.•ah* Ler i in pi-zate ieo-ino. na TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, Industrijo in obrt. Jj&roCnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za »/* leta 90 Din, za V« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se ▼ Ljubljani Urednlštvo in upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici St. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri poSt. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. — Telefon St. 30-69. ^eto XVI. V Ljubljani, v torek, dne 8. avgusta 1933. štev. 89. H sestanku zfoocnU _ ©e sestanejo v Zagrebu zastopniki %raj vseh zbornic v državi, da se skupno "ogovore, kaiko bi bilo mogoče najti pot i« _e teižke (in .že čisto nevzdržne situacija Naše zbornice so znane po svoji umer-toioati., prav tako pa- tudi po temeljitem kii ga vrše iza naše narodno gospodarstvo, vsled česar tudi iminenje vsake naše krnice nekaj velja. Tem več pa mora '®ljati mnenje, ki ga -skupno podajo vse •torniioe v državi, kajti vsako tako mnenje že tako prerešetano po vseh različnih vi-toi, da moremo reči, da gre takemu •tlenju r/.e veljava gospodarskega zakona. 6 so si zastopniki beograjske, zagrebške 111 ljubljanske zbornice v enem vprašanju Popolnoma edini, če pravijo, da se sme in "tore to vprašanje rešiti le na en način, po-etn je jasno za vsakogar, ki pravdamo mi-da drugačne rešitve sploh ni, da je d-l^1 biti ne more. Zato trdno pričakuje-|i-j . > da bodo odločujoči krogi tudi mnenje I ' armloe popolnoma upoštevali1 iin da vsaj P° lsaatan.ku zastopnikov v-seh zbornic ne 0 onega razočaranja, ki sledii Skoraj vsem jbgim sestankom gospodarskih organiza-Cll, da ®e namreč rescilucije in želje teh °fgani-zacij sicer poslušajo, da ipa vedno °staja vse pr.i starem. ®a niso bili in da niso gospodarski star 110vi v državi tako upoštevani, kakor bi mo-l>{di biti, je deloma tudi njih krivda. Vse Premalo -solidarnosti je bilo med njimi; in te -pnepcgo-sto se je pokazalo, da gospodarji -stanovi 'irz ene pokrajine niso pokazali '»volj razumevanja za potrebe gospcda-r-stanov iz druge pokrajine. Ta napaka f6 bora nehati, -ker zahteve gospodarskih rogov l>cdio res upoštevane le, kadar vsa-a<) zahtevo podpre avtoriteta združenih gospodarskih stanov -iz vse države. Ne sme -se v©$ dogajati, da bi lokalni interes zakril ^državni interes gospodarstva, ker bi ‘ta na ta način onemogočena -solidarnost ^dspcdarskih stanov. Današnji sestanek gornic povdarja to solidarnost in v tem tudi njegov veliki pomen, v tem pa je upanje, da bo današnji -sestanek le v°d k novim in skupnim akcijam vseh ”c*sPodarwkih stanov v državi. Vut^1 ^ te-m akcijam umora priti; in bo zato 1 Prišlo. Kajti te akcije morajo odpreti ta p klicanju našega gospodarskega sve-• bepraiv zakon čisto jasno zahteva, da skliče gospodarski svet, vendar še -nismo U-Cgli doživeti njegovega uresničenja. Toda n&še gospodarstvo ne mo-re -pogrešati gospodarskega -sveta iin če 'la ne zboruje, se **k>ra ustvariti njegovo nadomestilo. Nd pa ^t-jšega in popolnejšega nadomestila za t&spodarški svet, kakor so sestanki zastop-kov naših zbornic iz vse države. Kajti ti Za®t>opn!iikii so v polni meni kvalificirani, da kopajo -svoje gospodarstvo, ker uživajo Popolna zaupanje gospodarskih krogov. S vftIn> da so zastopane zbornice diz vse dr-•j&ve, j© ,pa podano tudi zadostno jamstvo, a bod-o vsi posebni interesi potisnjeni v Ozadje in da -more tudi vsa druga javnost, a zilasiti politična, v celoti sprejeti sklepe sestankov. Zato se more pričakovati, ^ se bi iz teh sestankov -zbornic polagoma Javila ugodna podlaga za sklicanje gospo-rskega -sveta. . V našem- narodu je -mnogo nagnen-ja za ^Jklizem, kar se 'kaže dostikrat tudi v jhv-življenju. Naj bo položaj še tako resen, bo odpamoč še -tako nujna, vendar ni JJkigo-če doseči, da bi se res kaj pomembne-" ukrenilo. Naravnost z orientalskim fata kloni se prepušča, da -najde čas odpomoč ^ Zdravilo. Za ta fatalizem gospodarski J’°8i nimajo smisla in ga ne smejo imeti. ®iti ta fatalizem je v današnjih razmeji že čisto negativizem, nii drugo ko usod-in karzniva brezbrižnost. Naloga da-»njega sestanka zbornic je tudi ta, da na-°l>i proti temu fatalizmu, da ne trpi, da ^ JPrePuš?a vse samo času, temveč da- ener-zahteva dejanj, ki -morejo ublažiti j/Jb^šnj-o krizo. Saj imamo vendar roke da delamo z njiimi, -možgane zato, da Uza in z njimi -mislimo in saj niso -naši- naravni zakladi zato tu, da ostanejo neuporabljeni. Pa tudii druga sredstva limam-o zato, da jih uiporabimo in zato je treba, da jih tudi začnemo uporabljati. Tisti, ki -vse prepuščajo razvoju, niso nikdar nič ustvarili, dobrotniki človeštva -so postali le onii, ki so se ravnali po -stari resnici, da -si človek sam ustvarja -svojo srečo. Tudi gospodarski krogi si morejo sami ustvarjati -svojo -srečo ,in -na današnjem- se- stanku zbornic si jo bodo pričeli ustvarjati. (Prepričani pa smo, da si jo -bodo tudi ustvarili, ker dovolj dobre volje je v njih, da ne zapadejo negativnemu fatalizmu, dovolj velika pa je tudi njih sposobnost, da izvedejo potrebna dejanja. Prepričani smo zato, da pomeni današnji -sestanek -v Zagrebu pričetek solidarne in enotne akcije vseh naših gospodarskih stanci v, da se prične izvajati v Jugoslaviji realna in -načrtna gospodarska politika. Skupen nastopt/seU Danes se sestanejo v Zagrebu zastopniki vseh zbornic v državi, da s skupnim nastopom najdejo izhod iz sedanje situacije