izhaja vsak petek. □ □ Uredništvo in upravnišlvo: Kopitarjeva ulico št. 6. L=JljrmJb=dLrmJ[=]UTLlC=] Naročnina znaSa: celoletna. . K 4-poluloina.. „ 2-četrtletna. . „ r-Posamezna št. „ 0 10 E3C3E1C£][=ICHIQ GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA. IMItaJMiflilMltMUMl Štev. 37. V Ljubljani, dne 15. avgusta 1913. Leto VIII. Močno delavsko organizacijo hočemo. Čitam poročilo o glavni skupščini strokovne zveze krščanskih rudarjev v Nemčiji. Koliko takih poročil ti pride pred oči, preletiš jih, da znaš, kako da ti razne delovske organizacije poslujejo. Časnikarsko jih niti izrabiti ne moreš. A poročilo, o katerem zdaj pišem, je velezanimivo tudi za naše razmere. Čujem večkrat peti pesem, češ da so prispevki naše Jugoslovanske Strokovne zveze visoki. Kdor tako govori, seveda ne pozna niti abecede strokovnih organizacij. S strokovnega stališča so vsaj za polovico prenizki. Delavstvo ho sčasoma še samo zahtevalo, da se povišajo, ko se bo med njim strokovna misel še bolj poglobila kakor se je že. Na skupščini strokovne zveze krščanskih rudarjev so razpravljali o prispevkih. Do zdaj so plačevali člani 40 fenigov (47 vinarjev) tedensko. Ker morajo biti rudarji hude boje z delodajalci za svoje pravice in ker je .uspeh boja odvisen od denarja, s katerim razpolaga strokovna organizacija, so se rudarji prepričali, da je 40 fenigov premalo za vojni zaklad. To, da so vsi člani enako plačevali, tudi ni bilo pravično, kar je naš dr. Krek pred Nemci znal in je zato, ko je sestavljal poslovnik J. S. Z., ga tako sestavil, da ima J. S. Z. pet plačilnih razredov. Nadalje so pa v Nemčiji tudi naglašali, da ni prav, če imajo vsi člani enake pravice in da bi bilo prav, če bi se podpore z leti zviševale. Poizvedbe so tudi dognale, da dobe do 60 odstotkov vseh podpor člani, ki so šele 1 do 5 let pri organizaciji. Premoženja ima krščanska rudarska zveza nad 2 in četrt milijona mark (nad dva in pol milijona kron), vse rudarske organizacije v Nemčiji pa približno 6 milijonov mark. Voditelji organizacij so se pa prepričali, da velikopoteznih izboljšav gospodarji ne dovolijo, dokler jih ne prisilijo bogate organizacije, ki se jih boje kot vrag križa; 6 milijonov mark je z ozirom na nemško rudarstvo premajhna sila, saj 15 do 20 milijonov mark bi morali delavci zbrati za obrambo svojih pravic, 40feniški tedenski prispevek je prenizek, četudi so vsako leto nekaj sto-tisoč mark prihranili. Socialno demo-kraška zveza je. zato svojim članom prispevek od 50 do 60 fenigov tedensko zvišala. Vodstvo zveze krščanskih rudarjev je pri glavni skupščini predlagalo, da naj se določi tedenski prispevek z ozirom na plače tako-le: 1. razred zaslužek do 3 mark 30 fenigov. 2. razred zaslužek od 3 do 4 mark 40 fenigov. 3. razred zaslužek od 4 do 5 mark 50 fenigov. 4. razred zaslužek od 5 do 6 mark 60 fenigov. 5., 6., 7. in 8. razred (prostovoljno izbrani razredi) in sicer 5. razred 70, 6. razred 80, 7. razred 90 fenigov in 8. razred 1 marka. 5 fenigov naj se še tedensko prispeva za opravo okrožnih vodstev. To ti je moralo na skupščini zašu-meti? Kaj še! Člani te zveze so že prepojeni strokovnega duha. In uprli so se predlogu, češ centrala zahteva preveč! Kaj še! Delavci so centralo nahrulili, češ da še premalo zahteva. Izjavljali so, da takoj plačajo tedensko 1 marko (1 krona 18 vinarjev), ker le s sredstvi se more kaj doseči. Organizacija z nizkimi prispevki ne more voditi boja za delavske pravice in je le odvisna od beraških zbirk. Soglasno in z velikim navdušenjem se je sklenilo, da se tedenski prispevki tako-le določijo: 1. razred do 3 mark 40 fenigov. 2. razred od 3 do 4 mark 50 feni- gov. gov. 3. razred od 4 do 5 mark 60 feni- 4. razred od 5 do 6 mark 70 fenigov. 5., 6. in 7. (prostovoljni razredi) in sicer 5. razred 80, 6. razred 90 fenigov in 7. razred 1 marka. Kdor Zvezi pristopi, mora 1 leto čakati, predno dobi podporo. Glede na bolniško podporo se je določilo, da se prične izplačevati šele s 15. dnem bolezni. Starejši člani dobe od slej dlje podporo kot mlajši, in sicer izplačuje: po 1 letu 70 dni (10 tednov), po 3 letih 84 dni (12 tednov), po 4 letih 98 dni (14 tednov), po 5 letih 112 dni (16 tednov), po 6 letih 126 dni (18 tednov), po 7 letih 140 dni (20 tednov), po 8 letih 154 dni (22 tednov), po 9 letih 168 dni (24- tednov), po 10 letih 182 dni (26 tednov). Z ostalimi podporami se ne bomo pečali, ker bi predaleč zašli. Najlepše pa še sledi: Ko so se članom ti sklepi razglasili, se ni nihče upiral, nasprotno, delavci se kar vpisujejo v najvišji razred. Umevajo že dobro važnost in pomen denarno močne in mogočne strokovne organizacije. Jugoslovan. Strokovna Zveza. Iz ljubljanske predilnice. Vsak bi bil rad gospod. V ljubljanski predilnici smo pa res srečni. Kamor se človek obrne, pa naleti na gospodarja. Ravnatelji, kolikor jih pride, vsak je za delavstvo slabši. Sedanji pa prekaša vse druge. Leta semtertja, vpije nad delav-stom, mojstri, sploh, kdor pride njemu nasproti, ni varen, da bi ga ravnatelj ne nahrulil. Ni pa zadosti, da delavstvo šikanira ravnatelj in nekateri njegovi pomagači, njemu pomagajo še čisto majhne osebe. Najhujši med vsemi je pa sedanji vratar. Že kot bolniški preglednik je zelo sitnaril in tožil delavce in delavke, zdaj jih pa še bolj. Res žalostno je, da celo delavci pomagajo krvosesu kapitalu sesati delavsko kri in moč. Delavstvo se pa šikanira samo zato, ker je še