleta Romeo in Julija. Premiera je bila napovedana za sredo, prva ponovitev je napovedana za 28. december. "V tem času je skoraj nadrealistično zahtevati denar za ohranitev nekaterih privilegijev, klub temu je baletni ansambel Scale šel preko domene možnega," je poročal milanski dnevnik Corriere della Sera. V Berliozovem baletu Romeo in Julija so angažirani vodilni plesalci pariške operno-baletne hiše, predstavo pa so postavili še v koprodukciji z Nemško opero v Berlinu.
Mauro Peconi iz sindikata je povedal, da so baletni plesalci želeli dodatno plačilo, saj morajo plesati na odru, ki ima večji naklon kot v pariški dvorani, kjer je predstava premiero doživela maja. Za stavko so se odločili tudi člani zbora. "V naših pogodbah ni predvideno, da pojemo v kostumih in na pamet. To so posebne okoliščine," je dejal Peco-ni. (STA)
ZLATO
(999,99 %%) za kg
39.991,99 € -456,47
SOD NAFTE
(159 litrov)
110,36 $ +0,12
EVRO
1,3246 $ -0,40
EVROPSKA CENTRALNA BANKA
20. decembra 2012
valute	evro (povprečni tečaj) 2012. 19.12.	
ameriški dolar	1,3246	1,3302
japonski jen	111,52	112,36
bolgarski lev	1,9558	1,9558
češka krona	25,228	25,254
danska krona	7,4612	7,4608
britanski funt	0,81460	0,81610
madžarski forint	286,13	286,81
litovski litas	3,4528	3,4528
latvijski lats	0,6963	0,6963
poljski zlot	4,0730	4,0736
romunski lev	4,4743	4,4755
švedska krona	8,6349	8,6662
švicarski frank	1,2079	1,2096
norveška krona	7,3645	7,3755
hrvaška kuna	7,5333	7,5355
ruski rubel	40,6570	40,7900
turška lira	2,3670	2,3682
avstralski dolar	1,2632	1,2667
braziljski real	2,7308	2,7678
kanadski dolar	1,3106	1,3126
kitajski juan	8,2554	8,2902
indijska rupija	72,6740	72,5690
južnoafriški rand	11,2790	11,2696
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
Petek, 21. decembra 2012
APrimorski
~	dnevnik
5
BOLJUNEC - Zaskrbljenost občanov in njihovih organizacij
Železnica Koper-Divača ogroža vodna zajetja v dolini Glinščice
Slovenija minimizira čezmejne vplive projekta, ki ga sedaj obravnava Dežela FJK
Republika Slovenija je na osnovi evropskih konvencij uradno predložila italijanskemu okoljskemu ministrstvu dokumentacijo v zvezi s čezmejno presojo vplivov na okolje načrta nove dvo-tirne železnice Koper-Divača. Rim je za obravnavo dokumentov pooblastil Deželo Furlanijo-Julijsko krajino, ki je že začela postopke čezmejne presoje.
Proga iz Kopra poteka večinoma v predorih vzdolž meje ob ozemlju milj-ske občine, ki je posebno bogato z naravnimi značilnostmi, nato prečka dolino reke Osp, nad vasjo Gabrovica pa nadaljuje v predoru v globini socerbske kraške planote, ki se razprostira nad ozemlje dolinske uprave. Nato železnica »stopi na plan« v višini ostankov partizanske bolnice pod vasico Beka, na kar z viaduktom prečka reko Glinšči-co (Klinščico) na področju Kraškega parka, pod vasjo Mihele se spet vkopa v kraški kamen in v predoru doseže Lokev, kjer izstopi in po kratki površinski progi konča svojo pot v Divači.
O načrtu je tekla beseda na srečanju, ki ga je v občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu priredilo domače SKD F. Prešeren. Predsednik Alen Kermac je v imenu društva predstavil pripombe in predloge, ki so jih domača kulturna društva in srenje
predložile slovenski vladi preteklega 23. aprila. Iz pristojnih slovenskih organov so dobili odgovor, ki dejansko močno minimizira čezmejne vplive načrta, tudi glede Glinščice.
Franc Malečkar je predstavil pripombe in spremembe v načrtu železniške proge Koper-Divača, ki jih je predložil še med postopkom izoblikovanja načrtovane spojitve proge na 5. koridor (t.i. TAV), po protestih prebivalstva in lokalnih uprav so traso skozi Trst in pod Glinščico leta 2009 izločili iz projekta. Malečkar je tudi poročal o stanju kraških jam ter o površinskih ter podzemskih vodah podgorsko-socerbskega Krasa, kjer so zajetja, ki napajajo izvire in površinske vode doline Glinščice in Brega v občini Dolina. Andrea Wehrenfennig je pojasnil razloge v prid drugemu tiru železniške proge in možne alternative-dopolnila upoštevajoč možno neposredno železniško povezavo med Trstom in Koprom.
V Boljuncu (na srečanju je sodeloval tudi Jožko Prašel, ki strokovno proučuje ta vprašanja) so potrdili številne kritične točke tako načrtovane proge. Tem lahko prištejemo potek proge v predoru v globini približno 100 metrov pod depresijo v bližini vasi Oc-izla na socerbskem Krasu, kjer so že v
Alen Kermac pozdravlja udeležence srečanja o železniški progi Divača-Koper, desno slap v Glinščici
kroma
prejšnjih stoletjih ugotovili in nedolgo od tega tudi preverili, da se na tem območju nahaja vodno zajetje, ki napaja izvire in studence Brega in doline Glinščice v dolinski občini. To velja v posebni meri za izvir na Jami v Bo-ljuncu, kateremu preti nevarnost, da ostane brez vode. Naslednja kritična točka se lahko pojavi na oseku Kraškega parka, kjer proga prečka reko. Na tistem mesto so predvidene bodisi začasne kot trajne infrastrukture in cestne povezave. V luči teh dognanj in kritičnih ugotovitev so kulturna društva in srenje v Bregu - kot omenjeno - naslovila na slovensko ministrstvo za kmetijstvo in okolje Republike Slovenije pripombe in predloge, z odgovorom, ki so ga prejeli, pa ne morejo biti zadovolj-
TRST - Včeraj na prefekturi
Ob zaključku leta sprejem za predstavnike javnega življenja
Tradicionalnega predprazničnega srečanja v tržaški vladni palači so se udeležili številni predstavniki javnega življenja na Tržaškem, predstavniki vojaških civilnih in cerkvenih oblasti.
PREFEKTURA
Povečati varnost v šolah
Tržaška prefektinja Francesca Garufi je včeraj povabila predstavnike pokrajine in občin na razgovor o varnosti v šolah. Pod drobnogledom je bil problem vzdrževanja šolskih stavb. Izkazalo se je, da si krajevne uprave močno prizadevajo za vzdrževanje in posodabljanje šolskih stavb, četudi finančna kriza močno zavira uspešnost teh prizadevanj. Dogovorili so se, da bodo sestavili pregled del v teku in potreb po dodatnih posegih in se o tem pogovorili tudi z odgovornimi pri pristojnih organih državne uprave, da bi z boljšo sinergijo uspešneje reševali probleme.
Pokrajina in GOAP proti nasilju nad ženskami
Več kot 200 žensk se vsako leto zateče k Centru proti nasilju GOAP v Trstu, dodatnih 150 jih prosi za prvo pomoč. Skoraj četrtina je brezposelnih, večina je starih med 31 in 40 let, več je Italijank kot tujk. Predsednica Goapa Tatjana Tomicic in svetnica za enake možnosti pri pokrajini Gabriella Taddeo sta včeraj podpisali dogovor o sodelovanju, ki bo slonelo na izkušnjah centra proti nasilju in možnostih ukrepanja pokrajine. Sporazum sta pozdravili predsednica Bassa Po-ropat in odbornica Pino. Med cilji je spodbujanje zaposlovanja žensk, saj je ekonomska samostojnost branik pred nasiljem, pa tudi preprečevanje diskriminacij na delovnih mestih, v zasebnem in družbenem življenju.
GLASBA - 25. maja na Velikem trgu
Green Day v Trstu
VFurlaniji-Julijski krajini tudi dobri stari Kiss, Rammstein in Deep Purple
Toplejši meseci v letu 2013 bodo v Furlaniji-Julijski krajini ponujali zanimive koncerte. Včeraj sta tržaški župan Roberto Cosoli-ni in deželna odbornica za turizem Federica Seganti skupaj napovedala, da bo znana punk rock skupina Green Day 25. maja nastopila na Velikem trgu v Trstu, in sicer v okviru pobud FVG Live. Cosoli-ni je potrdil, da bo osrednji tržaški trg odslej prizorišče največjih dogodkov, ki po koncertu Brucea Springsteena ne smejo ponehati. Skupina Green Day (na sliki) pa predstavlja lep začetek poletne sezone. Federica Seganti je povedala, da bodo hoteli ob tej priložnosti ponujali svojim gostom brezplačne koncertne vstopnice. Na velikem trgu pričakujejo kakih
15.000 gledalcev, kar bo seveda pozitivno vplivalo na krajevne gospodarske dejavnosti.
Tričlanska ameriška zasedba bo v Italiji v okviru turneje »¡Uno!, ¡Dos!, ¡Tre!« nastopila štirikrat, in sicer v kraju Rho pri Milanu (24. maja), Trstu (25. maja), Rimu (5. junija) in Bologni (6. junija). Predstavila bo svojo trilogijo plošč, zadnja od katerih bo izšla v januarju.
V Furlaniji-Julijski krajini bodo ljubitelji starejših bendov gotovo cenili program koncertov za leto 2013. 17. junija bo v vili Manin v Passarianu nastop skupine Kiss, 11. julija bo v istem kraju čas za metal glasbo nemških Rammsteinov, 24. julija pa bodo v Majanu legendarni in zimzeleni Deep Purple.
6
Petek, 21. decembra 2012
TRST
/
PLINSKI TERMINAL - Sinoči protest na pobudo gasilcev sindikata UIL
Nasprotniki uplinjevalnika nočejo obljub, hočejo sklepe
Nasprotniki uplinjevalnika se nikakor ne zadovoljujejo s politi-enimi obljubami Dežele in okolj-skega ministra Corrada Clinija, temveč hočejo uradna jamstva, da terminala res ne bodo zgradili. Zahteva po uradnih jamstvih je izstopala tudi na sinočnji demonstraciji proti plinskemu terminalu pri Žavljah, ki jo je v središču Trsta priredila sindikalna zveza UIL gasilci, ki se že vrsto let poglobljeno in strokovno ukvarja s tem zapletenim vprašanjem. Gasilci UIL so glavni pobudniki delovno-tehničnega omizja o terminalih, ki je v teh letih »proizvedlo« že vrsto strokovnih analiz in ki med drugim vzdržuje redne delovne stike z naravovarstveniki iz Slovenije in Hrvaške.
Gasilci UIL zahtevajo čimprej predvsem pravno razveljavitev razvpite deželne storitvene konference, ki je ob nasprotovanju Občine Trst in Pokrajine pristala na gradnjo žavelj-ske naprave. Od sklepa te konference se je javno ogradil tudi predsednik deželne vlade Renzo Tondo, ki naj bi danes (pogojnik je obvezen) na seji
Sinočnji protest proti plinskemu terminalu gasilcev sindikalne zveze UIL
kroma
odbora razveljavil sporne odločitve te konference.
Za vsak vsak primer je zveza ga silcev UIL vložila na tožilstvo kazen
pokrajinsko vodstvo gasilcev, saj naj bi nezakoniti postopki ogrožali gasilce, seveda v primeru, da bi plinski terminal Gas Natural res zgradili.
GAS NATURAL
Pokrajina potrdila svoj ne terminalu
Pokrajinski svet se je ponovno opredelil proti gradnji plinskega terminala pri Žavljah. Stranke levosredinskega zavezništva, ki podpirajo pokrajinsko upravno, v sporočilu za javnost izpostavljajo, da so odklonilno mnenje do uplinjevalnika vsebinsko dopolnili z negativnim stališčem pristaniške oblasti. Slednja je namreč prepričana, da bi terminal oškodoval poslovanje pristanišča.
Levosredinska koalicija resnično upa, da bodo pristojni organi na deželni in državni ravni vendarle konkretno upoštevali tako odločno in množično nasprotovanje plinskemu terminalu na krajevni ravni. Na potezi je po njihovem mnenju zlasti okoljski minister Corrado Clini, ki kaže pripravljenost za revizijo celotnega postopka za uplinjevalnik, ki ga na območju Žavelj v tržaški občini načrtuje španska multinacionalka Gas Natural.
HOMOSEKSUALCI OGORČENI PRAPROT - Jus Praprot-Trnovca kritičen do neutemeljene gradnje
piZdET18 Čemu nov zidek?
Člani združenja Arcigay in Arcilesbica so danes nameravali demonstrirati pred sedežem tržaške nadškofije in s tem izpričati protest proti izjavam papeža glede pravic isto-spolno usmerjenih, ki jih sami ocenjujejo za diskrimina-torske in homofobne. Toda demonstracije danes ne bo.
V sporočilu za tisk ugotavljajo, da jim je kvestura ponovno, tokrat že drugič v enem mesecu, prepovedala shod pred nadškofijo. Predlagali so jim, da bi protest prenesli kam drugam, česar pa pobudniki niso sprejeli. »Ne sprejemamo kompromisa, da bi demonstrirali na kakem drugem trgu, ker bi to bila še ena klofuta našemu dostojanstvu po hudih trditvah najvišjega predstavnika katoliške cerkve o homoseksualnih družinah,« so napisali. »Naša demonstracija je imela smisel le pred palačo, kjer ima sedež cerkvena oblast, ki - žal - še vedno lahko pogojuje demokratično življenje v našem mestu.«
Pobudniki zavračajo utemeljitev kvesture, da bi demonstracija lahko motila javni red in varnost. »Homoseksualno gibanje je v Italiji in po svetu vselej demonstriralo mirno in nenasilno,« poudarjajo in ugotavljajo, da so ob tem, da nimajo kot posamezniki in pari vseh civilnih pravic, zdaj ostali še brez pravice do izražanja protesta.
Zidek ob avtobusni čakalnici na praprovskem placu
MUZEJ REVOLTELLA - Župan Cosolini srečal predstavnike kulturnih združenj
Nov pravilnik in prispevki
Avditorij muzeja Revoltella je bil včeraj dopoldne nabito poln. Pa kako da ne bi bil, ko je beseda tekla o kulturi, ki je ravno pod hudim finančnim udarom. Tržaški prvi mož Roberto Cosolini je predstavnikom mestnih kulturnih združenj okvirno predstavil bodoče občinske smernice v podporo kulturnim dejavnostim za leto 2013. Kritičen je bil do deželnih nehvaležnih odločitev do kulture, pa tudi do krčenja prispevkov za javne ustanove.
Cosolini je apeliral na čim tesnejše sodelovanje med združenji in organizacijami ter potrdil napovedana delovna omizja, začenši s tistim posvečenim gledališčem in filmskim festivalom. Prav gotovo se bomo januarja morali znova vsi srečati, je dejal, saj bo treba preučiti obstoječe stanje in poskrbeti, da ne bo delovanje zamrlo.
Udeležence je spomnil, da sprejema občinska uprava ravnokar nove postopke za dodeljevanje prispevkov za projekte, pobude, razstave in kulturne prireditve; občinski svet bo nov pravilnik najbrž sprejel do 14. januarja. Prošnje za prispevke bodo kulturna društva lahko vložila že do 31. januarja, uprava pa se
Župan Cosolini je bil kritičen do deželne uprave, ki namenja kulturi manj kot odstotek svojega proračuna
kroma
bo na podlagi kakovosti pobude odločila za morebitno dodelitev prispevka.
Nov pravilnik naj bi vključeval tudi seznam občinskih dvoran oz. prostorov na raz-
polago društvom (objavljen bo na spletni strani www.retecivica.trieste.it). Sicer pa bo v prihodnje čas za vložitev prošenj do 31. oktobra, posebna občinska in strokovna komisija pa bo
na podlagi več dejavnikov (koliko je dejavnost zakoreninjena, koliko morebiti so pri njej povezana tudi druga društva, ipd) določila prispevek, ki bo lahko kril do 60% vseh stroškov.
Na avtobusni postaji sredi Pra-prota - po domače temu kraju pravijo Debela griža, so pred časom začeli graditi. Ob čakalnici je namreč v nekaj dneh zrasel zidek, tako vašča-ni kot lastniki terena, se pravi Jus Pra-prot-Trnovca, pa niso bili o tem obveščeni. V telefonskem pogovoru s predsednikom jusa Frančkom Briš-čakom smo izvedeli, da so vaščani in jusarji že pred časom domači, devin-sko-nabrežinski občini predložili načrt za obnovo vaškega »placa«, nov zidek pa se vanj nikakor ne vključuje. Menda nameravajo tja postaviti nekakšno obeležje, pravi Briščak, kar pa se povsem ne sklada s po načrtu predvidenim parkiriščem, ki je v vasi še kako potreben. Briščak je bil kritičen tudi do naših izvoljenih političnih predstavnikov, ki sploh ne upoštevajo morebitnega mnenja vašča-nov in pa jusarjev.
Kaže, da je dela naročila Pokrajina Trst v soglasju z Deželo FJK, vendar na tabli pri gradišču ni jasno zabeleženo, kaj bo tam nastalo. Na njej je (izključno v italijanščini) zapisano, da se gradnja vključuje v okvir turističnega projekta »Marketing del Carso«, za kaj gre, pa nihče ne ve, je potožil Briščak. Dela, ki so bila odobrena junija 2011, naj bi izvedla podjetja Ati Triveneta in Costruzio-ni Generali Postumia. Ob številnih podatkih so med drugim na tabli objavljeni tudi stroški za izvedbo projekta in pa datum konca del, se pravi 16. december 2012. Še danes pa je namembnost poldrugi meter dolgega zidka, ki je med drugim še vedno obkrožen z rdečo mrežo, neznana.
»V torek sem županu izročilpi-smo, v katerem jusarji jasno opozarjamo tako občinsko kot pokrajinsko upravo, da se z gradnjo ne strinjamo, predvsem pa da nas nihče, kot lastnike in kot člane Vaške skupnosti Praprot namreč, ni vprašal za dovoljenje,« nam je povedal Briščak. V pismu opozarja upravo, da imajo v vasi že od leta 1874 jusarske odbore, ki so bili vseskozi dejavni tako med fašizmom kot v vsem povojnem obdobju do današnjih dni. »In vsa ta leta smo težave reševali skupno z občinsko upravo, sedaj pa je slednja posegla po našem zemljišču brez naše vednosti.« (sas)
/
TRST
Četrtek, 20. decembra 2012
7
EVROPSKI PROJEKT EDUKA - Slovenske in italijanske šole
Čezmejna delovna skupina za spoznavanje in zbliževanje
V skupnih delavnicah bodo pripravili učno gradivo za boljšo medkulturno vzgojo
V	prejšnjih dneh se je prvič sestala čezmejna skupina 5. delovnega sklopa projekta EDUKA Vzgajati k različnosti, ki ga financira Evropska unija v okviru programa čezmejnega sodelovanja Italija-Slovenija 2007-2013. Vodilni partner projekta je Slovenski raziskovalni inštitut, preostali partnerji so univerzitetne, raziskovalne in manjšinske ustanove, ki delujejo na programskem območju, ter pokrajina Ravenna. Namen projekta Eduka je ustvariti znanje in orodja (didaktično in informativno gradivo, priročnike, publikacije, igre ipd.) za vzgajanje k različnosti in medkulturnosti v šolskem in univerzitetnem okolju.
V	okviru delovnega sklopa 5 je bila ustanovljena čezmejna mreža osnovnih šol iz Italije in Slovenije in srednjih šol I. stopnje (iz Italije) s slovenskim oziroma italijanskim učnim jezikom, ki delujejo v okviru tako večinskih kot manjšinskih skupnosti na obeh straneh meje. K pobudi so pristopile večstopenjska šola s slovenskim učnim jezi-
kom V. Bartol v Trstu, večstopenjska šola s slovenskim učnim jezikom Sv. Jakob v Trstu, večstopenjska šola z italijanskim učnim jezikom Iqbal Masih v Trstu, osnovna šola z italijanskim učnim jezikom
Pier Paolo Vergerio il Vecchio v Kopru in osnovna šola s slovenskim učnim jezikom Elvira Vatovec iz Prad pri Kopru. V okviru mreže so ustanovili čezmejno delovno skupino, ki jo sestavljajo učitelji
in profesorji navedenih šol in bo svoje delo razvijala v obliki delavnic. Cilj tre-ga delovnega sklopa je spodbujati medsebojno spoznavanje in razmišljanje o medkulturni vzgoji prek oblikovanja didaktičnega gradiva na temo različnosti, zgodovinskih manjšin in priseljenskih skupnosti za učence obravnavanih šol. Skupina bo izdelala za vsako stopnjo šolanja dvojezični učni pripomoček (v slovenskem in italijanskem jeziku) o kulturni in jezikovni različnosti. Delo skupine koordinirata Metka Malčič iz Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem in Norina Boga-tec s SLORI-ja.
Na prvi delavnici je čezmejna delovna skupina odobrila delovni načrt in v podskupinah - glede na stopnjo šolanja - začela s pregledovanjem literature in izmenjavo mnenj o vrsti didaktičnega pripomočka, ki bi bil najbolj učinkovit in za učence privlačen. Člani skupine bodo nadaljevali z individualnim delom do naslednjega srečanja, ki bo predvidoma v prvi polovici januarja.
DIJAŠKI DOM - Domski dan z gojenci in obisk Božička v jaslih
Veselo praznovanje
V petek, 14. decembra, je v prostorih Slovenskega dijaškega doma Srečko Kosovel potekal že tradicionalni domski dan, pri katerem so sodelovali prav vsi gojenci - osnovnošolci, srednješolci, višješolci in mladoletni priseljenci, ki živijo v domu.
Tudi letos so zanje v popoldanskih urah pripravili več delavnic. Vzgojitelji dijaškega doma so poskrbeli za kuhinjski laboratorij, kjer so otroci in najstniki izoblikovali snežake iz marcipana, ostale delavnice pa so pripravile in vodile prostovoljke Društva za razvoj prostovoljnega dela iz Novega mesta, ki so, kot vsako leto, tudi tokrat priskočile na pomoč in s svojo prisotnostjo popestrile ta poseben dan. Po njihovih navodilih so otroci šivali platnena srčeca, z volno krasili božične žogice, izdelovali pisane jelke in zvezde re-patice. Z vsemi temi izdelki so nato okrasili božično jelko v večnamenski dvorani, v kateri so se medtem zbrali starši. Program se je nadaljeval z nastopom, ko so otroci, pod vodstvom Sonje Covolo, pokazali to, kar so se naučili pri plesni delavnici. Sledil je pozdrav predsednika dijaškega doma Dušana Križmana in seveda veselo druženje. Povsem uspel dan se je zaključil z bogato tombolo.
Božiček obiskal jasli
Božiček pa je v ponedeljek obiskal tudi mačke iz jasli v Dijaškem domu. Ob prazničnem dnevu so vzgojiteljice s pomočjo očka, gledališkega igralca Romea Grebenška poskrbeli za lutkovno predstavo Mali jelenček Rudolf. Nadvse veselo pa je bilo srečanje z Božičkom, ki je malčke obdaril.
Pred dvema tednoma so v jaslih poskrbeli za božično delavnico, ki so se je udeležili tako otroci kot njihovi starši. Njihove izdelke so predstavili na božičnem sejmu v sklopu ponedeljkove božičnice.
Levo utrinek s petkove delavnice, desno pa Božiček v jaslih
kroma
Večkulturna voščila na Velikem trgu
Na Velikem trgu se bodo drevi ob 18. uri zbrali predstavniki »multie-tničnega Trsta«, se pravi člani skupnosti, ki že stoletja tu živijo oz. ki so se v naše mesto šele preselili. Ob božični jelki si bodo izmenjali voščila v duhu miru, sožitja in solidarnosti. Vabljeni so tudi predstavniki inštitucij.
Brezplačne ribe na Ponterošu
Neprofitno združenje MerryGo-Round in zadruga ribičev vabita danes ob 9. uri na božično brezplačno razdeljevanje svežih rib pri kiosku ribičev na Ponterošu. Pobuda se vključuje v program prehrambne podpore osebam, ki so se znašle na robu revščine. V preteklih dneh so Zdravstveno podjetje, škofijska Caritas, združenje De Banfield, Skupnost San Martino al Campo, zdurženje Centro aiuto alla vita in upokojenci Spi Cgil od Domja potrebnim že porazdelili bone, s katerimi bodo lahko brezplačno dobili kilogram rib.
Razstava in poezije
Tržaško esperantsko združenje in grška kulturna fundacija v sodelovanju z grško-pravoslavno skupnostjo vabita v dvorano Filoxenia (Nabrežje III. novembra) na razstavo posvečeno božiču v svetu in srečanja s poezijo. Prvo bo že danes ob 17.30, drugo pa v nedeljo ob isti uri.
Kako do sreče ...
V	knjigarni In Der Tat (Ul. Diaz 22) bodo drevi ob 18. uri predstavili knjigo Come conquistare la felicita in 21 capitoli avtorja Paola Pichierrija. O spoznavanju samih sebe in o tem, kako do sreče se bo avtor pogovarjal s Stefanio Buosi.
Zabojniki za vrtne odpadke
Podjetje AcegasAps sporoča, da bo od 27. decembra spet steklo praznjenje posebnih zabojnikov za ločeno zbiranje vrtnih odpadkov (trave, listja, korenik in vej). Za izpraznitev je treba poklicati na zeleno številko za okolje 800955988 (od 8. do 17. ure), pri kateri bo vsak lahko prejel pojasnila in nasvete o ločenem zbiranju odpadkov. Najprej je treba vtipkati kodo občana, nato pa še kodo zabojnika, avtomatski sistem pa bo določil dan izpraznitve.
Znaki ... Adriana Bona
V	občinski umetnostni galeriji na Velikem trgu bodo drevi ob 18. uri odprli razstavo likovnika in vsestranskega umetnika Adriana Bona Arri-vano segnali. Na ogled bo do 6. januarja.
FINANČNA STRAŽA - Utajevalci
Zaprli picerijo in kitajski trgovini
Finančni stražniki v Trstu nadaljujejo z odkrivanjem trgovin in gostinskih obratov, v katerih strankam ne izstavljajo računov. Škoda je dvojna: po eni strani podjetniki s tem utajujejo davke in povzročajo škodo državi ter davkoplačevalcem, po drugi pa njihove stranke kljub temu plačujejo polno ceno, ki vključuje (neplačane) davke. Drugi, pošteni podjetniki, pa se morajo soočati z nelojalno konkurenco.
Edini, ki ima od tega korist, je podjetnik-utajevalec, če ga finančna straža ne zasači. V tem obdobju pa se to dogaja vse bolj pogosto. V zadnjem tednu so finančni stražniki v tržaškem mestnem središču začasno zaprli dve trgovini (upravitelja sta kitajska državljana) in picerijo (lastnik je italijanski državljan). V vseh treh primerih so zabeležili že četrti prekršek v petih letih, zaradi česar se je denarni kazni pridružil še drugi ukrep - tridnevno prisilno zaprtje. Za enega od dveh kitajskih trgovcev pa se je izkazalo, da ga je pred tremi leti že doletela enaka kazen. Kljub temu še naprej ni izstavljal računov, zaradi česar so oblasti odredile štiridnevno zaprtje.