Popoln polom londonske konference je dokazal, da -ne smemo pričakovati rešitve iz sedanje težke gospodarske situacije iz tujine, temveč .se moramo zanašati le na lastno delo in na lastno moč. Zlasti pa je (potrebno, da pogledamo vsem teža-vani odkrito v oči in da se ne -udaja-mo nobenim iluzijam. Ker že nismo tako srečni, da bi imeli gospodarski svet, ki bi bil -najbolj poklican, da -vodi v teh težkih časih našo -gospodarsko politiko, je treba, da pride do sodelovanja drugih naših gospodarskih organizacij, v prvi vrsti ‘naših zbornic. Na predlog zagrebške zbornice se zato -sestanejo danes v torek zastopniki vseh zbornic v državi, da najdejo pota za sodelovanje v vseh važnejših -vprašanjih. Že pred tem je bila dne 14. julija v Zagrebu informativna konferenca zastopnikov najvažnejših zagrebških gospodarskih organizacij in na tej konferenci' je bilo soglasno poudarjeno, da je -postal gospodarski položaj že nevzdržen iin da je treba takoj pod-vzeti energične in radikalne korake, da- se napravi konec -sedanjim težavam. Zlasti pa je bilo na tej konferenci poudarjeno, da se morajo gospodarski krogi iz vse države dogovoriti vsaj glede teh točk: 1. Obrestno mero je treba znižati! 2. Zakon o zaščiti kmeta je treba odpraviti ali ga vsaj temeljito revidirati! 3. Treba je ukreniti vse potrebno, da se poživi kreditno poslovanje v državi! ‘Današnje obresti za posojila so tako visoke, da jih gospodarstvo absolutno ne zmore več. -Potrebno- je zato, da se obrestna mera zniža, in sicer za vse dolgove. Treba pa je tudi gledati na to, da se z novimi posli ljudem omogoči, da bodo mogli plačevati svoje obveznosti. •Glede 2. točke se je na konferenci ugotovilo, -da je popolnoma nemogoče, da bi mogli prospevati trgovina, obrt in industrija, dokler trajajo -predpisi zakona o zaščiti kmeta. Konferenca je naglasila, da je -bilo s sedanjim eksperimentiranjem, kako izvesti razdolžitev kmeta, onemogočeno vsako kreditno poslovanje, od česar so največ trpeli kmetje sami. iGovori se nadalje, da se bo rok treh mesecev (čl. 12. uredbe z dne 4. jan. t. 1.), ki je bil že podaljšan z novo uredbo o poslovanju z dne 12. aprila, znova podaljšal. Posledica tega bi bila, da ne bi -moglo niti trgov-sko, industrijsko ali bančno podjetje tvegati nove kredite, ko pa obstoji možnost, da se dolžnik že drugi dan posluži uredbe o posredovanju. »Ju-goslovemski Lloyd«, ki piše o torkovem sestanku zbornic, pravi v svojem poročilu o neobhodni potrebi tega sestanka tudi tole: ».Pri takšnem -položaju je onemogočeno vsako nadaljnje kreditiranje, vsled česar je tudi čisto izključeno, da bi se zaupanje vrnilo. Likviditeta terjatev je prenehala in ■bank se že skoraj nihče ne poslužuje več. Davki se vedno strožje izterjujejo, a nekateri so se v zadnjem -času celo povišali. Pa če k -vsem tem težavam prištejemo še vse težave, s katerimi je zvezana nabava sirovim in deviz in če se oziramo še na druge ovire, potem je jasno, da mora pri takšnih razmerah priti do popolnega zastoja v gospodarstvu.« Da se ta zastoj prepreči, zato se sestanejo danes v Zagrebu zastopniki vseh zbornic. N-aime-n sestanka pa je tudi, da se manifestira popolna solidarnost vseh gospodarskih slojev v državi. Upamo, da bo pra-v zato imel današnji sestanek popoln uspeh in da se bodo na sestanku izrečene misli in predlogi upoštevali tudi od odločujočih krogov. Poenostavite davčno služfro fica/ec pcedfUeov, da manjši davUo^tacevaiec &e uzyuM\a evidenca a dcu/UiU Ugleden trgovec nam je poslal dopis, ki zasluži vse upoštevanje odločilnih krogov, ki pa na drugi strani kaže, da skoraj bolj ko davki sami, ogorčajo ljudi preveč komplicirani davčni predpisi. Davčna služba je postala že tako komplicirana, da se 1© -še davčni strokovnjak spozna v davkih. -Poleg tega pa se s temi predpisi nalaga davkoplačevalcu tako veliko delo, da bi -moral že skoraj vsak trgovec ali obrtnik imeti posebnega nastavljenca, da bi v redu izpolnjeval vse to, -kar zahtevajo davčni predpisi. (Pa -prepustimo besedo našemu dopisniku, ki pravi med drugim: Zopet smo dobili nov davek, banovinski bednostni fond. Ne razpravljal bi o tem davku, ne pisal bi o tej novi obremenitvi, če -bi se -stvar praktično uredila. Velike tvrdke, ki imajo in ki morejo plačevati svoje knjigovodje, konloriste in drugo pomožno osebje, bodo že opravile delo, ki ga zahteva novi davek. Drugače pa je to pri malih in srednjih trgovcih ter pri obrtnikih, ki morajo vse davčne napovedi in vse davčne zadeve izvrševati sami. Poleg imajo s priglasitvijo računov, plačevanjem raznih sitnosti s carino, poleg dela, ki ga v okrožne urade, predpisi zaradi kuluka za sebe in kuluka za nastavlje-nce, poleg dela, ki ga zahteva redno plačevanje prometnega in luslužbenskega davka, pride sedaj še novo delo v-sled bednostnega fonda. Tako pravi pravilnik, da pobirajo davščine iz § 1., 5. in 6. službodajalca in jih oddajajo pristojni upravi, ki nadzi, a pravilno odtegovanje in odvajanje. Pravilnik pravi dalje, da davščino na okoriščanje vodnih sil odmerja in pobira banska uprava, ki se pa sme pri tem posluževati organov finančne kontrole. Banska uprava, ki ima sama velik uradniški aparat dobi pomožne organe za pravilno vršitev davčne službe, trgovec in obrtnik pa morata vse opraviti sama. Ali ne bi bilo pravično, da tudi trgovec ne bi bil bolj obremenjen, kajti evidenčnost davkov je danes že nad vse težko delo. Zaito vprašujemo: ali se ne bi