premalo organizirano. Ne počivajte, delavci in-delavke, dokler ne bo zadnji vaš sotrpin in sotrpinka v J. S. Z.! Naznanja se skupinam in plačilni-cam J. S. Z., da se vsi dopisi in pisemske pošiljatve, naslovljene na centralo »Jugoslovanske Strokovne Zveze«, tudi zadostno frankirajo, ker slučaji so na dnevnem redu, pisma s kaznijo, ker so težka nad 20 g, ker pri tem se centrala jako oškoduje ter nepotrebni stroški, ki nastanejo vsled tega. — Jugoslovanska Strokovna Zveza, Ljubljana. Sava. Znano je, da je slovenski de-ldvec potrpežljiv in da se zaradi tega marsikje ž njim tako brezobzirno postopa. Tudi v tovarni na Savi ni v tem oziru najboljše, posebno v ženskem oddelku so postale take razmere, da je le čudno, ker delavke mirno vztrajajo. Nastavljen je tu preddelavec, ki, ko je prišel v tovarno, niti pisati ni znal, sedaj pa je postal tako mogočen, da kriči v pokarci za vsako najmanjšo stvarico, dostikrat popolnoma po krivici nad delavkami, jih psuje, uničuje izgotovljeno delo. In celo psuje z neumnimi Kranjci. Ako pa se katera zaradi tega pritoži mojstru Pogačarju, ji ta odgovori, ne da bi se prepričal, kje je resnica: »Ako ti ni prav, lahko greš,« in s tem je konec besedi. Tu se ne gleda, da delake trpijo že radi pomanjkanja dela in novih strojev, katere je uvedla tovarna, kjer več trpijo in manj zaslužijo. Seveda, vrhu tega še šikanirati ubogo delavko, to jim je veselje. Svetuje se preddelavcu, ako ne bo bolj miren, se lahko zgodi, da delavke izgube potrpežljivost. Griže pri Celju. V nedeljo, dne 17. avgusta se vrši zjutraj po rani sv. maši shod J. S. Z. za tukajšnje rudarje in druge delavce pri g. županu Piklnu. Poročal bo g. Vekoslav Zajc. Brežice na Posavju. V nedeljo, dne 31. avgusta popoldne ob 3. uri se vrši ustanovni shod J. S. Z. pri g. županu Zorkotu blizu kolodvora. Železničarji, opekarji, kmetje ter vsa zavedna mladina, pridite ta dan vsi na ta važen shod. Poročal bode g. Vekoslav Zajc. Sv. Uršula na Plešivcu pri Slov. gradcu. Štajersko okrožje J. S. Z. priredi dne 23. in 24. septembra letos III. veliki slavnostni zlet s sledečim sporedom.V soboto, dne 23. avgusta, ob 10. uri skunpi odhod velenjskih in škol-skih delavcev; dohod na goro ob 4. uri popoldne. Ob pol 5. uri skupni shod za delavce. To zborovanje je zelo velikega pomena za jamske delavce, torej naravnost praktično zborovanje. Na ta shod smejo priti samo člani J. S. Z. in zaupni možje. Poroča g. Vekoslav Zajc. Drugo jutro, v nedeljo, dne 24. avgusta, je ob 6. uri sv. opravilo in nato javno zborovanje J. S. Z. pod milim nebom. Na tem shodu poročajo gg. drž. in dež. poslanec dr. Verstovšek, dr. Veble in Vekoslav Zajc. Delavci, pridite od vseh strani na ta veliki shod. Iz Idrije. Zadnjo soboto so imeli naši socialni demokratje javen shod v gledišču. Sam Čohal iz Zagorja so prišli osrečevat svoje brate, a so dobili malo sodrugov. Bridko se je pritožil nad toliko nehvaležnostjo. Pomislite vendar! Cel teden veliki lepaki vabijo na splošen shod, le delavske koristi se bodo obravnavale, imenitni Čobal, ne več kak Kristan bo govoril, a na shod pride kakih 50 ljudi, skoraj večina To je črna brezbrižnost, kliče'govornik in vendar se ima soc. demokraciji zahvaliti, da ima sedaj toliko plačo. Petnajst let se je borila za njega in mu pridobila sedanje stanje, a rudar noče spoznati svojih dobrotnikov! — Nam je seve na misel prišlo, kako smo prvič dobili povišanje plače za 30 kr. na dan, a ravno takrat je idrijska soc. demokracija igrala žalostno vlogo in si svoj vpliv na zgoraj precej zmanjšala. Tuji voditelji so hujskali takrat k štrajku. Rudar je res mislil, da bode on malo zobe pokazal, pa se bode vse treslo pred njim. Sklenil se je štrajk, ob polnoči naj bi se začel. A voditelji, ki so prej hujskali ljudi, niso pričakovali, da bi jim res vse do pičice verjeli, so se sedaj prestrašili odločilnega koraka. Prej so grmeli za štrajk, sedaj pa prigovarjajo ljudem, da niso še zadosti pripravljeni, denarja iz tujih kas ne bo itd. Potem so pa lezli v grad prosit odpuščenja in na Dunaj je šla de- Možganski valovi, dražba z omejeno zavezo. Angleški: D. Bayley. Slovenski dr. J. K. »To je,« pravi Ivan Čanel, »dvajseto stoletje; vi ste pa kakor kak trgovski imenitnik iz srednjega veka.« »Mladenič,« odvrne Viljem Turant, »kar pravim, to je. Vprašajte mojo hčer, če ne verjamete.« »Res jo imam močno rad, srednjeveška je pa tako kot vi.« »Hčer je treba vzgojiti, da je taka, kakor gre, pa je prav. Vaša pot pa ne vodi proti zakonu. Ali zdaj to razumete?« »Pač slišim, kar pravite,, toda to nič posebno ne vpliva name. Jaz vas premagam.« »Dobro, če morete.« »No, zakaj pa bi se ne oženil ž njo. Jaz jo ljubim in ona mene. To je navsezadnje glavna reč. Saj vam ni treba živeti z mano, če vam osebno nisem všeč.« »Dragi moj, kdo pravi, da mi nisi všeč? Ljubezniv fant ste, pa vendar ne morate vzeti moje hčere. Tako je.« »Ali je tako? Čujte, ali najina sreča nič ne šteje?« »Ravno narobe, prav nanjo mislim. Ne morem ji pustiti, da vzame moža, ki pohajkuje krog cel dan. Naveličala se bosta drug drugega v enem letu in potem imam Marico zopet doma in vi se spečate z drugo.« »Ne vem, ali veste to ali ne, toda vi postajate nezaslišano predrzni,« udari vmes Čamel. »Ali ne veste, da sem jaz priznan strokovnjak za hrošče?