* prtmlkor. . —j mof* Satordaf* ^JUn Hollckjm. .teab jxtol PROSVETA _GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredaiški In «pr«Yiilikl pratorfi •857 8. Lswndal« ki%. Offlos of Publlcatioa: M67 South LawndaU A.t«. Tatopkoos, Eockirtll 4904 li»U j« 90.00 M» iuni| u. IN«, it te •• A* «C Onim mmm K im. CHICAGO, IL L., PETEK. 19. JUUJA (JULY 19;, 1935. Bubtcriptioa 06.00 Y»ar|y. 8TEV—\l'MHKI{ 140 Acceptanos far »ailin« at sp-Ul rat« M posUf pror^Ud for ta atctioa 1101, A«t of Oct t, 101T, authoriied on Juta 14. 191«. impatični odmevi o. nameravani novi politični stranki elavski unijfki listi so naklonjeni novemu gibanju, toda socialistični tisk je skeptičen. Kon-ireinik Amlie, ki je vodja tega gibanja, pravi, da je zadovoljen. Njegovo mnenje je, da je načelo tehnokracije prej sprejemljivo za ameriško psihologijo ko pa princip marksizma t-oba principa pa sta po njegovi razlagi v bistvu eno in isto | Ckictjjo. - (FP) — Pregled ivskih listov, njih poročil in entarjev o čikaškem zboro-il na katerem je bila ustavna Ameriška Common-jth politična federacija, ki o podlaga za organiziranje stranke, pokazuje, da je gibanju delavsko časopisje onjeno. len komunističnih listov, ki jo v tem gibanju le zapreko ustanovitev res prave delav-»tranke in ga napadajo, je ika konferenca v ostalih de-kih in farmarskih krogih simpatičen odmev. Min-Union Advocate, ki ima ej vpliva v tamkajšnji far-ko-delavski stranki, ne za-varja takojšnje ustanovitve »e splošne delavske stranke, i mnenja, da je bolje, da se gi-je najprvo utrdi po državah nli zmožne ljudi v državne in zbornice. Sele potem atopi v splošno areno. minnesotsko farmar-delavsko časopisje, kar veza delavske liste po za- Socialno zavarovanje še krpajo Kompromis o privatni penziji Washington, D. C., 18. jul.— Zakon socialnega zavarovanja, ki je bil tri tedne v konferenčnem odseku, se je včeraj vrnil v spodnjo zbornico, katera je'ma*i četverih naših mladih čla brez debate takoj zavrgla se-!nov' — Helena Tomastič je po- , Domače vesti Bratje v starem kraju so slepi in gluhi Chicago. — Ljubljansko "Jutro" je z dne 5. julija objavilo že četrtič sliko doma SNPJ v Chicagu, pod sliko je pa zapisalo, da je to Slovenski dom v Cle-velandu! Trije člani v bolnišnici Joliet. — V teku enega meseca je bil že tretji član oziroma članica društva 115 SNPJ v bolnišnici zaradi operacije. Novice iz Gowande Gowanda, N. Y. — Zadnje dni sta zboleli A del i ne Oven in Sar-rah Rizzo, članici Gowanda Boosters SNPJ. — V bolniški postelji je tudi Ana Klančar, skusili s kompromisom, ki dolo-«« P*v.tne penilj« stanejo v veljavi še deset let, potem pa odpadejo v prid federalnemu zavarovanju. i •vitev delavske stranke. Socialistični tisk, dasi simpa-do nove stranke, je bolj čen. Skeptičen je radi plat- * in radi kompozicije čika-konference, ki je ustanovila monwealth federacijo. Plat- ki je sicer "radikalna", za slabo sestavljen do-nt, ki skuša ustreči raz-reformističnim in radikal-»kupinam. f njej je nekaj za Sinclairjeve 'ovce, tehnokrate in sociali-prav tako tudi za brezposel- farmarje in organizirano de- vo. Se celo ekonomski nalili lahko nekaj dobe v Norman Thomas pravi, da »jeni avtorji Zmožni sestavijo dokument in da so predali, da bi spravili vse ne-oljne elementu pod eno ma-Socialiuti sploh dvomijo, °° « tejra gibanja res prišlo P^ve delavsko-farmarske nake. drugi strani je pa' kon-Amlie is Wisconsina, **inik eksekutive Common-^racije, bolj optimi-PtPrav,, da ga je čikaška h tako po sestavi ka- * fM'«M mnenja jako pre-^ On ni pričakoval tolike- 71 ;a <** ljudi, ki so večino-rur|^«"narji v raznih or-■J*>J«i Za dobro znamenje rir»M dej tvo. da je bil v ^kah poražen na >V'za,,°vo,jpn. J* j k 1 "i-hiiitftonu JK) vrnili /,Tr)rnonwt'alth federa-• IIMitivHi «■ •« . lbr,-.i. t«picno ameri- friJ'' Perečim proble-''»"«'no ameriško pri-"r"flektirano v teh-J'' 1"» Amliejevem "prejemljiva pr r, Pb' 4 hfilkr PMhi za a- ko marksi- 1 ,(hriokracije je ' ,n analiziranju : |s1r'J»ki razvoj !*J dojHišča iiv-d na |fto f>- Po Amlie je- " arn,*riAko ljud- natni amendment, ki je določal, da kjerkoli obstoji privatno zavarovanje za starostno pokojnino, ostane to zavarovanje v veljavi in federalni zakon tamkaj ne pride v poštev. Ta krpa je bila zavržena z 269 glasovi proti 77. Vse ostale senatne popravke je zbornica odobrila. Nato je zakon romal nazaj v senat, toda senatna zbornica ni hotela zavreči svojega amend-menta o privatnih pokojninah. Zakon gre torej še enkrat pred konferenčni odsek, kjer bodo po- ZLET ClKASKIH DELAVSKIH ŠPORTNIKOV Chicago. — V nedeljo 4. avgusta pri rede razne delavske športne skupine, ki spadajo k Ameriški delavski športni ligi, velik zlet na Illinois Sand Dunes, štiri milje severno od Waukegana. Prostor se nahaja na obrežju jezera Michigan. Ta izlet bo nekakšna priprava za večje športne igre in eks-hibicije, ki se vrše 31. avgusta v Stagg Fieldu (igrišče čika-ške univerze) v Chicagu. Tega zleta se udeleže razne delavske športne skupine s srednjega za-pada. Prrhodnje leto se bo v Clevelandu vršila prva ameriška delavska olimpijada, na katero pride tudi večja skupina delavskih športnikov iz Evrope, predvsem iz Cehoslovakije. Na zlet 4. avgusta odpeljejo truki ob devetih zjutraj. Čakali bodo na 2360 Clybourn Ave. in 3200 W. Ogden ave. (Kedzie in Ogden). Voznina je 60c. rodila sinčka, ki pa je na žalost staršev umrl takoj po porodu. Boj za kandidata Cleveland. —. Dnevnik "Cleve-land Press", ki urgira slovenskega sodnika Lauscheta, naj neodvisno kandidira za cleve-landskega župana, je zadnje dni objavil dopis profesorja W. G. 0'Donnella s katoliške (jezuitske) univerze John Carroll, ki nasprotuje Lauschetovi kandidaturi, češ, da Lausche ni sposoben za župana. — Zadnjo sredo je pa sodnik Lausche formalno ^klonil župansko kandidaturo, rekoč, da je njegov sedanji urad prav tako važen kakor je_Županski. Se en grob v Clevelandu Cleveland. — Zadnje dni je umrl Jos. Maver, po domače Ou-želkov Jože, star 59 let in doma iz Gabrovška pri Zagradcu na Dolenjskem. Tu je bival Čez 39 let in zapušča ženo, sinu in dve hčeri. Nov grob v Iowi Calumet, Mich. — Math Stu kelj je prejel žalostno vest, da je v Manchestru, Iowa, umrl njegov najstarejši sin John Stu-kelj, star 42 let in rojen v Ca-lumetu, za srčno hibo. Pred 22 leti je zapustil to naselbino. Zapušča starše, štiri brate in štiri sestre. Zakon TVA ustaven po apelnem sodišču Senat udaril po sekciji AAA New Orleans, La. — Federalno peto apelno sodišče v tem o-krotju je v sredo razsodilo, da je vladno podjetje Tennessee Valley Authority ustavno in sme prodajati električni tok kjerkoli se mu zdi umestn|>. Nižje federalno sodišče v severni Alabami je pred nekaj tedju odločilo, da TVA nima legalne pravice za prodajanje toka v mestih severne Alabame. Delničarji elektrar-ske družbe Alabama Power Co. so tožitelji. Priaadeti delničarji bodo zdaj vsekakor apelirali na federalno vrhovno sodišče proti temu razsodku. Washington, D. C. — Senatna zbornica je 17. t m. — najbrž pod učinkom federalnega sodišča v Bostonu, ki je dva dni prej razveljavilo agrarne |zravnave (A-gricultural Adjustment Admini-stration ali okrajšano AAA) klavzulo, ki daje administratorju te "newdealske" ustanove oblast, da narekuje minimalne cene farmskim pridelkom. Senat je to klavzulo ubil s 44 glasovi proti 41 in s tem je zakon AAA ostal okleščen ene izmed svojih najvažnejših sekcij. ORGANIZIRANI Mestece v križanki DELAVCI ZA HDi-OlirrOVDOOATEK Mnoge unije že indorsi-rale "amendment delavskih pravic" POTREBA AMENRI. RANJA USTAVE '•pr** I f bili sestavljeni tudi načelna izjava in platforma. Glede ustanovitve nove stranke je kongresnik Amlie mnenja, da so razmere že dozorele in tudi je čas tukaj za tako akcijo. Nova stranka, kakršno ima on v mislih, bo vprašanje politične akcije prepuščala državam kot takim. Od pripadnikov tega gibanja je odvisno, če hočejo v svojih državah ustanoviti novo stranko ali pa "okupirati" eno starih strank, za kar se navdušuje Upton Sinclair, ki se je pre-kotil iz socialista v navadnega reform ista. Commomvealth federacija namerava ustanoviti glavni stan v VVashingtonu. Po sklepu čikaške konference ima njena eksekuti-va sklicati konvencijo za ustanovitev nove stranke prihodnjo '>t..r»-«jrati| jesen. V ta namen naj skuša