mogli vsi davki nekako centralizirati, da ne bi imet davkoplačevalec z davki toliko dela in skrbi? Dotičnemu, ki bi izdelal praktičen načrt za tak centraliziran davek, bi prav radi plačali posebno nagrado. Vse davščine so danes že- tako komplicirane, da bi -moral že vsak trgovec imeti posebnega davčnega -referenta -kot nastavljenca. če pa tega nima, mora trgovec po celodnevnem delu pozno v noč študirati razne paragrafe, dodatke, spremembe in pojasnila, ki pa so dostikrat tako nejasna, da si še strokovnjaki niso na jasnem. Menda ni človeka, ki ne bi razumel, da gre to -že na živce. Naj se nam trgovcem zato jasno pove, kje se bodo dobile potrebne tiskovine, kje bo treba plačevati novi davek, ali se plačuje v -znakih ali v gotovini, ali se plačuje obenem z uslužbenskim davkom ali posebej. Tudi v davčnih zadevah bi bil že čas, da doživimo praktične ukrepe, ki ne bodo zahtevali od davkoplačevalcev poleg denarja še zamudno in težko delo. Bojimo se, da tudi ta naša upravičena želja ne bo izpolnjena, ker je menda že zapisano, da se želje in zahteve trgovstva ne upoštevajo. Skoraj bi že morali misliti, 'da smo trgovci uvaževani samo še kot davkoplačevalci, a za naše interese se ne meni nihče. Kaj naj res bomo tako pesimistični? Poenostavite zato davčno službo in proč s prekomplicirani-mi davčnimi predpisi! Izvozniki zahtevajo izvozne kredite Odbor izvozniških udruženj je obiskal guvernerja Narodne banke -g. Bajlonija in mu razložil želje izvoznikov, da se za to izvozno sezono pomaga izvoznikom s krediti, brez katerih je popolnoma nemogoče, da bi se plasiral' naš izvozni višek. Odbor izvozniških združenj je nato obiskal1 še trgovinskega in finančnega ministra in ju naprosil, da vplivata na Narodno banko, da bo financirala letošnji izvoz. K-ako veliko pomanjkanje denarja vlada pri izvoznikih in trgovcih se vidi že pri prvih dovozih -nove pšenice, ker je cena pšenice padla že -v prvih dneh od 100 na 90 dinarjev. Že zaradi kmetovalca je zato treba pomagati izvoznikom s krediti. Češkoslovaška Narodna banka financira hmeljarje ‘Pogajanja za financiranje hmeljske žetve s cenenimii meničnimi krediti so bila te dni na Češkoslovaškem ugodno zaključena. Hmeljarji bodo dobili potem svojih kreditnih zadrug skoraj za polno vrednost njlih hmeljske -žetve od nemške ali češke agrarne -banke -menice, ki se bodo -mogle eskontirati prti Narodni banki. Ne gre tu za blagovne menice, temveč za menice za financiranje hmeljske kampanje. Ker se bodo te menice obrestovale le po 3*50%, kolikor znaša eskontna mera Češkoslovaške Narodne banke, bo financiranje -hmeljske žetve tako -poceni, da bo to tudi- ugodno vplivalo na ceno hmelja. Naši hmeljarji bi -potrebovali okoli 10 milijonov kreditov za financiranje hmeljske -žetve, a so debili -le pol m-ilijana. V tem je eden vzrokov, da ne more priti naš hmelj do one cene, ki jo ima hmelj na svetovnem trgu. Ali res ni mogoče, da hi tudi naša Narodna banka financirala hmelj-sko kampanjo ipo češkoslovaškem vzorcu? HMELJA BO PREMALO Predsednik Srednjeevropskega hmelj-iskega urada Ooniinck van Nayen je končal svoje potovanje po hmeiljskih deželah Evrope. Svetovno hmeljsko žetev v letošnjem letu ceni na 771.000 stotov, svetovno potrebo na -hmelju pa na 1,111.000 stotov. Letošnjo žetev pa ceni tako visoko 'le pod pogojem, da peronospora in vremenske nepri-like ne 'bodo najpnavile nove škode. V letnem -poročilu tvrdke Banth & Sin pa -se ceni svetovna -potreba na hmelju na 990.000 stotov. Na vsak način je gotovo, da letošnja žetev hmelja ne bo brila svetovne -potrebe. Zato se ni bati, da bi cene hmelja -padle. \Zeqi lesni konzutn na domačem tcgu V Avstriji pripravljajo celo vrsto ukrepov, da povečajo uporabo lesa na domačem trgu. Pridobivali bodo iz lesa razne kemične predmete, v večji meri ga uporabljali za kurivo in sploh skušali na vse načine dvigniti potrošnjo lesa na domačem trgu. In kar odkrito je treba povedati, da z ozirom na dejanske razmere na svetovnem lesnem trgu ni pričakovati, da bi lesni izvoz v kratkem oživel v starem obsegu in zato je treba najti nadomestilo tudi na domačem trgu. In če za. katere predmete, potem ga je za les^ahko najti. Predvsem je omeniti stanovanjske hiše. Toliko milijonov im milijonov se izda za higijeno, toda vsi ti izdatki ne bodo prinesli pravega dobička, če ljudje ne bodo dobro stanovali in če ne bodo imeli dovolj tečne hrane. Zdravo stanovanje in dobra hnana, v tem je še vedno najboljša higijema. Samo pogledati pa je potreba po predmestjih naših mest in vidi se, v kakšnih obupnih brlogih stanujejo ljudje. In navadno morajo za te brloge plačati še visoke najemnine. V novih hišah pa majhnih stanovanj navadno itak ni, če pa so, je najemnina tako draga, da je priprost človek kratkomalo ne zmore. Z lesenimi hišpmi pa bi se mogla v kratkem času priskrbeti ljudem zdrava in cenena stanovanja. Tudi pri zmerni najemnini bi se te hiše tudi amortizirale in obrestovale, da ne bi bil denar za lesene stanovanjske hiše zapravljen. Stalno se naglasa potreba velikih investicijskih del. Posebno se misli na zgraditev novih cest in drugih prometnih zvez. Pri teh delih bo treba misliti tudi na nastanitev delavstva, da ne bo plačal vsak delavec bivanje v komaj skupaj zbitih barakah z boleznijo. Najbolje in najbolj ekonomično bi zato bilo, da hi se izdelal tip zložljivih delavskih hiš in bi se te pričele takoj izdelovati, da bi bile hiše