« Viljem ga je gledal. Imela sta uprte oči drug na drugega. Bila sta močno razgreta, kot je kazal pogled in spoznala sta to. »Jaz se ne bom prepiral z vami,« pravi Turent za nekoliko časa. »Zato sem tukaj, da vam povem, kaj bo, ker razumem, kakšna je ta reč. Tako se bo zgodilo,' kakor pravim.« Prenehal je. »Hrošči!« zakliče. »Neumnost!« »Torej sporazumiva se jasno. Ali mi vi branite vzeti Marico pod vsakim pogojem?« »Nikakor ne. Ni je reči, ki bi je bolj želel. Vi bi jo res osrečili, ko bi hoteli. Pravim pa, da je zdaj ne morete in ne maram vam je dati, dokler ne bom prepričan, da jo boste. Jaz delam popolnoma razumno.« »Kaj, zlodja, hočete?« _ »Jaz hočem, da kaj delate, da vas v življenju še kaj drugega zanimlje, nego lastna zabava. Hroščev ne morem šteti za življenjsko zanimanje. Kakšni ste zdaj, ne delate- nič, razen da se kratkočasite in živeli boste ob njenem predpasniku dan za dnem cel teden. Vi morate imeti kaj važnih opravkov izven doma, preden boste imeli mojo hčer v hiši. Ne maram moža, ki nič ne dela.« »Meni ni treba tega, kar vi imenujete delo; to veste.« »Bedasto! Vsak mož mora delati; to vem. Jaz grem po svoji poti. V dvajsetih letih sem si postavil večje premoženje, kot ga je vam oče zapustil. Ko sem delal, sem si pridobili svoj .značaj in ta je precej boljši, nego je bil tisti, ki sem ga imel, ko sem zapustil ljudsko šolo.« »Taki ste vi, ki ste sami kam prišli. Vi mislite, da ni nikogar vam enakega.« »Dobro se zavedam, da mislite, da vam nisem enak,« pravi Viljem Turant toplo. »Morda nisem. Tega ne bom sam presojal. Vaš denar vam je padel v roko; jaz sem moral pehati za svoj. Pa to ni bistveno. Jaz ne verjamem v lenobo, ker ta dela muhe in muhe niso dobre za pametno življenje. Pokažite mi, da znate delati in drugi dan lahko dobite Marico. Dotlej ne maram slišati o tem in tudi ona neče. Pojdite in vprašajte jo.« »To hočem storiti. Če bo zadovoljna, jo odpeljem in vi ste premagani.« »Jaz pojdem z vama, če bo zadovoljna. Če je take vrste, ostanem kljub temu pri nji.« Viljem pozvoni in pisar vstopi. »Reci g. Batu, naj vstopi zdaj,« pravi trgovec. »Z Bogom, Ivan. Marico najdete doma do obeda.« »Zelo sem vam hvaležen. Ali smem tako razumeti, da če zmorem ustanoviti družbo, ki bo nosila dividendo, mi boste dali Marico.« »To bo tako dobro, kakor karkoli. Mislim pa, da bi bilo boljše za vas, če odprete prodajalno in začnete trgovati, toda družba pa je tudi dobra. Ali imate že kakšno v mislih? Jaz vam lahko pomagam, če vam je všeč. Precej izkušnje imam v podjetjih.« »Lepo zahvalim,, toda rajše grem po svoji poti. Ne storil bi pa nič, če se Marica odloči, da ne uboga vaših san-jarskih želja.« »Hitite in vprašajte jo; jaz imam zdaj posla. Ali ste že kaj mislili, kakšne vrste družbo hočete ustanoviti?«' »Da, valovalo mi je po možganih. Dobro bo plačevala.« Ivan Čanel odide iz pisarne, gre na dvorišče, si najame avtomobil do Maričinega stanovanja. G. Viljem je pa delal denar s svojo živahno trgovino z železom in značaj tega blaga se je menda vtisnil v njegovo dušo. putacija, naj jih ne udarijo preveč s šibo radi upornosti, obljubijo, da za naprej ne bodo več tako nagajivi. Skesanemu grešniku se rado odpusti, zato so dobro opravili v gradu in pri ministrstvu na Dunaju. A med tem, ko so oni tako pomilovalno vlogo igrali, je delal naš dr. Šušteršič. Tega se ne Tipajo tajiti, saj ga je deputacija ravno pri ministrstvu flobila, ko je priboril prvi priboljšek 30 kr. na dan. — Seve, ko bi hoteli na shodu kaj takega v spomin poklicati, bi nastal šunder in vrišč. Starejšim rudarjem je to neljub spomin, mlajši tega niso doživeli in voditelji bi klicali: Ni res! to je laž! itd. I11 vse bi po gledišču vpilo: laže, izdajalec je, ven z njim! — To je tudi en vzrok,. zakaj so rudarji raje godbo na trgu poslušali, kakor Čobala na shodu; šele ob 10. uri, ko je godba končala, je prišlo še kakih 100 ljudi na shod. Vedno trkanje ob prsi: mi smo vse do>-segli, nas vse se boji! marsikaterega odvrača od shodov, češ, saj vem da ni res. Zato ni tudi one železne možatosti in tistega vplivnega drznega nastopa, kakor se vedno priporoča. Delegat Filipič je rekel, da se pri direkciji ne upa sam v imenu rudarjev govoriti, naj se rajše glasuje, pa bode vedela direkcija za mnenje rudarjev.. A tako postopanje je hudo ožigosal Čobal. Pravi socialni demokrat se ob taki priliki vzravna pokoncu in brez premišljevanja odločno, tudi s povzdignjenim glasom pove: za mano je masa! Kar govorita jaz, to govori ljudstvo, slišite mene, veste že, kako meni delavstvo. Tako se nastopi! A Filipič"spozna resnico! Kako bom vedel za mnenje delavstva? 200 nas je v Idriji organiziranih, kje je pa drugih 1000? Seve, na ta razlog niso vedeli g. Čobal odgovoriti, zato so Angleže v zgled postavili. Tam je delavec strokovno organiziran, za vse drugo se nič ne meni, kaj mu mar politika, kaj vera! Kruh, dobra plača, to mu je vse in na tej podlagi se snidejo delavci ene vrste, pa so različnih narodnosti, in nasprotnega vero-izpovedanja. — Pozabili so pa Čobal tu pristaviti, da ravno na Angleškem ni socialne demokracije, ker se delavec briga le za svojo stroko in se vsakemu drugo prosto pusti. Hujskači se ne upajo vpiti, kako se delavcu slabo godi, kako pasje življenje da imajo, pa da ni ne nebes ne pekla, ne Boga ne hudiča. To ne spada v našo stroko, bi ga zavrnil angleški delavec. Glejmo le, kako si priborimo ugled in dobre plače, o večnosti pa bodo drugi govorili. Da bi bil inteligentni delavec podoben živali, katere po smrti več ni, tega