Internetno ribarjenje in Agencija za prihodke
Agencija za prihodke opozarja na nov poskus spletne goljufije. Neznanci razpošiljajo na številne elektronske naslove sporočila z logotipom te agencije, kot predmet pa navajajo »Ritenute a non residente« (Odtegljaji za nerezidente). Prejemnika pozivajo, naj izpolni priloženi obrazec, prošnjo za neko povračilo. Obrazec je zelo podoben tistim, ki jih dejansko uporablja agencija, elektronski naslov pa ne. »To je tipičen primer phishinga (internetnega ribarjenja, op. nov.), goljufije, katere cilj je se dokopati do naših osebnih podatkov. Priponke ne odprimo, sporočilo pa zbrišimo,« svetuje Agencija za prihodke. Vse potrebne informacije v zvezi s postopki za davčna povračila so na spletni strani www.agenziaentrate.gov.it.
FERNETIČI - Obmejna policija ima veliko dela
Spremljevalca v priporu, priseljenci spet v Slovenijo
Tržaška obmejna policija je v sredo aretirala dva hrvaška državljana, ki sta osumljena spodbujanja nezakonitega priseljevanja. S 34-letnim D. I. in 45-letnim M. K. se je peljalo pet turških državljanov, starih od 13 do 37 let, ki so po Balkanu
potovali do slovensko-italijanske meje. Primernih dokumentov za vstop v Italijo niso imeli. Hrvaška državljana so pridržali, turške državljane pa predali slovenski policiji. Do obmejne kontrole je prišlo v okviru običajnih nadzornih dejavnosti na območju Fernetičev. Med ogledom baze podatkov so policisti ugotovili, da je bil D. I. v preteklosti obsojen zaradi prodaje droge, M. K.-ja pa so kazensko ovadili, ker je imel ob sebi nož in kovinsko orodje za pretepanje.
V okolici glavne tržaške železniške postaje pa so pred dnevi zasledili sedem nezakonitih priseljencev iz Somalije. V Trst so se baje pripeljali iz Grčije, skriti so bili v dostavnem vozilu. Za prevoz do odšteli precejšnje vsote. Vseh sedem so pospremili na urad za priseljevanje tržaške kvesture.
V začetku tega tedna pa so obmejni policisti na Fernetičih v dveh ločenih kontrolah kazensko ovadili romunska državljana, stara 31 in 29 let. Prvi je imel v avtomobilu ponarejeno zavarovalniško potrdilo, drugi pa je vozil brez vozniškega dovoljenja. 30-letnega albanskega državljana pa so aretirali, ker se je kljub prepovedi iz leta 2010 vrnil v Italijo.
Pobegnil pred karabinjerji
Na Fernetičih so proseški karabi-njerji vozniku terenskega vozila jeep cherokee v sredo ob 15. uri pomahali in ga pozvali, naj se ustavi. Iz vozila je izstopilo pet moških: štirje so se postavili pred karabinjerje, peti pa jo je peš ucvrl čez mejo v Slovenijo in izginil. Dokaj nevarno situacijo so karabinjerji obvladali, četverico romunskih državljanov (stari so 22 do 33 let) so pridržali zaradi sodelovanja z ubežnikom. Slednji je njihov 26-letni rojak P. C., za katerega je državno tožilstvo v Turinu razpisalo priporni nalog. Z dogodkom so seznanili slovensko policijo.
8
Petek, 21. decembra 2012
TRST
/
ZAVOD AD FORMANDUM - Po dragoceni učni uri s pisateljem
Pogostili so Borisa Pahorja
Pahor je dijake spodbudil h krepitvi osebnosti, spoštovanju bližnjega in stalnemu izobraževanju
Zadnji teden pouka pred božičnimi počitnicami na gostinski šoli Ad formanduma se je pričel z zgodovinskim trenutkom. Dijake je namreč obiskal pisatelj Boris Pahor. V uri in pol trajajočem pogovoru z direktorjem zavoda Massimilianom Iaconom in profesorico slovenščine Polono Strnad je tržaški pisatelj skušal dijakom posredovati nauk o življenju: govoril je o jeziku, o pomenu narodne pripadnosti, o globalizaciji. »Biti državljan sveta še ne pomeni se odpovedati lastnemu jeziku in kulturi, ki jo pridobimo ob rojstvu« je dejal. Dijake je spodbudil h krepitvi lastne osebnosti, k spoštovanju bližnjega in k stalnemu iz-
obraževanju, ki gre tudi skozi prebiranje knjig in časopisov.
Z lucidno natančnostjo se profesor Pahor spominja časov, ki jih je doživel v mladosti, in ocenjuje spremembe družbe in socialnih dinamik, ki smo jim pravzaprav priča tudi v današnjem času. Glo-balizacija, internet, telefon, tablet: tehnologija vpliva na medosebne odnose, a človeški stik roke in pogled v oči je v teh časih še toliko bolj aktualen . »Vzemite si čas in gojite odnose« je dejal dijakom.
»Na gostinski šoli se dijaki učijo poklica, a ne samo: del učnega procesa so tudi splošni predmeti in kultura. V tem smislu smo povabili pisatelja Borisa Pahorja med nas in prisluhnili nje-
Bodoči kuharji ni natakarji so z velikim zanimanjem prisluhnili pisatelju Borisu Pahorju
kroma
govi pripovedi o življenju, ki ga je doživel, o osebah, ki jih je spoznal, o zgodovini, ki jo je doživel na lastni koži« je o srečanju dejal Massimiliano Iacono. Srečanje je potekalo v dvorani Dijaškega doma S. Kosovel.
Po končanem predavanju je sledilo kosilo: v gostinskem učnem centru so mladi kuharji pripravili prav posebno kosilo za pomembnega gosta. Postregli so mu s profesionalnostjo in prijaznim nasmehom, kar je profesorja zelo veselilo.
Pouk na gostinski šoli se bo po božičnih počitnicah nadaljeval v januarju, ko bodo zopet na sporedu dnevi odprtih vrat.
ZAVOD AD FORMANDUM
Dan odprtih vrat na gostinski šoli
Tri leta šolanja po končani nižji srednji šoli, ena izobraževalna pot, med katero mladi odkrijejo skrivnosti poklica kuharja ali natakarja, ena diploma poklicne kvalifikacije, ki velja na lokalni in evropski ravni. Dan odprtih vrat na gostinski šoli Ad formanduma je prejšnji petek privabil lepo število mladih, ki so se zanimali za nadaljevanje študija na slovenski poklicni šoli v Trstu.
»V gostinskem učnem centru na Fernetičih je bilo živahno: nižješolci, ki so prišli na obisk naše šole, so z zanimanjem spraševali po programu in po poteku študija pri nas: najbolj so
jih zanimali praktični predmeti, kako je organiziran pouk v kuhinji in v strežbi, kdaj in kam gredo na delovno prakso«, pravi tutorka na programu temeljnega poklicnega izobraževanja Martina Canziani. Goste je sprejela profesorica kuhinjske tehnike Klavdi-ja Bizjak, med tem ko so dijaki prvega letnika šole bodočim kuharjem pokazali, kako se pečejo okusne palačinke (na sliki Kroma). V jedilnici je istočasno potekal pouk strežbe s profesorjem Marjanom Vrenjakom: obiskovalci so si tako ogledali, kako se mladi učijo v poklic natakarja, kako postrežejo gostom krožnike in jedi.
PREBENEG - Na pobudo SKD Jože Rapotec
Pohod brez meja po skupnih stezicah
»Te skupne stezice-pohod brez meja« je ime, sedaj že lahko rečemo, tradicionalnega pohoda. Mineva namreč šest let, odkar ni več mejnega prehoda v Ospu in Socerbu. Šest let odkar na meji med RI in RS ne vidimo več vojakov in ne policije, odkar lahko svobodno hodimo po starih stezicah, ki so jih s svojimi neutrudnimi rokami prehodili naši nonoti in pranonoti. Po njih danes stopamo brez bojazni, da nas bodo pregledovali in omejevali zato, ker smo hoteli samo k svojim prijateljem, do svojih sorodnikov ali samo na svojo zemljo. Morda se še ne zavedamo te svobode, zaradi hude zgodovine, ki ni bila nič prijazna do teh krajev. Danes, imamo združeni v EU spet priložnost, da skupaj poskrbimo za naš skupni življenjski prostor, za okolje, naše otroke, našo kulturo, ki so jo skozi stoletja hoteli vedno oblikovati drugi.
Prepričani, da imamo veliko pomembnih skupnih stvari, ki jih moramo oblikovati in graditi skupaj. Med drugim so to pravica do zdravega in čistega okolja, do lastne kulture, običajev in do svojega maternega jezika. Pravico imamo, da prihodnjim generacijam zagotovimo prijazno domovino, jih naučimo spoštovati različnost, da bodo znale prisluhniti drugače mislečim, da bodo imele v sebi prepotreben občutek za solidarnost. Vsi skupaj smo dolžni skrbeti za ta naš prekrasen kraj, da ga v teh časih pohlepnega kapitalizma ohranimo za naše bodoče rodove. To druženje je odlična priložnost, da poglobimo sodelovanje med ljudmi, ki živimo v teh obmejnih krajih.
Kljub temu, da smo več kot polovico stoletja živeli v različnih sistemih, tako blizu drug drugega, pa zaradi ostrega mejnega režima tako daleč. In kljub temu, da se danes soočamo vsak s svojimi specifičnimi pogledi, problemi in dilemami je morda sedaj že pravi trenutek, da skupaj pripravimo in dogovorimo, kaj je tisto, za kar moramo skrbeti skupaj in ne vsak za svoj vrtiček, da pokažemo tudi Evropi, da ne glede na to, da imamo vsak svojo vlado, znamo in zmoremo lastne stvari do-
govarjat in urejat kot dobri sosedje, strpno in z dialogom, da bodo naši potomci lahko spet zaživeli brez razmišljanja, da tu nekje poteka, pred več kot pol stoletja, nasilno postavljena meja.
V nedeljo, 23. decembra, se 9.30 zberemo v parku Jože Rapotec v Pre-benegu. Ob 10.00 uri nas bodo organizatorji vodili do Kastelca na čaj. Od tu do Varde in Socerba ter preko Ma-gonjevca nazaj v Prebeneg na topel obrok, ki ga poklanjajo lovske družine in nedvomno prijetno druženje. Hoja bo trajala predvidoma tri ure. Pot je primerna za vse, tudi za otroke. Organizatorji priporočajo le dobro obutev pa tudi palice ne bodo odveč. Ohranimo te skupne stezice in vsaj delno nadoknadimo zamujeno. V imenu organizatorjev prijazno vabljeni. (Janko Sever)
MILJE - Božični obisk
SKD ŠKAMPERLE - Novembrska pravljična urica
Ko gre kokoška na morje
Biserka in Gleb sta se z malčki znašla... kot v kurniku - Zanimiva zgodbica o Karmeli in Pitikoku
•••
Kokoške, petelinčki in piščeta v svetoivanskem kurniku ...
V društvo Škamperle je novembrska pravljica privabila res veliko malčkov, tako da je bilo ob zaključku razigrano kot v kurniku: kako ne bi bilo tako, saj so bi-
li končni izdelki namreč kokoške, pete-linčki in piščeta.
Vse je »zakuhala« Biserka Cesar, ki ji je pazljivo pomagal Gleb Verč. Ona je ime-
Učenci šole Albina Bubniča razveselili starejše občane
Učenci med obiskom v domu upokojencev
Učenke in učenci COŠ A. Bubni-ča iz Milj smo skupno z učiteljicami odločili, da bomo v božičnem času nekoliko drugače praznovali. Namesto božičnice smo že lani povabili na šolo predstavnici humanitarnega združenja Ne bombe, a bomboni, ki sta nam prikazali njihovo delovanje na krajih, kjer je divjala vojna v bivši Jugoslaviji.
Letos smo se zmenili, da bomo obiskali none in nonote v miljskem domu upokojencev. Dolgo časa smo se pripravljali: na pevskih vajah smo se naučili slovenske in tržaške ljudske pesmi, pri likovni vzgoji pa smo pripravili risbice na praznično temo. Na koncu smo še spekli, zgnetli, narezali in okrasili različne dobrote.
V ponedeljek, 17. decembra, smo z našim petjem in darili razveselili starejše občane. Radi so nas sprejeli, z nami vneto zapeli in nas povabili, da pridemo še kdaj.
la v rokah lutko, lepega roza piščančka in je pripovedovala njegovo zgodbo, pravljico o Kokoški, ki si je želela videti morje avtorjev C. Joliboia in C. Heinricha.
Kokoška Karmela ni bila navadna kokoš, ki se zjutraj pretegne, nekaj zakoko-daka in brska za zrnjem. Želela si je potovati in jo je zato mahnila po svetu, pravzaprav kar do morja. Bog ve, kje je slišala zanj, vendar bila je odločna in prišla je do brega. Tam se je seveda vode prestrašila, potem pa padla vanjo in začela plavati, se potapljati in blazno uživati, da se je pod večer znašla kar na odprtem morju. Kopnega ni bilo od nikoder, spustila se je tema in še sreča, da je od nekod priplaval kos lesa. Na njem je kokoška prebila noč in se naslednje jutro prebudila na neki neznani obali, v neznani deželi, kjer so bile vse kokoši rdeče. Tudi petelinček Pitikok je bil rdeč, lep, postaven in jo je popeljal naokoli, da si je ogledala prav vse: džunglo, puščavo, celo vulkan (skoraj bi padla vanj!).
Na takem potovanju pa se marsikaj zgodi, kokoška in petelinček se lahko tudi zaljubita in prav to se je pripetilo. Takrat si je Karmela zaželela domov in Pitikok ji je vdano sledil. Joj, kako se je Karmela v domačem kurniku bahala s svojim Pitikokom! Najprej so ga čudno gledali, naposled pa ga lepo sprejeli in naslednjo pomlad je prišel na svet sad njune ljubezni, piščanček Kar-melito, ki je bil že po barvi poseben - roza. Tako kot mama si je tudi malček seveda želel na pot, pa ne v svet od koder je prihajal njegov očka ali na morje kot njegova mama, kje pa, on je želel ... v vesolje!
/
TRST
Petek, 21. decembra 2012
9
Včeraj danes
Danes, PETEK, 21. decembra 2012
TOMAŽ, ZAČETEK ZIME
Sonce vzide ob 7.43 in zatone ob 16.24 -Dolžina dneva 8.41 - Luna vzide ob 12.14 in zatone ob 0.58
Jutri, SOBOTA, 22. decembra 2012
MITJA
VREME VČERAJ: temperatura zraka 7,6 stopinje C, zračni tlak 1020,4 mb ustaljen, vlaga 52-odstotna, veter 2 km na uro jugo-vzhodnik, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 11,8 stopinje C.
CI3 Lekarne
U Kino
/^glasbena MÏ1 matica
vabi na
»
Hommage à Debussy«
ob 150-Ietnici rojstva v poklon preminulemu prof. Oskarju Kjudru
Nastopajo učenci in diplomiranci Glasbene matice
danes, 21. decembra, ob 20.30
v dvorani Victor de Sabata opernega gledališča Verdi v Trstu
VstoV?rost
Koncert so omogočili: ZKB, Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Slovenska prosvetna matica ter Sklad Libero in Zora Polojaz
M Izleti
Do sobote, 22. decembra 2012
Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Trg Liberta' 6 - 040 421125, Škedenjska ul. 44 - 040 816296, Bazovica - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Trg Liberta' 6, Škedenjska ul. 44, Istrska ul. 18/B, Bazovica - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Istrska ul. 18/B - 040 7606477.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira silvestrsko novoletni izlet na Slovaško od 30. decembra do 1. januarja. Ogledali si bomo Bratislavo in njene znamenitosti ter okolico. Ob povratku se bomo ustavili na Dunaju ali pa bi šli preko Madžarske in se ustavili v Szom-bathely-ju. Informacije: Dušan (+386) 70407923 ali dusan.pavlica@siol.net.
POHOD BREZ MEJA, TE SKUPNE STEZICE... se bo odvijal v nedeljo, 23. decembra. Zbirališče ob 9.30 v prebene-škem parku. Po toplem čaju in svežemu pecivu, ob 10.00 odhod v smer Kaste-lec, kjer nas bo čakal prigrizek. Nadaljujemo do Varde, Socerba in Maga-njevca. Povratek zopet v prebeneški park, kjer se bomo okrepčali z lovskim goulashem in razveselil z veselo muzi-ko. Vabljeni v polnem številu.
H Čestitke
RADIVOJ, danes prvih 50 let slaviš. Naj Abraham ti novih da moči, da boš inštrumente še naprej peljal ti. Vse najboljše ti želi družina muzi-kantov iz Sovodenj.
Danes praznuje RADIVOJ iz Ce-rovelj 50. rojstni dan. Vse najboljše in najlepše mu iz srca želi vesela klapa.
Ü3 Obvestila
AMBASCIATORI - 15.30, 18.15, 21.00 »Lo Hobbit - Un viaggio inaspettato«.
ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »La parte degli angeli«.
CINECITY - 15.40, 17.50, 20.05, 22.15 »I 2 soliti idioti«; 15.25, 17.45, 20.00 »Ralph spaccatutto«; 22.15 »Ralph spaccatutto 3D«; 17.30, 20.50, 21.40 »Lo Hobbit - Un viaggio inaspettato«; 15.20, 18.40, 22.00 »Lo Hobbit - Un viaggio inaspettato 3D«; 15.40, 17.55, 20.10, 22.15 »Tutto tutto niente niente«; 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Colpi di fulmine«; 15.25, 19.30 »Sammy 2 - La grande fuga«; 15.20, 17.25 »Le 5 leg-gende«.
FELLINI - 16.45 »Le 5 leggende«; 18.45, 20.30, 22.15 »Moonrise kingdom - Una fuga d'amore«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 15.30 »Sammy 2 - La grande fuga«; 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Tutto tutto niente niente«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Love is all you need«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 15.30, 17.40, 19.50, 22.00 »La regola del silenzio«.
KOPER - PLANET TUŠ - 15.05, 16.00 »Božičkov vajenec«; 16.20, 21.25, 23.35 »Čudovit načrt«; 17.00, 19.00, 21.00, 23.05 »Hobit: Nepričakovano potovanje«; 16.15, 20.00 »Hobit: Nepričakovano potovanje 3D«; 16.50 »Pet legend«; 15.30 »Pet legend 3D«; 17.40, 20.15, 22.50 »Pi-jevo življenje 3D«; 18.25 »Skyfall«; 17.50, 20.30, 23.10 »To so 40«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 15.15, 17.00, 20.30, 22.15 »I 2 soliti idioti«; Dvorana 2: 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Vita di pi«; Dvorana 3: 16.00, 18.50, 21.45 »Lo Hobbit - Un viaggio inaspettato 3D«; Dvorana 4: 15.15, 17.00, 18.45, 20.30 »Ralph spaccatutto«; 18.45, 22.15 »Colpi di ful-mine«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 18.00, 21.30 »Lo Hobbit: Un viaggio inaspettato«; Dvorana 2: 16.45, 18.45 »Ralph spacca-tutto«; 20.45 Lo Hobbit: Un viaggio ina-spettato 3D; Dvorana 3: 17.40, 20.10, 22.10 »I 2 soliti idioti«; Dvorana 4: 17.20, 19.50, 22.00 »Tutto tutto niente niente«; Dvorana 5: 19.50, 22.00 »Colpi di fulmine«; 17.30 »Sammy 2 - La grande fuga«.
AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Informacije na sedežu društva, Repentabrska ul. 38 na Opči-nah, ob ponedeljkih od 20. do 21. ure. Tel. št.: 340-5814566 (Valentina).
GOZDNA ZADRUGA PADRIČE vabi člane, ki se nameravajo udeležiti sečnje drvi na skupni lastnini, da se najavijo pri odbornikih.
KD PRIMAVERA-POMLAD vabi na delavnico »Barve in čopiči za dobro počutje -zimski solsticij«, ki bo v soboto, 22. decembra, od 15. do 19. ure v prostorih SKD Igo Gruden v Nabrežini št. 89. Delavnico bo vodila psihologinja in psihotera-pevtka dr. Lucia Lorenzi. Informacije in prijave na tel. št. 334-7520208 ali 3474437922, r.jurada@gmail.com.
KLAPA L ETNIK '36 iz Brega organizira veselo Silvestrovanje v društvu V. Vodnik v Dolini. Rezervacije sprejemamo do sobote, 22. decembra, na tel. št. 040228896 (Nerina) in na 040-228254 (Just). Pridružite se nam, lepo vam bo!
OBČINE OKRAJA 1.1 Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor in Zadruga LAl-bero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure, sobota od 10. do 12. ure. Delavnice v decembru: Nakiti in Kreativni okraski. Informacije na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote, 8.00-13.00.
ŠC MELANIE KLEIN obvešča, da bo v soboto, 22. decembra, v nakupovalnem centru v Miljah pravljica »Rudy, severni jelen z rdečim noskom«. Pravljica bo na vrsti vsako uro od 10. do 13. in od 15. do 19. ure.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA bo zaprta od ponedeljka, 24., do ponedeljka, 31. decembra.
OBČINA DEVIN - NABREŽINA obvešča, da bodo občinski uradi v ponedeljek, 24. in ponedeljek, 31. decembra, zaprti ali da bodo delovali samo v dopoldanskih urah.
ZSKD obvešča, da bodo tržaški uradi ZSKD zaprti v božičnih počitnicah od ponedeljka, 24. decembra, do petka, 4. januarja.
ŽEGNANJE KONJ bo v sredo, 26. decembra, ob 12.30 v Štivanu pri cerkvi Sv. Ivana. Obred prireja konjeniško društvo
Z Občina Dolina vabi
i PJ > v petek, 21. decembra 2012 ob 20.30
V, j v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu na koncert
"Božične melodije kot...praznik solidarnosti"
Sodelujejo Pihalni orkester Ricmanje - vodi Aljoša Tavčar, Otroški pevski zbor Fran Venturini - vodi Suzana Žeijal, solisti in zbor Operne Akademije iz Križa - vodi m.° Aleksander Švab, Goran Ruzzier, Zbor upokojencev iz Brega in zbor 'Fantje pod latnikom' - vodi Manuel Purger.
Prostovoljni prispevki bodo šli v dobrodelne namene.
ZKB G
>2
AVTONOMNA DE2ELA FURLANUA JULIJSKA KRAJINA
'Ji pnc'-ir+CiA
* TRIESTE
POKRAJINA TRST

Skuadra Uoo. Vabljeni konjeniki, ljubitelji konj in slovenskih običajev.
JUS NABREŽINA vabi člane, vaščane in prijatelje na veselo srečanje in družabnost, ki se bo vršila v četrtek, 27. decembra, od 17. ure dalje na nabrežin-skem trgu. V prijateljskem vzdušju bomo nazdravili na staro in na novo leto 2013 ter si bomo izmenjali srčna in iskrena voščila. Za veselo in praznično vzdušje bo poskrbela nabrežinska godba.
PIKAPOLONICA WINTER TIME: ŠC Melanie Klein prireja zimski center za otroke od 3. do 10. leta, od 27. decembra do 5. januarja: kvalificirano varstvo družinam med božičnimi prazniki, otrokom pa originalne, zabavne in vzgojne izkušnje. Možnost dnevnega, trodnevnega, štiridnevnega ali tedenskega vpisovanja. Info: www.melanieklein.org; info@mela-nieklein.org, 345-7733569. Urnik urada: pon. in čet. 9.00-13.00; sre. 12.30-15.00.
KRU.T vabi na tradicionalno »Srečanje ob koncu leta«, ki bo v petek, 28. decembra, v Slovenskem dijaškem domu S. Kosovel, Ul. Ginnastica 72 - Trst. Začetek ob 18. uri. Informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
OBČINA ZGONIK prireja v sodelovanju s krajevnimi društvi v nedeljo, 6. januarja 2013, v prostorih KRD Dom Briščiki (v Briščikih, 77) z začetkom ob 17. uri »Tradicionalno novoletno družabno srečanje«, namenjeno občanom starejšim od sedemdeset let. Udeleženci naj potrdijo svojo prisotnost v občinskem tajništvu (tel.: 040-229101) do petka, 28. decembra.
ZSKD obvešča včlanjene zbore, da je na spletni strani www.zpzp.si aktivna povezava do spletne prijavnice za 44. revijo Primorska poje. Rok prijave zapade v ponedeljek, 31. decembra 2012.
KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI -Prosvetni dom Opčine obvešča, da bo zaprta od 24. decembra 2012 do 6. januarja 2013.
0 Prireditve
ANTROPOZOFSKO ZDRUŽENJE SKUPINA »FORTUNATO PAVISI« Ul. Maz-zini 30 v Trstu priredi danes, 21. decembra, ob 20. uri konferenco na temo: »Božič 2012 - Zimski solsticij vstane v osrčju zodiaka, da poživi vesolje.« Predava Dario Anderle. Informacije: 040280533 ali 339-7809778.
GLASBENA MATICA - Šola »Marij Kogoj« prireja v počastitev pred kratkim preminulega prof. Oskarja Kjudra ter ob 150-letnici rojstva francoskega skladatelja Claudeja Debussyja slavnostni koncert najboljših učencev in bivših di-plomirancev danes, 21. decembra, ob 20.30, v Mali dvorani Gledališča Verdi v Trstu. Vabljeni!
MARKO MANIN v sodelovanju z deželnim sedežem RAI in kulturnim društvom »J. Pangerc«, vabi na snemanje TV oddaje, ki bo potekala v Dolini danes, 21. decembra, ob 17.00 uri v cerkvi sv. Urha. Število sedežev je zelo omejeno, zato naprošamo vse zainteresirane, da dvignejo vabilo za vstop v cerkev v mesnici v Dolini in v trafiki v Dolini, ali pa na tel. št. 339-7926704. Poleg Marka Manina in simfoničnega orkestra in drugih znanih gostov bo nastopil najbolj znani slovenski pevec Oto Pestner.
OBČINA DOLINA prireja danes, 21. decembra, ob 20.30 koncert »Božične melodije kot... praznik solidarnosti« v občinskem gledališču F. Prešeren v Bo-ljuncu. Sodelujejo Pihalni orkester Ri-cmanje, Otroški pevski zbor Fran Ven-turini, solisti in zbor Operne Akademije iz Križa, Zbor upokojencev z Brega in zbor 'Pod Latnikom'. Prostovoljni prispevki bodo šli v dobrodelne namene.
SOUL DIESIS & BAND vabijo na koncert, ki bo danes, 21. decembra, ob 20.30 v Ul. Locchi 22 (cerkev sv. Andreja). Vodi Paolo Voltolini.
MLADINSKI KROŽEK DOLINA vabi na božični koncert Malih kitaristov iz Brega »Božič je že tu« v soboto, 22. decembra, ob 17. uri v prostorih Mladinskega krožka v Dolini. Vodi Lorenzo Buono.
SPD KRASJE IN GD V. PARMA prirejata »Božični glasbeni preplet« v soboto, 22. decembra: ob 18. uri otvoritev Božičnega sejma v Hiški u'd Ljenčkice, ob 20. uri skupni Božični koncert, ki bo v cerkvi sv. Andreja v Trebčah, na katerem bodo nastopali otroški zbor Kra-sje, združeni dekliški zbor Kraški slav-ček - Krasje in godba.
GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA vabi na tradicionalni božični koncert v nedeljo, 23. decembra, ob 17. uri v na-brežinski občinski telovadnici. Sodelujejo gojenci glasbene šole godbe.
TRADICIONALNA RAZSTAVA JASLIC z vsega sveta v župnijski dvorani v Nabre-žini, jaslice so na ogled tudi v cerkvi. Urnik: od 23. decembra do 6. januarja, ob sobotah in praznikih od 16. do 19. ure.
BOŽIČNI KONCERT NA OPČINAH - Župnija sv. Jerneja ap. in MeCPZ Sv. Jernej vabita na tradicionalni »Božični koncert«, ki bo na sam božični dan, 25. decembra, ob 18. uri v župnijski cerkvi na Opčinah. Oblikovali ga bodo: OPZ Vesela pomlad - vodi Goran Ruzzier, MlVS Vesela pomlad - vodi Andreja Štu-cin, MoPZ Tabor - vodi David Žerjal, MoPZ Sv. Jernej - vodi Mirko Ferlan in MeCPZ Sv. Jernej - vodi Janko Ban. Božično misel bo podal dr. Drago Štoka.