pripravljene, ko bi se investicijska dela pričela. Pregledati je nadalje seznam predmetov, ki jih uvažamo. Ta seznam bo pokazal, da moremo za milijon in milijon povečati potrošnjo lesa na domačem trgu, samo če je v nas prava volja. Videli bi, da uvažamo iz tujine predmete, ki bi jih mogli izdelovati iz domačega lesa v vsaki množini in najboljše kakovosti. Da je uvoz tak šalih predmetov v sedanjih časih samo grdo zapravljanje je jasno, a pri nas je menda že talko, da se smejo tudi najbolj očitne napake delati in ponavljati brez kazni. Narodna gospodarska nujnost je, da povečamo potrošnjo lesa na domačem trgu. Možnosti za to je dovolj, ne sine pa manjkati dobre volje. Bilo bi nad vse razveseljivo, če bi se lesne organizacije v ta namen združile in tudi same z močno propagando poskrbele, da bi se dvignil odjem lesa na domačem trgu. jfcf* uspeU tedna" Kljub krizi, kljub vsem težkim časom in kljub tudi nepojmljivi nenaklonjenosti, ki jo mora v toliki meri pretrpeti naša trdnjava ob severni meji — Maribor vendar napreduje. In napreduje, ker njegovi vodilni ljudje ne poznajo malodušja, ker vztrajajo in se bore, dokiler uspeha tudi ne dosežejo. Koliko je bito lani govorenja in kritiko wi-nja zaradi prireditve Mariborskega tedna, letos je to kritikovanje skoraj utihnilo-, ker je bil uspeh tedna preočiten. Razstave, ki so bile prirejene v okviru Mariborskega tedna, so pokazale, da more naša lepa obdravska prestolnica res nekaj pokazati, vse razstave pa so bile pni rejene tako, da se je vlidelo, da Mariborčani tudi znajo pokazati. Vse te številne razstave so zato po-ipoin uspeh im že samo zaradi njih bi bil Mariborski teden upravičen. Samo častiitati je Mariborčanom k vsem tem razstavam, vsem drugim pa kličemo: oglejte si te razstave, oglejte sli delo naše severne prestolnice, oglejte si naš lepi Maribor! Otvoritev »Mariborskega tedna«. V soboto dopoldne je bila .slovesna otvoritev »Mariborskega tedna«. Na razstavišču je pozdravili župan dr. Lipold vse goste, imenoma pa 'zastopnika vlade podbana. dr. Pirkmajerja, škofa dr. Tomažiča in vse druge zastopnike društev in organizacij. Namen »Mariborskega tedna« je predvsem ta, da napravimo iz Maribora širokoznaino in dobroobiskano tujsko prometno središče. 2e lanski »Mariborski teden« je dobro usjpel, letošnji pa bo gotovo še uspešnejši, ker 'so izkoriščene vse izkušnje lanskega »Mariborskega tedna«. Upa, da bodo letos •tudi tujci v večji meri ko lanii obiskali; »Mariborski teden«. 'Za županom je govoril podban dr. Pirkmajer, ki je orisal v daljšem govoru pomen im važnost »Mariborskega tedna« im častital Mariboru k uspeli prireditvi. Nato je proglasili »Mariborski teden« za otvorjen. Ko je izrekel svoje častitke in blagoslov še ma-rdboinsilci škof dr. Tomažič, je bila .poslana kralju liiskrena udarnostma brzojavka na Bled, 'gostje pa so si ogledali naito vse oddelke razstave. Sprehod po razstavi. Raznolika in (pestra je to razstava. Vsak njem oddelek dokazuje staro zgodovino mesta 'Maribora, .naše velike boje za slovenski Maribor um pa tudi veliko gospodarsko in kulturno delo, kii se vrSi v Mariboru. Takoj ob vhodu so razstavili kuncerejci. Nad 200 živalic je razstavljenih im vidi se, da je ta panoga našega malega gospodarstva zelo dobro razvita. Lepe dohodke dobivajo ljudje iz kumoereje. Sledi tujsko prometna razstava, ki je nameščena v išolskii telovadnici. V slikah in diapozitivih je prikazana vsa lepota Maribora in njegove divne okolice. Pohorje, naša spodnještajerska letovišča', naše divne planine, vse je tu prikazano na način, da se človeiku zbudi želja po obisku teh krajev. Posebno pozornost zbujajo krasno iz- delani modeli Mariborskega otoka, Fatle in Pahorja. Priključena je tej razstavi razstava kaktej in razstava mestne vrtnarije. V dveh sobah je razstava mariborske umetnosti. V prvi sobi so razstavljeni moderni umetniki: G vaje, Kos, Ji rak, Sirk in Kavčič, v drugi pa stari umetniku. Obe razstavi i napravita ipirav močen vtis. Enako lep' vtis napravi tudi razstava ročnih del, ki' jo je priredilo slovensko žensko društvo-. Poseben uspeh pa pomeni Lovska razstava, ki sledi vsem tem razstavami. Lovska ■razstava je tako krasno urejena, tako bogata na razstavljenih predmetih, da vzbuja občudovanje. Vse, kar je z lovom v zvezi, je zbrano na tej razstavil v talkšmi popolnosti, da se v celoti kaže vsa zanimivost in lepota lova. Pa tudi vsa pomembnost lova se vidi iz te razstave. Vse priznanje prirediteljem razstave, zlastii pa podružnici Slovenskega lovskega društva v Mariboru in njenemu predsedniku ravnatelju Pogačniku ter predsedniku razstavnega odbora rev. Stergarju. Prav tako pa so tudi nad vse zanimive vse ostale razstave. Mariibor dela in napreduje, to dokazujejo razstave »Mariborskega tedna« lin v tem je tudli največji dokaz uspešnosti »Mariborskega tedna«. Spored prireditev v »Mariborskem tednu« Sreda, dne 9. avgusta: ob pol 15. uri — kasaške, motociklistične in kolesarske dirke na Tezrnu; ob 20-30: Gledališka gala predstava Kreftovih »Celjskih grofov« na starodavnem Rotovškem trgu. Četrtek, dne 10. avgusta: ob 20-30 uri — Koncert pesmi in arij, poje najboljši jugoslovanski tenorist g. Mario Šimenc. Petek, dne 11. avgusta: ob 20-30 uri — Gledališka predstava Kreftovih »Celjskih grofov« na Rotovškem trgu. Sobota, dne 12. avgusta ob 15. uri — Lahko-atletsko prvenstvo Maribora na igrišču S. K. Raipid; ob 20. un'i — Večer