za-siste-1 interesiratl razne delavske in farmarske onranizacije ter manjšinske politične skupine razen komunistov. i z razla-)+ raz-»dika sta Hitler ignorira papežev protest Berlin, 18. jul. — Nacijski listi so včeraj docela ignorirali papeževo protestno noto »proti sterilizaciji, nadaljevali pa so besne napade proti Židom. Hitlerjevo glasilo je zahtevalo, da morajo vsi židje zapustiti Berlin. Dr. Arthur Guest, sterilizacijski direktor v notranjem ministrstvu, je komentiral vatikanski protest, da "biološki oziri so prvi in ne verski". To pomeni, da bo Hitlerjev režim ignoriral papeževo noto. Proti depojrtaciji dveh Italijanov V protestni akciji so združene razne organizacije ■ t San Francisco. — V protestu proti derportaciji dveh Italijanov, ki so obtoženi anarhizma, se je tukaj združilo devet delavskih skupin, ki so organizirale velik protestni shod. Oblasti so paijelc v svrho de-portacije Vincenta Ferrera in Dominicka Sallitta, ker sta dovolila, da je prihajala |>ošta na anarhistični list "Man" na naslov njune restavracije. Prvi je v Ameriki 30 let, drugi pa 15. Sallito je vdovec s triletnim o-trokom. Proti njuni deportaciji, ki pomeni od pet do deset let ječe ali pa še kaj hujšega, se bori American Civil Liberties unija, ki Je že dvakrat zaustavila njuno de-portacijo v Italijo. Organizacije, ki so aktivne v protestnem gibanju, so socialistična stranka, International La-dies Garment VVorkers, American Civil Liberties unija, Indu-strial VVorkers of the VVorld, International Group - (anarhisti), Nestrankarska delavska obramba, proletarska stranka, delavska stranka in Mooneyjev o-brambni odbor. Malarija po kotila 30,000 otrok Colombo, Ceylon, 18. jul. — Kpidemija malarije na otoku (Vy|onu je od zadetka tega leta pokopala 30,000 otrok. Chicago. — Nestrankarski delavski in farmarski odbor za pro-moviranje Hillquitovega amend-menta delavskih pravic prejemata z vsakim dnevom več obvestil o indorsiranju tega s-mendmenta po unijah in drugih delavskih ter farmarskih organizacijah. s Članstvo pleskarske unije It. 147 v Chicagu, ki je najveftja pleskarska lokalna unija v A-meriki, je na svoji zadnji seji entuziastično indorsiralo amendment. Charlesu WatersuMkI Je predložil amendment in ga zagovarjal, je naložilo, naj oblKe vse pleskarske unije v Chicagu v interesu tega delavskega a-mendmenta. Ta dodatek je indorsirala tudi Čikaška delavska federacija; nadalje centralna delavska unija okraja Lake, O., unija strojnikov v Birminghamu, Ala., tekstilna unija v Lakewoodu, O., centralna unija v New Brital-nu, Conn., in več drugih. Za ta amendment se je izrekel tudi protestantovski Federalni oer-kveni svrtt skozi svoje glasilo NeW VVorld ter čikaška konferenca gibanja za novo stranko. Agitacija za ta dodatek ae J« komaj pričela. Razvidno je pa le sedaj, da bo med delavstvom našel širok odmev. Ker ae bliža konec sedanjega zasedanja kongresa, ni uirnnja, da bi prišel na dnevni red že sedaj. Storjen bo pa velik pritisk na prihodnje za sedanje, ki se snide po novem letu. Resolucije naj se pošiljajo kongresnikom, predvsem pa Čla nom justičnega odseka nižje zbornice. Amendment delavskih pravic je |>oznan kot "H. J. res. 327." MHf. Da je sprejetje tega amend menta potrebno v interesu de lavske zakonodaje, je bolj in bolj razvidno z vsakim dnevom. Kapitalistični krogi so popolnoma sigurni, da bo sodišče dalo brco tudi VVagnerjevemu delavskemu zakonu in tudi Guffeyjev predlog za reguliranje premo govne industrije čaka po mne n ju teh interesov enaka usoda Ulinoiska podjetniška zveza je na primer svetovala vsem podjetnikom, naj VVagnerjev zakon, na (NHilagi katerega je bil ustanovljen narodni delavski odbor za izvajanje točke 7a, poginoma ignorirajo. Ce potrebno, naj gredo na sodišče, ki bo |hi mnenju te podjetniške zveze si* Kurno razveljavilo zakon. Vsekakor je Migurno, da delavska zakonodaja ne bo varna toliko čana, dokler ne pride do amen-diranja ustave v smislu Hill-(juitovega dodatku. vojni proti uniji Bizniiki elementi se po< služujejo klanov-ske metode Haverstraw, N. Y. — Hadi odloka višjega državnega sodišča, ki je v tožbi med krojaško unijo in Hiraam Knit Športa Goods, Inc., odloČilo v prid organisaciji, so se vsi tukajšnji bizniški elementi dvignili proti uniji v intenzivni kampanji. Organizirali so celo klanovsko gibanje z namenom, da izženo unijo iz mesta. Hirsam Športa Goods kompa-nija je pribežala iz New Yorka, kjer je imela pogodbo z unijo. Prizivno sodišče Je odredilo, da preselitev tovarne ne upravlču-je kršenja pogodbe. Podjetju je ukazalo, da mora obratovati delavnico le z unijskimi delavci in odsloviti neunijske. Družba se je semkaj priselila z namenom, da uveljavi "odprto" delavnico. Pri tem Je imela in ima — oporo vseh bizniških elementov. Psihologija je slična kakor v vseh mestecih, kjer skušajo privabiti tovarnarje iz drugih mest in kjer je vaba ceneno delavstvo. Za družbo je prišla tudi unija in skušala organizirati delavce, ki delajo celo po osem dolarjev za 40 ur dela. Unijska lestvica je od $16 do $49 na teden. Ni pa mogla pridobiti delavcev, ker je družba zagrozila, da se bo zopet preselila drugam, Če se organizirajo. Unija Je šla nato ua sodišče. Med delavci in unijo posredujejo socialisti za spiijaz njenje. Biznis je proti. 80,500 antinacij- skih begunov Američan zahteva, da se Liga zavzame zanje London, 18. jul. — Iz nacijske Nemčije Je v zadnjih dveh letih |H>begnilo 8ft,MM> socialistov, ko munistov, Židov in drugih anti nacijev, ki so danes raztresen I k) vsej za padn i K v ropi. James (J. MacDonald ii New Yorka, ki je v mednarodnem odltoru pomoči 7.a antinacijske begune, Je včeraj apeliral na Lt go narodov, naj prevzame odgo vornost za te begune In Jih na seli v primernih krajih. Največ begunov iz Nemčije Je v Franciji, namreč okrog 10,000 ostali so raztreseni po llolandl ji, Danski, Belgiji, ftvtci, Angli Ji, ftpuniji in Južni Ameriki. V Združene države Jih Je prišlo o krog 6000. ZADRUŽNI KOLEDAR ZA 1935 I JupomAi državniki, k« m» podpiMali pogodbo z državo Manlukuo, ki )e pod kontrolo Jupon*li»<. Huperior, Wix. Tukajšnja Centralna nakupna zadruga Je dni izdala nekakem zadružni kol« dar za leto 103A (Coo|Mtra-tlve Year Book), iz katerega Je razvidno, du zadružništvo lepo napreduje tudi V tej veliki krizi. Centralna nakupna zadruga je v 18 letih svojega obstoja razvila v veliko organizacijo. V tej dobi Je njen letni promet narasel od $2A,000 Mu l'.»17 na II.787.Vj4 2T, lansko leto, letni dobiček pa od >74M na $208,-I. Laiotko leto Je pntu-ll lu v nuj ve/ji- trgovsko |>o«lopje v tem me«tu, katerega Je kupila. "Zadrugarjl", pravi direkto-I rij, "so navadno ljudje t majhnimi sredstvi in it*- morejo vložiti do«ti denarju v kapital. Am-I pak najboljši kapital vsake za- 1 druge je zavedno, energično in lojalno članstvo." ANGLIJA SE ZANAŠA NA AMERIKO, DA USTAVI VOJNO Nadaljnja poročila o nepokoju v Italiji MUSSOLINI POLETI V AFRIKO? London, 18. jul. — Angleški vladi se Še ni posrečilo, da bi pridobila Mussollnija za mirno (toravnanje spora z Abesinijo In prav tako ni dobila nobene podpore od Francije. Njeno zadnje upanje je Ae ameriška vlada, od katere upa dobiti vsaj moralno pomoč za svoja mirovna prizadevanja. Razgovori med angleškimi In ameriškimi diplomati o abeain-ski aferi so na dnevnem redu V"* Londonu. Anglija urgira ameri- • ško vlado, naj |>ošlje neoficiel-nega opazovalca na Izredno sejo sveta Lige narodov, ki se začne 25. julija v Ženevi. Ako Amerika to stori, bo Izvršila močan moralni pritisk na Italijo, ker bo demonstrirala, da se zanima za mir in reš pek Uran je Kellog-gove pogodbe. Nlce, Francija, 18, jul. — I-talijanski fašistični listi, ki prihajajo semkaj, so potrdili vest, da namerava Mussollnl v prihodnjem septembru oziroma ob začetku vojne poleteti v aero-planu v vzhodno Afriko, kjer bo "osebno dal korajžo svojim četam". Listi iz Italije poročajo, da je "duče" Jezen zaradi sistematičnih poročil v Inozemstvu o epidemijah, ki koljejo njegove vojake v Eritreji in Somaliji, zuto se je odločil, da osebno preišče zdravstvene razmere v «vo-Jem afriškem im|>eriju. Francoski tisk poroča, da je bilo doslej čez UOOO Italijanov poslanih iz Afrike domov Itolnlh in nesposobnih za vsako delo. V listih iz Milana in Turinu Je či-tati med vrsticami o velikem