ŽUPNIJSKA SKUPNOST IZ MAČKOLJ in Slovensko prosvetno društvo Mačkolje vabita na koncert božičnih pesmi v sredo, 26. decembra, po sveti maši ob 9.30, v župnijski cerkvi v Mačkoljah. Nastopata MePZ Mačkolje pod vodstvom Mateja Lazarja in domača otroška skupina.
GODBENO DRUŠTVO PROSEK vabi na tradicionalni koncert na Štefanovo, ki bo v sredo, 26. decembra, ob 17.00 v Športnem centru Ervatti pri Briščikih. Gost večera tubist Rok Vilhar. Godbo vodi prof. Ivo Bašič.
SKD FRANCE PREŠEREN IN DEKLIŠKA BOLJUNEC, pod pokroviteljstvom Občine Dolina, vabita v sredo, 26. decembra, na praznovanje sv. Štefana: ob 14.30, po blagoslovu v vaški Cerkvi, lu-čanje boljunskih ledih stan deklet na G'rici; ob 18.30 v občinskem gledališču v Boljuncu nastop tamburaškega ansambla SKD France Prešeren pod vodstvom Ervina Žerjala ter Dramske skupine SKPD F. B. Sedej iz Števerjana z igro Vinka M derndorferja »Limonada Slovenica« v režiji Franka Žerjala.
ZSKD IN USCI vabita tudi letos na pobudo Nativitas, Božična pesem in tradicija v prostoru Alpe Jadran. Letošnji koncerti bodo potekali po sledečih terminih: 28. decembra, ob 20.30 v cerkvi sv. Hieronima na Kontovelu; 29. decembra, ob 19.00 v župnijski cerkvi na Solbici in ob 20.30 v cerkvi sv. Lenarta v Vidmu; 5. januarja, ob 20.30 v Lan-darski jami v Sv. Ivanu v Čele-Podbo-nescu; 9. januarja, ob 20.30 v cerkvi sv. Trojice na Katinari ter 13. januarja, ob 15.00 v Stolnici v Miljah, ob 15.30 v cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah in ob 17.00 v cerkvi sv. Roka v Nabrežini.
H Mali oglasi
IŠČEM DELO kot varuška otrok ter pomagam pri pisanju šolskih nalog. Tel. 340-2762765.
OPČINE CENTER: dajem v najem stanovanje s samostojnim ogrevanjem, spalni sobi, dnevna soba z balkonom, opremljena kuhinja, kopalnica, klet in parkirno mesto. Tel. št.: 040-214309 ali 333-2130947.
PRODAM peč na drva nordica, za ambient 50 kv.m., rjave barve za 100,00 evrov. Tel. št.: 349-2968720.
PRODAM GORILNIK (bruciatore) na kurilno olje znamke lamborghini za 250,00 evrov. Tel. št.: 338-5098764.
Ei Turistične kmetije
AGRITURIZEM ŠTOLFA
SALEŽ 46 je odprt do 23. decembra.
Tel.040-229439
Id Osmice
OSMICO je v Mavhinjah št. 58/A odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni. Tel. št.: 040-2907049.
OSMICO je odprl Sergio Giovannini v Ul. Modiano št. 2. Tel. 335-6045771.
OSMICO v novih prostorih je odprla družina Debelis, Ul. Ventura 31/1 (Campanelle). Tel. 347-3648603. Vabljeni!
SILVANO FERLUGA vabi na osmico pri Piščancih.
V LONJERJU je odprl osmico Damjan Gla-vina. Tel. št.: 348-8435444.
Prispevki
Namesto cvetja na grob Gušta Gerdola darujeta Ivanka in Marta40,00 evrov za Cerkveni pevski zbor sv. Vincencija.
V	spomin na Giorgia Desteja daruje Marta z družino (Repen 89) 20,00 evrov, Grozdana z družino (Repen 18) 20,00 evrov, Milan Ravbar (Repen 182) 20,00 evrov, Verica in Tamara z družinama (Repen 104) 20,00 evrov za repentabrsko svetišče.
V	spomin na Ano Wehrenfennig darujejo svojci 200,00 evrov za Glasbeno matico Trst.
V	spomin na Danilota Štoko daruje Dario Kante 50,00 evrov za FC Primorje.
V	spomin na Stano Milič Lazar darujejo Milko, Olga, Albin, Romana, Franka, Pep-ko, Julka in Slavko 20,00 evrov za sekcijo VZPI Repentabor.
V	spomin na Pepija Žigona in Dušana Gu-ština daruje družina Lazar 50,00 evrov za sekcijo VZPI Repentabor.
V	spomin na dragega Giorgia Desteja darujejo Nadja, Majda, Vilma in Silva 60,00 evrov za OŠ A. Gradnika na Repentabru.
V	spomin na gospo Stano Lazar daruje Nada Mesghez 10,00 evrov za OŠ A. Gradnika na Repentabru.
Loterija
20. decembra 2012
Bari	43	68	36	8	89
Cagliari	42	65	57	67	58
Firence	15	5	60	49	12
Genova	26	35	28	6	50
Milan	3	32	73	25	37
Neapelj	61	49	12	7	75
Palermo	58	70	90	46	36
Rim	11	79	27	71	45
Turin	83	52	35	75	60
Benetke	62	54	59	23	86
Nazionale	83	76	55	39	36
Super Enalotto Št. 152
6 19 26 27 52	65 jolly32
Nagradni sklad	1.962.580,00 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 30.538.805,49 €
Brez dobitnika s 5+1 točkami	-- €
13 dobitnikov s 5 točkami	22.645,16 €
1.238 dobitnikov s 4 točkami	240,08 €
45.714 dobitnikov s 3 točkami	12,94 €
Superstar	48
Brez dobitnika s 6 točkami	--€
Brez dobitnika s 5+1 točkami	--€
Brez dobitnika s 5 točkami	--€
6 dobitnikov s 4 točkami	24.008,00 €
244 dobitnikov s 3 točkami	1.294,00 €
3.160 dobitnikov z 2 točkama	100,00 €
17.679 dobitnikov z 1 točko	10,00 €
36.257 dobitnikov z 0 točkami	5,00 €
10
Petek, 21. decembra 2012
TRST	/
GLASBA - Jutri slavje v openskem Prosvetnem domu
Prva svečka za Nebojsega
Poleg slavljencev bodo na praznovanju nastopili še drugi ansambli, ki so z njimi povezani
»Na žačetku smo načrtovali ožjo zabavo, ki pa se je z dneva v dan večala. Zato smo odločili, da bomo priredili koncert. Zahvalili bi se društvu Tabor, ki nam nudi dvorano, Openskemu mladinskemu krožku, ki bo upravljal šank in vsem, ki bodo nastopali.« Ljubiteljem ansambla Nebojsega bodo v soboto na voljo tudi posebne majčke ob prvi obletnici.
Na sliki, zgoraj: Tommy Budin, Marko Gantar; spodaj: Matija Kralj, Daniel Malalan, Egon Tavčar.
Andreja Farneti
»Vse se je začelo bolj za šalo kot zares, ko smo za pust hodili po Opči-nah leta 2010 in lani. Zamisel je dobila konkretno podobo po lanski Kraški ohceti, ko smo začeli vaditi v Prosvetnem domu.« Tako je nastal ansambel Nebojsega, pravi pevec Daniel Malalan, ki je nekako sledil očetovi poti, saj je njegov oče Igor Malalan pevec skupine Happy Day.
Ansambel, ki ga sestavljajo še Egon Tavčar na harmoniki, Matija Kralj na bobnih, Tommy Budin na kitari bas (na začetku je to vlogo pokrival Matteo Formigli) in Marko Gantar na kitari je v ponedeljek praznoval prvo obletnico delovanja. Njihov krstni nastop je bil namreč lanskega 17. decembra, ko jim je openski mladinski krožek ponudil možnost, da bi igrali na odru Prosvetnega doma. Od takrat so igrali na raznih šagrah, rojstnih dnevih, v šotoru v Briščikih in v društveni gostilni Liverpool na Opčinah. »Na poroko nas ni še nihče povabil. Moramo še dobiti ta korajžen par,« je hecno dodal Daniel.
Zakaj Nebojsega? »Iskali smo kratko ime, ki bi nas dobro opisalo in
prišlo do izraza. Tako smo izbrali Ne-bojsega. Mislim, da nas dobro opiše.« Niso želeli biti posebni samo glede imena, ampak tudi glede videza. Zato so za »odrski kostum« izbrali krilo, doko-lenke in natikače. Posebnost je tudi njihova glasba. Poleg narodno zabavnih pesmi igrajo tudi najnovejše hite, katerim sami priredijo besedilo. Njihov glavni cilj je zabava. »Ne bomo nikoli zašli v profesionalnost. Zbrali smo se kot prijatelji, se zabavamo na odru in zabavamo ljudi pod odrom.«
Ansambel Nebojsega bo svoj prvi rojstni dan proslavil jutri, 22. decembra, s koncertom, na katerem bodo nastopili ansambli, ki so na nek način z ansamblom Nebojsega povezani. Na odrske deske openskega Prosvetnega doma bo ob 19.30 najprej stopil harmonikarski Trio Midva. Nato bodo igrali Domači zvoki, ki imajo z ansamblom Nebojsega skupnega basista. Sledili bodo Kraški muzikanti, ki so z Ne-bojsega že nastopili in še Happy Day zaradi sorodstvenih vezi pevcev obeh ansamblov. Seveda bodo nastopili tudi sla-vljenci, večer pa bo zaključil Dj Papš.
R9RB
HJf
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
nas program:
Narodni dom Maribor
Pierre Paimade, Christophe Duthuron
UBEŽNICI
režija in priredba: Nenni Delmestre niz komičnih situacij, dogodkov in avantur dveh žensk na begu! igrata: Maja Biagovič, Vladimir Jure
Sledi ples z ansamblom PLATANA
za pogostitev naših obiskovalcev bo poskrbel Catering VIV0
predstava + ples + catering = 40 evrov!
Za informacije in rezervacije je blagajna gledališča odprta vsak delavnik od 10. do 15. ure (tel. +39 040 362542/ brezplačna številka 800214302)
+

v * V
tVv
• ♦
Do 6. januarja od 10. do 23- ure .
Tag Ponterosso
DRSALIŠČE	■ .
Do 23. decembra
Trg sv. Antona in okolica
TRŽAŠKE BOŽIČNE STOJNICE
21.	decembra ob 18. uri
Trg UnitA d'Italia
VSE NAJBOLJŠA, TRST S PEVSKIM ZBOROM ALPINCEV
22.	decembra ob 16. uri
Borzni tr§
BOŽIČNO VZDUŠJE
ZI0 POTTER MAGIC SHOW
' 22. decembra od 16. ure do 18.30
Trg sv. Antona in okolica
GLASBENA PRESENEČENJA ■ IN ČAROBNA SREČANJA
22.	decembra ob 17. uri
Operno gledališče Giuseppe Verdi
BOŽIČNI KONCERT	; '
v sodelovanju s Pokrajino Trst
................................ . . . i' j . .
23.	decembra od 10.30 do t2.30 ■.
Trg sv. Antona, in okolica
GLASBENA PRESENEČENJA ' ■ IN ČAROBNA SREČANJA ■ '
23. decembra ob 11.30 ,.'i
Trg UnitA d'Italia
BOŽIČNO VZDUŠJE XMAS SHCiW *
...........;..........................
23. decembra ob 16. uri	■■' ■
Cerkev sv. Antona Taumaturea
BOŽIČNI KONCERT
26. decembra ob 17. uri
Dvorana Tripcovich
KONCERT SV. ŠTEFANA.
26. decembra ob 18. uri
' Evangeučansko-luteranska cerkev
KONCERT CHRlSTMAS COLORS
CADM0S ENSAMBLE IN PLEIADI»
29. decembra ob 16. uri
Borzni trg
BOŽIČNO VZDUŠJE NOVOLETNI VALČEK
29.	decembra ob 18. uri
Operno gledališče Giuseppe Verdi - mala dvorana '
FRIULIVENEZIA GIULIA GOSPEL CHOIR
30.	decembra ob 16. uri '
Trg sv. Antona
BOŽIČNO VZDUŠJE NOVOLETNI CIRKUS -
31.	decembra
Trg UnitA d'Italia
NOVOLETNA PREDSTAVA
S pop skupinami I Finley in Selene live concert, plesno skupino DNA danza di Udine ter didžejem Mitchem za mešalno mizo/
1. januarja ob 17.30
Dvorana Tripcovich
NOVOLETNI KONCERT	'

v ¿č-
-Hfl
.inr
i m--M
. FtMidazionc
JT1TM---I . -
fmi)
/
MNENJA, RUBRIKE
Petek, 21. decembra 2012
1 1
ŽARIŠČE
Božična misel
Mirjam Bratina
Spet je pred nami božični čas, ki nas kliče k družini, spokojnosti srca, k razmišljanju o življenju. Božična zgodba že dva tisoč let navdihuje verne in neverne in nagovarja vsako človeško srce, ki ni otopelo v samoti in hladnih čustvih, ampak je še vedno hrepeneče srce, srce, ki išče ljubezen in resnico.
Za božič razmišljamo tudi o družbi, o človeštvu, o vrednotah naše civilizacije. V tehnološko visoko razviti globalizirani družbi se ljudje pogosto srečujejo z življenjskim nesmislom in naveličanostjo nad bivanjem. Ljudje trpijo zaradi krize odnosov, zaradi osamljenosti. Božični praznik nas spominja, da se je prav v tak svet težav, kjer so ljudje nezadovoljni, prišel rodit Jezus. Ob prvem božiču v revščino hleva, danes v revščino medsebojnih odnosov, v revščino tesnobnih stanj sodobnega življenja. Morda je prav zato božič najbolj priljubljen krščanski praznik. Kolikokrat slišimo: bodi vsaj danes dober, danes, ko je praznik miru, dobrote, luči, ljubezni, sočutja do bližnjega, predvsem pa praznik življenja: in res - na ta dan smo dejansko boljši, pozornejši do bližnjega, ljubeznivejši, pripravljeni tudi na "žrtve", na ta dan utihne orožje, ljudje, ki so se še pred nekaj dnevi sovražili ali celo pobijali, si morda tudi sežejo v roke, zgodilo se je, da tudi skupaj praznujejo, zato da bi po-
tem spet dali prednost sovraštvu -začarani krog se nadaljuje in mu ni videti konca. To je res minimum, kar lahko naredimo, čeprav se ne moremo izogniti občutku, da je ta minimum nam ljudem vse prej kot v čast in ponos. Kako bi tudi ne mogel biti, ko pa v naših srcih ne vlada mir, pač pa sebičnost: koliko žarišč napetosti je v naši neposredni bližini, koliko nesporazumov, zamer, ki bi nam - če že drugo ne - lahko odprle srce za sobrata in nas ozdravile zaverovanosti vase, da bi spoznali, kaj je resnično življenje in kako bi ga najbolje osmislili. S tem, da se zavedamo svojih slabosti, že stopamo po novi poti, poti novega rojstva v nas samih, dovolimo namreč, da se v nas samih naseli Jezus, ki želi, da ga sprejmemo medse in da zaživimo novo življenje.
Vsak izmed nas je lahko glasnik miru in ljubezni v svojem malem svetu; še najlepšo priložnost ima doma v domačem krogu, med svojimi najdražjimi, skratka v svoji družini, tej osnovni družbeni celici, ki je v veliki krizi: premalo časa posvetimo medsebojnemu pogovoru, premalo si prizadevamo pri vzpostavljanju čvrstih odnosov in premalo utrjujemo tiste temelje, ki so nenadomestljivi za rast družine. Tudi v tem nam je lahko prav sveta družina za zgled notranje harmonije, pripravljenosti za trpljenje, odpovedovanje,
prilagajanje še tako nehvaležnim razmeram, predvsem pa je edinstvena v sprejemanju novega življenja, ki bo hočeš nočeš vneslo v življenje dvojice marsikaj novega, prijetnega in neprijetnega. Tudi sveta družina je bila takoj ob rojstvu zve-ličarja pred veliko preizkušnjo, ki jo je lahko premostila samo z medsebojno povezanostjo in ljubeznijo. Bolj kot simbolika rojstva v skromnih razmerah pa je danes pomenljiva pripravljenost Marije in Jožefa, da sprejmeta medse dete, ki jima -nam - je bilo darovano.
Propad življenjskih vrednot je predvsem na zahodu povzročil krizo družine, ki se kaže v vse manjšem številu porok in v zaskrbljujočem osi-pu rojstev. Večkrat pozabljamo, da nam je bilo življenje darovano in da ga najbolje osmislimo, če ga mi darujemo komu drugemu, novemu bitju, ki bo sad ljubezni, kot je bil Jezus sad božje ljubezni do človeka.
Pred nami so prazniki, ko nam je ob petju božičnih pesmi toplo pri srcu, toplo zaradi prihajajoče zime, a tudi zato, ker je v temo zime posijala svetla luč - božje sonce: "Danes je rojen zveličar"! Ali je ta danes tudi danes za človeka? To je odvisno od vsakega izmed nas: ko mu bomo odprli svoj dom, da se bo lahko v njem naselil, potem bo tisti «danes » resničen Božič, resnično novo rojstvo za boljši jutri.
TA TEDEN
EDINOST
PRED 100 LETI
Edinost je tokrat poročala o odkritju spomenika nekdanji cesarici Elizabeti: »Na izredno slovesen način je bil v drugem ljudskem vrtu pred južnim kolodvorom odkrit spomenik pokojni cesarici Elizabeti. K slavnosti je prišel tudi, kot zastopnik cesarjev nadvojvoda Franc Salvator. Pripeljal se je z vlakom državne železnice ob devetih in deset dopoldne. Na kolodvoru so ga sprejeli namestnik princ Ho-heniohe, župan dr. Valerio, kontreadmiral Kohen, poveljnik tretjega vojnega zbora baron Leithner, brigadir Kraus-Elislago, škof dr. Karlin, zastopniki raznih uradov in oba odbora za spomenik. Nadvojvoda se je odpeljal v hotel Excelsior, potem pa k odkritju spomenika.
Velikanska je bila množica, ki se je pred tem časom zbrala na trgu pred južnim kolodvorom, a tudi po vseh bližnjih ulicah, veliko hiš je imelo zastave. V bližini spomenika so se porazvrstila razna društva in deputacije, ki so po končani slav-nosti defilirale mimo nadvojvode, ki se je nahajal v paviljonu.
Med drugimi so bila zastopana tudi naša društva: Politično društvo Edinost, Slovanska čitalnica in Dalmatinski skup.
V paviljonu so pričakali nadvojvode najodličnejši gostje, z namestnikom na čelu. Nato je škof dr. Karlin čital mašo pred spomenikom, nakar je potem predsednik odbora za spomenik, grof Alberti de Poja nagovoril nadvojvodo, ki je kratko odgovoril. Nato je potem padel zastor, ki je zakrival spomenik, in spomenik se je pokazal v vsej svoji lepoti, a društva in deputacije so začele polagati pred spomenik vence, ki so pokrili ves prostor pred spomenikom. Nato je imel slavnostni govor predsednik odbora, ki je končno izročil spomenik v varstvo mestnemu županu.
Na licu mesta je svirala godba bosenskega pešpolka, navzoča pa so bila še veteranska, salezijanska in pavlanska. Za vzdrževanje reda so bili tamkaj mestni redarji. Ob eni uri je bil pri namestniku slavnostni obed, kasneje pa se je nadvojvoda odpeljal v Gorico.«
TA TEDEN
A PHIH0H5KI DHEYHIK
T	1.11 .L I1IJLIL . II I I S I. ■ I ■ ■■■.■■■Lil ' 11.11 ILI J M J. JI
PRED 50 LETI
Ob enaindvajsetletnici smrti Pinka Tomažiča in tovarišev je potekala na strelišču na Opčinah proslava: »Priredile so jo krajevne organizacije Zveze bivših političnih preganjancev, Zveze bivših partizanov, ANPI in ANPPIA. Okoli spomenika, kjer je nad spominsko ploščo že visel venec domačinov, se je zbrala množica antifašistov, med njimi sorodniki padlih ter predstavniki političnih strank in organizacij bivših partizanov in političnih preganjancev. Proslavo je otvoril Danilo Štubelj, ki je potem pozval vse prisotne, da z eno-minutnim molkom počastijo spomin padlih. Sledilo je polaganje vencev, ki so jih položili predstavniki Zveze bivših partizanov, Slovensko kulturno-go-spodarske zveze, SKUD »Misel in delo« ter generalnega konzulata FLRJ v Trstu.
V slovenščini je nato povzel besedo Lucijan Padovan, ki je orisal lik Pin-ka Tomažiča, lik komunista, ki ni niti pred smrtjo izgubil vere in prepričanja, da so ideje in načela, za katera je žrtvoval svoje življenje, vredna žrtvovanja, vredna borbe. Potem ko se je dotaknil položaja na svetu in omenil sadove borbe svobodoljubnih narodov, se je govornik spet povrnil na Tomaži-ča in poudaril njegovo gledanje na narodnostno vprašanje: vsaka borba za narodnostne pravice Slovencev bi bila brezuspešna, če se Slovenci ne bi povezali z naprednimi italijanskimi množicami.
Končno je govornik še dejal, da nam bo lik Pinka Tomažiča ostal v večnem spominu ter nas bodril in nam dajal novih moči v borbah, ki so še pred nami.
Za njim je v italijanščini spregovoril Eugenio Laurenti, ki se je poleg Vika Bobka, Ivana Ivančiča, Simona Kosa, Pinka Tomažiča in Ivana Vadnala spomnil tudi bazoviških žrtev, žrtev, ki so bile umorjene v tržaški rižarni, padlih na Proseku in vseh, ki so v boju proti nacifašizmu darovali svoja življenja, ne glede na narodnost, socialni razred in različne ideologije.«
SEŽANA
Razstava o godbeništvu na Slovenskem
SEŽANA - Ob praznovanju 20. obletnice Kraške pihalne godbe Sežana so v Kosovelovem domu v Sežani odprli razstavo fotografij, izbranih na foto natečaju z naslovom »Godbeni-štvo na Slovenskem«. Na natečaju, ki ga je organizirala sežanska kraška pihalna godba v sodelovanju s sežanskim Fotoklubom Žarek, je sodelovalo 18 avtorjev, ki so prispevali 44 fotografij na temo z nastopov in dela sežanske godbe in 85 fotografij z motivi ostalih slovenskih godb.
»V času obstoja kraške pihalne godbe, ki letos praznuje 20-letnico svojega delovanja, smo imeli veliko nastopov in nastalo je tudi veliko fotografij, za katere še sami godbeniki ne vedo. Zato smo se odločili, da skupaj z domačimi fotografi izvedemo fotografski natečaj in odpremo razstavo, ki bi počastila naš jubilej,« je poudaril dirigent sežanske godbe Ivo Bašič in v znak zahvale za sodelovanje podelil priznanje Fotoklubu Žarek, ki ga vodi predsednik Jadran Čeh. Čeh je ob tem zadovoljen, da je na natečaj prispelo veliko fotografij domačih avtorjev in iz preostalega dela Slovenije. Ob tem pa razmišljajo, da bi natečaj ponovili tudi v prihodnjem letu in da bi se postavljena razstava selila v druga slovenska mesta tako med godbenike kot tudi med fotografe.
Selektor natečaja prof. Samo Onič pa je o prispelih fotografijah dejal: »Med toliko podobnimi fotografijami je bilo težko izbrati tisto, ki si zasluži mesto na razstavi, kjer je razstavljenih 43 najboljših. Temi nista bil prosti, a bi vseeno fotografe spodbudil k še večji drznosti in raziskovanju. Večno pravilo fotografiranja objektivne resničnosti izhaja iz medsebojnega razmerja med vsebino, obliko in smislom fotografije. Smisel fotografije nastane z udeležbo opazovalca fotografije, ki spozna vsebino in obliko, in fotografije dokončno osmisli.«
Fotografska razstava bo na ogled do 23. januarja.
Olga Knez
PISMA UREDNIŠTVU
Omizje: pojasnilo predsednika SSO
Spoštovano uredništvo!
V zvezi z včerajšnjim dopisom PD, ki so ga podpisali Tamara Blaži-na, Igor Kocijančič in Rudi Pavšič bi Vam želel posredovati stališče Sveta slovenskih organizacij, in to brez vsake ihte ali zaletavosti, ki je nam Slovencem v zamejstvu, žal, včasih tako hudo blizu. Na podlagi dekreta notranjega ministrstva z dne 4. julija letos (podpisana Annamaria Cancel-lieri) sem bil za krovno organizacijo SSO imenovan v Institucionalno omizje, kot je bil za drugo krovno organizacijo SKGZ imenovan Rudi Pavšič ter za Paritetni odbor Jole Namor.
Na podlagi priloženega pisma k omenjenemu ministrskemu dekretu imamo člani pravico do imenovanja ekspertov v »specifičnih problemih« (člen 2 in 3).
Kot predsednik SSO sem to pravico seveda izkoristil in s posebnim pismom dne 26. septembra 2012 naslovljenim na predsednika omizja prof. Saveria Ruperta imenoval dva eksperta: za šolska vprašanja odv. Petra Močnika in za državni ter deželni volilni zakon odv. Damijana Ter-pina. Oba sta nesporna strokovnjaka v vprašanjih šolstva, oz. volilne zakonodaje, saj se s tema problemoma ukvarjata že vsaj kako desetletje.
Isto je napravila SKGZ z imenovanjem eksperta Livija Semoliča za šolska vprašanja, ni imenovala pa strokovnjaka za volilno zakonodajo.
Ker je bilo na zadnji seji (dne 18.12. letos) Institucionalnega omizja na dnevnem redu tudi vprašanje volilnih zakonov, je bil na sejo povabljen s strani predsednika Saverija Ru-perta tudi odv. Damijan Terpin, ki ni zagovarjal le stališče SSk s tem v zvezi, ampak celotne slovenske narodne skupnosti v Italiji.
SSO je v zvezi s celotno zadevo pri Institucionalnem omizju ravnal pošteno in korektno in ni bil nikjer v nasprotju z dogovorjenimi stališči v skupnem predstavništvu.
Hvala za objavo tega pojasnila, Vam in vsem v uredništvu pa želim vesele in umirjene božične praznike in mnogo dobrega v letu, ki je pred nami.
Hvala za objavo.
Dr. Drago Štoka, predsednik SSO
Športni Kafka ali kako šoli vreči polena pod noge
Novoizvoljeni člani Zavodnega sveta smo na drugi seji 4. decembra zvedeli za nič kaj spodbudno vest, da je dežela zavrnila prošnjo za prispevek iz člena 20 deželnega zakona št. 8/2003 za projekt "Športni krožek: v igri rastemo bolje" Večstopenjske šole Opčine.
Gremo po vrsti: projekt sproščenega športnega udejstvovanja otrok je že vrsto let uspešen dodatek v mavrici vzgojno-izobraževalne ponudbe bodisi za osnovnošolsko stopnjo kot za nižjo srednjo šolo. Doslej sta za tozadevne deželne prispevke zaprosila tako Didaktično ravnateljstvo Opči-ne kot tudi Ravnateljstvo nižje srednje šole Srečka Kosovela. Projekt je bil tudi v iztekajočem se šolskem letu 2011/2012 vključen v smernice za sestavo VIP-a (t.j. Vzgojno-izobraže-valna ponudba) za bodočo Večstopenjsko šolo, katere je z glasovanjem v celoti potrdil oz. osvojil Področni svet za didaktično ravnateljstvo oz. Zavodni svet nižje srednje šole. Obe ravnateljstvi sta vložila prošnje za deželni prispevek v roku do konca maja letos.
Dežela je omenjeni ravnateljstvi čez poletje združila v novo Večstopenjsko šolo Opčine. V fazi vertika-lizacije je novo ravnateljstvo vodil izredni komisar, ki ima po zakonu sicer točno določene finančne in upravne pristojnosti, ne pa didaktičnih.