narodnih pesmi na 'veseličnem prostoru; ob ‘20-30 uri — Nastop malih harmonikarjev I. S. S. K. Maribor — z istim sporedom kot na Bledu pred N j. kr. Vis. kraljevičem Andrejem; od 14. ure do mraka — Strelske tekme lvovskega društva im Streljačke družine na strelišču v Radvanju. Nedelja, dne 13. avgusta: od 8. do 1. ure in od 14. ure do mraka — Strelske tekme Lovskega društva na strelišču v Radvanju; ob 8'30 uri — Lahko-atletsko prvenstvo Maribora (igrišče Rapida); ob 15. uri — Velike kombinirane konjske, motociklistične in kolesarske dirke na dirkališču Tezno; ob 16. uri — Mednarodno propagandno skakanje na »Mariborskem otoku« (na startu najboljši skakači Avstrije in Jugoslavije) — Koncert; ob 2030 uri — Koncert pesmi in arij: Nastop mariborčanke Erike Druzovič. Ponedeljek, dne -14. avgusta: ob 16. uri — Koncert na otoku; ob 20-30 uri — Gledališka predstava Kreftovih »Celjskih grofov« na starodavnem Rotovškem trgu. Torek, dne 15. avgusta: od 14. do 24. ure — Velika veselica in beneška noč na Mariborskem otoku. PODATKI ZA NOVO JUGOSLOVANSKO-ITALIJANSKO TARIFO Trgovinako-industrijska zbornica v Zagrebu je prejela od Generalnega ravnateljstva carin sporočilo, da namerava železniška uprava vsled nove lokalne tarife izdati novo jugoslovansko-italijansko zvezno tarifo za prevažanje blaga. Da bi nova tarifa čim bolje odgovarjala sedanjim razmeram, želi Generalno ravnateljstvo, da ji interesenti sporoče svoje izkušnje z ozirom na sedanjo jugoslovansko-italijansko zvezno tarifo, ko tudi svoje predloge o novi tarifi. Na vsak način pa je potrebno, da se navedejo predmeti, ki naj bi na novo prišli v to tarifo. Interesenti naj sporoče svoje predloge in svoje izkušnje zbornici. ZNIŽANJE PREVOZNINE NA LES — NA POLJSKIH ŽELEZNICAH Nove znižame poljske železniške tarife so stopile dne 10. t. m. v veljavo. Nova tarifa je znižana za celo vrsto lesnih izdelkov, tako za mizarske, rezbarske, gotove tvor-niške, sodarske, pletarske vseh vrst, parketne itd. Za brzojavne droge bo prevoznina posebej znižana. Za les za papirno industrijo je znižana prevoznina za prevoz čez Gdinjo za 20%, pri izvozu .po suhem pa za 10%. PROMET V ITALIJANSKIH PRISTANIŠČIH Agenzia Volta objavlja statistične .podatke o trgovinskem prometu italijanskih pristanišč v prvem polletju tega leta. Po teh podatkih je znašal skupili promet v vseh italijanskih pristaniščih 15.500.000 ton. Od tega je bilo 9,800.(100 ton ali 63 % prevoženih na italijanskih parnikih, 5 milijonov 660.000 ton ali 37 % pa na tujih parnikih. V lanskem prvem polletju je znašal ves promiet v italijanskih pristaniščih samo 12,025.000 ton. JAP0NSK0-ANGLEŠKA TEKSTILNA POGAJANJA Japonska je sprejela predlog angl. trgovinskega ministra Runcimana, da se sestanejo japonski in angleški delegati na posebni konferenci v Londonu, da se napravi konec skrajno ostri konkurenci med japonskim in angleškim tekstilnim blagom. Kakor poročajo iz Tokia pa je Japonska pristala na to konferenco le pod gotovimi pogoji. Predvsem bi se eventualni sporazum nanašal le na Anglijo, Palestino, Cejlon, Vzhodno Afriko in na Strait Setitlement. Pogajanja glede Indije bi se vodila posebej in bi skušala Japonska doseči za Japonsko klavzulo največje ugodnosti. Poleg tega naj bi se na londonski konferenci razpravljalo le o bombažnih tkaninah, dočim bi se hotela Japonska pogajanjem o umetni svili izogniti, ker se boji, da potem ne bi mogla konkurirati nemški in italijanski umetni svili. ŠVICA UVAŽA SVOJE ZAMRZLE KREDITE Švicarska uvozna politika je v zadnjem času čisto v službi realizacije v tujini za-mrzlih kreditov. Temu cilju služijo zlasti dogovori, ki jih je sklenila Švica z vzhodnimi državami. Sedaj se pogaja Švica za nakup 50.000 ton madjarske pšenice, da bi se s to pšenico plačale švicarske terjatve na Madjarskem v višini 6-5S milijonov švicarskih frankov. MADJARSKA ŽETEV BO ŠE BOLJŠA, KAKOR SE JE MISLILO Tiretji uradni izkaz o madjarski žetvi navaja te številke: pšenice bo 23-79 mil. metrskih stotov, rži 9-33, ječmena 7'49, ovsa 3‘15, koruze 19-66, 'krompirja 23-79 in slad kome pese 9-46 milijonov metrskih stotov. Drugi izkaz je navajal te Številke: pšenice 22-28, rži 9-11, ječmena 7-20, ovsa 3-05, koruze 24-32, krompirja 15-56 im sladkorne pese 8-48 milijonov metrskih stotov. Tri nedeljskih občinskih volitvah v ravski ter v Vrbaski banovini je z velik® večino tzmagala Jug. nacionalna strank* skoraj v vseh občinah. Vlada je sklenila, da se otvori več navit srednjih šol in dobi tudii Ljubljana zopd svojo III. reallno gimnazijo. Deputacija jugoslovanskih lovcev, ki j* prišla v Sofijo, je bila od Bolgarov zel° prisrčno sprejeta. 