nepokoju ljudstva v severni Italiji. Jasno je, da Italijani sovražijo to vojno iu ua vse načine se skušajo izogniti vojaški službi; de-zerterjev, ki uhajajo čez mejo, je na tisoče. V Milanu so se pred krutkim pojuvill na zidovih napisi "Dol z vojno!" Maš tamkaj je zadnje čase največ aretacij. Itulijanski fašistični listi niso bili še nikdar tako hla{>čevskl. Vsi pišejo osstfflt zaimke, ki SS_ tičejo Mussollnija, z veliko začetnico - na primer On, Njegova povelja itd, — kakor da bi omenjali kakšno božanstvo. SODNIK IZPUSTIL LESNE STAVKARJE Teroma. VVaah. — Tukajšnji sodnik Mugill je tiunrslni gardi, ki ruzbija »tiivko lesnih in go-sdarskih delavcev, prisolil večjo zaušnico n tem, da je oni dan izpustil vne Mtavkarje. ki so bili aretirani 22. in 24. Junija v znanih spopadih. Z dnevnega reda Je vryel vne obtožnice. (ioverner je poslal milk*o v Stavkovno okrožje, ker ni hotel tukajšnji šerif razbijati stavke. Drži l#enedo, katero je dal delav« stvu v volilni kamimnji, In iitav-karje nič ne moleduje. Brutalna pa Je milica. Ker |»o«ljetnlkl ne morejo obratovati tovarn s nkebl, so n« pričeti podu jati. Z unijo se Jih Je |ml»otij!o že uedem Stavka traja že deset tednov, Pridruži* • ji je 40,(Mg) delavcev na žagah in v gozdovih. Devet rudarjev oatalo v zaprti jami Vun I.« ur, K v —- V tukajšnjem i»r« mogovnlku Je bila v torek eksplozija plinov In v raz- ^ lejanem rovu je oatalo devet rudarjev, o katerih Je Še zelo malo upanja, da živi. PIOSTtTA PROSVETA TIIK KNI.ICIITEIfUENT ILAllLO IN LASTNIKA »UiVKNIU NAAODMS JBBMOTB •r|M «1 MU ky t*. HteMM NmMmmI MtratelM: Ckl««»l to Km*S» Hi* h Ml M M •• WU. It M h Mit kMi m cktom« to CtMT« 91M U Mk WU. m> H tou. M lil ■■■■rt- nn. ■ n>»«n>1im r*l« i Um U»IU4 Suua (««M»t Ck m m »rt t im CImt« 91*0 pm 1—*. mum Mm »m trnu. prn IHI - M'|" to ttuntailk m m im(4>> S.*liUrama whN <«rtU*. wu. if*M. .u « >»Mto MilMMIM w * atotoi«. M I* »ari »ml tfl^M »III Ml M rdurM« OUMT pmf. »MM, Mh «111 b* rmUtruM rmosvkta A t«. «* Tfl rkUBBAnCO N Glasovi iz naselbin 138 rriwrr iJuM M. 1VU|. pul«« v«i«f» te UH m • UNM da tu mum potaki« MlIM r«M.M )i IMt^MM edust tem bolj je moralen — in temu se pravi dednost! Nič čudnega, če svet propada po nodbi teh idiotov. 0 0 0 Zadnje dni je ameriška javnost izvedela, da je v Abesi nij I 120 Američanov, ki no večinoma misijonarji. Ameriška vlada jih je opozorila, naj zapuste Aliesinijo, dokler Ae dežuje tamkaj, to se pravi, dokler n« pride tamkaj italijanska "civilizacija" v formi l>omb iz zraka, krogel iz strojnic, strupenega plina in dragega takega žegna iz Rima. Ali ni to zanimivo? Ameriški' misijonarji m« klatijo po vroči Abealniji in '"civilizirajo" ondotne barbare! V Italijo pa nočejo iti, niti v Avstrijo in Nemčijo, ne na Ogrsko in Poljsko! Če bi vsaj ostali doma, v Ameriki, kolU-ko dela b» imeli, ako bi jim res bilo do kakšne- ga civiliziranja! . .. • • ♦ Ameriški burbonizem že meji na blaznost. Neki kapitalint je izjavil, da ne bo uposlil v svojih tovarnah nobenega delavca, ki je bil na relifu, kajti on smatra, da je vsak delavoc, ki je prejemal relif, lenoba prve vrste. To nesramno obrekovanj« delavcev, ki prejemajo ri lif, se razširja po vsej Ameriki. Federalni reliful administrator llopkins Je prejel pHtoHio, da je v Haltimoru 195 brez-posi lnih delavcev na relifu, ki so rekli, da ne sprejmejo nobenega dela, dokler Iki kaj podpore od vlade, llopkins je preiskal to pritožbo m dognal, dii izmed 1% omenjenih nluča-jev *o Mamo štirje, ki jim ne diAi delo, dočim so Nsi - se ne bo v al) iz svojega žepa Ko pa * nostl, ga Je bolezen priklenila v po- razva- stelj. sem mu stregla kot strele oskuai. j mati svojemu sinu Končno Je ne ve kaj je umiko delo, ki se I zdravnik sprevidel, da je naj- Vesti iz šmihelske doline' St. Michael, Pa. — Delavske razmere zadnjih par let so tukaj popolnoma pod ničlo. Dela se navadno dva do tri dni v tednu, največ dva. Zadnjih par mesecev so nam sicer dali pred vsakim premirjem po pet dni na teden, toda sedaj pa plačujemo za tiste dni, kar smo takrat "preveč" delali, kajti sedaj nismo že dva tedna prav nič de lali in tudi ne vemo, kdaj bomo spet pričeli. Organizirani smo stoodstotno v U. M. W. of A., kar je napravilo v tukajšnjem rovu preeej razlike, ker so bossje morali prenehati s Aikaniranjem delavcev, kar se Je prej godilo v precej Anji meri. Naš unijski lokal ima tudi smrtninski sklad, iz katerega plača svojim članom $150 smrtnine v slučaju smrti rudarja ali njegove soproge, in to za majhno vsoto 50c. Na društvenem polju ne moremo beležiti napredka, ker novincev ni, kar nas je tu pa smo večinoma vsi pri več podpornih organizacijah in se moramo truditi, da v sedanjih razmerah te obdržimo, kar ni pač lahka stvar, ko delavec komaj zasluži za prehrano. Vzlio temu pa je dosedaj naše društvo št. 190 SNPJ imelo samo enega člana na pasivni listi. Tudi društveno blagajno smo dosedaj obdržali še v dobrem stanju, dasi smo v večini slučajev pomagali potrebnim članom iz blagajne in se dosedaj tudi še nismo obrnili na jednoto za pomoč. Bolezni je tudi dovolj. Članstvo se stara h) je kot tako bolj podvrženo boleznim kot je bilo v mladih letih. Kakor se vidi iz poročil o konvenciji HBZ, je ta organizacija izstopila iz Jugoslovanske bratske federacije. Znano mi je, da je omenjena federacija sprejela omejitev različnih podpor, znano mi je tudi, da se SNPJ tega drži, česar pa se ne more trditi o drugih organizacijah, ker so mi znani nasprotni slučaji članov, ki so bili pri več društvih. In tako je v tem Ae vedno konkurenca. V naši šentmihelski dolini se je zbralo 11 druAtev, ki so priredila skupni piknik na 4. julija. Dasi ta druAtva spadajo k raznim organizacijam, se je med članstvom opazila lepa sloga. Sprva je omenjeni dan res slabo kazal za piknik, kajti pričelo je deževati že ob Aestih zjutraj. Toda kljub nagajivemu vremenu se je piknik zaključil pozno ponoči z lepim finančnim u-spehom. Poselila sta nas tudi pevska zbora it Johnstowna Rodoljub in Jugoslavija, ki sta zalila več lepih pesmi, zakar se Jim v imenu skupnega odbora prav lepo zahvaljujem. Ob priliki bomo poset vrnili. Kakor slišim, namerava pevsko druAtvo Jugoslavija prirediti svoj piknik dne 11. avgusta. Zat o priporočam članstvu omenjenih druAtev. da se istega po motnosti udeležijo. Kakor Je razvidno it raznih poročil, dopisov in oglasov, bomo imeli v tekoči »eioni dovolj zletov. pa tu-j I di dovolj zabave, de bodo žepi polni, kar pa baš sedaj bolj slabo kaže. Br. Julius Gmeiner mi je naroČil, naj v njegovem imenu izrečem prav lepo zahvalo gl. odboru 8NPJ za točno izplačilo smrtnine po - njegovem sinu Franku Gmeiner, obenem pa rojakom toplo priporoča SNPJ kot eno najboljših in najtočnejših organizacij. Br. Gmainer je član društva 190 SNPJ. Frank Kaačič. ■j' Poročilo o povodnji in apel za pomoč i „ t ^ Bridgeport, O. — Kakor sem že poročal, je 4. julija tukajšnjo okolico zadelo veliko neurje s poplavami, ko se je v bližnji naselbini Maynard utrgal oblak Na 13. julija sem se z družino vred podal v Maynard, da se prepričam. Pogled na prizadete kraje je strašen. Uničena in opustošena so vsa polja, ki jih je dosege hudournik. Vrtovi so razriti, kajti, voda je odnesla mnogo zemlje. Voda je prišla v vse hiše in pustila je za seboj blato, ijničfla pohištvo in kar je dosegla. Poplava je pridrvela ka kor blisk. Mnogo ljudi je zbežalo v hrib iti na železniško progo, od kjer so, žalostno gledali, kako je voda uničevala njih imetje. Prizadeti so sledeči rojaki in njihove družine: A. Škoberne, Jos. Boyda, Zlatoper, Sikole, Brezec, najbolj pa John Slano-vec in družina, ker jih je voda zajela, da še iz hiše niso mogli. Slanovčeva družina namreč živi ob potoku, ki je v trenotku narastel v veletok. Sli so na postelje, a je kmalu voda pri* šla tudi tako visoko, nakar so postavili na postelje zaboje, na katerih so starši in otroci tre-petaje čakali, kdaj jih deroča voda odnese, kar se k sreči nii zgodilo. Voda pa jim je uničila vse. Kot so mi povedali drugi, so Slanovčevi najbolj prizadeti. Oblasti so prepovedale rabo vode iz vodnjakov, dokler jih ne izčistijo. Tako ne smejo tudi jesti 'vrtne zelenjave, če je je še kaj ostalo, kajti voda je za seboj pustila obilo nesnage, ki sedaj povzroča smrad. Vodo jim vozijo iz pet milj oddaljenega mesta trikrat