Novo ravnateljstvo Večstopenjske šole kot naslednica obeh ukinjenih šol oz. ravnateljstev je vložila no-
HlA
vo prošnjo v luči že vloženih maja za ta deželni prispevek. Formalno je Večstopenjsko ravnateljstvo seveda nova ustanova, a vsi vemo, da gre za iste šole oz. za isto namembnost. Deželni zakon določa tudi rok, v katerem mora biti nova prošnja predložena, t.j. od 1. do 20. septembra, torej tik pred začetkom šolskega leta.
Pristojni deželni urad je to prošnjo takoj zavrnil z obrazložitvijo, da projekt ni bil vključen v VIP novona-stale Večstopenjske šole. Naj spomnimo, da VIP lahko odobri Zavodni svet, ki pa ni bil še izvoljen, saj ob zapadlosti termina za prošnje šolsko leto ni niti še začelo, kaj šele da bi bile razpisane ali celo izpeljane volitve in da bi se novi Zavodni svet sestal na umestitveni seji. Volitve so se vršile 11. in 12. novembra 2012.
Ob ugovoru ravnatelja, ko Za-vodni svet še ni bil izvoljen a da je bil projekt že vključen v smernice za nov VIP Večstopenjske šole prejšnih zbornih organov, je Dežela zahtevala, naj izredni komisar podpiše sklep o odobritvi VIP-a, kar pa ni v njegovi zakonski pristojnosti. Če bi pa komisar podpisal sklep o osvojitvi VIP-a in bi ga dežela sprejela, bi oba ravnala nezakonito.
Vsi ugovori in obrazložitve niso pomagali: deželni urad je prošnjo zavrnil, šola je ob prispevek v višini okvirno 3000 eurov in s tem je dodatna sobotna ponudba na področju telesne vzgoje splavala po vodi.
Posebno zanimivo je še omeniti, da za prispevke deželnega odbor-ništva za šolstvo ni bilo nobenih težah, nobenih zahtev za sklep komisarja ali podobni zapleti. Ni stvar, torej, da se ne da stvari urediti, kot je treba.
Je že res, da je kriza. Je že res, da vse, kar je mogoče prihraniti, lahko pride naknadno prav. Je pa tudi res, da vsota, ki ni visoka, omogoča neko dejavnost skozi celo šolsko leto.
Nemočno in nejeverno gledamo na deželno upravo, ki je sprožila ver-tikalizacijo, a ni pripravila ustreznih izjemnih mehanizmov ali sploh navodil, po katerih bi se podobne situacije dalo z zdravo pametjo rešiti vse na isti način. Nerazumljivo je, da dva urada ta-iste deželne uprave ravnajo popolnoma nastprotno.
Zahvaljujem se tudi deželnemu svetniku Igorju Gabrovcu, ki je že v minulih dneh odbornika De Anno formalno seznanil z neverjetnim stanjem in zahteval pojasnila oz. primerne rešitve.
Sam Franz Kafka si verjetno ne bi utegnil izmisliti take birokratske togosti. Pa še dobro, da so kmalu spet deželne volitve.
Igor P. Merku član Zavodnega sveta Večstopenjske šole Opčine
Nevednost ali površnost
Pošiljam vam prispevek za objavo, ki mislim da je vreden objave, da bo zaleglo opozorilo glede napisov krajevnih imen.
Še pred nedavnim je bil v Rep-nu pred vasjo napis Rupingrande, Re-pentabor, le ta se je menda spremenil ne vem po kakšnih postopkih, da Rupingrande ni več ampak samo Repen. Do tu vse lepo in prav. Nastaner pa dilema, če pride nekdo, ki ne pozna dobro krajev ker na Fernetičih je napisano Rupingrande in Repenta-bor-
Kako naj nekdo ve, ki išče Repen, da je samo zmešnjava s tablami, ki kažejo kje se pride v Repen. Če se je spremenilo ime naj se spremeni povsod ali pa nikjer.
Le tako nastane teževa če hoče nekdo priti v ta naš slavni Repen. Mislim da nadalnji komentar ni potreben.
Veronika Bizjak Repen 168
12
Petek, 21. decembra 2012
KULTURA
/
GLASBA - Pogovor s skupino Berr Txarrak, ki je pred časom nastopila tudi v Ljubljani in Vidmu
Pojemo v baskovščini, ker je to naš materin jezik
Skupina Berri Txarrak je danes nedvomno najboljši baskovski bend. Skupina, ki je nastala pred skoraj dvajsetimi leti, že nekaj let uspešno nastopa na evropskih glasbenih turnejah. Fantje, doma iz baskovskega mesteca Lekunberri, so se tudi letos odpravili na tritedensko turnejo, ki je med drugim obiskala Videm in Ljubljano. Pevcu in kitaristu Gorku, basistu Davidu in bobnarju Galderju smo prisluhnili na berlinskem nastopu, po koncertu pa so z veseljem privolili v krajši intervju. Gorko je povedal, da so s turnejo zadovoljni, začeli so jo s tremi koncerti v Španiji, nato so obiskali Francijo, Italijo...
Lepo je bilo na primer v Livornu, kjer smo igrali v nekem skladišču. V Vidmu je bilo tudi super, CasAupa je res lep kraj, škoda, da ni bilo veliko odziva; priznati pa je treba, da je bila to nedelja in tudi vreme nam ni bilo ravno naklonjeno ...
Kaj pa v Ljubljani? Menda ste v Sloveniji nastopili prvič.
David: Točno, v Sloveniji smo bili tokrat prvič. Kar lepo državico imate (smeh). Izjemoma nam je uspel tudi ogled mesta - Ljubljana je res živo, mlado mesto. Iz poročanja španskega dnevnika Pais smo bili obveščeni o protestih, ki se v teh dneh odvijajo po celi Sloveniji! Mislim, da smo na ljubljanskem koncertu igrali kar dobro, čeprav tudi tu ni bilo veliko publike.
Gorka: Ja, na njihovem mestu bi tudi jaz ostal doma: ponedeljek zvečer, mraz ki ti sega do kosti ... zakaj pa bi sploh moral na koncert treh Baskov, ki jih seveda sploh ne poznam?! (smeh)
Turneja vas je nato popeljala proti severu, v Nemčijo, kjer ste imeli kar štiri nastope. Nemčija je sploh država, kjer, ob seveda domači Baskiji, največ koncertirate.
Gorka: V Nemčiji smo imeli že celo vrsto koncertov, predvsem na severu, na primer v Berlinu. Nemška alternativna glasbena scena je res napredna. V Berlinu se stalno nekaj dogaja, koncertov je res ogromno, ljudje pa jim vneto sledijo. No, kot sem že rekel, kulturna in seveda alternativna glasbena scena sta posebno razviti.
Galder: Morda je tudi odvisno od sreče. V Nemčiji smo že velikokrat nastopili in od vsega začetka se je na naših koncertih zbiralo veliko ljudi. Ko gremo v Nemčio, pač vemo, da bo žur-ka zagotovljena.
Vaše pesmi so izključno v baskovščini, kar vas, če naj tako rečem, limitira, saj lahko vaše tekste razume le nekaj milijonov ljudi ... Zakaj ste se odločili za to politiko in niste raje iz-
brali angleščine, s katero bi vas lahko razumel širši krog ljudi?
Gorka: Že od vsega začetka smo pi-
sali v baskovščini, ker je to naš materin jezik. Med drugim je scena, s katere izhajamo, skorajda izključno baskovska, naši
najljubši bendi pa so že v najstniških letih bili ravno tako baskovski. Veliko ljudi nam je v skoraj dvajsetletni glasbeni karieri svetovalo, naj prepevamo v angleščini. Verjetno bi na tak način lahko zasloveli na širši ravni, a nič zato. Radi prepevamo v svojem jeziku ...
Vaša zadnja plošča Haria je že sedma po vrsti. Odziv publike je bil menda res dober, sicer pa ste že nekaj let prevladujoči, »mainstream« bend ...
Gorka: Res je, plošča se kar dobro prodaja! Ne bi ravno rekel, da smo »mainstream« bend, je pa res, da se ukvarjamo izključno z glasbo, in to že od leta 2005, ko je izšla plošča Jaio.Musika.Hil. Spadamo med tiste srečneže, ki se lahko preživljajo s tistim, kar jim je najbolj pri srcu!
Vaša besedila večkrat pripovedujejo o Baskiji in njenih številnih problemih. Kakšno vlogo ima v vaši glasbi politika?
Gorka: Politika je del glasbe, saj je glasba tako umetnost kot poltika. Čim se odločiš, da pišeš o določeni temi, je to že politična odločitev, in obratno: če se
Haria
Berri Txarrak
Pank rok, hardkor, alternative metal
Kaiowas Records, 2011 Ocena:6.5
Skupina Berri Txarrak (iz baskovščine Slabe novice) ima tokrat za nas dobro novico. Pred točno enim letom je namreč izšla
nova plošča Haria (iz bask. Preja, nit). Gre za sedmi glasbeni izdelek baskovskega benda, ki je na alternativni glasbeni sceni prisoten že skoraj dvajset let. Pevec in kitarist Gorka Urbizu je zasedbo ustanovil že daljnega leta 1994, od takrat pa se je postava spremenila le enkrat. Danes stojita poleg njega še basist David Gonzalez in bobnar Galder Izagirre.
Na drugem mestu objavljamo pogovor z bendom. Kdor je prisostvoval kateremu izmed nastopov baskovskega tria ve, za kaj se gre. Fantje ustvarjajo točno razpoznaven sound, in sicer eksplozivno mešanico pank roka, hardkora in alternativnega metala, njihovi koncerti pa so res »živahni«. Pesmi poje Urbizu izključno v baskovščini.
Nova plošča Haria je izšla s pomočjo katalonske neodvisne glasbene založbe Kaiowas Records, sestavlja jo dvanajst komadov za malo manj kot petdeset minut pristnega žaganja.
Uvodna pesem plošče je posebna Sugea Suge (Kača), že takoj za njo pa je na vrsti prvi single albuma Albo Kalteak (Kola-teralna škoda), v katerem opozarja Urbizu, da so »ulice natrpane s snemalnimi kamerami, medtem ko jih očitno primanjkuje v policijskih sobah za zaslišanje ...«
Pesem Haria, ki daje ime plošči, je enostaven, pankrokerski komad, sledi pa mu najkrajša skladba albuma Guda (Vojna). Iralia (September) je umirjena, ljubezenska balada, za njo je na vrsti Harra (Črv), eden izmed boljših komadov plošče. Gre za ponekod skoraj stoner pesem, v kateri se pozna, da je tokrat s fanti sodeloval priznani glasbeni producent Ross Robinson. Ameriški snemalni mojster je znan po tem, da je v preteklosti sodeloval z bendi, kot so Korn, Sepultura, Limp Bizkit, The Cure, idr. Hardkor bobni igrajo glavno vlogo v uvodu naslednje Makuluak (Bergle), v pankrokerski FAQ pa je z Urbizem in ostalimi sodeloval nekdanji basist skupine Wee-zer Matt Sharp. Ploščo zaključujeta bolj space-rock komad Soilik Agur (Zbogom) in psihedelična Lehortzen (Sušenje). Baskovščina naj vas ne skrbi, saj so na spletu na razpolago prevodi vseh besedil.
odločiš, da o tej ali drugi stvari ne boš pisal, je to politična gesta. Skratka, politika je povsod in je nedvomno tudi del glasbe.
V Baskiji, tako kot tudi v Kataloniji, se zadnje čase stvari spreminjajo. V obeh deželah so nacionalistične stranke vse močnejše. Baskovska nacionalistična levica ni bila nikoli tako uspešna (morda le proti koncu osemdesetih s stranko Herri Batasuna) in tako množično zastopana v baskovskem parlamentu ... Mislite, da je k temu pripomogla tudi odločitev oborožene organizacije ETA, da se umakne?
Gorka: Zgodovinski trenutek je res izreden. Zmaga stranke EH Bildu na zadnjih volitvah je dokaz, da ljudje stremijo po spremembah. Seveda so k temu pri-momogli tudi pametna odločitev organizacije ETA, da preneha z delovanjem, in tisti politiki, ki so pritiskali v to smer. ETA ne obstaja več, Španija naj ne bi imela več nikakršnih izgovorov ... Sedaj je napočil trenutek, da sedemo za mizo in skupaj načrtujemo prihodnost!
R.D.
TRST - Drevi
Koncert GM v Verdijevem gledališču
Ko je Glasbena matica pred dvema letoma priredila koncertni poklon Frideriku Chopinu v Mali dvorani opernega gledališča Verdi v Trstu, je prestižni okvir dal dogodku posebno kulturno in inštitucionalno vrednost. Lep koncert se je trajno zapisal v spomin izvajalcev in poslušalcev, a ne bo ostal svetla izjema, saj bo ustanova ponovila pobudo ob priložnosti letošnje obletnice drugega mojstra klavirskih (in drugih) strun. Glasbeni svet praznuje namreč 150-letnico rojstva francoskega skladatelja Clau-da Debussyja in učenci Glasbene matice iz oddelkov klavirja in flavte se bodo spomnili umetnika s koncertom, ki bo danes ob 20.30 v Mali dvorani gledališča Verdi. Dobre odnose med tržaško operno hišo in Glasbeno matico bo na koncertu potrdila prisotnost intendanta Claudia Orazija. Spored bodo oblikovali izbrani učenci in že diplomirani glasbeniki s tržaškega, goriškega in špe-trskega sedeža, ki se bodo s svojim igranjem poklonili spominu na pred kratkim preminulega glasbenika in dolgoletnega docenta Glasbene matice Oskarja Kjudra. Izredni koncert bo imel prost vstop.
DIZAJN - Pogovor s perspektivnim mladim oblikovalcem iz Doline
Jan Foraus: Dizajn mora biti zaključena forma, ki združuje umetniški ter tehnološki pristop
V sklopu preureditve prostorov Študentske svetovalnice SRCe v samem središču Ljubljane je prestižno vseslovensko nagrado Perspektivni interjer 2012 prejela delovna skupina študentov ljubljanske Visoke šole za dizajn. Med njimi je tudi koordinator skupine Jan Foraus, 26-letni Do-linčan, ki obiskuje samostojni visokošolski zavod za dizajn v Ljubljani. Ob tem se lahko zamejski študent pohvali še z Rozmanovim priznanjem, ki ga podeljuje ljubljanski visokošolski zavod študentom in zaposlenim za izjemne dosežke.
Projekt SRCe že v svojem nazivu hrani neko toplino in podporo. Katero je poslanstvo te ustanove in svojih prostorov?
SRCe (Student Resource Centre) deluje pod okriljem Zavoda Študentska svetovalnica. Trinadstropni objekt na Židovski cesti je po našem posegu postal prava študentska hiša, ki združuje svetovalne in informativne podporne dejavnosti, hkrati nudi možnost začasnega bivanja študentom v stiski. Moja pomoč in
sodelovanje ostalih študentov oblikovanja notranje opreme sta mi pri tem projektu v velik ponos, saj smo s prostovoljnim delom bistveno pripomogli k uspehu enkratnega primera družbenega dizajna v prestolnici.
Koliko ur dela in načrtovanja ste vložili v ta projekt?
Skupno smo delu na terenu posvetili deset dni. Najprej smo morali izpeljati neke osnovne ideje, nakar je nastopil tudi trenutek, ko smo te zamisli tudi prvič uresničili. S skromnim osnovnim proračunom 2000 evrov nam je uspelo kriti dela na dveh etažah. Na podstrešju smo uredili stanovanje za največ 6 študentov, v spodnjem nivoju pa še stanovanje za študentsko družino in sobo za posameznika.
Izkušnja na terenu vas je nedvomno obogatila ...
To je bilo za nas enkratno doživetje. Znašli smo se v čisto realnem okolju, kjer sta čas izvedbe del in denar narekovala določen tempo, tako da smo morali izrabi-
Jan Foraus
ti vse svoje znanje. Veliko pozornosti smo namenili detajlom, saj ravno specifična namembnost prostorov je zahtevala določeno študijo barv in oblik. Stroške pa smo bistveno ublažili z zbiranjem in predelavo pohištva ter pomočjo mizarja, ki je dobrodelno izdelal kar deset postelj.
Gotovo je s prejetimi nagradami zadovoljen ves visokošolski zavod. Slednji je pridružen član Univerze na Primorskem, kako pa deluje?
Zavod je dokaj majhen. Obiskuje ga štiristo študentov, med temi pa nas je tu-
di nekaj zamejcev. Šola je osnovana na sodobnem izobraževalnem programu, ki študentom nudi veliko izzivov v vseh treh študijskih smereh: oblikovanje notranje opreme, tekstilije in oblačila ter vizualna komunikacija. Z letošnjim letom je bil izpeljan tudi magistrski študij, s prihodnjim akademskim letom bo šola pridobila tudi status fakultete. Študijsko okolje pa je nadvse navdušujoče, saj so odnosi s profesorskim kadrom in drugimi šolskimi organi zelo pozitivni.
Ob študiju se že posvečate oblikovanju kakšne svoje pohištvene linije?
Z nekaterimi šolskimi kolegi že samostojno sodelujemo pri oblikovanju lastne linije pohištva. Trenutno se najbolj ubadamo z lučmi in s stoli, sicer pa sem v sklopu študijskega procesa že razstavljal na dogodku Čar lesa v Cankarjevem domu s stolom JF11. Ob tem pa smo v skupini pozorni tudi do mednarodnega druženja oblikovalcev. V ta namen se trenutno ubadamo z organizacijo seminarja
mednarodne skupine akademije za oblikovanje - GIDE, ki bo letos potekal v Ljubljani.
Katere so konkretne možnosti zaposlitve po zaključku izobrazbe na vaši visoki šoli?
Spodbuden je podatek, da je kar 93 % diplomiranih na Visoki šoli za dizajn zaposlenih, ampak ne vsi kot oblikovalci. V delovni svet oblikovanja si moraš nekako tudi sam utirati pot. V ta namen smo se v svoji skupini odločili, da veliko vložimo v promocijo oblikovnih predlogov. To pa nam daje dodatne motivacije in seveda navdušenja.
Kot perspektivni oblikovalec kako si zamišljate dizajn 21. stoletja?
Dizajn sem vedno pojmoval kot neko zaključeno formo, ki predstavlja lepoto in združuje umetniški ter tehnološki pristop. Trend mednarodnega bogatega dizajna je mimo, sam pa se uvrščam med zagovornike oblikovanja za vsakogar. Kakovostno in pametno oblikovanje mora biti dandanes na dosegu vseh. (mar)
o w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu
Petek, 21. decembra 2012
APrimorski
~	dnevnik
13
GORICA - Občinska uprava pojasnila svoja stališča o vzgojni ponudbi jasli Tika taka
Skrb za slovenski jezik prioriteta skupaj z dobrim počutjem otrok
Skrb za slovenski jezik je za goriško občinsko upravo glavna prioriteta vzgojne ponudbe jasli Tika taka v Ulici Rocca, pri čemer si na občini hkrati prizadevajo, da se malčki čim bolje počutijo, ko pri štirinajstih, petnajstih mesecih starosti prvič zapustijo svoje domače okolje in se dejansko sami odpravijo v svet. Občinskim jaslim s slovenskim učnim jezikom in njihovi ponudbi je bilo posvečeno srečanje s predstavnicami občinske uprave in zadruge Il mosaico, ki je na pobudo skupine staršev potekalo v sredo v središču Lenassi v Gorici.
V uvodnem delu srečanja je spregovorila občinska odbornica Silvana Romano, ki je pojasnila, zakaj se niso odločili za uvedbo dveh ločenih lestvic, kakršne imajo v Trstu. »Starši na Tržaškem pri vpisovanju otrok dodajo k prošnjam izjavo, da so pripadniki slovenske narodne skupnosti. Iz tehničnega vidika te izjave ni mogoče preverjati, saj lahko vsakdo izjavi, kar želi, potem pa resničnosti njegovih trditev ni mogoče preveriti. Poleg tega je treba upoštevati, da so občinske jasli obravnavane kot storitev, ki je na voljo vsem občanom, pri čemer med njimi ni mogoče delati razlik. Zaradi tega smo se odločili le za eno lestvico, na kateri lahko starši izrazijo, kateri učni jezik želijo za svoje otroke,« je poudarila Romanova, v nadaljevanju srečanja pa so starši razumeli, da je vprašanje lestvic le načelno pomembno, saj je treba upoštevati tudi, kaj se je v praksi zgodilo tako med lanskim prvim šolskim letom kot letos. V jaslih Tika taka so namreč dobili mesto vsi otroci, katerih starši so v prošnji zapisali, da je slovenski jezik njihova glavna izbira. Med temi starši so bili tako Slovenci kot Italijani, ki želijo, da bi se njihovi otroci učili slovenščine, ker imajo tudi sami slovenske korenine, ali pa ker sem ji zdi poznavanje dveh jezikov v obmejnem prostoru nekaj samoumevnega in potrebnega. Romanova je skupaj z odgovorno funkcionarko Manuelo Salvadei in uslužbenko vzgojnih služb Rosalbo Terpin pojasnila, da so jasli s finančnega vidika vzdržne, le če delujejo s polno zasedenostjo mest. Zato so se še pred začetkom lanskega šolskega leta odločili, da ponudijo možnost obiskovanja slovenskih jasli tudi staršem, ki so izbrali slovenščino kot drugo opcijo.
Malčki iz jasli Tika taka so včeraj pripravili krajši predpraznični nastop. Pred bratci, sestricami, starši, dedki in babicami so s pomočjo svojih vzgojiteljic zapeli nekaj slovenskih božičnih pesmi, nato pa jih je obiskal celo Božiček, ki je vsakemu podaril mali »paneton«
bumbaca
Slovenske jasli je treba po mnenju odbornice obravnavati kot del celotne učne in vzgojne ponudbe, ki jo zagotavlja goriška občina. »Jasli s slovenskim učnim jezikom smo si srčno želeli, da bi dopolnili učno ponudbo v slovenskem jeziku. Odprli pa smo jih lahko edino, ker smo imeli pred leti zelo dolge čakalne liste za vpis v italijanske jasli; ravno to je v bistvu opravičevalo našo prošnjo po odprtju še enih jaslih, to se pravi tistih s slovenskim učnim jezikom,« je pojasnila Salvadeieva in povedala, da so imeli pred leti na čakalni listi 70 otrok, zdaj jih je le 13.
V nadaljevanju srečanja so bila posebno pomenljiva pričevanja staršev, pri poslušanju katerih je bilo predstavnicam občinske uprave in vzgojnih služb še dodatno potrjeno, da mora biti skrb za slovenski jezik glavna prioriteta. »Dedek mojega sina se je začudil, ko je slišal, da je mali za kosilo hotel "pane",« je povedal eden izmed slovenskih staršev, ki je izrazil željo, da bi bila slovenščini posvečena maksimalna pozornost tudi za-
radi prisotnosti otrok iz italijanskih in mešanih zakonov. Podobno zahtevo pa podpirajo tudi domala vsi očetje in mamice italijanske narodnosti. »Jasli v Ulici Rocca so bile naša prva izbira; če v njih ne bi dobili mesta, smo dali kot drugo opcijo občinske jasli z italijanskim učnim jezikom. Poleg tega pa smo poskrbeli še za predvpis v italijanske zasebne jasli in tudi v jasli v Novi Gorici,« je povedal eden izmed italijanskih staršev in priznal: »Moja mama je Slovenka, vendar se z mano ni nikoli pogovarjala v slovenščini. Jaz za svojega otroka želim, da bi se naučil slovenskega jezika, zato pa sem zelo zadovoljen, če v jaslih govorijo z njim samo v slovenščini in čim manj v italijanščini. Imam še enega otroka v vrtcu v Ulici Brolo in sem vesel vsakič, ko mi spregovori v slovenščini in ko mi poje slovenske pesmice.« Podobne misli je izrazilo še nekaj italijanskih mamic in očkov, ki so doma iz Gorice in okolice, učenja slovenščine pa si za svoje otroke želijo tudi starši iz drugih krajev Italije, ki so se pri-
selili na Goriško. »Sem Neapeljčanka in sem se v Gorici znašla v čisto novem okolju, za katerega sem prepričana, da predstavlja poznavanje dveh jezikov izredno priložnost za medsebojno razumevanje in krepitev prijateljskih vezi med Slovenci in Italijani,« je povedala mamica iz južne Italije.
Kako poteka didaktično delo v jaslih z jezikovnega vidika, je pojasnila uslužbenka vzgojnih služb Rosalba Terpin. Povedala je, da so v jaslih zelo majhni otroci, zato pa jih je treba predvsem na začetku nagovoriti v jeziku, ki ga razumejo in ki je za nekatere italijanščina. Z nadaljevanjem šolskega leta pa malčki usvojijo slovenski jezik, ki postane glavno spora-zumevalno sredstvo, kar je seveda glavni cilj, ki ga na občini zasledujejo. Terpinova je pojasnila, da so v začetku letošnjega šolskega leta priredili tečaj s psihologinjo Suzano Pertot, ki so mu sledile vzgojiteljice iz vseh občinskih vrtcev in jasli. »Za razumevanje jezikovnih dinamik je bil za nas tečaj
zelo koristen. Ko starši vpisujejo otroke v slovenske jasli, me včasih vprašajo za nasvet. Zdaj jim odgovorim, da je treba gledati na izbiro slovenskih jaslih kot na začetek šolske poti v slovenskem jeziku; opozorim jih tudi, da triletni otrok pozna skupno okrog štiristo besed ne glede na jezik, vendar nato takoj pozabi besede v jeziku, ki ga ne več uporablja,« pravi Terpinova, ki je na srečanju dokazala, da jezikovne dinamike razume in da je do njih zelo pozorna. Tudi zaradi tega je zagotovila, da bodo na vprašanje učenja slovenskega jezika v jaslih Tika taka še naprej posebno pozorni.
Med srečanjem se je Romanova opravičila staršem, ker jim je vabilo na srečanje poslala samo v italijanskem jeziku. »Na prevod bi morali čakati dva dneva, zaradi česar bi vabilo prejeli z zamudo,« je pojasnila Romanova in zagotovila, da občinska uprava popolnoma podpira starše pri njihovih zahtevah po čim kakovostnejšem pouku slovenščine v jaslih Tika taka. (dr)
GORIŠKA - V uradnem listu objavljeni rezultati lanskega ljudskega štetja zavoda Istat
Našteli 140.143 prebivalcev
V državnem uradnem listu so objavili rezultate lanskega vse-državnega ljudskega štetja, ki ga je opravil državni statistični zavod Istat. V goriški pokrajini je bilo 9. oktobra lanskega leta 140.143 prebivalcev; popisovalci so našteli 67.830 moških in 72.313 žensk. Med prebivalci je bilo 130.128 italijanskih državljanov (62.771 moških in 67.357 žensk) in 10.015 tujcev (5.059 moških in 4.956 žensk).