mu ne boš dopovedal. Njegova zdrava pamet mu že pravi, da je skoraj nemogoče, da bi tovariša, ki je umrl, nikoli več ne videl, ali svojega otroka, za katerega se toliko trudi in mu v nežni mladosti umrje, nikoli več ne srečal. Do takih naukov ni dostopen angleški delavec, ker on se le za svojo stroko briga, druge stroke pa prepusti onim, ki so v svoji stroki poučeni. Tam ni mogoče takih pogrebov, kakor beremo pri rdečih sodrugih, da se od tovariša v grobu poslove: nikoli več se ne vidimo! Preden bo šel na limance angleški delavec takim govornikom, kakor so Čohal ali Kristan, bo prej vprašal, ali je pa ta-le govornik res toliko študiral, da hoče o vseh strokah govoriti? Je-li res tak veleum, da je povsod podkovan? Zato na Angleškem ni socialne demokracije, ker je delavec prepameten. — To je pa Čobal pozabil pristaviti. Druga nesreča se pri shodu ni zgodila. KAJ MORA VEDETI VSAK RAZSODEN, PAMETEN IN ZA SVOJ STAN VNET DELAVEC. 1. Da obstoji v Ljubljani za vse slovanske delavce v avstrijskih kronovi-nah strokovno društvo: »Jugoslovanska Strokovna Zveza«. 2. Da ima ta zveza pravico ustanavljati po vseh avstrijskih kronovi-nah plačilnice in skupine. 3. Da je vsak delavec dolžan sebi, svoji družini in celemu delavskemu stanu, da se organizira. 4. Da je »Jugoslovanska Strokovna Zveza« najboljša organizacija, ker stoji na kršč.-socialnem temelju. 5. Ako še ni, da se takoj organizira s pristopom k »Jugoslovanski Strokovni Zvezi«. 6. Da pridno agitira pri delavcih za to organizacijo. 7. Da naroči, plača, bere in razširja edini frakarstva prost slovenski delavski list »Našo Moč«, ki stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K in za četrt leta 1 K in se naroči lahko vsak dan. Misli, pojdi, stori! Socialni boj. Letošnje leto se je na Dunaju ustanovila pod imenom: »Varstena zveza, zveze avstrijskih industrij cev«, ki ima namen boja proti delavskim strokam. S to zvezo so si kapitalistični industrij-ci ustanovili medsebojno podporno društvo, ki daje v slučaju stavke denarne podpore svojim članom, ki so stavki prizadeti. Član te zveze more biti le oni industrijec, ki je član »Zveze avstrijskih industrij cev«. Izredni člani pa morajo postati tudi taki delodajalci, ki niso v »Bundu«, katerih sprejem je sklenilo predstojništvo v sporazumu z »Bundom« z dvetretjin-sko večino glasov. Vsak član plača letno članarino in sta se zato .ustanovili dve vplačilni članarinski skupini. V I. skupini znaša članarina po izjavi in volji člana v skupini I. b 1 K ali pa 3 krone, v skupini I. b za 1000 K letne vsote plač delavcev, ki jo ima podjetnik naznanjeno pri zavarovalnici proti nezgodam. V II. skupini pa plača članarine v znesku pol odstotka obratnih stroškov zadnjega leta, sicer se pa glede članarine v tej skupini pogodi član z društvom lahko, tudi za drugi način vplačevanja. Ako člani I. skupine zahtevajo tudi odškodnino, ako bi stavkali delavci na domu (Heimarbeiter), tedaj, sklenejo o članarini in odškodnini slučajno posebni dogovor. Vpisnine plača vsak član, kolikor znaša članarina prvega pol leta. Vsak član je opravičen, ako je bil 180 dni' član in je redno prispeval članarino, prositi za podporo, ako je nastal v podjetju štrajk; tožiti za podporo nima pravice. , , Odškodnina v skupini I. b more znašati za vsak delovni dan stavke za osebo največ 25, v skupini I. b pa 50 odstotkov povprečnega dnevnega zaslužka vseh nezgodnemu zavarovanju podvrženih delavcev. V skupini II. pa se izplača odškodnina po prispevkih. Cela (najvišja) odškodnina 25, oziroma 50 odstotkov se more le tedaj dovoliti, ako število stavkujočih delavcev ne znaša v enem podjetju nad 500. Za višje število stavkujočih se določi podpora po naslednjih določilih povprečnega dnevnega zaslužka, in sicer od: v skupini la Ib BOI do 1000 t 12-5 o/0 25-0 »/<,. 1001 ,,'1500 . . . ... . 10-0 o/o 20-0 o/„ 1501 „ 2000 stavkujočih od 7,5o/(j 9.0ov 2001 „ 4000 0SeC,e 5-0 o/o 7-0o,Q nad 4000 I 2-5 oju Prošnja za podporo se ima od strani člana vložiti v teku štirih tednov, ko je nastala stavka. Navesti je vzroke stavke in drugih potrebnih pojasnil. Na zahtevo vodstva pošilja član poročila o razvoju stavke. Predstojništvo sklepa o prošnjah v teku štirih, tednov, proti sklepom pred-stojništva je dopusten ugovor na odbor v teku 14- dni. V slučajih dalje časa trajajočih stavk se za prvih osem dni ne izplača nikaka podpora. Vodstvo zveze obstoji iz sedem odbornikov iz 15 do 25 članov. Te vrste organizacije naj bi si delavstvo dobro ogledalo in tudi ono skrbelo, da bi imelo v časih stavkar-skih bojev pripravljeno potrebno množino »pulfra«. Skrb za brezposelno delavstvo na Francoskem. Vprašanje, kako omejiti brezposelnost in kako pomagati brezposelnim ljudem je že stari predmet razmišljanja socialnih politikov. Rešitev tega vprašanja ni lahka in zato se skuša v posameznih državah rešiti različno. Angleška ima zavarovanje za slučaje brezposelnosti. Na Francoskem pa vlada in občine skrbe za delo in zaslužek brezposelnim. Na podlagi odloka z dne 26. novembra leta 1900. morajo prefekti vsako leto poročati trgovinskemu ministrstvu,, kaj so v njih departementih (okrožjih) storile občine v obrambo brezposelnosti. Po poročilih za leto 1911 je vpro-zorilo' 549 (1910 :533) občin v 54 (64) okrožjih zasilna dela. 549 občin je poročalo o vsotah, ki so se porabile v ta namen, in sicer se je izdalo skupno 1,003 597 frankov, od katerih pripade na