na dan. Človeka strese groza, ko pogleda na opustošene kraje. John Sla-novec je prizadet tudi s tem, ker mu je umrl brat, ki je zapustil štiri otroke, in je še večje breme padlo na njegove rame. Rojaki ga pomilujejo. Ce je kdo potreben pomoči, jo je potrebna Slanovčeva družina. Zato se podpisani obrača z apelom na vse zavedne rojake in člane SNPJ, da priskočijo tej družini na pomoč. Br. John 81anovec potrebuje pomoči takoj I Oblasti jim niso še ničesar dale. Slano-vec je vedno rad pomagal napredni stvari, kadar je bilo treba, četudi je bil sam v stiski. On in njegova družina so člani SNPJ v Maynardu. Vsi gori omenjeni so izjavili, da je siromak in se jim smili. Ako si more kdo pritrgati kak cent, pošljite zadevne prispevke podpisanemu, ki jih bo takoj oddal družini Slanovec ter imena prispevateljev objavil. Ako ne bi bil prepričan, da je omenjena druiina potrebna skupne pomoči, bi gotovo tega ne pisal. Poleg tega pa je Slanovec človek, ki bi sam pomagal z zadnjim eentom. Imel je bolezen, v hiši ter bil brez dela. Bratje in sestre SNPJ, ne prezrite te prošnje! Dne 14. julija sva se z br. PiAkom udeležila seja društva št. 54 SNPJ na Glencoe glede pristopa v Prosvetno matico. Društvo se je vabilu odzvalo. Ze večina naših društev v teh krajih spada k Prosvetni matkL Preipogorovi^ še sedaj nič ne delajo od 13. junija Nič tudi ne kaie. da bo kaj bolje. — Na AO. junija nas je obiskala ses. Mary Oven is Mihsraukbeja š hčerko In dvema sinovoma. Ona je zavedna žena in dobro razume delavski položaj. Takoj sej vidi. ds čita napredne liste., Želim, ds prihodnjič spet obišče! Bridgeport. ko ae bo mudila v naAi okolici. Joneph Snov. R F. D. No. 1, Bo* 7. Bridgeport. O. Voda je najboljša •N» vprašanje, kaj pijemo v vrofcm , d* preienemo .talni 0bfutek w f ^ merneje odgovorili z hrekom J 1 »« P«nik. Pindarj,: "NajboliL^"'1 " Ootovo ni Pijade ki bi ■ . J" vod» k.«.l« hladno pn; do. Pa tudi 0.0, ki niso navd ^ Ti'"0 jo bogato izbero drugih dnh.it *je. Semkaj »eveda n, ZJT^J??"" mili. da vendarle labjo t' " n«j ae pripravi na pokoro. Vra^ , JU je ie bolj Je jen in ie bo hoW „ f" ""i i vedri pijale, »e bo 4e bolj Z i^H ne blaii neprijetnosti vr*i„X „ šm ne more odpovedati alkoholu m 'J ^inov^j v večernih,^ mrzli čaj brez sladkorja in mrzlo kav " sten pripomoček je tudi ruski "kvas" ki -Užko pripraviti^ Stare čiste krušne J daš v vrelo vodo, ki ji pridaš .sladkorja kočmo potem odliješ in postaviš v hI1, Pijačo, pripravljeno na ta način il mnogi "nektar vročega letne J^T med najprimernejših in najbolj zdravih« za ta čas je končno z limonovim ^kom jJ šana ui oslajena mrzla voda. Druirih hladilnih in osvežujočih sredstev niti ne njamo, ker jih je preveč in so itak znana ' Odgovor na vprašanje, kaj naj pijemo v vxročini' torej ni težak. Pr^ne jmTftAlinje' kak0 naJ Pijemo. V« •o mislili, da na segretega človeka hudo vp to mrzle pijače. Danes pa vemo, da n« takšnih slučajih ne škodujejo niti na 5 st« ohlajene pijače pod pogojem, da jih ni po požirkih, t. j. tako, da se utegnejo v i malo segreti. Vsekakor pa ni zdravo o s pijačo naravnost nalivamo in jo zajem "s kravjimi požirki". Po vsem svetu zelo upoštevano hladiln odžejevalno sredstvo je sladoled. Odkril ga proti sredini 17. stoletja v Italiji. U i atega časa so nam znani primeri, da so lj po sladoledu težko zboleli. Kriv ni bil ti sladoled sam, kolikor bolezenske klice, tegnejo priti na razne načine vanj, bo< mlekom, smetano, vodo ali cestnim pra K sreči pa so takšni primeri redki in h uživamo sladoled iz priznanih izdelovalni! lahko zanesemo na to, da izdeloval niča ie voljo svojega ugleda in stroge živilske trole pazi na to, da njeni odjemalci ne pri v nevarnost. Sicer pa je treba pri uživv sladoleda paziti na ista pravila, ki veljaj uživanje mrzlih pijač. Preveč in prehitre dobro. Vroča poletja L. 627. po našem štetju je bilo poletje vroče, da so usahnili vsi studenci, 1. 879. 10 nemogoče delati podnevi na polju, a je to poskusil, je končal s sončarico. Iz 1. 999. poročajo stare kronike, da je čina žetev dobesedno spekla Kakor v peči 1000. je bila na Francoskem takšna vro da so se sušile vse reke in zaudar segnitih v njih je prinesel kužne bolezni. Pri vročini 1. 1014. so na Alzaškem-Loi škem usahnili vsi vodnjaki in reke. L. se je izsušil Ren, 1. 1153. je bila taksna na, da so lahko jajca kuhali v pesku, 1. je vročina pobrala ogromno ljudi in ii* 1303. si lahko s suhimi nogami šetal po Rena in Donave, 1. 1394. je vročina pob vso žetev, 1. 1538. sta se izsušili Seina in La L. 1556. je obiskala vso Evropo katastre na suša, a 1. 1614. so se izsušili n» Fri skem in celo v Švici vsi vodnjaki in ribi Nič manj vroča niso bila I. 1646.. Itf! 1701. V 1. 1715. ni od marca do oktobra ževalo niti enkrat, vsa letina je zgorela.; nja temperatura je bila tedaj M "topinj senci, a po vrtovih, ki so jih lahko n»m je sadno drevje cvetelo in dalo nad š« v gič. Izredno hude vročine so bile H'™ tih 1724., 174«. in 1811. Zaradi prehiti čine (40 stopinj R) ni*> v poletju 1U15- 11 v nobenem gledališču. Porodi v Italiji nazadujejo Navzlic vsem naporom Mussolinijeve izkazujejo italijanske statistike u mesecev letošnjega leta ponoven P»fl stev, in sicer skoraj za 10,000 manj m isti dobi lanskega leta. Um se je v v rodilo okrog 430,000 otrok. Tu« prvem letošnjem polletju nazadov**- £ pa Jc število smrti, ki je znaAalo ' lani pa 248,014. Vzrok z« stev in porok Je v naraščajoči in v mobilizaciji 700 tisoč mol Četrti naskok na Mount Eve Znani sngleški alpinist sir ročal te dni o pripravah zs n Mount Ererest Orirsnizirsi nego prejšnje tri. V Tibet )• na odprava, ki h<*e rezila gorski masiv naskočiti z di bodo člani te odprave « razmere v dobi pssatnih x odfde Ae druga T« skupina bo izvršils K ' ' jevnimi oblastmi in bo ns ekspedicijo. |Vrr> t*o ek»l hr» vi £K. ijLiHiH^ Primorskega 30. junija . Kaiitoo enim mesecem je vedja skupi- fclv V Abefiinijo. Na«* ftEdvor jih je spremljala Množica domačinov, med i okoli dvesto domačih T«) se poslavljali od k dru^v. Sli so z godbo in ILanju slovenskih pesmi. E^i fantje so znani Zavedni in so poleg te-£ strah vseh tajnih in IT policistov. Ni čudno to-T^jim v Gorici niso upa-jti po robu, posebno še, videli, da jih je taka ma-$li so na kolodvor, katere-»sedli skoro popolnoma, od fantov je bilo jako pri-i! popolnoma domače, po-ker go- vedeli, da se jih ne bo upal motiti. Ven-"p, tudi to ni bilo brez po- ,«Je čei nekaj časa zopet ivijaia manjša skupinica icinih fantov na kolodvor je spremljalo okoli dvaj-igov, je prišlo v Gorici do ,ji g tajno policijo, ki je prejšnjega bila posebno ivljena. Omenjeni so nam-l prepevali slovenske pesmi je razkačilo goriške kve-, Okoli osem tajnih poje hotelo s silo prepre-[ilovensko petje, kar je iz-i pretep. eni policisti so doma-rugnali in nekega med , ki je dobil z orožjem tei-itodbe, odvedli na polici-| Tu «0 ga ponovno tako zve-pretepli, da je poškod-l podlegel.' Ime te žrtve še o, vendar upamo, da nam i mogoče v kratkem ugoto-|in podrobneje poročati o t S tem vidimo, da postaja zadeva za nase ljud-|prava tragedija, ki zahteva fa z dneva v dan vedno i žrtev. Kako daleč bo to , je težko govoriti, vendar [prepričani, da ne bo ugod-i faiizem. evtAa zastava w kljuka-križem na cerkvi sv. ka in »v. J usta v Trstu ' 20. jun. 1935. — Poro-bo že o hitlerjevski zastali je bila razobešena v Vr-I na dimniku zapuščene ope-Mislili smo da je to le amezni pojav, ki nima no-žiršega in večjega po kr pa .se je to preneslo druge kraje, tako je biltena zastava tudi pri v Komnu druge kraje, * bila razobeAena in ob be-*«VU v Trstu na cerkvah irk» in Sv. JuHta. Dogo- * Je to pred približno tre- ii. . frkli se pa vedno češče J lepi slovenščini pisani govore za priključitev ^itev Trsta in ostale P" Hitlerju. Zlasti je ■ * Propaganda med Tr-k'H" •"•'veda spominjajo ■"J,h ^brih dni pod Av-'"Jih primerjajo z današ-ri^ "Unjem. v kate- * lr't M fašistično Ita- dveh naAih na-*n,koy » Altcsinijo . ^29 Junija 1936. — Po-JT * 0 dveh mla-1! t- j. o Mleku-V. ^'Iv.stru, ko i, i"' ini ^Podsu-* }" hotela prekorači ' • itt bila J* nHrt" njaoa za abe-JJ^ii-ijo, To je še . " " ^ oblasti, za u '*m in P" dveme-y v-i [Kmlali transportom drugega pa, domov, ker so F'ret« panja pobili. Poleg vse- ' 1Y> "tra.' f IKHicij*ko nad-rH v*ak teden *arabiner»ki v,"^ ^ pustila na l*Mi,dice, ki *** Jt f*nt M Pri ltmr„ ■5. — V *e dalj '*■ sipin. 