Zavod Istat kot znano popisuje prebivalstvo vsakih deset let, zato pa je za razumevanje družbenih dinamik zanimiva primerjava s podatki iz leta 2001. Takrat je bilo v goriški pokrajini 136.491 prebivalcev; med njimi so našteli 132.721 italijanskih državljanov in 3.770 tujcev. Iz omenjenih podatkov je jasno, da je v goriški pokrajini v zadnjih desetih letih število prebivalstva naraslo zaradi novih prišlecev iz tujine. V primerjavi z letom 2001 so popisovalci našteli 2.593 italijanskih državljanov manj in
kar 6.245 tujih državljanov več, kar kaže na to, da se je narodnostna sestava goriške pokrajine zelo spremenila. Tujih državljanov je največ v večjih urbanih središčih, kar še najbolj velja za Gorico in še zlasti Tržič, kjer so tujci množično zaposleni v velikih industrijskih obratih z ladjedelnico Fincantieri na čelu. V statističnih uradih številnih občin iz goriške pokrajine, ki so sodelovali pri lanskem popisovanju prebivalstva, so opazili, da je prisotnost tujih državljanov zelo odvisna od razmer na tržišču dela. Tuji delavci se selijo iz kraja v kraj v iskanju zaposlitve, zato pa eno mesto takoj zapustijo, če v drugem dobijo delo. To so še zlasti opazili v Tržiču, kjer je prisotnost Bangladeševcev zelo vezana na ladjedelnico Fincan-tieri. Če je v njej zanje dovolj dela, se njihovo število viša, komaj se proizvodni proces malce zaustavi zaradi čakanja na nova naročila, se tujci odpravijo drugam - tako rekoč s trebuhom za kruhom. (dr)
TRŽIČ - Županja Silvia Altran
»Tatove hočemo čim prej razkrinkati«
Tržiška županja Silvia Altran se je včeraj udeležila srečanja z občinskimi uslužbenci, ki so ga v občinski knjižnici priredili, da bi si izmenjali voščila pred bližajočimi se prazniki. Altranova je poudarila, da se zaključuje leto, ki je bilo zelo težko zaradi že preveč časa trajajoče gospodarske krize: »Na naša vrata skoraj vsak dan trkajo občani, ki so ostali brez dela, saj imajo občino za sebi najbližjo in zato upajo, da jim bo pomagala,« je pojasnila Altranova in poudarila, da so tudi za naslednje leto zagotovili vse dosedanje socialne storitve, veliko pa so vložili tudi v šolstvo in vzgojno ponudbo: »Na žalost nas nižanje pri-
spevkov, ki jih na občini prejemajo, sili h krčenju kulturnih pobud v mestu, pri čemer si pa prizadevamo, da bi vse kulturne ustanove še naprej delovale in da bi med sabo vzpostavile čim plodnejše sodelovanje,« je poudarila županja in pojasnila, da zelo dobro sodelujejo s silami javnega reda: »V tem obdobju smo vsi zelo prizadeti zaradi velikega števila tatvin, vendar vsi skupaj sodelujemo, da bi tatove čim prej razkrinkali,« je razložila županja in napovedala, da bo tudi prihodnje leto veliko pozornost namenila industrijskim in proizvodnim dejavnostim, od katerih je v veliki meri odvisna kakovost življenja v mestu.
Priseljenci v Tržiču
bumbaca
14
Sobota, 22. decembra 2012
GORIŠKI PROSTOR
/
GOSPODARSTVO - Po napovedi likvidacije podjetja Acroni Italia
Odpovednih pisem še ni Odziv pokrajinske uprave
Šest uslužbencev podjetja Acroni Italia Srl, ki ima kot podružnica jeklarske družbe Acroni doo z Jesenic sedež v Štandrežu in za katero je bila napovedana likvidacija, ni še prejelo odslovilnih pisem, vse kaže pa, da naj bi jih prejeli v zelo kratkem času, če ne v teku letošnjega pa zagotovo v prvih dveh mesecih prihodnjega leta. Zaenkrat jim je bilo le ustno napovedano, da omenjena pisma prihajajo, tudi možnosti, da bi jih matična družba absorbirala, kaže, da ni, ker podjetje šteje samo šest uslužbencev (vsi so goriški občani in pripadniki slovenske narodne skupnosti), pa zaposleni ne morejo računati na sindikalno zaščito, kakršno bi lahko imeli, če bi podjetje štelo petnajst ali več oseb.
Novica o napovedani likvidaciji podjetja, ki se ukvarja s prodajo slovenskih jeklarskih proizvodov na italijanskem tržišču, je močno pretresla zaposlene, predvsem zato, ker je prišla precej nepričakovano, pred tem niso nič slutili, da bi utegnilo iti kaj narobe, saj je podjetje v vseh teh letih (ustanovljeno je bilo leta 1983, pozneje pa je prišlo pod okrilje slovenske družbe Acroni doo) poslovalo uspešno, poleg tega ima osebje precejšnje delovne izkušnje: dve osebi v podjetju delujeta že 26 let, ena nekaj manj, ostale tri pa so prišle pozneje in so mlajše (med 40 in 50 leti), vendar spričo trenutnega gospodarskega položaja na Goriškem (o tem pišemo na drugem mestu) ni velikega optimizma glede možnosti zaposlitve kje drugje.
Če izvzamemo goriško pokrajino, tudi ni bilo kakega (vsaj vidnega) odziva krajevnih uprav in Trgovinske zbornice. Goriški občinski svetniki Slovenske skupnosti Walter Bandelj, Marilka Kor-šič in Božidar Tabaj so pred časom na goriškega župana Ettoreja Romolija, predsednika pokrajine Enrica Gherghetto in predsednika Trgovinske zbornice Emilia Sgarlato naslovili pismo, v katerem opozarjajo, da bi zaprtje podjetja prizadelo goriško gospodarstvo in predvsem družine zaposlenih ter zato pozivajo k prizadevanju za preprečitev zaprtja. Odzvala se je le pokrajinska odbornica za delo Bianca Della Pietra, ki je v sodelovanju s pokrajinsko svetnico Demokratske stranke Vesno Tomsič stopila v stik z zaposlenimi in zagotovila, da bo pokrajinska uprava nudila vse potrebne informacije za ponovno vključitev na trg dela. Prejšnjo sredo pa se je svetnik SSk Bandelj pogovarjal z goriškim županom Romolijem o morebitnem srečanju z zaposlenimi. (iž)
GORIŠKA - Poročilo o gospodarstvu in trgu dela
Manj podjetij in zaposlitev, več ur dopolnilne blagajne
Delavci v tržiški ladjedelnici
bonaventura
Goriško gospodarstvo doživlja hude čase, v primerjavi z letom 2011 je do novembra letos z delovanjem prenehalo 169 podjetij, manj je tudi novih zaposlitev, medtem ko je v enajstih mesecih bilo odobrenih kar 4,4 milijona ur dopolnilne blagajne. To izhaja iz včerajšnje dopoldanske predstavitve poročila o položaju gospodarstva in trga dela na Goriškem v tretjem trimesečju letošnjega leta na sedežu goriške pokrajine.
Podatke so predstavili pokrajinska odbornica za politike dela Bianca Della Pietra, vodja službe za politike dela Elena Ciancia ter predstavnika deželne agencije za delo Grazia Sartor in Marco Can-talupi, ki so postregli z vse prej kot spodbudnimi vestmi. Kazalci so na področju lahke industrije so še vedno negativni, saj se predvideva, da bodo na Goriškem v zadnjem trimesečju letošnjega leta zabeležili dodaten padec zaposlenosti, povpraševanja in proizvodnje. Nobenega znamenja ponovnega zagona ni videti niti na področju trgovine na drobno in grad-
beništva: v prvem primeru so ob sočasnem zvišanju cen in stroškov zabeležili 6,7-odstoten padec prodaje in 1,3-odsto-ten padec zaposlitve, medtem ko je v gradbeništvu promet upadel za 3,7 odstotka, zaposlenost pa za kar dvanajst odstotkov. Poleg tega podatki kažejo na siromašenje podjetniškega tkiva na Goriškem, kjer trenutno deluje 9621 podjetij, kar znaša 169 podjetij manj kot pred letom dni: največji padec so zabeležili v gradbeništvu, sledijo kmetijstvo, trgovina, industrija in storitve. V letošnjem letu je bilo doslej 418 zaposlitev manj, kar pa je nekoliko bolje kot v primerjavi z lanskim letom, ko je bil saldo še bolj zaskrbljujoč, prav tako je odstotek upada zaposlitev (-5,2 odstotka) manjši kot v prejšnjem trimesečju, ko so zabeležili kar 13,2-odstotni upad, pri tem pa so najbolj na udaru ženske in delavci na območju Tržiča, glede tipa zaposlitve pa narašča število pogodb za določen čas, vajeništvo in družbeno koristna dela.
V tretjem trimesečju letošnjega leta je bilo odobrenih 831 tisoč ur dopol-
nilne blagajne, kar znaša petnajst odstotkov vseh ur dopolnilne blagajne v FJK. Dobra polovica (57,3 odstotka) se nanaša na ure izredne dopolnilne blagajne. Nasploh je število odobrenih ur dopolnilne blagajne od začetka leta doseglo vsoto 4,4 milijona oz. 64 odstotka, pri čemer se predvideva, da bodo do konca leta dosegli vsoto petih milijonov odobrenih ur. V tretjem trimesečju je tudi 279 novih delavcev na čakanju, kar velja zlasti za področje gradbeništva. Za vsemi temi suhoparnimi podatki pa se skrivajo zgodbe oseb, ki se obračajo na pokrajinske urade s prošnjo za delo ali pomoč, saj niso več v stanju plačevati računov, je bilo med drugim opozorjeno.
Kako iz te situacije? Po mnenju od-bornice Della Pietra morajo podjetja v večji meri sodelovati med seboj in tudi s Slovenijo, potrebno bo vlagati v nova področja ter se posvečati inovacijam, raziskovanju in razvoju, pri čemer bodo morale javne uprave odigrati vlogo spodbujevalca. (iž)
Srečanje okoljevarstvenikov
V	palači Attems-Petzenstein v Gorici bo danes ob 17. uri srečanje v priredbi sklada WWF, na katerem bodo prisotni predstavniki raznih okolje-varstvenih gibanj. Skupaj bodo spregovorili o okoljskih vozlih, ki jim nameravajo prihodnje leto nameniti posebno pozornost.
Slaščice tudi dopoldne
Na Travniku so nameščene lesene hiše, v okviru pobude »Slaščice na meji« (Dolci di frontiera). Danes bodo svoje dobrote ponujale med 10. in 13. uro ter med 15. in 20. uro. V štirih praznih trgovinah v Raštelu pa ponujajo beograjske specialitete, briška vina, dobrote s solkanskim radičem in jedi gostilne iz Črnomlja. Danes bo mestno središče poživilo tudi več glasbenih nastopov. Ob 17. uri bo na Kor-zu Verdi zaigral kvartet harf glasbene šole Emil Komel, ob 18. uri bodo na korzih Verdi in Italia nastopili Los Paraguayanos in Tangheri. Za glasbo bo zvečer poskrbljeno tudi v lokalu Novecento v Ulici Oberdan in v kavarni Teatro.
Malniča nadomešča Brecelj
Novogoriški mestni svetniki so na zadnji seji pooblastili Matjaža Brec-lja, kustosa v Goriškem muzeju, da nadomešča direktorja Andreja Mal-niča v času njegove odsotnosti. Kot smo že poročali, je Malnič konec novembra utrpel možgansko anevriz-mo, stanje pa se mu k sreči izboljšuje. Pooblastilo velja za obdobje največ šest mesecev oz. do vrnitve direktorja Goriškega muzeja na delo. (km)
Kulturni večer
Galerija Artelier v Eda centru v Novi Gorici pripravlja danes ob 20. uri kulturno-družabni večer. Svoja slikarska dela bo razstavljala Miranda Brataševec, večer bo obogatila še z recitalom svojih pesmi in vložki likovne kritičarke Nelide Nemec. Večer bodo zaključili z razglasitvijo zmagovalca fotografskega natečaja »Drugačna perspektiva« in z dobrodelno dražbo fotografij. Zbrana sredstva bodo namenili fundaciji Vrabček upanja. (km)
Božično-novoletni koncert
V	kulturnem domu v Šempasu bo jutri ob 19. uri božično-novoletni koncert , ki ga pripravlja prosvetno društvo Lipa iz Šempasa v sodelovanju s tamkajšnjo krajevno skupnostjo. Nastopili bodo Goriški pihalni orkester Nova Gorica, pevski zbor osnovne šole iz Šempasa, vokalna skupina Chorus '97, Muzikantje izpod Vitovske gore, novogoriški ženski pevski zbor Rože, moški pevski zbor Lijak, aktiv podeželskih žena Vogrinke in mešani pevski zbor Lipa. (km)
POKRAJINA - Srečanje s sindikati
O- •
možnem razvoju kemijske industrije
Goriška pokrajinska uprava si prizadeva spodbujati in podpirati oblikovanje konzorcijev za raziskave na področjih, kjer je možen razvoj. Tako je pokrajinska odbornica za delo Bianca Della Pietra dejala predstavnikom področnih sindikatov kemijske industrije, s katerimi se je sestala v prejšnjih dneh. Kot piše v sporočilu za javnost, je pogovor potekal o problematikah in možnem razvoju podjetništva v kemijskem sektorju na Goriškem, kjer morajo podjetja spričo azijske konkurence veliko vlagati v raziskovanje, razvoj in infrastrukture, če želijo preživeti, pri tem pa se morajo po besedah sindikalistov soočiti z nekaterimi težavami.
V prvi vrsti gre za preštevilne in obremenjujoče birokratske postopke, katerim morajo podjetja posvetiti človeške in ekonomske vire, s tem pa blokirajo politike razvoja. Dodatno težavo predstavljajo visoki stroški za energijo, ki na področju kemijske in-
dustrije predstavljajo kar 25 odstotkov bilance nekega podjetja, poleg tega je tu še dejstvo, da se mora Italija soočati s konkurenco držav, ki ne spoštujejo popolnoma varnostnih predpisov. K temu je treba dodati še težaven dostop do bančnih posojil: za leto 2013 se predvideva, da bodo banke počasi začele zahtevati vračanje posojil, v tem trenutku pa imajo podjetja težave z likvidnostjo.
Od tod pripravljenost pokrajinske uprave, da spodbuja in podpira oblikovanje omenjenih konzorcijev za raziskave, saj je to način, s katerim bi v večji meri povezali področja šolstva, univerze, raziskovanja in dela. Podjetja namreč potrebujejo nove poklicne profile, predvsem v zvezi z vzdrževanjem na področjih mehanike, elektrike in elektronike, le-te pa bi lahko predstavljali bodisi novi izvedenci kot tudi osebe, ki so ostale brez dela in so se prekvalificirale, piše v sporočilu.
TRŽIČ - Spodbudni podatki za pristanišče
Povečali pretovor
V enajstih mesecih letošnjega leta je pretovor blaga v tržiškem pristanišču znašal 3.385.069 ton, kar znaša osem odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Podatek je posredovalo pristaniško podjetje, ki v sporočilu za javnost poudarja še zlasti podatek za mesec november, ko so zabeležili 398.854 ton prometa, kar so dosegli le v juliju leta 2008. Glede tipologije blaga, so v letošnjem letu doslej pretovorili 845.375 ton celuloze, dobri so podatki tudi o pre-tovoru kovin (1.394.604 ton) in trdih goriv (778.714 ton) ter avtomobilov, kjer so lani v enakem obdobju pretovorili 79.432 vozil, letos pa 82.484. V porastu je tudi število ladij, ki priplujejo v Tržič: le-teh je bilo lani 467, letos pa jih je bilo doslej 621.
Skratka, kljub splošni gospodarski krizi slednji ladijski promet kljubuje, razveseljivo je tudi dejstvo, da na promet doslej ni negativno vplivala zamuda pri načrtovanju izkopanja dostopnega kanala, ki bi moralo zagotoviti ohranitev in razvoj prometa v prihodnosti. V prihodnjem letu pa napovedujejo izgradnjo pomorske postaje.
Tržiško pristanišče, v ozadju dimnik termoelektrarne podjetja A2A
bumbaca
za
mladinski šport
i
za
primarne šoto
za
pediatrično zdravstveno raziskovanje
SKUPAJ Z VAMI SE NAŠI NAČRTI URESNIČUJEJO.
ISKRENA HVALA.
Za današnje otroke, za jutrišnje odrasle.
1 6 Petek, 21. decembra
2012
GORIŠKI PROSTOR
/
NOVA GORICA - Poslovanje družbe Hit v času krize
Takega izziva še niso doživeli
V prvih letošnjih desetih mesecih beležijo v Hitu 10,3-odstotni upad realizacije
»Kriza in vse, kar prihaja z njo, je izziv, ki ga družba Hit še ni doživela,« je po sredini seji nadzornega sveta povedal predsednik uprave dr. Drago Podobnik. Družba namerava v letu 2013 ustvariti 167 milijonov evrov bruto realizacije in poslovati z bruto dobičkom v višini 0,8 milijona evrov.
V prvih letošnjih desetih mesecih beležijo v Hitu 10,3-odstotni upad realizacije od iger na srečo glede na enako obdobje v letu 2011: »Kar pa je še vedno polovica padca, ki ga v povprečju beležijo italijanske igralnice,« so prepričani v Hitu, kjer so v prvih desetih mesecih letošnjega leta ustvarili 3,9 milijona evrov dobička iz poslovanja, kar predstavlja 3,4 odstotka poslovnih prihodkov, čeprav je obdobni plan predvideval pol milijona evrov izgube. Obdobje je družba zaključila z izgubo v višini 153.000 evrov, čeprav je načrtovala 5,8 milijona izgube. Hi-tove igralnice in hotele je v tem času obiskalo 1.142 tisoč gostov, zabeležili pa so skoraj 115 tisoč nočitev, kar je 5,6-od-stotni upad v primerjavi z lanskim letom.
Nadzorniki so se na sredini seji seznanili s poslovanjem družbe v obdobju januar-oktober ter potrdili plan poslovanja družbe in skupine Hit za leto 2013. Načrt temelji na predpostavki, da se gospodarske in tržne razmere na Hi-
tovih ključnih trgih ne bodo bistveno poslabšale od trenutnih napovedi. Te pa so izjemno negotove zaradi finančne krize na Hitovem primarnem trgu: »Plan upošteva tudi krepitev konkurence, ki je v Italiji očitna, saj predvideva trend povečevanja obsega ponudbe, predvsem z odpiranjem t.i. VLT salonov in širjenjem spletnih iger na srečo. Italijanskim in avstrijskim igralnicam ugodnejša davčna zakonodaja namreč omogoča dodatna sredstva za marketing in s tem agresivnejši nastop na trgu,« že dalj časa opozarjajo na Hitu.
Zato eden izmed temeljnih ciljev družbe ostaja ohranjanje konkurenčnosti. Družba zato načrtuje nekaj investicij v skupni vrednosti 10 milijonov evrov, ki bodo zagotavljale posodobitev igralniške in hotelske opreme ter postopno razvijanje produktov v začrtani smeri. Del sredstev bo družba vložila v pospešen razvoj spletne ponudbe, s čimer načrtuje dodatne prihodke in nove igralce. Nadaljevala bo tudi s trženjskimi aktivnostmi na primarnem trgu in jih še okrepila na oddaljenih trgih.
»Temeljna konkurenčna prednost družbe je celostna storitev za gosta, zato bo veliko pozornost namenila razumevanju in zadovoljevanju njegovih potreb, želja in pričakovanj. Družba pri-
pravlja tudi strategijo razvoja kadrov, ki bo usmerjena v pripravo ciljno oblikovanih izobraževalnih programov za vodje in zaposlene. Veliko skrb bodo posvečali razvoju voditeljstva, izboljševanju internega komuniciranja in vzpostavitvi partnerskih odnosov s socialnimi partnerji. Skupaj s slednjimi namerava družba uveljaviti prenovljen plačni sistem, ki bo temeljil na podpisu podjetniške kolektivne pogodbe v letu 2013,« naštevajo v Hitu načrte za prihodnje leto. Družba ima trenutno 1574 zaposlenih. V prvih desetih mesecih je državi plačala za 34,6 milijona evrov igralniških davkov in dajatev. Vodstvo družbe pričakuje, da bo poslovanje v preostanku letošnjega leta še naprej izpostavljeno pritiskom dodatno zaostrenih in negotovih razmer, ki se še slabšajo in krčijo kupno moč prebivalcev.
»Tudi potrditev plana za leto 2013, kakor že potrditev strategije skupine do 2020, pomeni neke vrste zaupnico tej upravi. Zavedamo se, da ne bo lahko, vendar smo prepričani, da bomo vse, kar lahko storimo sami, opravili maksimalno dobro. Zaupam kolektivu, ki ustvarja dobro, pa tudi drugim deležnikom, da bodo po svojih močeh sodelovali v izzivih, ki nas spremljajo in se nam kažejo kot priložnosti,« poudarja Podobnik.(km)
TRŽIČ - Da bi preprečili poškodbe
Silvestrsko noč bodo preživeli brez »pokanja«
NOVA GORICA
Lani jo je skupilo celo kemično stranišče
Pokanje petard in drugih pirotehničnih sredstev, katerih uporaba je pogosta predvsem v prednovoletnem času, ni vsem v veselje. Pokanje pa ni moteče le za ljudi, temveč zelo prestraši tudi živali. Slovenska policija že več let zapored izvaja preventivno akcijo Bodi zvezda, ne meči petard, s katero želi predvsem mlade podučiti o nevarnostih, ki lahko sledijo nepravilni in objestni uporabi pirotehnike.
Lani so policisti novogoriške policijske uprave obravnavali deset kršitev, povezanih z nedovoljeno uporabo pirotehničnih izdelkov, zaradi nepravilne uporabe k sreči ni bil nihče poškodovan, v štirih primerih pa je bila povzročena materialna škoda. Skupili so jo avtomobil, poštni nabiralnik, vrata stanovanja in kemično stranišče. Na pristojno okrožno državno tožilstvo so policisti lani podali eno kazensko ovadbo in tri poročila, zasegli pa so skupno 704 pirotehnične izdelke, predlani pa »le« 167.
Sicer pa je po zakonu prodaja sredsetev, katerih glavni učinek je pok, dovoljena le med 19. in 31. decembrom, uporaba pa le od 26. decembra do 2. januarja in to z določenimi omejitvami: nikakor se jih ne sme uporabljati v strnjenih stanovanjskih naseljih, zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet in na površinah, na katerih potekajo javni shodi in javne prireditve. Za kršitve je predvidena globa od 400 do 1200 evrov, policisti pa obenem izdelek zasežejo, tudi če ni storilčeva last. Mladoletnikom do 14. oziroma 16. leta starosti je dovoljeno uporabljati pirotehnične izdelke določenih kategorij le pod nadzorstvom staršev ali skrbnikov. Prepovedana je predelava, uporaba v drugih predmetih, lastna izdelava ter preprodaja pirotehničnih izdelkov. Policija ugotavlja, da je največ poškodb ravno pri takšni prepovedani uporabi izdelkov in uporabi pirotehničnih izdelkov, ki niso bili kupljeni v prodajalnah z dovoljenjem pristojnega organa.(km)
Petarde
V Tržiču bodo silvestrsko noč preživeli brez »pokanja«. Županja Silvia Altran je namreč podpisala odredbo, s katero prepoveduje uporabo petard med 16. uro 31. decembra in 8. uro zjutraj 1. januarja prihodnjega leta. Za podobno prepoved so se v Tržiču odločili že lani, ko mestni redarji niso zabeležili večjih kršitev, saj je praznik potekal pod pokritim šotorom. Letos na Trgu Republike šotora ne bo, vsekakor pa bo na njem uporaba petard in drugih pirotehničnih sredstev prepovedana. Kršitelje bodo kaznovali z globami, ki bodo znašale med 25 in 150 evrov.
Petarde bo mogoče prižigati izven območja, kjer bo potekalo silvestrovanje na prostem in seveda tudi v dneh pred koncem leta. Zaradi tega tržiški podžupan Omar Greco priporoča občanom, naj kupujejo le zakonite petarde: »Ročno izdelanim petardam se je treba izogibati, bolje je, da jih nabavimo v trgovinah, saj je v tem primeru kontrola večja. Ko smo petarde kupili, pa je treba pred prižigom pomisliti na lastno varnost in na varnost drugih ljudi, ki so v naši bližini,« poudarja Greco.
Petarde pa niso edini problem sil-vestrske noči, saj policisti pozivajo vse udeležence praznovanj tudi k zmernemu pitju alkoholnih pijač.
NOVA GORICA
Album mesta
V nekdanjem objektu obmejnih organov na Erjavčevi ulici v Novi Gorici bo danes, ob peti obletnici odstranitve mejnih zapornic, od 18. ure dalje predstavitev dokumentarnega videa Anje Medved Album mesta. Avtorica Anja Medved ga je pred enim letom posnela na isti lokaciji. Decembra lani so bili namreč občani Nove Gorice in Gorice povabljeni, da v Album mesta podarijo kopije fotografij, ki so jih posneli v svojem mestu, ter da spregovorijo o motivih zaradi katerih so prostor, v katerem živijo, ujeli v objektiv. Nastala je 27-minutna zbirka utrinkov, zgodb, razmišljanj in opažanj. S tem dogodkom Kinoatelje peto leto zapored odpira vrata nekdanjega mejnega prehoda z namenom, da bi ta prostor, prepojen z zgodovinskim spominom, ki je leta ločeval, postal prostor stičišča. »S tem želimo opozoriti na vrsto nevidnih, vendar nič manj omejujočih zidov ter spodbuditi k stiku ne samo med dvema mestoma ampak tudi med upravitelji mesta in njegovimi uporabniki,« sporočajo iz Zavoda Kinoatelje. (km)
BRDA - V Briški hiši v Šmartnem
Jaslice iz odrabljenih predmetov in naravnih materialov vabijo
V Briški hiši v Šmartnem so na ogled jaslice, ki so jih iz odra-bljenih predmetov in naravnih materialov postavili domačini. V izdelavo figur, vinograda, potočka, ovčic in še mnogih detajlov so vložili veliko ur ročnega dela, domišljije in iznajdljivosti. Iz pozabljenih igračk so tako nastali pastirčki in kralji, pa tudi Brike s koši na glavi, saj imajo jaslice pridih ljudskega izročila. Jaslice si je moč ogledati med tednom do 18. ure, ob sobotah in nedeljah pa med 13. in 17. uro. Za ogled pokličite gospe Elviro Mar-kočič na številko 00386-31534925 ali Jožico Pulc na številko 00386-31-698745. Ogled jaslic je brezplačen, obiskovalce pa prijazno prosijo za prostovoljne prispevke v korist Fundacije Vrabček upanja, ki bo ves zbran denar namenila bolnim otrokom v Stari Gori. (km)
Jaslice v Šmartnem vabijo
GORIŠKA - Med prazniki
Božični dogodek na Vrhu in novoletni v Kulturnem domu
Bližajo se božični in novoletni prazniki, zato pa so že stekle priprave na priložnostna praznovanja. V Gorici in Novi Gorici bo v prihodnjih tednih več prireditev na prostem, med katerimi bo mogoče izbirati, k popestritvi prazničnih dni pa bodo slovenske kulturne ustanove prispevale z dvema pobudama.
V bunkerju iz prve svetovne vojne na Gornjem Vrhu bo v petek, 28. decembra, ob 20.30 koncert ženske vokalne skupine Artevoce Ensemble; pevke, med katerimi je tudi Martina Feri, bodo zapele splet božičnih pesmi, ki pripadajo različnim izročilom, z naslovom Nativitas Mundi. Koncertu bo sledila pokušnja vin vrhovskega vinarskega podjetja Rubijski grad. Večer v vrhovskem bunkerju prirejata Kulturni dom v Gorici in kulturno društvo Danica pod pokroviteljstvom občine Sovodnje ob Soči in vinogradniške kmetije Rubijski grad. Vstop bo možen samo z vabili.
Drugi prireditvi so dali naslov »Kulturno snidenje -Skupaj nazdravimo«, ki bo na sporedu v goriškem Kulturnem domu v ponedeljek, 31. decembra, s pričetkom ob 22. uri. Predviden je koncert dalmatinske klape Nevera z obveznimi presenečenji. Srečanje se bo zaključilo s skupno zdravico novemu letu. Za vse podrobnejše informacije in rezervacije vstopnic je na voljo urad Kulturnega doma v Gorici (tel. 0481-33288, e-mail info@kulturndom.it ), za glasbeni večer na Vrhu pa tudi kulturno društvo Danica (tel. 333-8725493).