800.000 kg sladkorja izgubimo vsako 1^ to v Dravski banovini vsled prezgodnji trgatev, slabih trsnih vrat in neugodnih vinogradov, kakor je ugotovil znani vinarski strokovnjak ravnatelj Andrej Žmavt-Veleposlaniki Anglije, Francije in Italij* so intervenirali pri berlinski vladi zara^1 kršitve avstrijske suverenosti. Veleposl* niki pa niso izvršili skupne demarše, ten1' več izročili mote vsak za sebe, čeprav s« bile note identične. Francoski in angleški Usti objavljaj4 senzacionalne vesti o novih dokazih nefl1' škega oboroževanja, ki jih je dobilo v ke francosko zunanje ministrstvo. Frafl ci ja bo vsled tega zahtevala preiskavo D J'11 štva narodov. Po vsej verjetnosti se bf tudi Anglija pridružila francoski zahtev* Mussolini je izjavil Gombosu, da bo z® hteval, da se s plebiscitom odloči o pr'1 padnosti Podkarpatske Rusije k Češk^ slovaški ali Madjarski. Češki listi odgovaf jajo na to, da mora Mussolini najprej sanj dokazati, da razume samoodločevanje H rodov in dovoliti plebiscit v Julijski W nečiji. Japonska vlada je ostro protestirala pr®- ti amerikanakemu mornariškemu gradil nemu načrtu, ker da se z njim krši p0, morski sporazum, sklenjen med Anglija U. S. A. iin Japonsko. Krvave komunistične nemir« v Stra** bourgu so organizirali hitlerjevci, kaW je francoska policija nedvomno ugotovili Zato ni izključeno, da bodo imeli ti & godki tudi diplomatske posledice. »Osservatore Romano« je ostro nastop' proti nemškemu sterilizacijskemu zakoni1' ker je protikrščanski. . Tudi na Madjarskem nameravajo sterilizacijski zakon. Tajni narodno socialistični odbor, ki deloval pod imenom Društva za kulturo0 sodelovanje z vzhodno in južno Evropo lS izdajal tudi svojo korespondenco, je odkril® dunajska policija. Vsi člani tega odbora bili aretirani. Ker je dunajska, policija aretirala v zve*1 z odkritjem hitlerjevskega tajnega od bo1-8 dva nemška časnikarja, je berlinska vla^ aretirala dopisnika »Neue Fr. Presee« v' Berlinu. Pomožno policijo za borbo proti n>r' socialistom namerava ustanoviti Dolih#5' Nova policija bo štela 18.000 mož. Kot odgovor na aretacije hitlerjevcev, k1 so organizirali tajni odbor na Dunaju, r berlinska vlada izgnala 120 avstrijskih d1" žavljanov iz Nemčije. To je bil obenflP' tudi neke vrste odgovor demarši velesi'’ Barbarski sistem talcev so hitlerjevci ^ poostrili in v bodoče bodo kaznovani sfl rodniki, če me bo mogla prijeti policij5 krivcev. Pilsudski je objavil novi načrt poljs^ ustave, po katerem se zelo povečajo pra' vice predsednika republike, pravice pari11' unenta pa znižajo. Senat pa bi se sprem®" nil v stanovsko posvetovalnico.. Plinske bombe so vrgli neznani atent^' torji na njujorško efektno borzo. Nastala 'ie, velikanska panika, da je bilo več ljud1 težko ranjenih. Izkazalo se je, da je nek^ zagnal več bomb za solzenje v napravo ** zračenje, vsled česar se je plin takoj ra®" širil po vsem poslopju. Do protihitlerjevskih dcmonstraeij je p1'1’ šlo pred praškim nemškim poslaništvo111. Nemški poslanik je vsled tega protestira11' Francoska vlada je vsled silnega odpor? uradniških organizacij preklicala sklep, da se znižajo uradniške doklade & 10 %• * Obsedno stanje je proglašeno v reipub11;. ki Nikamgui vsled neprestanih ekspk^j v vsej deželi. Pni neki takšni eksploziji J bilo ubitih 30 civilnih stražnikov. Enajst tisoč uradnikov Shell Comp. v ^ Louisu je izjavilo, da celotno sprejem3* Rooseveltov obnovitveni načrt. Gandi je bil obsojen na lete dni zap0^ ker se ni hotel 'pokorita odredbi vladei^fl ostane v Gooni in da preneha z “ agitacijo. ] čaj po de Pa 7 7 d 25 julija 27 31 32-40 32 50 32-25 167-— 165— —•— 146'— 146— 150— 150'— 149— 148— 31*50 31-75 31— 146— 147— 150'— • • 2050 19'75 19-50 borzi pa so notirali naši 18. VII. 25. VIL 1. VIII. 22-— 24-50 28'— 23-65 24-50 27-65 24-25 26-65 25'— denacstvo tečaji naših papirjev na tujih BORZAH Na pariški borzi so v zadnjem času te-^ji naših vrednostnih papirjev nekoliko Opustili, (kar je posledica splošne tendence, ki prevladuje na pariški borzi. Naši Papirji so notirali tako-le: poeojillo J % iiz 1895 ® % iiz il902 % ,iz 1906 $ % iz 1909 iz 1913 iz 1910 4$ % iz 1911 7 % iz 1931 Na njujorški Papirji tako-le: 1 % Blair ® % Blair ^ % Seligman Razvrednotenje dolarja in tuje TERJATVE Ceškoslovašk konzulat v Newyorku gpo-'r°ča, da je stališče ameriških uvoznikov z ^rom na padec dolarja različno. Nekateri iivozniiiki so vzeli na sebe tečajni nizi k o, ^11 @i dele 'tečajno razliko z upnikom, velik del pa se brani, da bi plačail drugače v 'razvrednotenih dolarjiih. Pri starih terjatvah odklanjajo večinoma dolžniki plahto tečajne razlike. Razsodiiščno postopale Ostaja navadno brez uspeha. Tudi naj-sodišče je pred kratkim razsodilo v n&ki tožbi zairadi zlate klavzule, da se mo-rai° plačevati obresti i:z zlatih posojil v za-'ori:iti veljavi, torej v razvrednotenih do-,arjih. Apelacijsko sodišče v državi Newyork 1° razsodilo, da so prolongirane terjatve, glaseče se na* tuje valute, (plačljive po tečaju na dam zapadlosti terjatev. Od tega dne do dejanskega plačila ima upnik sam pravico na zakonite obresti RUMUNSKO NOTRANJE POSOJILO V ZLATU Romunska vlada namerava za potrebe državnega gospodarstva in v svrho mobilizacije tezavriranega denarja razpisati notranje posojilo, čogar obrestovanje im amortizacija bi bila zagotovljena v zlatih lejih. Nuihunska vlada izdeluje sedaj spomenico 0 plačilni sposobnosti Rumunije. Ta spomenica bo poslana vsem upniškim drža-yam in naj bi služila kot podlaga za pogajanja o olajšanju plačevanja tujih dolgov. Ta pogajanja se bodo začela v drugi ponvici oktobra. Nacionalna loterija v Franciji Francoska vlada je izdelala načrt nacionalne loterije, katere dohodki bi se upo-rabili za zmanjšanje proračunskega primanjkljaja. Računa se, da bi se dobila, če se prodale vse srečke, ena milijarda. . te bi se uporabilo 600 milijonov za lzPlaČil0 dobitkov, 100 milijonov bi šlo za varovanje poljedelskih delavcev, 300 rni- bjenov pa bi se uporabilo za: kritje proračunskega primanjkljaja. * Dunavsko-posavska banka je prišla v konkurz, ker ni mogla izplačati svojim upnikom svote, ki jo je obljubila ob pogajanjih za sklenitev prisilne poravnave. v