izplačane mezde 960.538 frankov. Število pri zasilnih delih zaposlenih brezposelnih ljudi je znašalo v 538 občinah 23.993 (med temi 66 žensk). V 470 občinah so bili brezposelni zaposleni 325.196 dni. Popolne podatke o zasilnih delih je podalo 468 občin, ki so imel«? zaposlenih 20.801 delavca (brezposelnih) skozi 320.980 dni in so porabile za to 845.953 frankov. Povprečna doba zasilnih del je trajala v 461 občinah: 1 do 10 dni V 144 občinah (31-3 o/0) 11 „ 20 11 11 142 11 (308 oo) 21 „ 30 » 11 73 K (15-8 °/o) 31 „ 40 11 11 41 11 (8-9 o o) 41 „ 50 11 11 24 11 (5-2 o/0) 51 „ 100 11 11 29 11 (6-3 o/0> nad 100 11 11 8 11 (1-7 °/o) Povprečni celotni zaslužek enega brezposelnega, zračunjen za 531 občin je znašal: O O frankov v 21 občinah (4-0 o,0) nad 10 „ 20 11 „ 81 11 (15*3 o/o) „ 20 „ 30 11 „ 75 11 (14-1 o/o) „ 30 „ 40 11 „ 78 11 (14-7 o/„) „ 40 „ 50 11 „ 66 11 (12-4o 0) „ 50 „ 60 11 „ 40 11 (7-5 o/o) „ 60 „ 100 11 „ 90 11 (17-0 o/„) „ 100 „ 200 11 „ 56 (10-5 0, o) 11 200 11 „ 24 11 (4-5 o/0) Povprečna dnevna mezda za 473 občin je pa znašala: do 1 00 frank V 3 občinah (0-6 o/o) nad 1-00 » 1-50 11 J) 34 11 ('•2 »/o) 11 1-50 11 2-00 11 11 131 11 (27-7 o/0) 11 2-00 11 2-50 11 11 172 11 (36-4 o/o) 11 2-50 11 3-00 11 11 76 11 (16-1 o/o) 11 3-00 11 3-50 11 11 16 11 (3-4 o/0) » 3 50 11 4-00 11 11 19 11 (40 o/0) nad 11 4-00 11 11 22 11 (4-6 o/0) Zasilna dela so se vršila največ na deželi, in sicer: Vzdrževanje cest, dobava, prevažanje in drobljenje kamna, trebljenje jarkov, sekanje in žaganje dreves in zemelj sak dela; v mestih: Vzdrževanje in snaženje cest, trgov, šetališč in javnih vrtov, popravljanje nabrežij in kanalov, razna zemeljska dela, vzdrževanje pokopališč, šolska dela itd. V nekaterih občinah so vršili tudi dela na javnih poslopjih, prevažali gnoj in ga spravljali na kupe; dalje so nakladali in razkladali drva in smolo, izvrševali zidarska in mizarska dela za vzdrževanje šolske oprave; dalje so bili zaposleni pri plinu in vodovodih, pri napravi zidov, pri podiranju; sadili so sadna drevesa in obirali gosence, zbirali in povezovali dračje, izvrševali priprave za veselice, prirejali vojaške tabore itd. 314 občin je 'navedlo tudi poklic pri nasilnih delih zaposlenih brezposelni! o. seb. V 247 občinah so bili izključno poljedelski delavci ali dninarji, v drugih 67 občinah pa po večini težaki, zemeljski delavci in zidarji. Iz teh podatkov se razvidi, kako lahko bi se tudi pri nas uvedla pomoč za brezposelne ljudi. Potrebnih del je vedno dosti in posebno na deželi, kjer primanjkuje delavcev, bi marsikdo začasno dobil zaslužek in preskrbo. > Glasnik Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze. ROMANJE TOEAČNEGA DELAVSTVA NA RREZJE IN RLED. Povodom Konstantinovega jubileja je sklenil odbor »Podpornega društva«,, da priredi v nedeljo dne 21. septembra 1913 romanje na Brezje k Materi božji in na Bled. V ta namen smo naročili poseben vlak, ki bo odpeljal iz Ljubljane državni kolodvor (Spodnja šiška) 21. septembra ob 5. uri zjutraj. Vlak se ustavi ob 5. uri 8 minut v Viž-marjah, da lahko vstopijo vanj tudi naši tovariši in tovarišice, ki stanujejo v Št. Vidu in okolici. Na Otoče se pripeljemo ob 5. uri 54 minut. Sv. mašo s cerkveno propovedjo bomo imeli v cerkvi Marije Čudodelnice ob 7. uri zjutraj. Po cerkvenem opravilu kratek oddih, nakar se podamo na Bled. Podrobno glede na romanje na Bled naznanijo delavstvu zaupnice. V cerkvi na blejskem otoku bodo pete litanije ob 3. uri popoldne. Vlak odhaja s postaje Lesce nazaj v Ljubljano ob 6. uri 45 minut zvečer, z Otoč ob 6. uri 58 minut; v Vižmarje se pripelje ob 7. uri 50 minut, v Ljubljano na državni kolodvor se pripeljemo ob 8. uri 5 minut zvečer. Cena za posebni vlak znaša 2 K 30 vin. (1 goldinar 15 krajcarjev). Pričakujemo obilne udeležbe ob romanju dne 21. septembra na Brezje in na Bled! XXX Vprašanje jutranjega gorenjskega vlaka in tobačno delavstvo. Kakor smo poročali, se je organizacija J. S. Z. in tobačnega delavstva obrnila na oblasti in na naše poslance, da bi se izposlovalo, da bi jutranji gorenjski vlak prihajal v Ljubljano tak čas, da bi delavstvo, ki stanuje ob gorenjski progi,, se tudi zjutraj lahko vozilo v Ljubljano na delo, ker tega s sedanjim vlakom ne more. Gospod komerčni svetnik državni in deželni poslanec Fr. Povše je posredoval v tej zadevi pri ravnateljstvu državnih železnic v Trstu, ki je odgovorilo tako-le gospodu poslancu: Der k. k. Staatsbahndirektor, Triest. T r i e s t, am 4. August 1913. Euer Hochvvohlgeboren! Auf Ihr geschatztes Schreiben vom 24. v. M. erlaube ich mir riicksichtlich def von der Arbeiterschaft der Laiba-clier Tabakfabrik angestrebten Friih-erlegung des Zuges 1721 (Ankunft Laibach 7 Uhr 25 Min. vorhiittags) mit-zuteilen, dah diesem dermalen nicht willfahrt werden kanu, da Zug 1721 in Afiling einen knappen Anschlufi an den Tauernschnellzug 705: liat und boi einer Friiherlegung des Zuges 1721 dieser wichtige Anschlufi verloren gienge. Ich werde mich' gewifi dem VVunsche der Arbeiterschaft bei .giin-stigerer Gelegenheit erinnern. A. Garamboš m. p. Slovensko: Ravnatelj c. kr. državnih železnic, Trst. T r s t, 4. avgusta 1913. Vaše blagorodje! Na Vaše cenjeno pismo z dne 24. m. m. si dovoljujem glede na prošnjo ljubljanskega tobačnega* delavstva o preložitvi jutranjega vlaka 1721 (Dohod v Ljubljano ob 7. uri 25 minut) obvestiti, da se za zdaj tej prošnji ne more ugoditi, ker