4ak'\ V nedeljo 30. jun. so si priredi vojaki v hiši pri Žagarju Francu it. 90 zabavo s plesom. Te zabave se je udeležilo 30 vojakov in 4 nižji oficirji ter več domačih fantov. Ko so se po plesu nekoliko razživeli, so pričeli domači fantje prepevati slovenske pesmi. Neki "sergente", ki je splošno osovražen in znan po surovosti, je pričel psovati in zmerjati in zahtevati, da prenehajo s slovenskim petjem. Nastalo je splošno prerekanje. Nekateri izmed domačih, ki so uvideli nevarnost, so takoj zapustil: veselični prostor, tako da so o-stali le štirje, ki so nadaljevali s prerekanjem. Ne dolgo po tem je nastal pre tep, katerega rezultat je bil sle- deči: Udeležilo se ga je 34 vojakov s 4 nižjimi oficirji, proti 4 domačim fantom. "Sergente", ki je izzival, je o-stal z dvakrat zlomljeno roko in razrezanim obrazom, trije alpinci so obleftali, da so jih mo* rali odpeljati v bolnico. Štirje domači pa so izginili. Vojaška patrola je takoj nato dala alarm • strelom in kmalu se je pričela •plošna racija po vasi. Aretirali so 9 fantov, od katerih so 6 takoj izpustili, ostale štiri pa so odpeljali v zapore v Gorico in kot se govori, se jim obeta poeebno sodišče v Rimu Aretirani so bili sledeči: A-lojz Kutin, Anton Pičulin, dva bratranca, z enakim imenom Franca Rota. Preiskava se še vedno nadaljuje in stalno prihajajo razni višji vojaški in policijski oblastniki. Vojaki pa se ne upajo hoditi drugače po vasi kot v gručah, primerno oboroženi in s povečanim strahom. Streljali so na Franceta Mozetiča Posnemamo po italijanskih listih, da je bil 20. jun. v 2igo-nih pri Renčah izvršen napad s puško na 25 letnega Franceta Mozetiča. Ravnp se je odpravljal spat, ko je v temi počila puška skozi okno, ki ga je zapiral. Napadalec je zbežal in ga ni bilo mogoče spoznati. Stre je Mozetiča zadel v eno stran pranega koša in je bila potrebr na takojšnja operacija. Zdi se, da jo je Mozetič izkupil, ker so ga domačini poznali kot zaup~ nika finančne oblasti in ovadur ha. Ovajal je baje ljudi radi žganjekuhe, ki je v Italiji strogo prepovedana in kogar pri tem zalotijo, je navadno ob svoje premoženje. „ Karabinerji v Mirnem so do-zdaj aretirali v zvezi s tem dogodkom 5 oseb, katerih imena pa še niso znana. Strah pred špljoni Trst, 1. julija 1936. — Potniki, ki prihajajo v zadnjem času iz Italije in ki so šli zlasti obiskati svoje rojake, pripovedujejo o Čudnem postopanju oblasti. Ze dalj časa se namreč opaža velik strah pred tujci, posebno odkar se razpleta konflikt med Abesinijo. Skoro vsa kega, ki pride preko meje, ga na dolgo in široko zaslišujejo o namenih njegovega potovanja v Italijo in ali ni morda priiel špijonirat v zvezi z abesinskirn sporom. Marsikomu se seveda zde ta vprašanja smešna, vendar pa moramo razumeti njihov položaj, v katerega so se tako neprijetno zapletli. Domači gostilničar meče domače fante radi slovenske pesmi is gostilne Gorica, 30. jun. 11*36. — Znani gostilničar pod Sv. Goro pri Gorici, Janez Trpin, p. d. "pri Kaloncah", je postal zelo občutljiv proti domačinom, pa tudi drugače nimajo o njem okoličani bogve kako dobrega mnenja. Tfcko je pred tremi tedni, ko je pri njem gruča slovenskih j fantov zapela par penmi, z brutalnostjo nastopil proti njim in zahteval, da zapuste gostilno. I>omačini so seveda rade vol je 1 odšli, ker niso hoteli imeti še drugih sitnosti, vendar pa so se obenem tudi zaobljubili, da se *l«'pa k njemu n« vrnejo. Tako je njegova gostilna vedno bolj prazns, le še kaki redki italijanski uniformirani gostje posedajo v njej. Mislimo, da bi morali slovenski popolnoma drugače postopati proti domačim gostom, saj so jim ti bili toliko let edini vir in od katerih bodo brez dvoma tudi v bodoče popolnoma odvisni Take ljudi si je treba brez dvoma zapomniti. "PmetOffaljct" za Abceinijo iz Grgarja « Gorica, 25. junija 1935. — Iz Afrike prihajajo vedno češče pisma onih, ki so se prostovoljno javili za javna dela. Prvotno smo mislili in v tem smislu tudi poročali, da ni bilo med njimi mnogo Slovencev. Vendar pa zadnja poročila, zlasti is o-kolice Gorice, govore popolnoma drugače. Iz teh krajev je šlo in vedno odhajalo največ možkih pa tudi lensk v tujino za delom. Ko so se pa v zadnjih letih razmere povsod poslabšale, so morali večinoma ostati doma. Zadnje obljube, ki so jih v zvezi s fašistično ekspedicijo metali med ljudi, so marsikoga omamile, di se je prostovoljno javil. Ni čudno, saj so jim obljubljali po 25 lir dnevno, brezplačen prevoz in še marsikako drugo usodnost. Tako se je javilo iz Grgarja okoli 80 moških, mnogo tudi iz Kanal* pri Soči. Med njimi ao tudi družinski očetje, ki so u-pali, da bodo lahko svoje prihranka pošiljali družinam. Is zadnjih pisem, pa tudi po pripovedovanju prvih bolnikov, ki se vračajo, so vtaknili takoj vse v vojaške suknje, pod vojaško disciplino in s tem požrli vse svoje prejšnje obljube. Dobivajo dnevno le toliko, da si lahko privoščijo kako malenkost, posebno vodo, ki jo morajo vsled velikega pomanjkanja, kupovati. Pisati ne smejo vsega niti domačim. Njihove družine so radi tega v velikih skrbeh in vedno bolj prepričane, da se ne bodo nikoli več videli. Mejo fte vedno utrjujejo Gorica, 30. jun. 1935. — Izgledalo je, da so začasno prene-hali z utrjevanjem ob jugoslovanski meji. Vendar pa je to e na vMez, ker so v glavnem vsa važnejša dela dokončali in zato koncentrirali svoje delavnost drugod. PlOiVg*A Da je to res, nam potrjujejo ogromne zgradbe, ki jih grade v Brdih pri vasi Šmartno, na majhnem gozdnatem griču. Tu so skoro popolnoma dokončali okoli 60 vojaških zgradb, smo-dišnk in kasaren. Stavbe so dobro maskirane, da je le težko o-pasiti in so dolge do 30, široke do 15 m, pritlične, pač pa s močno betoniranimi kletmi. K tem zgradbam, ki predstavljajo celo vas, so napeljali in zgradili poseben vodovod. Dostop do njih je atrogo zabranjen. Nadaljujejo še z zgradbami kasaren v Krminu, kjer so zgradili 4 ogromne stavbe, na katerih še niso končana vsa dela. Cemu vrše danes še nadalje ta dela, skoro ni jasno. Posebno še v zadnjem času, ko se je obetala neka pomirjenost. Izgleda, da kljub dosedanjemu o-gromnemu delu in ogromnim stroškom, ki so jih imeli z utrditvijo meje, še vedno ni popolnoma pomirjen njih strah in da bodo še radi tega nadaljevali in se utrjevali. Kolera v Somaliji! Agencija Reuter je dne 16. junija prinesla vest, da je v Somaliji izbruhnila med tamkajšnjim prebivalstvom, posebno med civilnimi delavci in vojaštvom kolera. Poleg tega so se pojavile tudi mnoge druge bolezni, ki izvirajo iz temperature ondotnega kraja in pa tudi iz drugih pomanjkanj (nezadostna količina vode, ki je poleg toga še slaba, nedostatna hrana itd.) To vest je ponovno prinesla dne 24. junija iz Džibutia. cialistični in komunistični listi so pozvali vse organizirano delavstvo v Parizu na protestne demonstracije pred opero v petek proti tem "dekretom mize-rije'\ Sinclair ima velike •hode po zapadla Butte, Mont. — llpton Sinclair, ki je lansko leto vznemiril ameriško plutokracljo s svojo governersko kampanjo v Cali-forniji, ima jako uspešne shode po zapadnih državah. Na teh shodih razlaga velikim masam ljudi svoj načrt za "odpravo bede". Ljudem pripoveduje, da njegov načrt ne ograža profltnega sistema, ampak bi se z njegovim uresničenjem le uposllli brezposelni pri raznih projektih, kjer bi producirali za lastne potrebe. Davkoplačevalci bi »o s tem iz-nebili le velikega bremena, produkcija za profit bi šla lahko pa nemoteno naprej. Njegov načrt pomeni le reformiranje kapita lizma. Agitira tudi za ponovno izvolitev Roosevelta, kateri mu je baje povedal, da je tudi on za spremembo sistema, če je to želja večine. Kot socialist Je Sinclair drugače učil. i i» i ii fi map K i - Slovenska Ntrodns Podporni Jidnoti j UatanovUaaa a apHla 1604 Iak«r^l7.jaa0a 1*0? a d rta vi lUlaata T*L Kock »tU 4M4 1657-59 U»ndale A v«* Ckk**o. 1IL GLAVNI ODBOR 8. N. P. J. DTKAVNI OttHKK: VINCENT CAINKAR, pr#d«Hinlk... .*6A7 8. UwndaU Af«., Ghteafs, lil FRED A. VIDKK, «1. Uj.uk.........2U57 S. Uwndal« Av«., Chicsf©. III. LAWRKNCK GRADtSHEK. taJ.bol.odd.2«&7 8. Uwndalo Ar«., Chicafo, I1L JOHN VOtiHKH, «1. blagajnik.......m7 8. Lavndalt Avt., Chlci»o, Iti. HUP GOD1NA, upravitelj glanlla... ,2«A7 8. Uwndal« Ava., Chkafo, III. JOHN MOLKK, urrdnik flaitla......2H67 S. Uwndala Av«m Ckioafo, XII. onnoRNiKii FRANK SOMRAK, prrl podpradnadnik.... 