Avstrijska vlada je dala v promet dvo-mliimške novce s podobo pokojnega kance-^ria dr. Seipla. Angleška banka je znižala svojim name-^tencem plače za 10 %. fi ni 1 barva, plesira in ke- v Z4 uran *«•*»» •weke> klobuke itd. Bkrobi in svetloiika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika d#m»ie perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4—6. Selebnrgova ni. 8. Telelon št. 88-78. Dr. Ciril Pavlin. Vlase uv&zne carine- na- tiskovni papic Potcošktpa papiga {t v di/e-U tetiU padla *za 45% V zadnjem času je postalo v slovenskih listih vsled spomenice tlskamarjev, v kateri navajajo, da imajo domače papirne tvornice previsoko carinsko zaščito, aktualno vprašanje naših uvoznih carin na tiskovni papir. Zato bo morda zanimalo, da si te carinske postavke nekoliko bliže ogledamo. Naša uvozna carinska tarifa vsebuje za tiskovni papir tri postavke, in sicer za rotacijski papir, nadalje za nesatinirami tiskovni papir v težini do vštevši 60 g po m2 in končno posebno postavko za ves ostali tiskovni papir. Slična je delitev v uvoznih carinskih tarifah drugih držav. Za rotacijski papir znaša uvozna carina v posameznih državah: a J* Carina v zlatu O C O 0) § 5 Država Tarifna posiai za 100 kg >o z «3 S 5 * a, - Grčija .... 179/a — — Jugoslavija . 445/1 a zl. Din 1'— 11 — Nemčija . . . 655 B RM 5'— 88— Madjarska . . 497 zl. K 6'— 90— Avstrija . . . 247 zl K 6'— 90— Bulgarija . . . 293/1 Levov 10"— + 20% dodatek 100— Italija .... 847/1 Lit. 8— + 15% dodatek 128— Poljska . . . 177/5a Zlotov 14"90 + 10% dodatek 136— Češkoslovaška 296a/l Kč. 84— 184— Švica 300 Šv fr. 20' -+ 15% dodatek 328— Rumunija . . 741 Lejev 780— 343— Za nesatinirani tiskovni papir pa znaša uvozna carina v posameznih državah: Država Nemčija . . . Avstrija . . . Jugoslavija . Poljska . . . Italija . . . . češkoslovaška Madjarska (do 55 gramov) Šviua........... Rumunska . . (do 50 gramov) Bulgarska . . Grčija .... 655 B 217 445/la 177/1)5 847/11 296/a 2 497/b 300 741/a 293/i 1 179/b Carina v zlatu za 100 kg RM 5— zl. K 6'— zl. Din 12— Zlotov 20'80 -j- 10% dodatek Lit. 12— +15% dodatek Kč 120— zl. K 18— Šv. fr. 20- -+ 15% dodatek Lejev 780— Levov 25’— + 20% dodatek Drahem 30‘— + 75% dodatek 88— 90— 132— 190- 192— 264— 270— 328' - 343— 428— 438— Za ves ostali tiskovni papir pa znašajo uvozne carine: Država Nemčija . . . Jugoslavija . Italija . . . . Avstrija . . . Češkoslovaška Madjarska . . Švica.......... Bulgarija . . . Grčija . . . . Poljska . . . Rumunska . . Carina v zlatu za 100 kg 655 B 445/lb 847/11 248/b 296/a 2 497/b 301 293/i 1 179/b 17716 c I 742/a RM 9— zl. Din 17— Lit. 12— + 15% dodatek zl. K 15— Kč. 120'— zl. K 21— Šv. fr. 25"— + 15% dodatek Levov 25— + 20% dodatek Drahem 30— + 75% dodatek Zlotov 65'— + 10% dodatek Lejev 1.365'— “ 3 Bosch«-sveč, 5 kg naftalina, 5 kg modre galice, 100 kg kolofonije, 50 kg modre barve, 10 kg si kalivo, 10 leg ko-ipatlaka, 230 kg azbestnega materijala, 360 kg razne žice. Komanda mornarico Zemun sprejema do 19. avgusta t. 1. ponudbe o dobavi okoli 2600 kg medeninastih in bakrenih Cevi; do 20. avgusta t. k pa o dobavi lesa lin lesnega materijala. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 9. avgusta t. 1. ponudbe o dobavi 1000 kg tračnikov; do 6. septembra t. 1. o dobavi materijala za signalne naprave. Komanda mornarice Zemun sprejema do 16. avgusta t. 1. ponudbe o dobavti bakrenih žebljev, kositra in cinka, do 17. avgusta t. 1. glede dobave raznega lesa. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) Dne 19. avgusta t. 1. bo pri Središnjem uredu za osiiguranje radnika v Zagrebu licitacija za dobavo 1000 vagonov koksa. — (Pogoji so na vpogled pri, istem uradu.) Direkcija državnih železnic Subotica sprejema do 24. avgusta: t. 1. ponudbe o dobavi 20 državnih zastav. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 24. avgusta t. 1. ponudbo o dobavi kotlovne pločevine. Dne 29. avgusta t. 1. bo pri Upravi državnih monopolov v Beogradu licitacija za dobavo 466 in8 bukovih drv, 90.000 kg trboveljskega premoga in 80.000 kg briketov. Prodaja. Dne 17. avgusta t. 1. bo pri Komandi Dravskega žandarmerijskega polka v Ljubljani ustmena licitacija o prodaji 1266 kg raznih krp od stare obleke, 120 kg raznega starega železa in 707 parov starih čevljev. (Pogoji in predmeti so na vpogled pri isti komandi, Rimska cesta 22.) Direkcija državnih železnic Subotica sprejema do 22. avgusta t. 1. ponudbe o dobavi 200 ključavnic. Dr. Pirčeva sladna kava je prvovrsten domač izdelek, s katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Vas in Vaše otroke. Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom. HašL dolgovi uve\eni 2 novimi spoccvzuvni && [tfiUc&biia naša eUžcu/a v twU telLU 1Z61 MiJUioHM/ fcancasluU fcankav Deloma vsled gospodarske krize, deloma vsled silmega nazadovanja izvoaa in s tem zmanjšanega dotoka tujih deviz, poisebno pa še vsled prenehanja nemških repa radijskih plačil, ki :so dajala naši državii vsako leto za 450 milili j oinov de m iz, j© bila naša država prisiljena, da je lani popolnoma ustavila vsa obrestna in amortizacijska izplačila /a tujo dolgove. Če tega naša država ne bi strnila, bi bil odliv tujiih deviz tako velik, da bi ‘biik* popolnoma porušeno ravnovesje na,še plačilne bilance, ker so tvorili tuji dolgovi glavno postavko na pasivni strani naše plačilne bilance. Da pa ne bi trpel kredit države vsled ustavitve teh