ima vlak 1421 na Jesenicah zvezo z malim prekinom na turski brzovlak 705 in bi se ta važna zveza ne dosegla, če bi ta vlak prej vozil. Gotovo se bom pa spomnil ob ugodni priliki želje tobačnega delavstva. A. Garamboš 1. r. Mi smo dobro znali, ko smo pričeli akcijo za delavstvu ugodno zvezo zjutraj ob gorenjski progi, da' se taka prošnja ne more takoj izvesti. A že z dosedanjim uspehom smo zadovoljni, ker nam je ravnatelj državne železnice v Trstu obljubil;, da na našo prošnjo ne bo pozabil. Vsekakor bi bilo le v korist tako železniške uprave kakor tudi delavstva, da bi se uvedel primeren vlak na gorenjski progi, ki bi o kolu tri četrt na 7. uro v Ljubljano dohajal. Saj bi lahko vozil le ob delavnikih, morebiti od postaje Loka ali Kranja, in četudi samo- od Medvod. Železnici bi se izplačal, ker pride veliko delavstva, ki stanuje v šentvidskem, tacenjskem in medvoškem županstvu, v poštev. Prizadeto ni samo tobačno delavstvo, tudi drugo delavstvo bi se vozilo z njim. Ker bi ta vlak pred vsem moral ustreči koristim krajevnega prebivalstva, bi niti ne bilo potrebno, da bi moral v Ljubljano, južni kolodvor, marveč bi zadoščalo, da vozi le do državnega kolodvora in bi tako ne bilo treba plačati upravi južno železnico raznih pristojbin. Akcijo za ta vlak hočemo nadaljevati, ker korist delavstva res zahteva, da se ta vlak uvede. Premeščenja v tvornicah. Sedanji preobrat v tobačnih tvornicah, ko uvajajo nove stroje in zato delavstvo premeščajo, povzroča, da se delavstvo večkrat, kot je to bilo prej običajno, premešča od enega k drugemu delu. Vsaka premestitev je že sama po sebi nekaj hudega, osobito za delavko. To ve le tisti, ki pozna dušo delavke. Revica se privadi svojih sotovarišic, se sicer včasih z njimi sporeče, a vzljubi jih, privadi se tudi kotičku, kjer dela. Vsaka premestitev se ji zato že huda zdi in jo hudo čuti. Na srce in na čuvstva delavke se pa današnja doba ne ozira. Kakor zasebniki, tako tudi erar gleda le na to, da žanje iz svojih navodobnih suženj kar največ mogoče dobička. Zahteva se, vedno več delajte in kadar premeščajo na boljša mesta, ti pa gledajo nekateri, osobito znani Valjavec, mož, ki naj bi bil lepo tih in miren, da pridejo na boljša mesta take, ki jim k obrazu stoje. To ni prav in ni. Odločno zahtevamo in vljudno prosimo ravnateljstvo ljubljanske tobačne tvornice, da glej na to, da se ob premestitvah postopalo strogo tako, kakor je to predpisano. Čisto nič bi ne škodilo, če bi vse podrejene činitelje krajno ravnateljstvo energično pozvalo, da naj se predpisi spoštujejo in da naj se že tiste protekcije končajo, ki vzbujajo le slabo kri in ki delavstvo upravičeno razburjajo. Pravnik. Važni sklepi in razsodbe obrtnih sodišč, katere bi moral vsak delavec poznati. 1. Kolektivna pogodba med delavci in delodajalci ni obvezna v tem, da bi se med posameznimi delavci in delodajalci ne mogle sklepati zasebne pogodbe .(Razsodba obrtnega sodišča na Dunaju dne 17. maja 1912, Gr. • IV., 791/12.) Tožitelj, ki je zahteval plačo po kolektivni pogodbi, je propadel, ker je podpisal samostojno pogodbo z manjšo plačo. — 2. Delavec, ki se prostovoljno zadovolji z nižjo plačo, kakor je določena v kolektivni (skupni) pogodbi, ne more pozneje za nazaj zahtevati doplačila, oziroma višje plače. (Odlok obrtnega sodišča na Dunaj« z dne 26. junija 1912, Cr. I., 562/12.) — 3. Delavec, ki nima pogodbe glede odpovedi in mu delodajalec odpove na kratki lok, ima pravico do zakonitega odpovednega časa, ako je to zahteval pred pretekom danega odpovednega roka. (Odlok obrtnega sodišča na Dunaju z dne 23. februarja 1012, Cr. 111., * 379/12.) Torej kdor nima liobene pogodbe zaradi medsebojne odpovedi dela, velja zakonita odpovedna doba, ako se odpovedani pravočasno protivi krajši odpovedi. — ,4. V slučaju izključenja odpovedane dobe iz pogodbe je odpustitev iz dela brez odpovedi dopustna tudi v slučaju delavčeve bolezni. (Obrt. sod. na Dunaju 28. marca 1912, Cr. VI., 775/12.) Ako se torej delavec in delodajalec pogodita, da si dasta kadarkoli brez odpovedi slovo, sme delodajalec delavca odsloviti iz dela, četudi bi zbolel. Seveda velja za delavca ista pravica nasproti delodajalcu. — 5. Uslužbenec, ki je delal čez navadni delavni čas ih ob vsakokratnem izplačilu plače ni zahteval zato posebne odškodnine, ni pozneje v to opravičen. (Obrt. sod. na Dunaju 21. maja 1912, Cr. VII., 490/12.) Tožbi nekega knjigovodje za posebno plačilo 150 polur v celoti 42 Iv, se ni ugodilo, in sicer zaradi tega, ker tožnik preje pri izplačilu za čezurno delo nikdar ni zahteval odškodnine. Sodišče je mnenja, da je bil s tem tedaj zadovoljen. Torej pozor, kdor čezurno dela in za to ne zahteva takoj odškodnine! Dolžnost odškodnine po § 80. g., odstavek 2. obrtnega reda^ ne zapopada Škode, ki jo trpi pomožni delavec vsled tega, ker se ne more sklicevati na spričevala izgubljene delavske knjižice. (Odlok obrtnega sod. v Brnu z dne 5. jan. 1912, Cr. I., 1/12.) Neki delodajalec ni mogel izročiti iz dela izstopivšemu delavcu njegove delavske knjiižce, ker se je izgubila. Izročil mu je spričevalo o njegovem službovanju. Tvrdka se je zavezala preskrbeti drugo knjižico in posebna spričevala namesto izgubljenih. Obljubljeno novo knjižico je tvrdka vročila delavcu tri dni po odpustu iz dela. Toda dotični delavec se je z ozirom na manj-. kanje spričeval in dobre delavske knjižice obrnil na obrtno sodišče in je zahteval