GORIŠKI PROSTOR_Nedelja, 23. decembra 2012	1 381
/
Lutke sveta
Goriški muzej in prosvetno društvo Soča Kanal prirejata danes ob 20. uri v Gotski hiši v Kanalu predstavitev do-nacije »Lutke sveta« Vande Garlatti Krampi in predavanje »S punčko v naročju«. Na predstavitvi bodo spregovorili Ivan Mignozzi, predsednik Sveta Goriškega muzeja ter Darja Skrt, muzejska svetnica Goriškega muzeja. Predavala bo Alenka Rebula, psihologinja in pisateljica.(km)
Jazz in solidarnost
V	kavarni Garibaldi v Gorici bosta danes zvečer nastopila jazz glasbenika -pianist Giulio Scaramella in pevka Le-tizia Felluga. Med večerom bodo zbirali sredstva za ustanovo Anffas.
Slovesnost v Šempetru
V	Šempetru pri Gorici bodo slovesnost ob dnevu samostojnosti in enotnosti proslavili danes ob 19. uri v tamkajšnji kulturni dvorani. Kulturni program bo oblikoval Goriški oktet Vrtnica. Slavnostni govornik bo župan Milan Turk. (km)
Ob državnem prazniku
Mestna občina Nova Gorica pripravlja v sredo, 26. decembra ob 16.30 slovesnost v počastitev državnega praznika dneva samostojnosti in enotnosti. Potekala bo v šotoru na na Kidričevi ulici v Novi Gorici. Govornik bo župan Matej Arčon, kulturni program bodo oblikovali Podokničarji. (km)
glasbena
n(TI matira
am matica Gorica Šolsko leto 2012/13
Božični nastop
Kulturni dom Sovodnje
petek, 21. decembra 2012, ob 18. uri
Vabljeni!
[13 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
TRAMONTANA, Ul. Crispi 23, tel.
0481-533349.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel.
0481-60140.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel.
0481-711315.
DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU
SAN PIETRO E PAOLO, Ul. Trieste 31,
tel. 0481-481252.
U Kino
DANES V NOVI GORICI KULTURNI DOM: 18.00 »Arthur Božiček« (Filmski vrtiljak); 20.15 »Koža, v kateri živim« (Filmsko gledališče).
DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 16.30 - 18.30 »Ralph Spaccatutto«; 20.30 - 22.15 »Tutto tutto niente niente«. Dvorana 2: 17.30 - 20.40 »Lo Hobbit: un viaggio inaspettato«. Dvorana 3: 17.30 »Tutto tutto niente niente«; 19.50 - 22.00 »Colpi di ful-mine«.
DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 21.30 »Lo Hobbit: un viaggio inaspettato«. Dvorana 2: 16.45 - 18.45 »Ralph Spaccatutto«; 20.45 »Lo Hobbit: un viaggio inaspettato«. Dvorana 3: 17.40 - 20.10 - 22.10 »I soliti 2 idioti«.
Dvorana 4: 17.20 - 19.50 - 22.00 »Tut-to tutto niente niente«. Dvorana 5: 17.30 »Sammy 2 - La grande fuga«; 19.50 - 22.00 »Colpi di ful-mine«.
Gledališče
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE -
goriška sezona: 14. januarja 2013, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici »Alma Ajka« (Maja Gal Štromar).
V	GLEDALIŠČU VERDI V GORICI: 29. decembra, ob 20.45 balet Royal Mongolian; informacije in predprodaja pri blagajni gledališča v Ul. Garibaldi, 2/a - tel. 0481-383601/383602), več na www3.comune.gorizia.it/teatro.
V	SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 21. decembra, ob 17. uri »Zajtrk« (Simona Hamer, Ajda Valcl) in ob 20. uri »Parole, parole ali ni bila peta, bila je deveta« (Aldo Nicolaj); informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247.
~M Koncerti
BOŽIČNI IN NOVOLETNI KONCERT
pihalnega orkestra Kras bo v soboto, 22. decembra, ob 20.30 v župnijski dvorani v Doberdobu.
ZDRUŽENJE KRAJEVNA SKUPNOST PEVMA, ŠTMAVER, OSLAVJE prireja tradicionalno srečanje ob božični pesmi danes, 21. decembra, ob 19.30 v cerkvi v Pevmi. Večer bodo v prvi vrsti oblikovali otroci iz pevmskega otroškega vrtca in osnovne šole Josip Abram, moška pevska zbora Skala iz Gabrij in Štmavra ter ženski sestav društva Jezero iz Doberdoba.
V	KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bosta v soboto, 22. decembra, ob 20.15 nastopila Rade Šerbedžija in Zapadni kolodvor; informacije po tel. 0038653354013, www.kulturnidom-ng.si.
V	KMETIJI RUBIJSKI GRAD na Gornjem Vrhu 40 na Vrhu bo v petek, 28. decembra, ob 20.30 koncert mednarodnih božičnih pesmi »Nativitas mundi« s skupino Artevoce Ensemble, v kateri sodeluje tudi priznana pevka Martina Feri iz Trsta. Večer prireja Kulturni dom v Gorici v sodelovanju s kulturnim društvom Danica in občino Sovodnje.
»VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Gorici: v nedeljo, 30. decembra, ob 20.45 novoletni koncert Balkan festival orchestra; predprodaja vstopnic pri agenciji IOT v Gorici, informacije na lipizer@lipizer.it in www.lipizer.it.
ZSKP, PD PODGORA, ZCPZ-GORICA, SZSO-Gorica, AŠZ Olympia, SSk in krožek Anton Gregorčič vabijo na 4. dobrodelni božični koncert v spomin na Mirka Špacapana v petek, 11. januarja 2013, ob 19. uri v cerkvi Sv. Justa v Podgori. Dobrodelni izkupiček bo namenjen neprofitnemu društvu »Paliativna oskrba - Mirko Špacapan ljubezen za vedno« iz Vidma, ki nudi pomoč pri paliativni negi za onkološke bolnike.
ZSKD IN USCI vabita na koncert »Na-tivitas - Božična pesem in tradicija v prostoru Alpe Jadran«, ki ga organizirata SKRD Jadro in ZePZ iz Ronk z naslovom »Pozdrav novemu letu« v nedeljo, 13. januarja 2013, ob 15.30 v cerkvi Sv. Lovrenca v Ronkah.
fî Razstave
V	GALERIJI LA BOTTEGA v Ul. Nizza v Gorici bo od danes, 21. decembra, na ogled skupinska razstava grafik znanih umetnikov, kot so Spacal, San-tomaso, Licata, Morandis, Saetti, Gui-di, Pizzinato, Finzi; od torka do sobote 10.30-12.00 in 16.30-19.00.
V	POKRAJINSKIH MUZEJIH V PALAČI ATTEMS v Gorici je na ogled razstava združenja Prologo z naslovom »Profezie«. Razstavljajo bodo Rossa-no Bertolo, Antonio Colmar, Ivan Cri-co, Lia Del Buono, Alfred de Locatel-li, Paolo Figar, Sergio Figar, Maurizio Frullani, Paola Gasparotto, Arianna Gasperina, Maurizio Gerini, Alessandra Ghiraldelli, Francesco Imbim-bo, Silvia Klainscek, Damjan Komel, Claudio Mrakic, Stefano Ornella, Alessio Russo, Nika Šimac, Franco Spano, Lara Steffe; s prostim vstopom do 6. januarja 2013 od torka do nedelje 10.00-17.00, zaprto 25. decembra, odprto 1. januarja 2013 13.30-17.00.
»JUKE BOX & THE BEATLES. EXPO ANNI '60: OGGETTI, IMMAGINI, SUONI E INCONTRI« je naslov razstave, ki je na ogled v muzeju Sv. Klare na vogalu med Korzom Verdi in Ulico Sv. Klare v Gorici. Ob razstavi bodo potekale tudi filmske projekcije: vsak četrtek ob 17.30 »I ragazzi del Juke Box« Lucia Fulcija; vsak petek ob 17. uri »Yellow Submarine« in dokumentarec Giannija Bisiacha o Beatle-sih iz leta 1963; vsako soboto ob 10.45 »Juke Box» in ob 17. uri restavriran »Magical Mistery Tour«; vsako nedeljo ob 16.10 »George Harrison: Living in the Material World«. Na ogled bo do 13. januarja 2013 s prostim vstopom ob četrtkih in petkih 16.0019.30, ob sobotah in nedeljah 10.3012.30 in 16.00-19.30.
ZGODOVINSKO RAZISKOVALNA SKUPINA ISONZO (Gruppo di ri-cerca storica Isonzo) vabi v bivšo konjušnico palače Coronini Cronberg na Drevoredu 20. septembra v Gorici na ogled razstave »L'illusione
dell'acciaio. Soldati, elmi, scudi e co-razze sul fronte dell'Isonzo 19151917«; do 30. decembra od torka do nedelje 10.00-13.00, 14.00-19.00; vstop prost, vsako nedeljo ob 16.30 vodeni ogled razstave.
DRUŠTVO ARS vabi na ogled prodajne razstave v dobrodelne namene »Umetniki za Karitas« v galeriji Ars na Travniku v Gorici; po urniku odprtja Katoliške knjigarne.
V	GALERIJI ATELIER V EDA CENTRU na Delpinovi 18/b v Novi Gorici bo danes, 21. decembra, ob 20. uri odprtje razstave Mirande Brataševec, ki bo prisotne skozi razstavo svojih slikarskih del z naslovom »Preporod« in recitalom svojih pesmi popeljala v čarobni svet vidnega in slišnega. Sodelovali bosta tudi likovna kritičarka Nelida Nemec in Martina Kodelja, voditeljica dogodka. Pestrost večera bo dopolnila plesalka čutnega trebušnega plesa, za slastno pogostitev pa bo poskrbela ekipa kavarne Rusjan. Ob koncu večera bodo razglasili zmagovalca fotografskega natečaja »Drugačna perspektiva«, sledila bo dobrodelna dražba fotografij, zbrana sredstva bodo namenili fundaciji Vrabček Upanja; razstava bo na ogled do 31. januarja, več na info@atelier.si, www.atelier.si.
V	MUZEJU TERITORIJA V KRMINU so na ogled razstave »Luciano Morandini: lo sguardo e la ragione«, »Ver-si_diversi libri d artista« in »Poetico Patchwork«; do 23. decembra, od četrtka do sobote 16.00-19.00 in ob nedeljah 10.30-12.30, 16.00-19.00.
SKUPINSKA RAZSTAVA z naslovom »Skozi oči popotnic« v organizaciji fo-tokluba Skupina 75 je na ogled v Ro-tundi SNG v Novi Gorici. Razstavljajo članice Skupine 75 Katerina Pitto-li (»NY Lights«), Tamara Puc (»To-skanske geometrije«) in Slavica Radi-nja (»Začarani gozd«); do 28. decembra od ponedeljka do petka 8.0019.00, ob sobotah 8.00-12.30, ob nedeljah zaprto. Več na www.skupi-na75.it.
V	GALERIJI 75 NA BUKOVJU v Šte-verjanu je na ogled fotografska razstava Fotokluba Skupina 75 in Foto kluba Nova Gorica, na ogled so tudi fotografije v sklopu razstave fotografije Nova Gorica 2012 in izbor nagrajenih del Dia Primorska 2012; do konca decembra, urnik po dogovoru na info@skupina75.it.
V	KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Riko Debenjak ob 25-letnici smrti«; do 31. decembra ob prireditvah ali po domeni.
KROŽEK AMICI DELL'ARTE FELICE vabi na ogled razstave z naslovom »La ditta Fratelli Abuja e il Pelinkovac a Gorizia. Storia di una famiglia gori-ziana attraverso la grafica pubblicita-ria del suo liquore« v lokalu Hic Caffè v Ul. Don Bosco 165 v Gorici; do 7. januarja 2013 od ponedeljka do sobote 8.00-13.30, 15.30-21.00, ob nedeljah 8.00-13.00.
V	GALERIJI KULTURNEGA DOMA v Gorici je na ogled razstava kiparja Pavla Hrovatina z naslovom »Harmonija Krasa«; do 10. januarja 2013.
V	PILONOVI GALERIJI V AJDOVŠČINI je na ogled razstava del, ki so nastala na 10. mednarodnem fotografskem srečanju »Castrumfoto« z naslovom »Castrumfoto 2012: Preobleka«. Razstavljajo: Egon Bajt, Primož Brecelj, Lorella Klun, Nataša Ko-šmerl, Roberto Kusterle, Andrej Per-ko, Polona Perko, Borut Peterlin, Katja Pintar, Bojan Radovič, Sašo Vra-bič; do 13. januarja 2013; več na www.venopilon.com, pilonova.gale-rija@siol.net.
V	GALERIJI DORE BASSI v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici je na ogled razstava Maria Baresija; do 20. januarja 2013 od ponedeljka do sobote 10.00-12.00 in 16.00-19.00.
V	GALERIJI SPAZZAPAN v Gradišču (Ul. Marziano Ciotti 51, spazza-pan@gmail.com) je na ogled razstava Wertherja Toffolonija z naslovom »Per sedersi«; do 14. aprila 2013 ob torkih, sobotah in nedeljah 10.0019.00, ob sredah, četrtkih in petkih 15.00-19.00.
H Šolske vesti
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da bo pokrajinski šolski urad v ul. Ri-smondo 6 v Gorici, 24. in 31. decembra zaprt.
M Izleti
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja 7-dnevni izlet v Pariz od 18. do 24. maja 2013 za ogled najpomembnejših kulturnozgodovinskih posebnosti. Vpisovanje se bo začelo v januarju ob sredah od 10. do 11. ure na društvenem sedežu v Gorici na korzu Verdi 51/int. in se nadaljevalo do zasedbe mest na avtobusu. Na račun 300 evrov.
1. ZIMSKI NOČNI POHOD OB SOČI
Solkan - Plave bo danes, 21. decembra; zbirališče ob 19. uri na parkirišču pri mostu v Solkanu, start ob 19.30, cilj med 22. in 22.30 pri koči na Ladišču. Pohod je dolg približno
10	km, obvezna je zimska pohodni-ška oprema in naglavna lučka; informacije in obvezna prijava po tel. 0038631-321398 (Milan) ali 0038641-508876 (Zoran).
SPDG vabi na udeležbo na nočni spominski pohod v Dražgoše čez Rati-tovec, ki bo na noči med 12. in 13. januarjem 2013. Prijave do 31. decembra po tel. 320-1423712 ali an-drej@spdg.eu (Andrej).
□ Obvestila
OBČINSKA LEKARNA V ŠTANDRE-
ŽU bo do februarja 2013 poskusno odprta tudi ob ponedeljkih 8.3012.30, 15.30-19.30.
DRŽAVNA KNJIŽNICA v sodelovanju s knjigarno UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) prireja dobrodelno pobudo »Podari knjižno darilo državni knjižnici v Gorici«. Knjižni boni so na razpolago v knjigarni Ubik.
DRŽAVNA KNJIŽNICA v Ul. Mame-
11	v Gorici bo v ponedeljek, 24. decembra in v sredo, 2. januarja 2013, odprta samo med 7.45 in 13.30.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo v petek, 28. decembra, odpeljal avtobus udeležence na prednovoletno silvestrovanje v restavracijo Primula v Solkanu ob 16. uri iz Jamelj, nato s postanki v Doberdobu, na Poljanah, Vrhu, v Sovodnjah, pri cerkvi in lekarni, v Štandrežu na Piloš-ču in pri lekarni, v Podgori pri telovadnici in pri vagi in na Goriščku-trgu Medaglie d'oro. Začetek srečanja bo ob 17. uri. Vpisovanje za silvestrovanje se nadaljuje. Prijave sprejemajo po tel. 0481-882183 (Dragica V.), 0481-390697 (Marija Č.), 0481-20801 (Sonja K.), 3471042156 (Rozina F:), 0481-884156 (Andrej F.). Na račun 20 evrov.
FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE obvešča, da bodo uradi zaprti od 24. decembra do 1. januarja 2013.
KNJIŽNICA DAMIRJA FEIGLA V GORICI bo med prazniki zaprta od 24. decembra do 4. januarja 2013.
OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo v ponedeljek, 24. in 31. decembra popoldne vsi uradi zaprti. Od 25. decembra do 2. januarja 2013 bo tehnični urad zaprt. Za prijave smrti v občini tel. 348-7795064 od 9. do 12. ure.
OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE obvešča, da je odprta ob torkih in četrtkih med 14.30 in 18. uro, ob ponedeljkih med 8. in 10. uro in ob sredah med 11. in 13. uro.
PRAVLJIČNE POČITNICE: Hiša pravljic organizira v Sovodnjah zimski center od 27. decembra do 4. januarja za otroke od 3. do 10. leta. Vsak dan bodo potekale ustvarjalne delavnice: kuharska, glasbena, likovna in znastvena. Osnovnošolci pa bodo pisali naloge. Število mest je omejeno; informacije: hisapra-vljic@gmail.com ali tel. 334-1243766 (Martina Šolc) od 19. do 20. ure.
URADI ZSKD v KB Centru v Gorici bodo zaprti od 24. decembra do 6. januarja 2013.
ČISTILNA AKCIJA NA OTOKU CONA bo potekala v organizaciji družbe Rogos v sodelovanju z občino Štarancan in družbo Newco ambiente v soboto 22. decembra z zbirališčem ob 9.30 pred sprejemnim centrom. Prostovoljci bodo nato pomagali pri odstranjevanju smeti, ki jih je reka naplavila ob zadnjih poplavah. Vsem, ki se bodo udeležili akcije, bo družba Rogos dala na razpolago rokavice in
jim ponudila kosilo, udeleženci naj imajo na sebi škornje ali nepropustne čevlje.
UPRAVA OBČINE SOVODNJE obvešča, da bodo njeni uradi dne 24. in 31. decembra odprti samo v dopoldanskem času (do 13.30).
SLOVENSKA SKUPNOST vabi člane, izvoljene upravitelje in somišljenike stranke na zdravico ob zaključku leta, ki bo v petek, 28. decembra, ob 18. uri v Roman baru na Travniku v Gorici.
Prireditve
OK VAL prireja božični nastop danes, 21. decembra, ob 16.30 v štandreški telovadnici.
»NOVOLETNA DOŽIVETJA« V NOVI GORICI do 31. decembra: danes, 21. decembra, 15.30-17.00 radio v mestu; ob 17. uri nastop Ylenie Zobec, ob 20. uri akustični koncert Samuela Luca-sa. Drsališče bo odprto vsak dan med 10. in 22. uro, ob petkih in sobotah med 10. in 24. uro; več na www.fa-cebook.com/MestnaObcinaNova-Gorica in na www.nova-gorica.si.
DRUŠTVO TRŽIČ vabi danes, 21. decembra, ob 17. uri na sedež ANPI, Ul. Valentinis 84, na predstavitev knjige »Accanto alla madre«. Avtorica Clara Scropetta bo spregovorila o pomenu materinstva. Ob tej priložnosti si bodo voščili za praznike.
BETLEHEMSKA LUČKA MIRU bo pripotovala v soboto, 22. decembra, ob 17. uri v Štmaver, kjer bo skupina po-hodnikov iz Solkana preko solkanskega cestnega mostu prikorakala na kmečko domačijo Grad, bolj znano pod imenom Pri Barnabi. Tam jih bodo pričakali domačini, ki bodo poskrbeli za krajši kulturni program in družabnost z voščili.
OBČINA TRŽIČ s pokroviteljstvom Fundacije Goriške hranilnice iz Gorice prireja niz predavanj na temo vzgoje v mladinskem centru na Drevoredu San Marco 70 v Tržiču: 9. januarja 2013, med 16.30 in 18.30 bo predaval psihopedagog Dino Del Ponte na temo otroških šolskih domačih nalog; nujna najava, več na www.comune.monfalcone.go.it (news).
ZSKD IN DRUŠTVO ALCI prirejata v soboto, 12. januarja 2013, delavnico družinskih postavitev s terapevtko Silvio Miclavez v KB Centru na Kor-zu Verdi 51 (3. nadstropje, Tumova dvorana) v Gorici od 15. ure do 18.30; prijave na gorica@zsk.org ali s SMS-jem na tel. 327-0340677.
»VEGETARIJANSKI PROSTOR« v parku Basaglia, Ul. Vittorio Veneto 174 (stavba A) v Gorici: 22. januarja, ob 18.30 srečanje z naslovom »Ma che ambientalisti siamo se non diventia-mo vegetariani?«; vstop prost, več na www.vegetariani.it in www.vegani-ma.it.
0 Mali oglasi
BOŽIČNA DREVESCA dobite v kmetiji Tomsič v Sovodnjah (tel. 0481882064, 347-1216398).
DIATONIČNO HARMONIKO B.ES.AS. Prostor prodam za 1000 evrov; tel. 335-5387249.
Pogrebi
DANES V GORICI: 11.00, Pasqualina Merola por. Mascellari iz splošne bolnišnice v cerkev v Svetogorski ulici in na pokopališče v Ločniku.
DANES V ROMANSU: 11.00, Ardemia Ambrosio por. Verzegnassi v cerkvi v kraju Fratta, sledila bo upepelitev.
18 Petek, 21. decembra 2012
APrimorski
r	dnevnik

BOKSAR PRED MESSIJEM
BUENOS AIRES - Argentinski nogometni zvezdnik Lionel Messi ni ubranil uradnega naziva najboljšega športnika svoje domovine. Potem ko je lani ta naziv prejel prvič, je v letošnjem izboru zasedel le tretje mesto. Združenje argentinskih športnih novinarjev je tokrat pred Messija postavilo boksarja Sergia Martineza in taekwondojista Sebastiana Krismanicha. Martinez je letos postal svetovni prvak v srednje-težki kategoriji po verziji WBC, Krismanich pa je Argentini v Londonu priboril edino zlato olimpijsko odličje.
VILANOVA USPEŠNO OPERIRAN
BARCELONA - Trener Barcelone Tito Vila-nova je prestal operacijo tumorja na obu-šesni slinavki. Vilanova bo nadaljeval zdravljenje v bolnišnici, čakata ga še kemoterapija in radioterapija ter šesttedensko okrevanje. Kapetan moštva Carles Puyol je sporočil, da je trenerjeva operacija potekala dobro. «Včeraj nam je trener povedal, kaj ga čaka. Še preden je zapustil stadion, je že povedal, da se veseli vrnitve. Bilo nam je težko, toda zdaj se počutimo bolje ob novicah iz bolnišnice,» je dejal Puyol. Za zdaj moštvo vodi pomočnik Jordi Roura.
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.eu
SCHAWERJU SE OBETA NAJSTROŽJA KAZEN
RIM - Tožilstvo CONI zahteva za Alexa Schwazerja, ki so mu pred olimpijskimi igrami v Londonu dokazali jemanje Epa, štiriletno diskvalifikacijo, kar je najvišja možna kazen. Med drugim mu po novem očitajo tudi jemanje anabolikov, sicer pa poleg jemanja epa, tudi sodelovanje z dr. Ferrarijem, ki ga je CONI že prej izobčil, anomalije v biološkem potnem listu in nabave prepovedanih sredstev. Zaradi zakona o varovanju zasebnih podatkov CONI sumljivih aprilskih rezultatov, zabeleženih v biološkem potnem listu, ni mogel preveriti, sicer bi Schwazerja morebiti lahko zasačili že mnogo prej.
LJUBLJANA - Športnika Slovenije 2012, med ekipami veslaški dvojec Čop/Špik
Kopitar in Žolnirjeva
LJUBLJANA - Hokejist Anže Kopitar in judoistka Urška Žolnir sta najboljša slovenska športnika leta 2012, med ekipami pa sta prva veslača Iztok Čop in Luka Špik. Društvo športnih novinarjev Slovenije (DŠNS) je najboljše razglasilo na prireditvi v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Strelec Franček Gorazd Tiršek, dobitnik paraolimpijske medalje, je dobil posebno priznanje.
Kopitar, ki je v minuli sezoni osvojil Stanleyjev pokal in bil ključni mož končnice v ekipi Los Angeles Kings, je dobil 261 točk v glasovanju.
Drugi je bil atlet Primož Kozmus (182), srebrn na olimpijskih igrah v Londonu v metu kladiva, tretji pa strelec Raj-mond Debevec (55), bronast na letošnjih OI. Tako Kopitar kot Žolnirjeva, ki je zbrala 344 točk, sta bila prvič izbrana za najboljša športnika države. Žolnirjeva je v Londonu osvojila prvo posamično žensko zlato olimpijsko medaljo v zgodovini slovenskega športa. Druga je bila alpska smučarka Tina Maze (286), druga v skupnem seštevku svetovnega pokala minule zime, tretja pa plezalka Mina Mar-kovič (72), ki je drugič postala skupna zmagovalka svetovnega pokala v težavnosti in kombinaciji. Veslaški dvojni dvojec Iztok Čop/Luka Špik je osvojil naslov z 62 glasovi. Čop je v Londonu z bronasto medaljo sklenil bogato športno pot. Posebno priznanje je prejel Franček Go-razd Tiršek, srebrn na paraolimpijskih igrah v Londonu, kar je bilo edino slovensko odličje na tekmovanju.
Naslov letošnje prireditve Športnik leta je bil Višje, hitreje, močneje!, vodila pa sta jo Alen Kobilica in Nina Osenar. Na tokratni slovesnosti so med drugim nastopili Noctiferia, Elvis Jackson, Manouche, Neomi in plesna skupina Kjara.
Anže Kopitar s Stanleyjevim pokalom, Urška Žolnir ter Luka Špik in Iztok Čop med nastopom na olimpijskih igrah v Londonu
ansa, sta
NOGOMET - Žreb lige prvakov
Najboljše, najslabše
Milan čaka Barcelona, Juventus pa se bo pomeril s škotskim Celticom
NYON - Nekdanji nogometaš Steve McManaman, ki je na žrebu parov osmine finala lige prvakov vlekel kroglice, je svojemu Realu izžrebal Manchester United, omenjeni obračun bo tudi največji derbi osmine finala. Dosti za njim ne bosta zaostajala niti dvoboja med Barcelono in Milanom (prva tekma 20. februarja na San Siru) ter Arsenalom in Bayernom iz Münchna. Srečo pa je imel Juventus, ki se bo pomeril s škotskim Cel-ticom, na papirju najslabši tekmec skupaj z Galatasarayjem.
Milan je za uvrstitev na drugo mesto v skupini plačal visok davek. Barcelona je najtežji možen nasprotnik sploh, alternative so sicer bile Manchester Utd, Bayer, Borussia, Paris Sg in Schalke. »Vse vemo o njih, oni pa o nas. To je najboljša ekipa na svetu, vendar smo vajeni takih tekem,« je povedal Milanov funkcionar Umberto Gandini. Resnici na ljubo, žreba se tudi Katalonci ne veselijo kaj prida. »Milan je eden najtežjih nasprotnikov. Ima odlične igralce, začenši z El Shaa-rawyjem,» je ocenil podpredsednik Barce Josep Maria Bartomeu.
»Celtic je letos edini premagal Barcelono, zato moramo vendarle biti previdni. Sam sem v Glasgowu igral leta 2001 in v vročem ozračju izgubili s 4:3,« pa je povedal odbornik Ju-ventusa Pavel Nedved.
Pari osmine finala: Galatasa-ray - Schalke, Celtic - Juventus, Arsenal - Bayern München, Šahtar Donjeck - Borussia Dortmund, Milan -Barcelona, Real Madrid - Manche-
Generalni sekretar UEFA Gianni Infantino, nogometni ambasador Steve McManaman in direktor tekmovanj UEFA Giorgio Marchetti med žrebom
ansa
ster United, Valencia - PSG, Porto -Malaga.
Izžrebali so tudi par šestnajstine finala evropske lige. Od italijanskih ekip se bo Inter pomeril z romunskim Clu-jem, Lazio z Borussio Mönchengladbach, Napoli pa s Plznom. Zelo atraktivni so pari Zenit St. Peterburg - Liverpool, Dinamo Kijev - Bordeaux, Bayer Leverkusen - Benfica, Tottenham -Lyon in Atletico Madrid - Rubin Kazan.