1>M E. 74th St., Clavalaod. O. JOHN E. LOKAH J K., drugi podpr«d«aduik. 11M E. 170tb St., CUv.iand, O. (•OSrODAKSKI OI18KK: MATH PETROVIČU, pradudnik............6U6 E. UOth St,, Clavalasd, O. AN rili)NY CVETKOVICH..............U83 Saneca Ava., Hrooklyn, N. Y. JOHN O LIP....................14» s< Proapaet Ava., Clarandan HtUa. UL . POHOTNI ODSKK« JOHN GORSKA prad»»dnlk..............414 W. Haj St, SpHngflald, tO. ANTON ftllLAR...................................Rok 87, Arma. Francosko delavstvo protestira proti dekretom Pariz, 18. jut — Lavalova vlada v Franciji je na temelju svoje finančno-diktatorične oblasti, katero ji je poveril parlament, te dni publicirala 28 bud-žetnih dekretov, ki so izzvali vihar protesta iz vrst levičarskega delavstva. Dekreti uključujejo drastično znižanje plač vsem civilnim uslužbencem in pokojnin od treh do deaetih odstotkov. So- Vesti iz Jugoslavije -SLOVENEC" V BRATSKEM OBJEMU 8 SLOVENSKIMI FRAMAZONI Poročali smo že, da se od 1. julija t. I. nahaja grafično delavstvo Dravske banovine v mezdnem gibanju. Njih zahteva je edino le ta, da se dosedanja tarifa podalj&a. "Narodna tiskarna" je prva smatrala za potrebno, da je iz-prlu delavstvo. Računala je, da bo mogla h stavkokazi iz Beograda izdajati "Jutro" in "Slovenski Narod". Ko je uvidela, da ji to ne bo uspelo, se je obrnila na posamezne tiskarne, da bi ji potreben stavek dobavile. Seveda je grafično delavstvo po vseh podjetjih tako dwU> odloč-no odklonilo, zavedajoč se svoje upravičene borbe. Tudi "Jugo- JOHN TRČELJ...................................Bo« «67. S t ribana, H. FRANK PODBOJ..................................Boi 61, Parkhlll, Pa. FRANK BARBICH....................Il»ftU Mu«koka Av«., Clavaland, a NADZORNI ODSKK t FRANK ZAITZ, pradaodnlk............W. *lth St., Ohtotfa, IIL FRED MAU1AI................... ..........16 Oantral Park, Paro, IU. IACOB AMBROZ1CH......................416 Piaroa St., Evalatii, M ton. roeobi—KnnimIhh • gtevalMi •zamiki. M Maj* t «1. ara*, m »NI VSA risal A. ki M MMiih M »Ml« «1. »iwUwlwlkB, mJ aa *aala«a m VSI DBNABNB MMUatv« la alvaii, ki aa IMaJa «1. apvavaaaa aa» tu itn "i in fA*<«c Zaroka na grobu POVEST H p tnal Mihe ve Nace m Po dovršenih »tudijah na viiji ifozdaruki Aoii v Gradcu je sin nadifozdarja Urnika be nekaj dni blodil po mestu. Obiskal je nekatere znance in naposled se je namenil, da se poslovi tudi od dobrega prijatelja Hraatnika. Pozno popoldne je povprašal po njem pri njfcifovi gospodinji, a ta mu je povedala, da ga ni doma, ter mu svetovala, naj *a počaka, teh, da se bo kmalu vrnil. Odvedla ga je v Hrastnikovo sobo, tu nekoliko pokramljala z njim, nazadnje pa zopet odAla po svojih opravilih in ga pustila samega. Urniku je postalo dolgčas, zato se je z zanimanjem začel ozirati po revni študentovski izbici. Na poleg stoječi polici je opazil sveženj časopisov. I^eno je segel po njih in jih položil predse na mizo. Z ne prevelikim zanimanjem je začel prebirati enega za drugim, in ko je tako priftel do tretje številke "Grazer Tagblatt", sta vzbudila njegovo pozornost dva visoka stolpca imen, razvrščenih po abecednem redu. V prvem so bila imena v pretečenem tednu padlih vojakov, v drugem pa pogreAan-cev na julijanskem bojišču. Brž je z očmi poiskal skupino imen z začetnico U in res našel, kar je iskal. Tu je stalo zapisano ime: Urnik Pavel, četovodja, 7. lovski bataljon, Kostanjevica nad Kanalom. Bolesten stok se je izvil Pavletu iz grla. Roki sta mu ko mrtvi omahnili ob telo, časopis je zdrknil na tla, a v očeh sta mu zalesketali solzi. Ah, moj oče, je zopet zastokal, se naslonil ob mizo ter grenko zajokal. A baš tedaj je vstopil prijatelj Hraatnik, vesel in nasmejan, kajti že zunaj je zvedel od gospodinje, da ga nekdo čaka v sobi, in mislil ai je, da to ni nihče drug ko Urnik. Hotel mu je častitati k dovršitvi študija, toda videč, da prijatelj joka, je osupel obstal na pragu ter mehko vprašal: "Kaj je vendar, da si tako žalosten?" Urnik se še ni toliko opomogel od svoje pre-padenosti, da bi mu mogel karkoli odgovoriti. Toda Hrastniku je nekako sama od sebe šinila prava slutnja v glavo. Opazil je bil na tleh leteči časopis in takoj se mu je zazdelo, da je U kriv Urnikove žalosti. Zato ga je nekako s strahom pobral In po kratkem iskanju tudi on našel ter prečita! žalostno novico. Zasmilil se mu je prijatelj, a rekel ni ničesar, ker je menil, da Je v takem trenutku bolje molčati; le so-ialno ga je gledal, dele po dolgem premolku je naposled vprašal: "Kaj boš počel sedaj?" Tudi na to vprašanje mu Urnik ni dal odgovora, le z rameni je nemo odgovoril, da ne ve. Tako sta par dolgih minut nemo strmela drug v drugega. "O, kako si imel prav," je naposled komaj slišno zaAepetal Urnik, "ko si vedno spraAeval, čemu ta vojna! Res, le zakaj toliko krvi, toliko nedolžnih življenj in trpljenja. Kakšen cilj in smisel ima prav za prav ta strašna stvar, ta krvava vojna?" To je Urnik govoril bolj zase kakor pa svojemu prijatelju. A ta ga je razumel. Čutil je, da se je pod vtisom pretresljive novice v prijatelju zganilo nekaj težkega, rednega, zato je molčal in le zamišljeno kimal z glavo, kakor da je s svojimi mislimi nekje drugje. Tisti večer je Urnik ostal pri svojem prijatelju z namenom, da tam tudi prenoči. Hrastnik je pod večer odšel v mesto, odkoder se je vrnil jako pozno, šele po polnoči. A Urnik radi razburjenja ni mogel spati, zato je ves čas kramljal s Hrastnikovo gospodinjo. "Čudno se mi zdi, da gospoda Hrastnika danes tako dolgo ni domov. Se nikoli ni Uko dolgo ostal zunaj/' ae je čudila gospodinja. Komaj pa je izrekla, so se že odprla vrata . in vstopil je Hrastnik, oči vidno precej razburjen. "Ali še ne vest*," j« hitel in lovil sapo, ker se je bil zaradi hitrice, a katero je tekel po stopnicah, precej zasopel, "ali še ne vesta, da je vojna končana? Poalušajta, kakšno vpitje je na ulici. Vse kriči: Dol s cesarjem, dol z morilci, živela republika!" A na Urnika ta novica ni delovala tako, kakor je Hrastnik pričakoval, kajti preveč ga je presunila že prva vest o očetovi smrti, in sedaj je bil top za vse drugo. Po dolgem molku, polnem nemirnih in begajočih misli, je resignirano skomignil z rameni in s tihim povdarkom dejal: "Da, da, vse za domovino, dom, cesarja. Tudi moj oče je moral za to umreti . . ." II. Naslednje jutro se je Urnik prisrčno poslovil od svojega prijatelja in se odpravil v mesto. Po končanih opravkih je naposled krenil proti kolodvoru, da se odpelje domov, k svoji materi v Radovljico. Pavel Urnik je moral v kratkem času doživeti kar tri velike apremembe zapored. Dovršil je šole in postal j« takorekoč samostojen in svoboden človek. Izgubil je očeta in sredi vsega tega se je končala vojna. Zato se je ob pogledu na pestre in burno kričeče množice še bolj vznemiril in skoro zmedel. Ta vznemirjenost mu je povzročala nekako vročico, v kateri so mu bile misli napete, a begajoče. V množici je prav dobro opazil vsakovrstne ljudi, toda ta dan se mu je zdelo, da prvikrat vidi te ljudi. Sele ta dan je z vso pozornostjo opazil te ranjence in invalide, ki so bili na vse načine pohabljeni in ki so se s čudnimi, včasih smešnimi in grotesknimi kretnjami poganjali naprej ob svojih bergljah ter na vse grlo kričali. Zazrl se je prvikrat v otroke, drobne in šibke, z velikimi glavami na slabotnih telescih, z bledimi in upadlimi lici ter široko razprtimi, lačnimi očmi. Tudi ti so bili tu, na ulici. Ta dan je mladi Urnik prvikrat videl te ljudi, tako različne, a vendar tudi tako enake v njihovem trpljenju in ogorčenosti, ko so strnjeni v široke množice bučno demonstrirali proti habsburškim zatiralcem, proti vojni in stradanju. Včasih zadostuje samo rahel sunek v dušo, zaprto in neobčutr' a vse na svetu, da se mahoma odpre nastežaj in bolestno občuti vse, za kar se človek poprej še zmenil ni. In tak pretresljaj je bil za Urnika očetova smrt. Res je, da dostikrat človeku lastno trpljenje ne da, da bi videl in občutil trpljenje drugih, in ga celo odvrača od tega, da bi razmišljal o čem drugem ko le o svoji bolečini. A z Urnikom je bilo tako le v prvih urah, polagoma pa se je tista čisto