odškodnino 80 kron za dobo 18 dni. Sodišče mu je priznalo za pet dni po 5 kron, to je 25 kron. Sodišče se je postavilo na stališče, da zahteva po odškodnini, v kolikor se naslanja na izpričevala v izgubljeni knjižici, § 80. g obrtnega reda, ni utemeljena. Kako mažejo kapitalisti državnike. Da ne bo potrebno drž. pravdniku tega članka čitati, kar naprej povemo, da to, kar ■opisujemo, se ni zgodilo v Avstro-Ogrski, marveč v Ameriki. Nanesla bo pa že tudi prilika, da se po-pečamo tudi s škandali v naši državi in zakaj ne gre delavska, stvar v državnem zboru kljub splošni in enaki volilni pravici tako naprej, kakor bi morala iti. Neki polkovnik Mulliall je odkril velikansko sleparijo amerikanskih denarnih mogotcev. Mulliall te sleparije dobro pozna, ker je bil celib deset let sijajno plačani zaupnik združenih amerikanskih denarnih mogotcev. Mulliall je pa zdaj prodal kupčijske tajnosti svojih prejšnjih gospodarjev dvema velikima listoma, ki zdaj ta odkritja objavljata. Mulliall je priložil svojim odkritjem 20.000 pisem, brzojavk, uradnih poročil. Vse to ima v rokah new-yorški »World«, ki je že obljubil, da jih izroči odseku ameriškega državnega zbora. Več let sem je že javna tajnost v Ameriki, da se agentje zveze tvorničar-jev sučejo okoli vseh merodajnih ameriških oseb, da preprečujejo vsako po-stavodajo, ki bi delavstvu koristila. Poslanec Watson, republikanec, je dobival za svojo agitacijo fabrikantom v korist in delavcem v škodo vsak teden 350 dolarjev in je to s pobotnicami potrjeval. Prejšnji predsednik Taft je bil tudi zelo dostopen dolarjem fabrikantov. Vsak mesec se je dvakrat tajno shajal z voditelji zveze fabrikantov. Vselej je šlo za to, da so se preprečevale postave v korist delavstvu in da so se izdajali fabrikantom ugodni odloki. Taft je za protiuslugo zahteval dolarje za volilni sklad! Zveza fabrikantov je veliko poslancev kar naravnost podkupila, da so za njo delali. Mulhall navaja njih imena. Celo sluge v zbornici so fabrikantje podkupovali. Prvi sluga je dobival mesečno po 50 dolarjev. »World« objavlja fotografije pobotnic, s katerimi je potrdil, da je dobil po 50 dolarjev za »usluge« fabrikantom. Okno v svet. 35 delavcev je povozil vlak pri Hoggiju v Italiji. Nazadovanje rojstev na Pruskem. V Prusiji je število rojstev leta 1912. nazadovalo za 5224 oseb. Ali prično Prusi slediti francoski nenravnosti in popačenosti? Angleška strokovna društva (Tra-de Unions) so štela koncem zadnjega Zvezinega leta 158 zvez z 874.271 člani. Dohodki so znašali 78.767 funtov šter-liingov = 1,890.000 kron, izdatki 96.939 funtov šterlingov = ,2,326.000 kron^ »Domovje moje«. Po uradnih izkazih' se je izselilo od leta 1876. do leta 1910. iz AvstroOgrske v Ameriko 1 milijon 845.382 ljudi. Leta 1911. je pa še iskalo 602.000 avstrijskih delavcev kruha izven preljube domovine. Prva šolska ravnateljica na Nemškem. Za ravnateljico na katoliški dekliški ljudski šoli v Dtisseldorfu je bila nedavno imenovana gdčna S. Bechem. Pristopajte k Jugoslovan. Strokovni Zvezi! Koroško; CELOVEC! Koroško1 Edino slovensko narodno podjete! Hotel TRHBESIHGER v Celovca Velikovška cesta št. 5. Podpisana voditeljica »Hotela Trabe-singer« se vljudno priporoča vsem velecenjenim slovenskim in slovanskim gostom, ki prenočujejo ali več časa ostanejo v Celovcu. V hotelu se dobe lepe, snažne sobe po primerni ceni; nudi se izborna kuhinja in zajamčeno pristna in dobra vina iz slovenskih goric. Na razpolago je tudi kegljišče poleg senčnatega vrta. V hotelu Trabesinger dobite vsak dan, posebno pa v sredah, prijetno slovensko družbo. Slovenci, ustavljajte se samo v edino slovenski narodni gostilni »Hotel Trabesin- ger« v Celovcu, kjer boste vedno dobro po- streženi. Za mnogobrojen obisk se priporoča voditeljica hotela Leon Alojzija. ZG N IT fi II Tovarne za asbestškrill ZENIT" družba z om. zav. iftor. Žlltnberk dobavljajo najboljši in najcenejši krouski materifal ^Zastopnik: ZAJEC & HORN, Ljubljana, Dunajska cesta 73 T 7/ \V~ 7/----—7/ SCT Solidno izdelane dežnike m solnčnike priporoča po najniiiih cenah L. Mikusch. MsKKEfc -7/—nk—7/—'s—7/:~\^-yz___ SJogata zaloga ženskih rožnih del in zraven spadajočih potrebščin. 5 trs F Mprffll UUBLJHNH 1 . IHCI Jlll Mestni trg 18. Trgovina z modnim in drobnim blagom. Velika lzber vezenin, čipk, rokavlo, nogavio, otroške obleke in perila, pasov, predpasnikov, žepnih roboev, ovratnikov, zavratnlo, volne, bombaža, su-kanoa itd. {fredtiskanje in vezenj« monogramov in vsakovrstnih drugih risb. Pozor, slovenska delavska druitva! Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni trgovini Janko Česnik (Pri Celnlkul LJUBLJHIIH Lingarjeva ulica - Stritarjeva ulica v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila. |[51| Postrežba poštena in zanesljiva. 9 3 n n £. S D N m i 7IRFDTimm H# ul UL lil, Prešernova ulica 9> priporoča svojo veliko zalogo čevljev do-:: malega Izdelka :: S. Izdajatelj in odgovorni |urednik Miha Moškerc Tisk Katoliške Tiskarne. 'oooooooooooooooooooooo kot 'tovarniško znamko pnporočujpmo Pr'^a^ / kot priznano JM il/Ji/MJSJ/ zg kavo, st ugsr, nsss./ ior — 132 — nanaša na poglavitno stvar ali na bistveno kakovost tega, kar se je nameravalo ali izreklo, tedaj ne nastane za premoteno osebo nobena obveznost (§ 871. obč. drž. zak.). 