TENIS
Polona Hercog na novi poti
LJUBLJANA - Najboljša slovenska teniška igralka Polona Hercog je obrnila novo poglavje v svojem življenju. Po slabi sezoni 2012, v kateri je zaradi poškodbe hrbta izgubila skoraj 50 mest na lestvici WTA, bo v novo krenila z novim trenerjem, novo podobo, vključno s prenovljeno spletno stranjo, novo ekipo (fizioterapevt, kondicijski trener, manager), predvsem pa z drugačno miselnostjo in željami. V teniškem svetu Polona Hercog že nekaj let velja za izjemen talent, ki pa še ni pokazal vse svoje kakovosti. Sicer se je leta 2011 že prebila med 35 najboljših igralka na svetu, vendar pa preskoka v najboljšo dvajseterico ni naredila. V težkem času odraščanja in iskanja rezultatov je 22-letna Hercogo-va zamenjala kar nekaj trenerjev, predvsem pa jo je na poti v svetovni vrh ustavila zahrbtna poškodba na križnici.
«Ne morete si niti predstavljati, kaj za športnika pomeni takšna poškodba. Ostaneš brez vsega, za kar si garal celo življenje. V tem času sem zato veliko razmišljala in prišla do spoznanja, da potrebujem določene spremembe. Tako sem se odločila, da okoli sebe oblikujem ekip, ki ji zaupam,» je Hercogova.
SMUČANJE
V slalomu slavje 17-letnice iz ZDA, Tina Maze tretja
Nova zvezda Mikaela Shiffrin
ARE - Najboljša slovenska alpska smučarka Tina Maze v švedskem Aareju nadaljuje s sijajnimi predstavami. Po tretjem mestu v veleslalomu je Mazejeva stopila na zmagovalni oder tudi v slalomu, v katerem je osvojila tretje mesto. Hitrejši od Ma-zejeve sta bili domačinka Frida Hansdotter in zmagovalka preizkušnje Američanka Mikaela Shiffrin.Komaj 17-letna Američanka je poskrbela za senzacijo, saj je vpisala svojo prvo zmago v svetovnem pokalu. Doslej je bila v svetovnem pokalu v slalomu dvakrat tretja, letos v Leviju in lani v Lienzu. Danko Hansdotterjevo je prehitela za 29 stotink sekunde, Ma-zejeva pa je na tretjem mestu zaostala 52 stotink. Po prihodu v cilj je Shif-frinova, ki je imela najboljši čas druge vožnje, dejala: «Ne vem, kaj naj rečem. Poskusila sem poleteti.
Verjetno bom kar nekaj časa potrebovala, da bom dojela, kaj sem dosegla danes. Zelo sem se zabavala in mislim, da se takšne stvari kdaj kar zgodijo. Zdaj si želim objeti mamo, pričakujem pa tudi, da se nam bo pridružil tudi oče. Do Semmeringa se bom poskusila malce umiriti in pripraviti na naslednjo tekmo.»
V skupni razvrstitvi svetovnega pokala v sezoni je Mazejeva še okrepila vodstvo, drugouvrščena Nemka Maria Höfl-Riesch, ki je v slalomu osvojila 11. mesto, zaostaja že 387 točk. Mazejeva je na 14 tekmah v svetovnem pokalu zbrala kar 919 točk. V posebnem sla-lomskem seštevku je vodstvo od Nemke Höfl-Riescheve prevzela ameriška senzacija Shiffrinova (196 točk), Höfl-Riescheva je druga s 174 točkami, Mazejeva na tretjem mestu ima le štiri točke manj od nemške tekmovalke.
Na prvi progi je odstopila zmagovalka drugega slaloma v Aspnu Av-strijka Kathrin Zettel, ki v skupnem seštevku pokala zaseda tretje mesto (466 točk).
SPEKTAKEL - V ljubljanskem BTC bo jutri ob 17. uri teniška ekshibicija najboljših slovenskih teniških igralcev Grege Žemlje, Aljaža Bedeneta in Blaža Kavčiča in drugih. V Milleniumu bo posebna tribuna s 500 sedeži.
DVOJNI DVOJČEK - Slovenski košarkar Goran Dragic je na tekmi NBA lige. Phoenix - Charlotte (121:104) za Phoenix dosegel v slabih 34 minutah 21 točk, 11 podaj in tri skoke.
ŠPORT
Petek, 21. decembra 2012
19
OB NAGRAJEVANJU TUDI SLOVO EMILIA FELLUGE
Podelitev zlatih, srebrnih in bronastih zvezd zaslužnim klubom in športnim delavcem za leti 2010 in 2011 je bilo eno zadnjih institucionalnih srečanj dolgoletnega predsednika deželnega odbora CONI Emilia Felluga, ki se poslavlja od svojega položaja in prihodnje leto ne bo kandidiral na volitvah novega odbora. V hotelu Savoia Excelsior v Trstu so v sredo nagradili skoraj 50 športnih delavcev, med njimi - kot smo že poročali - je priznanje ob 50-letnici obstoja prejel tudi Športni krožek Kras (nagrado je dvignil njegov predsednik Igor Milič), med posamezniki pa sta bronasto zvezdo prejela tudi dolgoletna odbornica ŠK Kras in vidna predstavnica deželne in državne namiznoteniške zveze Sonja Milič ter predsednik Smučarskega kluba Devin Dario Štolfa. Na srečanju je spregovoril tudi deželni odbornik za šport Elio De Anna, ki je pohvalil športna društva in jim priznal, da so zmanjšanje dotacij, kot posledica splošne finančne stiske sprejeli s precej večjim razumevanjem kot sorodne kulturne organizacije. Ob robu podelitve zvezd je kotalkarska zveza nagradila tudi Tanjo Romano. Prejela je državno priznanje, ki so ga pred dnevni podelili v Rimu vsem dobitnikom zlatih odličij, a je sama ni mogla osebno dvigniti.
SOVODNJE - Projekt Govolley, skupna pobuda odbojkarskih društev na Goriškem
Razvoj in C-liga
Odbojkarski društvi OK Val, ŠZ Soča, ŠZ Olympia in Govolley so oktobra letos podpisali protokol o sodelovanju na ženskem odbojkarskem področju, v sredo pa so v sovodenjski občinski telovadnici slovesno in sploh prvič vsi skupaj predstavili vse svoje ekipe, kar je mejnik za našo žensko goriško odbojko. Različna sodelovanja med društvi so nastala in usahnila tudi v preteklih letih, tokrat obljubljajo, da bo sodelovanje trdnejše, saj naj bi dozorela zavest, da lahko samo s skupnimi močmi povrnejo ženski odbojki izgubljeni ugled (pred manj kot desetimi let je Govolley nastopal v B1-ligi), podobno kot na Tržaškem, kjer že dve leti obstaja projekt Zalet.
Na Goriškem se zaenkrat še niso povezali tako trdno kot na Tržaškem, saj nastopajo društva v različnih prvenstvih samostojno, toda sredino srečanje je vsekakor prežeto s simboliko. Šlo je za prvi korak, projekt pa naj bi v prihodnjih sezonah nadgradili. »Cilj je, da bi najboljše mlade igralke vseh društev v naslednjih letih prestopile v skupno člansko ekipo Govolley-ja (letos dokaj uspešno igra v D-ligi, op. ur.), z njo pa bi se skušali v prihodnje povzpe-ti najmanj do deželne C-lige, ki predstavlja realen cilj za naša društva,« je povedal goriški tajnik ZSŠDI Igor Tomasetig, ki je spremljaj fazo dogovarjanja med klubi in podpis dogovora o sodelovanju. Za zdaj so se društva dogovorila za triletno sodelovanje (do zaključka športne sezone 2014/15) z možnostjo podaljšanja za tri leta. V dogovoru je zapisano, da ob koncu mladinskega cikla igralke prestopijo h Govolleyju (U16 in članice), ki je - tako piše - odraz goriške slovenske ženske odbojke na pokrajinski in članski ravni. Društva so se tudi obvezala, da ob začetku vsake športne sezone sporazumno sestavijo ekipe za novo sezono in pri tem upoštevajo logistične problematike in optimizacijo dela ter da pozitivno rešujejo morebitne spore.
Štiri društva lahko skupaj računajo na
sedem ženskih ekip in skupno 82 igralk. Tri ekipe so članske (v eni izmed teh igrajo pretežno mladinke), v prvenstvih od under 16 do under 13 pa imajo štiri ekipe. Priznani slovenski strokovnjak iz Sovodenj Luca Mi-locco, ki je sicer aktiven pri projektu Millenium štirih italijanskih goriških društev, je na naše vprašanje naštel med njimi vsaj devet perspektivnih igralk, kar ni malo.
V kritično maso naše goriške ženske odbojke sodijo tudi najmlajši, ki še ne tekmujejo v uradnih prvenstvih. Posebno močen je na področju miniodbojke OK Val, ki lahko računa na približno 30 deklic, nekoliko manj številčen je trenutno podmladek Soče, pri Olympii pa imajo zelo veliko otrok pri splošni telovadbi, del deklet pa se ponavadi nato preusmeri v odbojko.
»Sodelovanje predstavlja odskočno desko za kvalitetnejše in boljše organizirano odbojkarsko ponudbo na Goriškem. Projekt ima za cilj vključevanje čim večjega števila mladih deklet, kvalitetnejše delo z njimi, racionalnejšo porazdelitev igralk po raznih ekipah in vrnitev igralk, ki so v preteklih letih zapustila naša društva,« je na predstavitvi v imenu društev prebrala Tjaša Corva. Prisotnost na srečanju vseh predsednikov, Mihaela Corsija za Olympio,
Fabia Tommasija za Sočo, Sandra Corva za Val in Joška Prinčiča za Govolley (nadomestil je službeno zadržanega Davida Grinovera, enega najbolj zavzetih pristaše sodelovanje, op.ur.) razumemo kot jamstvo, da v projekt trdno verjamejo.
Projekt sta podprla tudi podpredsednik ZSŠDI Livio Rožič, novi predsednik pokrajinskega odbora FIPAV
Paolo Mania, sovodenjska županja Alenka Florenin in goriški odbornik za šport Alessandro Vascotto.
Na pomoč kličejo tudi sponzorje, ki jih ženska odbojka hudo pogreša. Na srečanju so se lahko zahvalili le Zadružni banki Doberdob Sovodnje in zadrugi Arcobaleno.
A. Koren
ODBOJKA
U18: Zalet oranžne do prve zmage
V tržaškem pokrajinskem prvenstvu mladink so med tednom odigrali še zadnja srečanja v tem sončnem letu. Do prve zmage je prišel Zalet oranžne, ki s 3:2 (26:24, 13:15, 22:25, 25:23, 16:14) premagal Ricreatori, ki ima sicer tri točke več od naše ekipe. Zaletovke so srečanje takoj začele zelo agresivno in v prvem se-tu povedle 20:14, nato pa so jih nasprotnice dohitele in imele celo na voljo set žogo. S Cassanellijevo na servisu pa je naša ekipa vendarle slavila. Varovanke trenerke Zuzičeve so nato v drugem in tretjem nizu povsem odpovedale. Do reakcije je prišlo šele v drugi polovici tretjega seta, ko je bilo že prepozno za preobrat. Četrti niz pa je bil že od vsega začetka izenačen. Pri zaletovkah se je razigrala Giu-lia Rauber (skupno je dosegla 23 točk), ki je bila v tem setu neustavljiva in je tudi z blokom zaključila niz. V tie-breaku pa so bile naše odbojkarice že na pragu novega poraza, saj je Ricreatori vodil 14:11. Tedaj pa je Caterina Simeoni z dobrimi servisi spravila v težave sprejem nasprotnic, Cassanellijeva pa je z dobrimi podajami omogočila napadalkam, da so bile zelo učinkovite, tako da so se zaletovke lahko končno veselile zmage. Še pred tem pa je bil na sporedu tudi derbi med Zaletom Dvigala Barich in "oranžnimi zaletovka-mi'. Po pričakovanju so slavile varovanke Martina Maverja, ki so se po zadnjih uspehih povzpele na tretje mesto in za vodilnim Eurovolleyschoolom zaostajajo le za točko. Končni rezultat je bil 3:0 (25:14, 25:16, 25:13).
Vrstni red po 8. krogu: Eurovol-leyschool 18, Coselli in Zalet Dvigala Barich 17, Virtus 15, S. Sergio 14, Oma 13, Zalet ZKB 9, Ricreatori 5, Olympia 4, Zalet oranžne (Coselli, Virtus, Zalet ZKB in Olympia s tekmo manj). (T.G.)
NAJDI NAS NA FACEBOOKU
primorski_sport
ŠD SOKOL - Predpraznični pozdrav
Zabavni poligoni za najmlajše telovadce, košarkarje in odbojkarice
ASZ Mladost je v doberdobski telovadnici priredilo svojim malim nogometašem tradicionalno božičnico. Uvodni govor z voščili je imela odgovorna za mladinski sektor Emanuela Tram-puz, ki je poudarila pomen fair playa. Sledil je pozdrav občinskega odbornika za šport Nordija Gergo-let, ki so mu pri društvi hvaležni za »pandore«. Malčkom in trenerjema Mateju Godniču in Roku Černte je zaželel še več uspehov v prihajajočem novem letu 2013.
Mali nogometaši so poleg sladkega darila prejeli tudi koledar 2013, ki ga je sestavila odbornica Emanuela s slikami malih igralcev. Simpatičen popoldne se je nadaljeval s tekmami in prikazom znanja. Vsii so se nato zadržali še ob božičnem pecivu in sladki penini.
Božični in prednovoletni pozdrav so v Nabrežini pripravili tudi najmlajši člani športnega društva Sokol, ki so v sredo številni publiki prikazali vse, kar so se doselj naučili. Najmlajši člani minimo-torike, košarkarji minibasketa in U14 ter odbojkjarice mladinskega sektorja so se ob spremljavi glasbe predstavili z raznolikimi in zabavnimi poligoni, slalomi in igrami podaj. Praznični popoldan se je zaključil s tradicionalno skupinsko sliko in obdarovanjem vseh nastopajočih.
Božičnico, ki je povezoval predsednik kluba Savo Ušaj, so zrežirali vsi vaditelji: Kristina Zerjal in David Cettolo, ki vodita malčke iz vrtca, trenerja minibasketa Marko Švab in Tadjan Škerl, trener U14 Zoran Lazarevski, trenerji miniodbojke in mladinskih odbojkarskih ekip Lajris Zerjal, Norči Zavadlal in David Cettolo ter vsi odborniki, ki so tudi priskočili na pomoč. Športni program so obogatili tudi osnovnošolci šole Vergila Ščeka iz Na-brežine s pevskim nastopom.
20
Petek, 21. decembra 2012
ŠPORT
/
KOŠARKA - Jadran Franco jutri na Opčinah ob 20.30 proti krminski Albi NOGOMET - Zaostala tekma 2. amaterske lige
Hitrost in talent proti postavnosti
V taboru Jadrana Franco si srčno želijo še zadnje letošnje zmage, ki bi dopolnila uspešno triado napornega pred-novoletnega tedna. Po nedeljski zmagi v gosteh v Padovi je v sredo na Opčinah padel tudi Oderzo, tako da ostajajo ja-dranovci na openskem parketu še ne-premagani. Primat seveda želijo ohraniti do konca leta 2012, tako da bodo jutri proti krminski Albi (ob 20.30 na Opčinah) skušali iztržiti še dve točki. Glede na to, da se gostje bolje znajdejo v manjših dvoranah, bodo jadranovci prednost domačega igrišča morali izkoristiti.
Trener Mura je že po sredini tekmi razmišljal o novem izzivu in nasprotnikih: »Fizično prav gotovo izstopajo. Pod košem gospodarijo visoki Franco, Muz, Biasizzo in Raccaro, vseh pa vodi mladi, a nevarni Franz. Izkoristiti moramo svojo hitrost in igro ena proti ena.« Krminčani so doslej zbrali pet zmag, nazadnje pa izgubil proti Por-denonu in premagal Padovo, slabšo od dveh ekip iz tega mesta
Trener Mura bo imel na razpolago vse igralce, na klopi bo sedel tudi Matteo Marusič.
Vrstni red po zaostali tekmi Jadrana: APU Videm 18, Pordenone 16, Jadran Franco in Montebelluna 14, Broetto Padova 12, Alba Krmin, Marghera in Conegliano 10, San Vendemia-no, Caorle in Oderzo 8, Ardita 6, Ser-volana 4, 3P Padova 2.
DANES - Promocijska liga: 19.30 v goriškem Kulturnem domu: Dom - Di-
DEŽELNA C-LIGA
Bor Radenska KO tudi proti Goriziani
Goriziana - Bor Radenska 73:65 (23:12, 38:29, 54:45)
Bor Radenska: Bole 12 (0:1, 6:12, 0:3), Madonia, Kocijančič 0, Fa-vretto 6 (0:1, 3:8, 0:3), Crevatin (-, 0:2, 0:2), Meden 19 (6:8, 5:6, 1:1), Gersevich 0, Contento (-, 0:2, 0:2),
Fumarole 12 (8:10, 2:6, 0:2), Pertot 10 (2:2, 1:2, 2:4), Devčič 6 (-, 3:4, -), trener Popovič.
Borovim košarkarjem bo novoletni odmor prišel še kako prav, saj so v vnaprej igrani tekmi zadnjega kroga v starem letu vnovič potegnili krajši konec. Nastop v Gorici je bil sicer že od vsega začetka problematičen, ne le zaradi kroničnih težav ekipe (Madonia še ne igra, vrnil se
je Fumarola, a že na začetku druge četrtine se je sinoči poškodoval Contento), temveč tudi zaradi moči nasprotnika, ki razpolaga z zelo dobro peterko. Marcetič (22 točk), Delpin (12), Močnik (13), Rosso (7) in še posebej Carcich (15) so bili trd oreh za goste. Goriziana si je visoko prednost priborila že v prvi četrtini, v kateri je Bor slabo branil in zmedeno napadal. Nato so igralci svetoivanskega kluba le reagirali, odigrali nekaj dobrih akcij in se nekajkrat približali nasprotnikom na 5 točk, a so se ti v zadnji četrtini vnovič oddaljili in pet minut pred koncem imeli 15 točk prednosti. Bor je z mlado postavo (Pertot je v tem delu dosegel 8 točk z dvema trojkama) spet zmanjšal zaostanek, a je bilo za kaj več že prepozno.
Attilio Fumarola
kroma
Nepričakovan in visok poraz vodilnega Brega
Roianese - Breg 5:2 (3:1)
Strelec: M. Bertocchi v 6. in 50. min., oba gola po enajstmetrovkah
Breg: Giardirri, Labella, Degrassi, Latin, Coppola, Marturano, Daris (od 65. min. Belladonna), M. Bertocchi, Moscolin (od 68. min. Marturano), Ci-gliani (od 78. min. Sovič), trener Cernuta.
Neverjetno! Breg, ki je zanesljivo prvi na lestvici in ki je pred tem srečanjem izgubil samo enkrat (v 4. krogu proti S. Andreii z 1:2), je sinoči na Op-činah v zaostali tekmi doživel pravi polom: izgubil je kar z 2:5. In to povsem zasluženo, saj so bili igralci Roianeseja boljši v vseh elementih igre in so bili predvsem bolj motivirani ob Brežanov.
Tekma se je začela odlično za Breg, ki je povedel že v 6. minuti z enajstmetrovko, ki jo je uspešno izvedel "specialist" Marco Bertocchi. Bliskovito vodstvo je verjetno uspavalo igralce Brega, saj je Roianese že šest minut pozneje stanje izenačil z avtogolom, ki ga je zakrivil Coppola. Odtlej so gostje povsem popustili in že v prvem polčasu prejeli še dva gola, v 32. in 40. minuti. Še slabše so začeli v drugem delu tekme, saj so prejeli četrti gol že po dveh minutah igre. Brežani so sicer zmanjšali zaostanek na 2:4 v 50. minuti, ponovno po enajstmetrovki, ki jo je uspešno izvedel M. Bertocchi. Bilo je to tudi vse, kar so Brežani zmogli. V 81. minuti je Roianese dosegel še peti zadetek in tako osvojil nenadejano, a zasluženo zmago. (lako)
Romana - Primorje 0:0
Primorje: Zuppin, Emili, Cavallini (0d 74. Manfreda), De Marco, Ferro, Bo-zič, Madotto (od 57. K. Paoletti), Mescia, Pellaschiar, Ferluga (od 54. Mihic), Puzzer.
Primorje se je v Tržiču srečno iz-mazalo. Vse najboljše priložnosti so imeli nasprotniki, nekajkrat so si sami zapravili stoodstotno priložnost za gol, štirikrat je bil odločilen poseg vratarja Zuppina. Tekma je bila sicer na visoki agonistični ravni. Veliko so tekali tudi nogometaši Pri-morja, a preveč v prazno in brez pravih idej. Pozizitvno so se odrezali novinci v ekipi Cavallin, De Marco in Madotto.
DEŽELNI MLADINCI Vesna - Ponziana 3:2 (2:1)
Strelca: Bubnich 2, Furlan Vesna: Ghira, Brecevich, Patriarchi, Ramondo, A. Vidoni, Rebula (Renar), Bub-nich, Della Torre, Furlan, Burgher, Drioli, trener: Bertocchi. Izključen: Burgher
V zaostalem srečanju 12. kroga mladinskega prvenstva je Vesna zasluženo premagala zadnje uvrščeno Ponziano. Morala pa se je pošteno potruditi, da je strla odpor gostov, ki so se do konca požrtvovalno borili. Ponziana je prva povedla. Vesna pa je sklenila polčas v vodstvu z goloma Bubnic-ha in Furlana. Gostje so v drugem polčasu izenačili in nato je kriško moštvo celo ostalo v desetih (izključen Burgher). Razigrani Bubnich je naposled dosegel tretji zadetek in priigral Vesni zasluženo zmago. Naj omenimo, da je v kriških vrstah opravil krstni nastop Thomas Renar (letnik 1996). (lako)
KOŠARKA - Under 19 moški
Zanimiv derbi je pripadel Domu
Bor NLB - Dom Mark 67:81 (14:14, 40:35, 54:59)
Bor: De Luisa, Kocijančič 5, Ghersevich 17, Vittori 14, Buzzi, Gruden 1, Milič, Semen, Albanese 22, Ianche 3, Mandic, Faiman 5, trener Fa-raglia.
Dom: Ventin, Franzoni 3, Zavad-lav 12, Bogaro 4, Termini 4, Abrami 24, Bensa 9, M. Antonello, Peteani 3, Gaggioli 3, Coz, L. Antonello 19, trener Zavrtanik.
3 točke: Ghersevich 2, Vittori 2, Albanese 1; Zavadlav 2, Franzoni 1, Gaggioli 1, Peteani 1
Po izenačenem in dopadljivem derbiju med Borom in Domom so naposled zmagali varovanci trenerja Za-vrtanika, ki so si odločilno prednost priigrali proti koncu sečanja in jo v razburljivi končnici ohranili do konca. V prvem polčasu je Bor v glavnem s consko obrambo uspel zaustaviti napade
Tekma na 1. maju je bila dokaj napeta
kroma
gostov. V drugem delu tekme pa so bili boljši domovci z razpoloženm Davidom Abramijem, ki je odlično vodil svojo ekipo in je bil s 24 točkami tudi najboljši stelec srečanja.
»Tekma je bila izenačena vse do konca. V zadnjih minutah pa je prišla na dan večja izkušenost naših igralcev, saj jih večina trenira s člansko ekipo. In to se je poznalo. Sicer pa je bila tekma, kljub napakam na obeh straneh, še kar na kakovostni ravni,« je po tekmi dejal Domov pomožni trener Andrej Vremec. (lako)
Tlai djoLqjobdni pjutdtjtdnik.
Dario Štolfa
je prejel "Bronasto zvezdo za športne zasluge", ki jo podeljuje CONI. Iskrene čestitke! UaI fvu. SJi (Devut
MLADINSKA KOŠARKA - Prvenstvi do 13 in 14 let
Mladi upi rastejo
Breg, Bor, Kontovel in Sokol s kakovostnimi trenerji kažejo skrb za lasten podmladek
Ob starejših mladinskih ekipah delujejo pri košarkarskih klubih pri nas še skupine mlajših košarkarjev, ki se šele soočajo s »pravo« košarko. Pri Boru, Bregu in Kontovelu so sestavili ekipe U13, pri Sokolu pa ekipo U14. Breg in Bor že v starejših kategorijah razvijata lasten mladinski sektor, Kontovel in Sokol pa sodelujeta v projektu Jadran z igralci 1998 in starejšimi, mlajše ekipe pa vodita ločeno.
Ekipo Sokola je že lani prevzel Zoran Lazarevski: »Ze lani ob koncu sezone sem opazil napredek dečkov. Tudi letos redno trenirajo in kažejo veliko zanimanje ter željo po napredku,« je pojasnil trener, ki zaradi stiske s prostori mora s svojimi varovanci trenirati v treh telovadnicah. V Briščikih s Kontovelom, na Proseku in v Nabrežini, kjer ob sobotah igrajo tudi domače tekme.
Pri Kontovelu trenira letos kar 23 otrok: igralci letnika 2000 so že lani nastopali v prvenstvu U13, mlajši 2001 pa prvič spoznavajo »pravo« košarko, saj so še lani obiskovali Športno šolo. Slednji igrajo tudi v prvenstvu U12 in zato enkrat tedensko trenirajo tudi z mlajšimi, letniki 2000 pa trenirajo trikrat tedensko pod vodstvom Maria Gerjeviča. Pri Boru je vodstvo ekipe U13 prevzel sežanski trener Igor Meden, ki se je na klop mlajših selekcij vrnil po 12 letih. Ekipa je po-večni sestavljena iz mlajših igralcev letnika 2001, ki pa že intenzivno osvajajo košarkarsko znanje. Pri Bregu pa vodi zanimivo in delovno skupino Peter Brumen. Znanje nekaterih je že dobro, želja po dokazovanju je zaznavna, zato si trener želi, da bi celotna skupina iz tedna v teden napredovala. Vsi trenerji so še potrdili, da igralci redno trenirajo, tako da bo ob koncu sezone napredek prav gotovo viden.
Prvenstvo U13, ki se je začelo pred kratkim, je v prvem delu pokrajinskega značaja, leto starejši košarkarji pa so že začeli z nastopi v medpokrajinskem prvenstvu.
SOKOL U14: Jan Ferfoglia, Gabrijel Terčon, Tomaž Grassi, Ivan Santini,
Zoran Lazarevski
kroma
Mario Gerjevič
kroma
Peter Brumen
kroma
Daniel Fabi, Elia Monet, Ivan Gherlani, Marko Coslovich, Riccardo Zavadlal, Igor Terčon, Matija Legiša, Rafaele Giaccari. Trener: Zoran Lazarevski.
KONTOVEL U13: Ivan Paulina (2000), Matej Perčič (2000), Erik Car-pani (2000), Marco Antler (2000), Jan Zgur (2000), Matteo Emili (2000), Alessio Pitacco (2000), Luca Matteo
(2000),	Dean Husu (2000), Filip Malalan (2000), Daniel Golfetto (2000), Emil Vecchiet (2001), Robin Pečar
(2001),	Martin Gregoretti (2001), Pa-trik Prester (2001), Matija Persi (2001), Alan Radetič (2001), Erik Grgič (2001), Gabriel in Kristjan Milič (2001), Ilian Emili (2001), Lenart Berdon (2001), Jaren Diviacco (2001). Trener: Mario Gerjevič.
BREG U13: Andrej Bachi (2000), Aki Cavarra (2000), Martin Coffoli
(1999),	Peter Coffoli (2001), Alessandro Hervat (2001), Kristian Kosir (2002), Ivan Maver (2000), Elia Negovetti
(2000),	Francesco Negovetti (2001), Rok Ota (2001), Jernej Pregarc (2001),
Igor Meden
arhiv
Erik Ščuka (2000), Martin Tul (2000), Mark Žerjul (2001), Alek Žerjul (2001).