določena bolečina prelila v nekako splošno žalost, občutljivost in sočut-nost, v nekako resnobo in premišljivost. Začel je razmišljati tudi o vojni, ki mu je vzela očeta in ki se mu je zdela poprej sama od sebi umevna stvar, navzeta iz šolskih knjig. Ko je dospel na kolodvor, je bila gneča tolikšna, da mu je bilo popolnoma nemogoče, priti do blagajne, kjer si je hotel kupiti vozni listek. Po nasvetu nekega železničarja je šel kar brez lintka na vlak, češ, saj v teh časih je zmešnjava taka, da ni važno, kje si ga kupiš. (Dali* prihodnji«.) K ran k lleller: SIBIRSKI BRZOVLAK — Ta je pa dobra 1 Sale zbijate, norčujete se iz mene, vam pravim, čeprav čutite moje pr- *te okrog grla. I^thko bi se razjezil, lahko bi vas brez nadaljnja umoril, vi pa še drznete hriti it mene norca. Všeč nte mi, vaš pogum občudujem, čeprav na pogled niste pom-lmo (Migumni. Pomislite, treba bi mi bilo »amo stisniti vas za grlo, takol«', pa bi bilo vse konOa« no — ne, nič hudegn vam ne storim. Veseli me, da aem prišel k vam. I>a, veseli me/ res me-veafli in tudi vi morate biti veseli. Pomagali ml bonte. pri-ne*ti moj denar. Milijon imam! In vi dobite de*H tisoč — ne dvajset tisočakov! O — haha! Krut nama država proti vnemu svetu, štiri leta, in car v Rusiji je komunist?:* Potoval aem in potoval, pa ni*«-m nikoli nre-čsl človeka, kakor nte vi. Ni*em ga srebal, čeprav nem potoval in potoval. Njegov pogled je |*»*tnl .nt-daljen; jrla* mu je |N»jema1, postal Je enoličen in h rope«. —r Potoval nem In potoval z najrazličnejšimi brzovlaki <>kr»v «\eta — nepreiitaiio okrog *ve ta — fieprentano V oermd« »t)h sekundah. Pst... Pariz, Petro-grad, Viadivostok. San Fran-Cisco, New York, lJariz — osem-deaet sekund. Gotovo! $e enkrat — Ae enkrat! Človeku ae v glavi zvrti od tolikega potovanja. In povrhu še osamljeni V vlaku nimaš s kom govoriti. Goldschmidt — neizobražen zamorec. Celih šest let nisem hotel govoriti z njim. Danes zvečer, danes zvečer sem ga pa pretental. (ila* se mu je zopet povišal, sklonil se je u svojim kosmatim obrazom tik na Gerdta l,y-mana in oči so ae mu zmagoslavno zaiskrile liki žarnice. — Danes zvečer nem pretental (animira. O krade I m»m GoMschmldta, obrnil aem kretnico aibirske železnice. To ni delo za enega človeka, |*a aem ga vendar opravil, od|»eljal nem *e na Novo Zemljo, (Mttem mi (ta ni bilo tetko prupeti na severni tečaj. Mislili ao. da me imajo na varnem, mialili ao, da me imajo dro zastraženega /a več let, — tod* norri, t* no-č| nem jih pretental. Potiegnil 1 nem, totla katalo je. da ne bodi .nikamor i«rti«*l, v«« jKnlntrvAna okna no bila zaprta, a te pro- klet<- lesene hiše nimajo fasade. Tedaj aem pa zagledal vašo hišo. tu ima fasado, zlezel aem skozi vaše okno in ni mi žal, pa tudi vi ne boste tega obžalovali. Sijajen dečko ste! Od mojega milijona dobite dvajset tisočakov. Kajne, da je dobro, da sem prišel k vam? Ozrl Ne j« na Gerdta Lymana. Milo je jasno, da je pričakoval izbruha hvaležnosti In Gerdt Lyman se je požuril, da zabriše vso akepao na svojem obrazu in j0 nadomesti a navdušenjem. V duhu je že tretjič proklel dan in uro, ko je prestopil ta prag. Nobenega dvoma ni bilo več o tem, kateremu družabnemu razredu je pripadal njegov gost Zločinec ni hil, vsaj navaden zločina ne. Pripadal je oni kategoriji ljudi, zavoljo katerih je G*rdt I.vman petnajst let študiral na dragi univerzi in zavoljo katerih je krenil nedavno na večno prokleto pot v Gdinjo in k profesorju FreudenthaJu. OKROG SVKTA V OSKMDK-SKTIH SKKUNDAH liane* »večer sem obrnil kretnic«. siblrsk« Železnice in prispel j»*m preko nevernega tečaja. Jutri dobite dvajset tisočakov od mojega milijona. Zme-deni vet pri-dntav. krvo|o<'no«t In velikaštvo! Človek, sedeč <>b iGerdtu l.vmanu. sklonjen s nvo- ^ nos viti jim kosmatim obrazom nad njim v pričakovanju hvaležnosti in pohvale, je bil norec in nič drugega. Gerdt Lyman je začutil, kako mu drei po obrazu nekaj toplega. Bila je kapljica potu, ki mu je pritekla iz las in pa kupček vročega pepela z norčeve cigarete. Tretje poglavje KAKŠNA HlSA JE TO? Približno ob istem času, ko je kandidata medicine Gerdta Lymana njegov kosmati gost poveličeval zaradi poguma in požrtvovalnosti in ko je sam u-gotovil, da je njegov gost duševno bolan, se je odigraval čuden prizor v hiši v istem okraju, samo v drugi ulici, kakor je a tal hotel "Krakov". To je bila trinadstropna hiša in v nji je begal orjaški mož srednjih let srdito po sobi, ki je bila tako čudna, da jo moramo opisati. Spominjala je najbolj na čitalnico v javni knjižnici. Merila je dobrih dvajset metrov v vseh treh smereh. Dvigala se je navzgor skozi vsa nadstropja hiše, na vrhu je pa imela majhno bledozeleno stekleno kupolo. Ob stenah ao bile galerije z železnimi ograjami. Od tal so vodile navpične železne lestve v najvišje galerije. Nad njimi ae je bočila steklena kupola, ki se ni nikdar dotikala galerij. In v to veliko sobo je vodilo aamo troje vrat. Dvoje vrat je vodilo v galerijo v prvem nadstropju, in sicer v štiri, med seboj zvezane sobe. Prva je bila spalnica, druga kopalnica, tretja in četrta pa navadni moški aobi. Pohištvo v vseh štirih sobah je bilo dragoceno, toda obrabljeno. Toda pohištvo ni vzbujalo pozornosti. Pač jo je pa vzbujala posebnost sob samih. Svetloba je prihajala v nje skozi dvoje vrat na galeriji, vsa okna v sobah ao bla zazidana. Sobe so bile podobne štirim jetni-škim celicam. V vhod? Vhod je bil v pritličju. To so bila vrata, podobna po debelosti in teži vratom železne blagajne. Na notranji strani je bila luknjica za ključ, ključa pa ni bilo nobenega. '. Tla v sobi prvega nadstropja so bila pokrita s papirji, knji gami in risalnimi potrebščinami. Vse to je ležalo razmetano, kakor po nevihti. Toda pozor nosti slučajnega posetnika niso vzbujale te razmetane knjige in papirji, vzbudil bi jo bil pred met, ki sta ga bili polni dve tretjini velike sobe od stene do stene, ki je segal skoraj do tal in visoko gori do steklene kupole. In ta predmet je bil orjaški globus. To je bil globus s premerom blizu 15 metrov, pritrjen na jekleni osi, debelejši od roke, ki je bila zataknjena v tla in v že lezno ogrodje steklene kupole. Ce si ga pogledal od blizu — in moral si ga pogledati od blizu, ker je zavzemal skoraj vso sobo — je napravil nate porazen vtis. Človek je imel iluzijo, da vidi planet, ne pa sliko planeta. Tečaja sta ae svetlikala ledeno belo. Na. bregovih polarnih krajin so poganjali prvi zeleni kosmiči mahu: ruske tundre so se prelivale v pas skandinavskih iglastih gozdov, južnoameriški pragozdovi so iztegovali svoje veje od And do Atlantskega oceana, od žoltega peščenega morja puščav Sahare in Gobi se je odražalo solnce v neusmiljenih žarkih, sinji oceani so M" lesketali. Zeleni otoki in bele koralne čeri so molele iz svojih silnih globin. Anglija je molela svoj odvratni profil proti Evropi in Japonska se je stiskala, pripravljena na hkok na Azijo. Krvavo začrtane meje so iztegovale svoje razmejitvene rdeče črte. Reke in železnice, ki vežejo narode, so valovile preko meja in celin. To je bil globus. Okrog njega se je vil iabočen železen pas, spominjajoč na Saturnov obroč, v njegovi senci se je pa mudil mož srednjih let, bikovega vratu. «Halja drthodnjtf.) Mark Twain ČEBELA Ali at+ i« naročili PmreHo aH Mladini*! Hat aro jem a pri Jat* To je Mlini dar trajne vreditMtfl, ki ga aa mal denar lahko pnAl}e lis ali aorodnikti v domovino! Is svoje«« f S čebelo me je prvi seznanil Materlinck (slavni belgijski pisatelj). In sicer v psihičnem in poetskem pogledu. Poslovno sem bil pa z njo znan že od prej. Takrat aem bil še fante. Čudno, da ae spomnim te formalnosti še po tako dolgem času; od takrat je minilo domala že ftestdeset let. Kadar imajo raziskovalci čebelo v mislih, govore zmerom o "njej". Najbrže zato, ker so vae čebele, so kaj prida, ženskega spola. V panju živi samo ena edina omožena čebela; imenujejo jo kraljico. Ima 60,000 otrok. Okoli 100 izmed njih so sinovi, vse druge pa hčere. Nekatere hčere so mlada dekleta, druge pa stara. Vse ao device in take tudi ostanejo. Vsako leto, ko pride pomlad, se prikaže kraljica, iz panja, odleti z enim izmed svojih sinov iti se z njim poroči. Medeni tedni trajajo eno uro ali dve. Potem kraljica odslovi svojega soproga in se vrne domov, sposobna, da znese