3. K bistvenim lastnostim veljavne pogodbe spajda slednjič možnost , to storiti, kar se je pogodilo. Kar se ne^ more storiti, to je takorekoč nemogoče in nedovoljeno, ne more biti predmet veljavne pogodbe. Obrtniku je pripuščeno, da se na kak način prepriča o strokovni sposobnosti pomožnega delavca. V Druge določbe glede pogodbe o plači obsega občni državljanski zakonik v §§ 1151.—1163. Kot najvažnejše omenimo naslednje določbe. Ako naroči kdo kako delo ali kak izdelek, tedaj se misli, da je privolil tudi primerno plačilo. Ako plačilo ni določeno niti v pogodbi niti po zakonu, določi ga sodnik (§ 1152..). — Pri bistvenih pogreških;, vsled katerih je izdelek neraben, ali ki naisprbtujejo izrecnemu pogoju, ima noročnik pravico, odstopiti od pogodbe. «Ako tega noče storiti, ali ako niso pogreški niti bistveni niti proti izrecnemu pogoju, tedaj sme zahtevati ali izboljšanje ali primerno odškodovanje, in v ta namen .sme obdržati primeren del plačila (§ 1153.). — Ako naročenec po svoji krivdi ne izpolni obljube v pogojenem č,asu, tedaj naročnik ni več dolžan sprejeti naročeno stvar; tudi more (naročnik) zahtevati povračilo škode, ki je iz tega nastala (§ 1154.). — Tudi za opravila in dela, ki se niso dovršila, pristoji na-ročencu primerna odškodnina, ako je bil pripravljen delof izvršiti, pa ga je naročnik po krivdi ali po naključku, ki se je pripetil v njegovi osebi, ovrl ali sploh prikrajšal z izgubo časa (§ 1155.). — Praviloma pristoja plačilo po dovršenem delu. Ako se pa delo vrši v gotovih časovnih oddelkih, ali ako so z njo zvezani stroški, katerih naročenec ni prevzel, tedaj ima le-ta (naročenec) pravico, zahtevati del plačila, ki je primerno opravilu ali izdelku, in nadomestek za stroške, še preden je izdelek dovršen ali delo popolnoma dokončano (§ 1156.). — Delavci, ki so bili naročeni za določen čas ali do do-vršitve kakega izdelka, ne smejo brez zakonitega vzroka niti dela pppustiti, niti biti odpuščeni, preden je potekel čas, in preden se je dovršil izdelek. Ako se delo pretrga, odgovorna je vsaka stranka za svojo krivdo, toda nobena ne za naključek (§ 1160.). § 73. Pomožni delavci. S pomožnimi delavci se v tem zakonu umejo vsi delavci, kateri imajo pri obrtnih podjetjih praviloma opravilo, brez razločka starosti in spola, in to: — 129 — Ako pade semenj na nedeljo ali praznik, vršiti se ima v naslednjem delavniku, V slučaju, da bi se nameravalo semenj preložiti na kak drug čas, treba je dobiti za to dovoljenje podelitvenega oblastva, in preložitev naj se primerno razglasi. (Dvorni dekret z dne 22. aprila 1782 in 29. maja 1807.) § 71. Podelitev semanje pravice. Posebni predpisi določajo, kako občine dosegajo pravico, imeti semnje, in na kaj se je ozirati pri takih dovolitvah. Obstoječim pravicam imeti semnje se je moči odreči samo s privoljenjem oblastva, ki daje dovoljenje; to pa mora poprej zaslišati za obrte dotičnega kraja obstoječe zadruge. Pravico za letne sem,nje podeljuje občinam politično deželno oblastva. (Min. naredba, 19. jan. 1853, drž. zak. št. 10.) — Dovoljenje za tedenske semnje (trge) in za preložitev tržnega dne pri tedenskih semnjih daje politično oblastvo prve stopnje, kar se pa mora naznaniti trgovinskemu ministrstvu potom političnega oblastva. (Drž. min. ukaz, 18. marca 1886, št. 1452.) Kadar se podeljuje pravica za semenj, zlasti za tedenski semenj, naj se povprašajo tudi tisti naj bližji kraji, ki že imajo (tako pravico, če imajo proti ustanovitvi novega semnja kake ugovore j kajti semnji naj se porazdele tako, da ne bodo ovirali drug drugega; tudi naj ne imata dva sosednja semanjska kraja istega dne semenj. (Najvišji ukaz z dne 4. novembra 1788.) VI. Poglavje. OBRTNO POMOŽNO OSEBJE. 1. Splošna ddločila. § 72. Razmere med samostojnimi obrtniki in njih pomožnimi delavci se v mejah, potegnjenih z zakoni, ustanove s svobodnim dogovorom. Če ni dogovora, razločajo najprej za to izdani posebni predpisi, potem pa obči meščanski zakonik. Pravno razmerje med delodajalcem in delojemalcem nastane vsled svobodne pogodbe. V prvi vrsti je torej za presojanje pravic in dolžnosti obeh strank merodajno to. kar sta se dogovorili, seveda pod pogojem, da dogovor ne nasprotuje zakonitim določbam. Šele ako bi kakšna bistvena točka o pravnem razmerju ne bila vsprejeta Gričar t Mejne Ljubljana, Piešernovanllca 9 priporočata svojo največjo zalogo izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke. Novosti v konfekciji za dame. Sladnl tal-zaitrk! Vrli 50% prihranka in okusen zajtrk, lužlnal dose-lin ! žejo oni, ki namesto kave, čaja, kakao, sladne kave, pijejo ■ladnl čaj. Ako se ga uporablja pri dojenčkih namesto moke za otroke, so otroške bolezni manj nevarne. — Je za polovico cenejši. Dr. pl. Trnkoczyjev sladni čaj ima ime Sladin in MnXl ie vedno bolj priljubljen. Povsod '/< kg zavoj 60 vin. UlUL! Tudi pri trgovcih. Po pošti pošlje najmanj 5 zavojev lekarnar Trnk6czy v Ljubljani. Ta lekarnar je svojih osem otrok zredil s sladnim čajem. Glavne zaloge na Dunaju: le- 7iImiiIoI karne Trnk6czy: Schonbrunnerstrasse štev. 109, CDiaVJISI Josefstadterstrasse štev.iiB, Radetzkyplatz štev.i. V Oradcu: Sackstrasse štev. 4. Priporočljiv zlasti za one, ki se čutijo bolne, slabe. Za resničnost tega naznanila jamči 5 tukaj navedenih tvrdk Tmk6czyjevih, istotako ugodne sodbe zaupanja vrednih oseb. -.'JSTRO = Wmm I; (; 'il 'M/Mit. i1" Ifi1' f&SatniAti, ^Kateri toehjo -Aubrv. po.cimi in -mmtnmslfitHrpotovuttna/ sv obmrfe ^imon^Mnetete*. i/čblodvorske ,ulic*20. ^awii!r» (iypj»žneyatwh