BOR U13: Gabriele Cappellini (2000), Jan kalc (2000), Mitja Husu
(2000),	Leonardo Golel (2000), Dan Ro-vis (2000), Christian in Marco Blason
(2001),	Marat Acquavita (2001), Jonny Pasquale Bonini (2001), Saša Cej (2001), Jaša Cingerla (2001), Elia Marchesich (2001), Martin Oblak (2001), Gabriele Paiano (2001). Trener: Igor Meden.
Ü3 Obvestila
ŠD SOVODNJE - vabi danes, 21. decembra, ob 17.00 v telovadnico v Sovodnjah na božičnico nogometnih mladinskih ekip. AŠD MLADINA organizira tečaj smučanja z začetkom v soboto, 12. januarja. Informacije in vpisovanje na info@mladina.it ali 347-0473606 ali 3922303152.
AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Informacije na sedežu društva, Repentabrska ul. 38 na Opčinah, ob ponedeljkih od 20. do 21. ure. Tel. št.: 3405814566 (Valentina).
Petek, 21. decembra 2012
Št. 12 (1)
ontecchi
Šepetajo: Agata, Barbara, Daniel, Eva, Ilja, Katerina, Lucia, Lucija, Mateja, Nika, Patrizia, Tjaša in Vesna.
Vinjete: Carolina
sum@primorski.eu
Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna
» ...in potem imaš Trieština, ki kupi Primorski dnevnik zaradi osmic.«
Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna
BAM! Svet je počil. V zraku še lebdijo besede minulih vekov; v zraku še vohamo kri, sovraštvo, razklanost. A danes, prebujeni in prenovljeni, se nekdanji zgodovini krepko upiramo: nič več suženjstva, nič več nepotrebnega prelivanja dragocene krvi; ničesar več. Očiščeni smo: zapustili smo svojo hinavščino in sebičnost. Usoda, tako prijazna!, nam je zapustila ogromno dragocenost: Šumovo knjigo.
Na začetku si sploh nismo predstavljali, da bi nam ta knjiga lahko spremenila zgodovino: to je bila neke vrste zapuščina, edino, kar je preživelo apokaliptični dan 21.12.2012. To je edini predmet, ki so ga ljudje ohranili. Na platnici beremo: Š.U.M. ...Kaj je to Š.U.M.? Piše, da so se prazgodovinski, a tedaj še najbolj moderni šu-movci, zbirali okrog nekega časopisa, ki pa še danes ne vemo, kako mu je bilo ime. Verjetno je šlo za Primorski dnevnik, nekateri drugi arheologi pa trdijo, da je to Proseški dnevnik.
Blizu današnje ul. Monteči
Bamovci smo obenem ugotovili, da so se šumovci sestajali na sedežu tega Dnevnika, v bivši ulici Montecchi.
Arheologi menijo, da se je ta nahajala blizu današnje ulice Monteči, obenem pa nekateri trdijo, da omenjena ulica sovpada z današnjo ulico Fermat, pri Svetem Newtonu.
V tej starinski knjigi, kot lahko beremo, so ti čudni šumovci zbrali kritike, članke in reportaže o najrazličnejših prazgodovinskih obdobjih, ki jih je pracivilizacija doživela od nastanka človeštva do zadnjega leta 2012.
Mogoče se nam zdi popolnoma nepojmljivo, da so v prazgodovini res tako zaostajali, obenem pa nam Šu-mova knjiga dejansko dokazuje, da se je takratna družba popolnoma oddaljila od kulture. Umetnost so namreč zanemarjali, v njej so iskali le dobičkonosnost, literature pa tudi niso posebno ljubili. Absurdno, kajne? Da so naši predniki 21. stoletja tako barbarsko opuščali branje in pisanje.
niso zavedali, da je kultura pravzaprav srce in kri razvijajoče se civilizacije. Pomislimo, na primer, na velike mojstre svoje kulture, kot na Čank@rja, Trubar/a, B@rtola ali K#sovela: kaj bi bili brez njih? Seveda: naša politika se bistveno razlikuje od tiste 21. stoletja, obenem pa moramo reči, da če bi se vodilni kader takratne praciviliza-cije spremenil v skupino plemenitih ljudi, ki bi ne mislili izključno na svoj žep in na svoj interes temveč za dobro družbe, sploh ne bi prišlo so konca sveta!
12. obmejska vojna
Obenem pa moramo tudi omeniti tudi dve tako imenovani krovni (beri: filoantropocentrični) organizaciji, ki pa še danes ostajata brez imena. Beremo, da sta se ti dve vodilni organizaciji stalno pričkali, zaradi tega je prav proti koncu leta 2012 prišlo do nezaželene 12. obmejske vojne (kot trdi zgodovinar Brišli#č), kar je obenem pomenilo zastoj razvoja obmejske politike.
Kakšno je bilo stanje slovenskih šol in drugih slovenskih ustanov, ni še jasno. Filoantropologi še vedno ne razumejo, če so konec sveta res povzro-
čili nemiri znotraj obmejske kulturno-politične situacije, ali če so za to krivi Maji, ljudstvo, ki je nekoč prebivalo v Srednji Ameriki (današnji Severni Afriki), ki je konec sveta že zabeležilo na kamnitih koledarjih, ki si jih je mogoče ogledati v tokijskem muzeju antropologije v Nemčiji, Južni Ameriki.
Uboga pracivilizacija!
Z veseljem smo bamovci tudi ugotovili, da se je po koncu Starega sveta pravzaprav razvila nova, očiščena in moralna civilizacija. Res je: naša zgodovina se bistveno razlikuje od prazgodovine bivše civilizacije. Iz Šumove knjige smo namreč razumeli, da so vojne pravzaprav nesmiselne in da je sovraštvo popolnoma nekoristno. S Šumovo knjigo smo zrasli v bolj zavedne in razumske: razumeli smo napake prazgodovine in se iz njih naučili živeti pristnejše in bolj zavedno: nič več političnih sporov, nič več krčenja sredstev kulturi in znanosti, nič več neznosnih finančnih pritiskov. Ne, nič več tega. To je del naše zgodovine, zgodovine človeštva: trpljenje praljudi moramo razumeti, spoštovati in z njimi sočustvovati. Uboga pracivilizacija!
Barbarsko uničenje sveta Tisk namesto pluto-urana?
Dragocenost barbarsko napisane knjige - v kateri so uporabljali še pra-slovenščino - je to, da so v njej naši predniki predstavili hibe in napake tedanje družbe. Res je; brali smo, kako so praljudje zapuščali kulturo in zanemarjali znanstveno raziskovanje. Videli smo, kako je antična Italija krčila sredstva namenjena izobraževanju, kulturi in raziskovanju. Joj: kako so si lahko sploh upali krčiti financiranja namenjena najbolj osnovnim izobraževalnim inštitucijam, kot so bile to tedanje šole in univerze? Seveda: ljudje so si sami, s svojo nespamet-nostjo, uničili svet: brez kulture in napredka jih je čakal le propad!
V Šumovi tiskani knjigi (takrat pluto-uranovih atomskih knjig še ni bilo) lahko tudi beremo, da je celo gledališče zašlo v velike težave. Zakaj je do tega sploh prišlo ni še jasno, nekateri filoarheologi pa sicer menijo, da se za takratno slovensko gledališče (beri: dramadrom) nihče več ni zanimal in je zaradi tega tudi propadlo. S podobnimi težavami se je soočala tudi takratna Narodna in študijska (beri: in-telektualična) knjižnica, saj so ji deželne in državne oblasti neprestano krčile sredstva.
Tudi pri tem lahko odpremo majhen oklepaj. Praljudje, ki so vladali takratnemu plemenu, se namreč
Šepeta se ... Šepeta se ... Šepeta se ... Šepeta se ... Šepeta se ... Šepeta se ...
Kaj bi rešili, kaj pokopali?
Bamovci smo želeli počastiti naše bralce s pravcato poslastico. Uspeli smo se dokopati do avtentičnega arheološkega ostanka t.j. do odlomka rubrike Šepeta se nekdanje šumove strani. Gre za pravo odkritje, saj je to edini primerek, ki se je ohranil v dokaj dobrem stanju. Senzacionalno najdbo objavljamo v nadaljevanju:
Danes je 21. december 2012. Do sedaj še ni prišlo do konca sveta, vse gre naprej po starem ustaljenem redu. Naša fantazija pa je burno potovala. Po glavi so nam rojila vsa mogoča vprašanja, dvomi in misli. Kaj pa, če bi res prišlo do konca sveta in bi ime-
li možnost izbire? Kaj bi rešili in kaj bi za vedno pokopali v naši manjšini oziroma širšem svetu? Za mnenje smo vprašali nekaj naših mladih.
Sara Matijacic nam je odgovorila, da če bi lahko izbirala, bi pred hipotetičnim koncem sveta v naši manjšini rešila Primorski dnevnik. »Mislim resno, nočem delati nobene reklame. Dejstvo je, da si brez njega ne uspem predstavljati manjšine, slovenske narodne skupnosti«, nam je še zaupala. Matej Sussi pa nam je takole povedal: »Rešil bi naše dobre pevske zbore in glasbenike, ki so vedno uspešni in lepo zastopajo našo kulturo in identiteto. Am-
pak ne prav vseh. Nekatere zbore bi rade volje kar „pokopal". Globalno gledano pa bi želel, da bi se ohranile najlepše svetovne umetnine.« Poleg tega bi Matej v MP3 predvajalnik naložil selekcijo tisočih najlepših pesmi vseh časov, ker se brez glasbe res ne da živeti. Nadja Cibic bi ob sebi želela vedno imeti svojo družino in prijatelje, saj si brez njih življenja ne more predstavljati. »V manjšini pa bi ohranila naša kulturna društva.« Sandi Paulina bi pred koncem sveta rešil vse dobre ljudi, prijatelje in na splošno ljubezen kot tako. Hkrati pa je izrazil željo, da bi nadalje obstajale tudi knjige. Pred koncem sveta bi Gaya Beltrame najprej stopila v bran Lonjerja, svoje drage vasi. Glede manjšine pa pravi: »To je res težko vprašanje. Rešila bi naša športna društva in organizacije. S športom se sama sicer ne ukvarjam, ampak mislim, da predstavljajo društva pomembno središče srečevanja za mlade v naši manjšini.«
Kaj pa bi naši intervjuvanci hipotetično pokopali? Sara ne bi hotela več videti cerkve na Vej-ni (beri: formagin). Nadja bi za vedno ukinila oro-
žje, saj to povzroča le neizmerno škodo. Z njo se strinja tudi Sandi, ki bi si želel, da bi izginile vojne, lakota, rasizem in katerakoli vrsta diskriminacije. Z zemljinega obličja bi nato zbrisal še hudobijo. Gaya ne bi hotela več videti politikov, ki skrbijo zgolj za lastni interes in zaradi katerih potem nastanejo številni konflikti. Matej pa je prepričano izjavil, da če bi lahko izbiral bi za vedno „pokopal" Berlusconija.
Zadnje vrstice rubrike so bile žal neberljive in nam jih na noben način ni uspelo razbrati. Menimo pa, da ta odlomek vseeno predstavlja pomenljiv arheološki kamenček mozaika naše daljne preteklosti.
386	Petek, 21. decembra 2012
ŠPORT	/
jasno
zmerno oblačno
oblačno
6
rahel dež
a A zmeren °° dež
6

močan dež
nevihte
veter
megla
rahel sneg
z
sneg
gtg§ sneg
topla fronta
hladna fronta
okluzija
izobara
, središče' a središče ' ciklona ^anticiklona
Nad našo deželo bo prešla šibka Atlantska fronta, v soboto bodo v višjih legah stabilni severni tokovi. V nedeljo bo prihod bolj blagega zraka, ki bo spodbujal kopičenje vlage v spodnjih plasteh.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 7.43 in zatone ob 16.24
Dolžina dneva 8.41
r LUNINE MENE ^
Luna vzide ob 12.14 in zatone ob 0.58

Območje visokega zračnega tlaka nad Alpami počasi slabi. Zahodne Alpe je dosegla vremenska motnja, ki bo jutri oslabljena prešla tudi naše kraje. V višinah danes k nam še priteka razmeroma suh zrak.
BIOPROGNOZA Pri občutljivih ljudeh se bodo začele pojavljati z vremenom povezane težave, krepili se bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Priporočamo večjo previdnost.

MORJE
Morje je mirno, temperatura morja 11,8 stopinje C.
PLIMOVANJE
Danes: ob 5.45 najvišje 38 cm, ob 13.06 najnižje -33 cm, ob 19.12
najvišje 6 cm, ob 23.46 najnižje -11 cm. Jutri: ob 6.26 najvišje 39 cm, ob 13.38 najnižje -42 cm, ob 20.00 najvišje 13 cm.
SNEŽNE RAZMERE (v cm)
Kanin - Na Žlebeh . . .100
Vogel..................60
Kranjska Gora.........45
Krvavec................75
Cerkno ................ 60
Rogla..................80
Mariborsko Pohorje . .50 Civetta ................... -
Piancavallo............45
Forni di Sopra.........60
Zoncolan..............40
Trbiž...................40
Osojščica..............45
Mokrine...............70
Podklošter............30
Bad Kleinkirchheim . . .30
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER

„ CELOVEC
.3 O -4/1
TOLMEČ O
-3/3
TRBIŽ O
-6/0
O -5/0
KRANJSKA G.
O
GRADEC
-4/1 /
, O -3/0
S. GRADEC
TRŽIČ «
-1/2 O
KRANJ
CELJE -2/2 O
MARIBOR
O-2/1
PTUJ
O
M. SOBOTA
O-4/2
sr"~!	VIDEM O
o/s
O PORDENON
¿h, '
ČEDAD O
1/7 -n-	O US-.3-
LJUBLJANA
GORICA C ° N. GORICA	-2/2	N. MESTO -2/2
GOR|CA O 2/.	POSTOJNA	O ^
2/5	O -2/2	---
^ ,	^	KOČEVJE
5/9ST ^ <£>	0 '
PORTOROŽ O/V ---^^ V CRN°MELJ
0/6 , ' " "
UMAG OPATIJA , REKA 2/6

ZAGREB -2/3
O
PAZIN O
(^NAPOVED ZA DANES'
Po vsej deželi bo nebo spremenljivo do oblačno. Zjutraj bo Pretežno oblačno bo. Zjutraj in dopoldne bo na Primor-ob obali oblačno, na zahodnih planotah bo verjetno rahlo skem padla kakšna kaplja dežja, sicer pa bo povečini suho. deževalo, v višjih legah na Krasu pa bo lahko tudi rahlo snežilo. V noči se bo pojavila megla.

O
GRADEC
-P/2

CELOVEC
O -2/6
TOLMEČ O
-3-5
VIDEM O -1/11 O O/PODENON
TRBIŽ O
-6/3
o -2/3 KRANJSKA G.
O
TRŽIČ
-1/2
o-2/2 S. GRADEC
CELJE -1/3 O
MARIBOR
O 0/3
PTUJ
O
M. SOBOTA
O 0/2
ČEDAD O
0/10
5 N. GORICA
O
LJUBLJANA
-2/3
POSTOJNA
O-2/4
KOČEVJE
KA -1/7
N. MESTO -1/3
O ____
ZAGREB -1/3
O

. o
ČRNOMELJ
(NAPOVED ZA JUTRp
\
V	soboto se bo na Primorskem in v višjih legah delno zjasnilo, po nižinah pa bo večinoma megleno ali oblačno.
V	nedeljo se bo oblačnost spet povečala. V severnih krajih bodo ponekod možne rahle padavine, prevladovalo pa bo suho vreme. Čez dan bo ponekod zapihal jugozahodni veter.
/
RADIO IN TV SPORED
Sobota, 22. decembra 2012
23
^ Rai Tre
bis
Rai Uno
Rai Due
V" Rai Tre
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Pesem mladih 2012:
MLPZ Krasje 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi V ospredju
21.05 Iz arhiva: Dok.: Spomini na Božič, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 11.55 Aktualno: Roma: Conferenza stam-pa di fine anno del Presidente del Consiglio Senatore Mario Monti 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktulano: Verdetto finale (v. V. Maya) 15.15 Aktualno: La vita in diretta (v. M. Venier, M. Liorni) 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi (v. M. Giusti) 21.10 Odd.: Superquark
7.10 Odd. za otroke: Cartoon Flakes 8.00 Nan.: Mia and Me 8.45 Nan.: La signora del West 9.30 Rubrika: Tgr Montagne 10.00 Aktualno: Tg2 Insieme 11.00 Variete: I fat-ti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Odd.: Seltz 14.45 Nan.: Senza traccia 15.30 Nan.: Cold Case - Delitti irrisolti 16.15 Nan.: Numb3rs 17.00 Nan.: Las Vegas 17.45 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 19.35 Nan.: Il commissario Rex 20.30 Dnevnik 21.05
6.20 Mediashopping 6.50 Nan.: T. J. Hooker 7.45 Nan.: Miami Vice 8.40 Nan.: Hunter 9.50 Nan.: I Carabinieri 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Un detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik 14.45 Aktualno: Lo sportello di Forum (v. R. Dalla Chiesa) 15.30 Nan.: My Life 16.25 Film: I dieci comandamenti 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Entrapment (akc., ZDA, '99) 23.40 Storie di confine
5 Canale 5
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Dnevnik 8.40 Nan.: Happy Endings 9.10 Film: La figlia della sposa (kom., Kan., '08) 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chiesa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nan.: Beautiful 14.10 Nan.: CentoVetrine 14.45 Film: Una casa per Natale (kom., ZDA, '07) 16.20 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.50 Kviz: Avanti un altro! (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'insolvenza (v. E. Greg-gio, M. Hunziker) 21.10 Film: Natale a 4 zampe (kom., It., '12, i. M. Boldi) 23.30 Ro-tocalco: Supercinema
O Italia 1
FiIm: Viaggio aI centro deIIa Terra (fant., ZDA, 'GS, i. J. Hutcherson) 22.45
Dnevnik
6.00 Aktualno: Rai News Morning News 6.30 Il caffe di Corradino Mineo 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia 7.30 Aktualno: Tgr Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Rubrika: Spaziolibe-ro 10.10 Dok.: La Storia siamo noi 11.00 Rubrika: Codice a barre 11.30 Rubrika: Buongiorno Elisir 12.00 Dnevnik 12.45 Rubrika: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Lena, amore della mia vita 14.00 Deželni dnevnik, Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo, Tgr Piazza Affari, sledi Dnevnik L.I.S. 15.10 Nan.: La casa nella prateria 16.00 Rubrika: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Comiche all'italiana 20.35 Nan.: Un posto al sole
La l
^ Tele 4
Pustolovec 11.00 Odd.: Firbcologi 11.25 Nan.: V dotiku z vodo 12.00 Poročila 12.05 Panoptikum 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Športnik leta 2012 (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.5018.35 Risanke 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.00 Odd. za otroke: Inf-odrom 18.05 Odd. za mlade: Razred zase 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 20 let parlamentarizma 21.00 20 let Državnega zbora 22.00 Odmevi, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Polnočni klub: Vsak dan je praznik
(t* Slovenija 2
7.00 Otroški program: OP! 8.05 Otroški infokanal 8.50 Infodrom 9.25 Zabavni infokanal 10.10 Dobra ura 11.30 Dobro jutro 14.00 Kviz: Moja Slovenija 15.25 Osmi dan 15.55 Sledi 16.20 Rad igram nogomet 16.55 Minute za... 17.30 Mostovi - Hidak 18.00 Črno-beli časi 18.15 Slovenski magazin 18.45 Knjiga mene briga 19.05 Nad.: Mali širni svet 20.00 Na zdravje! 21.25 Nan.: Starši v manjšini 22.00 Nan.: Scott in Bailey
6.40 Risanke 8.45 Nan.: E.R. Medici in prima linea 9.40 Nan.: Rookie Blue 12.10 Rubrika: Cotto e mangiato - Il menù del giorno 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Futurama 14.10 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: What's my destiny Dragon Ball
15.00 Nan.: Fringe 15.50 Nan.: No ordinary family 17.40 Nan.: Buona fortuna, Charlie! 18.15 Nan.: Life Bites 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.20 Nan.: CSI - Scena del crimine 21.10 Nan.: CSI - Miami 22.00 Nan.: CSI - New York 22.55 Nan.: Person of Interest 23.55 L'Italia che funziona
LA
7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Aktualno: Coffee Break 11.00 Rubrika: L'aria che tira 12.20 Rubrika: Ti ci porto io... in cucina con Vissani 12.3018.20 Rubrika: I menu di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.00 Aktualno: Cristina Parodi Live 16.30 Nan.: Il commissario Cordier 19.15 G Day 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Show: Crozza nel paese delle me-raviglie 22.20 Italialand Remixata 22.55 Dok. film: La forza del vento 0.00 Aktualno: Omnibus notte
21.05 Film: Serendipity (rom., '01)22.45 Film: Il sorriso del capo (dok.) 0.00 Nočni in deželni dnevnik
7.00 8.30, 13.20 Deželni dnevnik 7.25 12.50 Aktualno: Musa Tv 7.35 Dok.: Italia da scoprire 8.00 Dok.: Borgo Italia 13.00 Le ricette di Giorgia 13.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio 17.00 Dnevnik 17.30 23.30 Trieste in diretta 19.30 Dnevnik 20.05 Aktualno: Happy Hour 20.30 Deželni dnevnik 21.05 Film: Il Don Giovanni della Costa Az-zurra (kom., It., '62) 22.45 Occhio azzurro 23.02 Deželni dnevnik in vremenska napoved
(t Slovenija 1
6.15 Odmevi 7.00 Dobro jutro 10.15 Odd. za otroke: Martina in ptičje strašilo 10.25 Lutk. nan.: Bisergora 10.40 Odd.: Profesor
22.50 Film: Paranormal activity (ho-ror, ZDA, 07)
(T Slovenija 3
6.00 20.50, 22.00 Sporočamo 6.05 Dnevnik Tv Maribor 6.35 Primorska kronika 7.25 Evropski premislek 7.30 20.00, 23.05 Aktualno 8.0017.25 Poročila 8.10 Žarišče 8.25 Beseda volilcev 9.00 Izredna seja Državnega zbora, 21.12.2012 17.45 Kronika 19.00 Dnevnik 19.25 Beseda volilcev 19.30 21.50 Kornika 20.15 23.40 Tedenski pregled 20.45 Leto 2012 v očeh analitikov 21.30 23.20 Žarišče
Koper
13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vesolje je... 15.00 Glasb. odd.: In Orbita 15.30 Film: Buggles - Pustolovščine v času 17.10 Avtomobilizem 17.25 23.35 Športna odd. 18.00 Univerza 18.20 Bukvožer-ček 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.05, 0.05 Vseda-nes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vse-danes aktualnost 20.00 Ciak Junior 20.30 Effe's Inferno - Peklenski izbor 21.15 Dok. odd. 22.20 Iz arhiva po vaših željah 23.05 Potopisi
Tv Primorka
8.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 8.35 10.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.0018.30 Naš čas 10.30 Videostrani 17.30 Najstniški FENS 2012 19.30 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura 20.00 Evropski večer Lojzeta Peterleta 21.30 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura 22.00 Glasbeni večer, sledi TV prodajno okno, videostrani
pop Pop TV
6.55 Risane in otr. Serije 8.00 17.55 Nan.: Larina izbira 8.50 Misli zdravo 8.55 10.05, 11.30 Tv prodaja 9.10 15.40 Nad.: Brezno ljubezni 10.35 16.40 Nad.: Kot ukaže srce 12.00 Misli zdravo 12.05 Nan.: Blue Bloods 13.00 24UR ob enih 14.00 Najboljši domači video posnetki 14.40 Nan.: Ko listje pada 17.00 24UR - popoldne 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Film: Božiček Fred (kom., ZDA, '07) 22.05 24UR -zvečer 22.35 Film: Simpatični prevaranti (rom., VB, '97) 23.00 Eurojackpot
A Kanal A
7.40 Risane serije 8.10 Svet 9.05 Nan.: Fra-sier 9.35 Nan.: Moja super sestra 10.00 17.05 Nan.: Alarm za Kobro 1110.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 13.0018.55 Nan.: Na kraju zločina - Miami 13.50 Nan.: Frasier 14.20 Film: Sam doma 2 (kom., ZDA) 16.35 Nan.: Kako sem spoznal vajino mamo 18.00 19.45 Svet, Novice 20.00 Film: Glavni v hiši
21.50 FiIm: DežeIa tigrov
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan; 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan - Kulturne diagonale: Pisani svet podobe; 11.00 Studio D; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.20 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Charles Dickens: Božična pese m v prozi - 10. nad.; 18.00 Kulturni dogodki; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 0.00 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 8.45 Kronika; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditve danes; 10.00 Evropa osebno; 11.00 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Rekel in ostal živ; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Bla bla radio; 19.00 Dnevnik; 19.30 Rončel na obali; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Ari Zona.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00-10.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio Istriano; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40 Robe del mio orto; 8.50, 15.05 Pesem tedna; 9.00 Nel paese delle donne; 9.35 Ap-puntamenti; 10.10 Vremenska napoved; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35-12.28, 20.30-22.30 Il vaso di Pandora; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Sulla via delle Indie; 13.35 Ora musica; 14.00 La biblioteca di Babele; 14.35, 20.00 My radio; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 Etnobazar; 19.30 Večerni dnevnik; 22.30 Sonoricamen-te Puglia; 23.00 The magic blues; 0.00 RSI.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.009.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 5.50, 19.40 Iz sporedov; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40, 16.15, 19.30 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Siempre Primeros; 10.00 Poročila; 10.05 Radio Ga-ga; 11.15 Radi imamo Radio; 11.45 Od muhe do slona; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Radijski dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Info. odd. v angleščini in nemščini; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nok-turno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme - Agencija RS za okolje; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme - podatki; 8.15
Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Kulturne prireditve; 8.50 Spored; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 9.55-12.30 Svetovni dan srca; 10.00, 10.45, 11.10 Izvidnica; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Izvidnica; 12.45 Minute za rekreacijo; 13.00 Danes do 13-ih; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturnice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Centrifuga; 17.00 Vreme; 17.10 Evrotip; 18.00 Express; 19.00 Dnevnik; 19.30 Stop pops 20 in novosti; 20.30 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva.
SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Ep-pur si muove; 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Petkov poudarek; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.30 Likovni odmevi; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Spored; 19.30 3. koncert orkestra SF za oranžni abonma; 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek (pon.).
RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ).
Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst
Izdajatelj:
Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS -
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
Reoione Au tonoma Runi Venezia Giulia i1!963 £013
Protagonisti
prememb
Gospodarstvo in naložbe
Beri »>
www.regionefvg.it/5tatistica
■	prepolovitev dolga
1.65 7.067.339,62 EVfOV V letu 2QQ8'r 832.285311,73 emvvletU 2012
■	zaščita zaposlitve
prispevki podjetjem in financiranja izjemnih socialnih nadomestil
■	razvoj turizma
več kot 2 milijona turistov v /etu 20 Stf +1 l,3?o tujrh turistov v letu 2011 napram 2010
nom1 J A = HI o ■■■
IV101BIN101SIT
Posebnost v številkah
PublikEscijo Gospodarstvo irf naložbe podrobno obravnava gibanje proizvodnje, prodajo na domačem in tujih trgih in podjetništvo v Fu ris ni ji Julijski kraj i m glede na negotovo mednarodno okolje,
Posebna pozornost je namenjena strukturnim vidikom naložb, torej kapitalskim naložbam in investicijam v raziskovanje in razvoj, pri čemer se u p ošteva do Igoroč na r a st. Po leg tega je s pec ifič no izpostavljen pregled kreditnega trga, turistične privlačnosti in kmetijske proizvodnje v naši deželi,