dva milijona jajčec. To je za letno potrebo dovolj. A dosti več ko dovolj tudi ne, zakaj na stotine čebel vsak dan utoni, druge pojedo ptiči— kraljičina naloga je pa ohraniti število prebivalstva na isti viši ni, denimo okoli 50,000. Imeti mora zmerom približno toliko o-trok v zalogi in gledati, da na višku sezonč — poleti — krepko primejo za delo, drugače zmanjka pozimi v občini živil Kraljica znese 2000 do 3000 jajčec na dan, kakor je pač potreba; toda ravnati mora s pa metjo in ne sme znesti več jaj čec, kakor jih je treba, kadar je cvetlična žetev bolj slaba, pa tu di ne manj, drugače jo upravn svet pri priči odstavi in izvol drugo kraljico, ki ima več sol v glavi. V panju je namreč zmerom po več prestolonaslednic na zalogi ki bi bile pripravljene zasesti njeno mesto, ne samo priprav ljene, vprav škilijo po njem, če prav je kraljica njihova mati Te deklice imajo posebej zaprte in jih že od rojstva kraljevsko krmijo in negujejo. Ni je čebele ki bi jo pitali s takšnimi sladkarijami in ki bi živela tako ime nitno in razkošno kakor te naslednice prestola. Zato so tudi večje, daljše in gibkejše od svojih delavnih sestra. Tudi imajo ukrivljeno sabljasto želo, vse druge pa ravno. Navadna čebela bo pičila vsakega človeka ne glede na vero in narodnost, kraljev ska čebela pa samo kraljevske visok os ti. Navadna čebela bo u klala svojo tovarišico delavko in jo irbila, če bo imela povod za to; ako je treba spraviti kraljic co na drugi svet, se pa posluži jo drugih metod. Kadar se kraljica postara al poleni in ne nese več dovolj ja-jec, jo sme ta ali ona izmed njenih kraljevskih hčera napasti. Druge čebele opazujejo dvoboj in pazijo, da gre spodobno od rok. Ta dvoboj se vrši na ukrivljena žela. Kadar je eni izmed obeh dvobojevalk zadosti in hoče zbežati, jo pripeljejo nazaj in mora še enkrat v boj — časih tudi še v tretje. Ce zbeži, da si reši življenje, jo obsodijo na smrt. Njeni otroci se zgrnejo v gost klobčič okoli nje in jo drže tako dva do tri dni v trdnem objemu, dokler ne obnemore od lakote, ali se pa zaduši. Zmagovalko nato kraljevsko časte. Potem začne vršiti avojo edino kra Ijevsko dolžnost — to je, da nese jajčeca. V glavnem prebije kraljica svoje kratko življenje petih ali šestih let v egiptski temi in v gosposki ločenosti (svojih kraljevskih soban, obdana zgolj s plebejskimi služabnicami, ki ji namestu ljubezni, po kateri koprni njeno srce, poklanjajo svojo hinavsko privrženost; ki za nestrpne dediče vohunijo za njo in le-tem nosijo pretirana poročila o njenih napakah in sla-boatih na uho; ki ji v obraz govore lizunske besede, za hrbtom jo pa obrekujejo; ki se po trebuhu plazijo pred njo. dokler ima oblast v rokah, in jo zapuate. ko postane stara in nadložna Tako sedi vso dolgo noč avo-jega življenja brez veselja na prestolu, z zlatimi pregrajami svojega vzvišenega rodu odreza- na od tolažilnega aočutja, vesele družabnosti in nežnega ljubkovanja, ki tolikanj hrepeni po njem: zapuščena pregnanka v svojem lastnem domovanju, trudno središče formalnih ceremonij in mehanskega češčenja ona, krilata hči aolnca, ki je do^ ma zunaj, na zraku, pod sinjim nebom in na evetličnih poljanah, in ki jo je zgolj naključje bleščečega rodu obhodilo, da je morala dati to neprecenljivo dedščino za mračno jetništvo dozdevno veličino in življenje brez ljubezni, Obsojena na o-krutno smrt — sirota, ki jo je človeški instinkt zapeljal, da se Ji zdi ta zamena dobra. Razen kraljice je najvažnejša prikazen v panju devica. 50 do 100,000 jih je in vse so delavke dninarice; v panju in zunaj nje-fira ga ni dela, ki ga one ne bi opravile. Moški ne delajo, kraljica ne dela — razen če nočemo i-menovati nešenja jajec delo; meni se ne zdi. Saj je treba znesti samo dva milijona jajčec in kraljica ima pet^ mesecev časa da izvrši pogodbo. Delitev dela v panju je tako modro zasnovana in izvajajo jo tako imenitno kakor v velikih ameriških strojnih tovarnah, ali pa v katerem drugem podjetju te vrste. Čebela, ki so jo izurili v eni izmed mnogih in mnogostranskih industrij tega koncema, nima pojma o tem, kako je treba prijeti za kakšno drugo delo, in bi jo hudo užalili, Če bi jo hoteli vpreči kje drugod. Prav tako človeška je kakor kuharica; Če bi od kuharice zahtevali, naj nosi na mizo, ffi^JUu "lahko mislite, kaj » Huber, Lubbock, ~ «ame avtoritete IT ni vtem, da čebela n * član človeške Jo trde, ne v™ _ * ^ " nepoštenih nag^ 80 2 neštetimi dej«™ spravili na dan, dokazali svet v obče p<)Zna norca, to ravno čebela. čix>vekouijbje! "Ognjeni križ" v Pur™ pravila svojo kuhinjo za poslene delavce, v kateT vajo hrano brezplačno je prinesel uradni orjfan i občine v svoji 454. štev' »o v tej kuhinji kuhali o kož z mesnega trga Ji stvo narodnega zdravja j gotovilo v uradnem li8tll črnski odborniki so infa v občinskem svetu, kako goče, da občina dopušča, z zdravju nevarnimi hrani nezaposlene. FRESH MILK GIVES NATURAL FLAVOR Homemakers harve found that fresh pasteurired milk retains the fresh, natural flavor in soups, desserts and cremad vegetabels. Women everywhere have found that only fresh paateurized milk gives their cooked foods the natural deli-ciouB flavor that makes a hit with the family. They have called it the "first choice" milk because it is the higheat quality milk produced. Fresh pasteorized milk is the only "first choice m i 1 k"—the hi*hest quality milk produced. In addition to the safeguard afforded by the lar*e vitamin content, you are further pro-tected by the pastaurization procesa, whkh keeps the miUc pure and sweet. i Only Freah Paateurized Milk a Tirat Choice" M Doctor* uric evtryoM t DrinkMilk pri drngili podpornih orcaniuri ka organizacija ima ob&j rlasilo. Torej aritatorihi naznanila dragih podpornih eij in njih draitev asj se m | lista Prosveta. (UROČITE SI DNEVNIK PROSVETO i . P« sklepa li. redne konvencije m lahko naroti na list Praevi iteja eden, dra, tri, fttlri aH pat članov Is ene draiine k eni lurohii Prosreta stan« za vaa enako, in tlane ali neti sne $«.00 ss ene Ma nino. Kar pa {laal ia plaJfaj« pri aaeamentu $1.20 za tednik, ee )is iteje k naročnini. TareJ sedaj ni rzroka, re*i, da Je list predrag i S. N. P. J. List Proavata Je vaia lastnina in fotovo Je v vsaki dnilii ki bi rad čltal list vaak dan. Cena Ihta Prosveta Je: Za Zdrai. drlava Ia Kanado $6.04 1 todnik Ia................ 4.8t t tednika In...............I N t tednika In...............2.40 « tednike In............... 1.20 I tednikov in.............. nMf Za Bvrapo Je..............$9.00 Izpolnite spodnji knpon, pri lotite potrebno vsoto denarji al Order v plana In ai aa roti te Prosveto, list, Id Je vaia lastnina. Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti ali če aa preseli proč od druline in bo sahteval ssm svoj liit < moral tisti £lan is dotična družine, ki je tako skupno naročena oa Prosveto, to takoj nacnaniti upramiitvu lista, in obenem doplačati vsoto listu Proavata. Ako tega ne štora, tedaj mora upravrnitvi datum ia to vsoto naročniku. Za Cieere in Chicsr* J« 1 tednik in......... 2 tednika in........ 2 tednike in........ 4 tednike ia........ 5 tednikov ia....... PROSVETA. SNPJ, 2067 So. Lavmdala A ve. Chicsf«. HL Priloženo poiillani naročnino ta llat Prosveto vsote $....... 1) lmm.........................................ČL dmitva K Naslov ....................................................... Ustavite tednik In fa pripliite k meji naročnini od el«dr/ih draliaa: 2) ............................................G. drs*»a It S) ............................................CL dmitva * 4) ............................................čl. drafcva * 8) ............................................ČL dm*t»a * • Meato ................................Država ............ Not naročnik.........................Star esročnik ....... TISKARNA S. N.P. 8PREJEMA VSA , v tiskarsko obrt spadajoč« dela Tinka vabila za veaelice In ihode. viiitnic«. koledarje, letake itd. v BlovenAkem. hrvat«k«-m.' čeikem, nemSkem, angleikem jeiiku in ar-o \ PJ VODSTVO TISKARNE APELIRA NA fI TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISM* ^ Vsa pojasnila daje vodstvo tiakarnev Cene zmerne, ur"' Pilite po informacije na na« = S. N. P. J. PRINTER 2657-59 SO. LAWNDAI«E Telefon Rock^dl 4*>4 CHICAGO, IU-Tam aa dobe na »"<*» ast^as P«^^