plačil, je pričela naša država pogajanja s tujimi upniki, da ©e z njih pristankom uredi vprašanje naših dolgov. Ta pogajanja so bila precej dolgotrajna, a so končno pri';1 vedla do popolnega uspeha. Po doseženih sporazumih so vsi naši zunanji dolgovi konsolidirani, za dobo treh let prenehajo vsa amortizacijska izplačila, obrestna niera pa se zniža in dbrešiti se morejo izplačevati tudi v dinarjih. Vsi sklenjeni sporazumi se (morejo deliti v štini skupine: 1. Sporazum z zastopniki francoskih upnikov, kii je bil dosežem že 9. marca t. 1. Ta sporazum se nanaša na vse državne dolgove in na ione Uprave fondov, kii so bili najeti v Franciji pred 'in po vojni. Nadalje velja ta sporazum tudi za stabilizacijsko posojilo iz leta 1931 lin tudi za češkoslovaške, holandske, švicarske in švedske podpisnike tega pusojila. Končno velja la sporazum tudi za 5% angleško posojilo Črni gori iz 1. 1609 im za angleško tranšo posojila iz 1. 1895. Po tem sporazumu se bodo plačati kuponi, ki zapadejo nied 14. oktobrom 1932 in 14. oktobrom 1935 v gotovini, to je v devizah, le 10 odstotkov njih vrednosti, ostalih 90 odstotkov pa pcteim novah državnih dolgoročnih obveznic, ki se bodo obrestovale po 5% im amortizirale v 25 letih. Po teh sporazumih bo poleg tega plačala, naša država 10% na račun davkov na nominalno vrednost noviih obveznic in 2% emisijske takse v omih državah, kjer ti davki in takse obstoje. 2. Sporazum z ameriškimi lastniki Blairovih in Selignvanovih emisij jo podoben prvemu sporazumu. Tudi kuponi teh posojil se bodo v času treh let izplačevati v gotovimi le v višini 10 odstotkov njih vrednosti, iza ostalih 90 odstotkov pa se bodo izdale fundirane obveznice, ki se bodo-obrestovale po 5 odstotkov in amortizirale ■v 24 letih. Po tem sporazumu pa ne bo treba plačati naši državi nobenih posebnih plačil za davke in takse, ker tli ne obstoje v Združenih državah Sev. Amerike. Posebno važno je to, da je pni novih sporazumih, sklenjenih z ameriškimi imejite-lji obveznic, izpadla zlata klavzula hi se bodo torej vršila izplačila za ameriške dolgove v papirnatih dolarjih, kar pomeni z ozirom na današnji tečaj dolarja 33-odstot-no znižanje plačil. 3. Tretji sporazum se nanaša na posojila, ki jih je sklenila Državna hipotekarna banka v Švici. Tudi švicarski upniki so pristali na to, da ®e plačujejo kuponi, ki zapadejo v teh treh letih, v gotovini le 10 odstotkov njlih vrednosti, za ostanek pa prejmejo upniki fundirane državne obveznice, ki se bodo obrestovale po 5 odstotkov in amortizirale v 15 letih. Skrajšanje amortizacijskega roka izhaja iz tega, ker so bila ta posojila prvotno sklenjena le na 12 let. Amortizacija pa je za tri leta popolnoma ustavljena in tudi prvotni rok posojila je podaljšan za 6, odnosno za 5 let. 4. Sporazum za ureditev 6% črnogorskih bonov iz 1. 1913 in 7 in pol odstotnih državnih banov za odkup vzhodnih železnic. V obeh primerih je obrestna mera znižana na 5 odstotkov, raki za odplačila pa so podaljšani za skoraj deset let, čeprav bi se morale te obveznice popolnoma izplačati že v letošnjem letu. Ti sporazumi obsegajo skoraj vse državne in od države zajamčene konsolidirane dolgove, za katerih obrestno in amortizacijsko službo je bilo treba plačevati 465 milijonov francoskih frankov na leto. Z novim sporazumom pa so 'ta plačila zmanjšana prvo leto na 52 milijonov francoskih frankov, drugo leto na 45 in tretje leto na 56 milijonov francoskih frankov. Potemtakem je naša država dosegla v treh letih prihranek v višini 1261 milijonov francoskih frankov. Vpisali sta se nastopni f i r m i : Sedež: Hoče pri Mariboru. Besedilo: slovensko: Jugoslovenska tvornica za impregniranje lesa Guido Rutgers d. d., srbskohrvatsko: Jugoslovenska fabri-ka za impregniranje drveta Guido Rutgers d. d., nemško: Jugoslawische Holzimpregnie-rungs-VVerke Guido Rutgers A. G., francosko: Chantiers Yougoslaves pour 1’ iinpregnation des bois, Guido Rutgers, Soci6te Anonyme. Obratni predmet: 1. impregniranje lesa in drugih snovi v industrijske, poljedelske in stavbne svrhe in trgovina s tem lesom in njega izdelki; 2. ustanavljanje, nakupovanje in jemanje v zakup podjetij, ki se bavijo s posli, navedenimi pod t. 1.; 3. obrtniško tlakovanje vsake vrste. Družbina oblika: Delniška družba: ustanovitev dovoljena in pravila odobrena z odlokom kraljeve banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 9. junija 1933., VIII No. 3766/1. Ustanovni občni zbor se je vršil dne 18. julija 1933. Trajanje družbe: nedoločen čas. Delniška glavnica: Din 2,000.000'—, razdeljena na 400 delnic na prinosnika, glasečih se na po Din 5000'—, ki so v gotovini vplačane do 25% osnovne glavnice. Podpisovanje firme: Tvrdka se tako podpisuje, da k imenu tvrdke, ki se od kogarkoli napiše, ali s štampiljko ali drugače natisne, dva člana upravnega IPIiiiliPiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiHMiuiiiiiiiiiuiiiiiiiitiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiH ! ZANATSKA BANKA 39 | KRALJEVINE JUGOSLAVIJE A. D., PODRUŽNICA LJUBLJANA | SE PRESELI DNE 7. AVGUSTA 1933 I V GAJEVO UL. 6 (DUKIČEV BLOK) sveta, ali en upravni svetnik in eden s prokuro poverjeni uradnik družbe ali dva s prokuro poverjena uradnika družbe, in sicer prokuristi zmeraj s prokuro naznačujočim pristavkom, pristavijo svoje ime skupno in lastnoročno. Upravni svet sestoji iz 5 do 11 članov. Člani prvega upravnega sveta so: 1. dr. Prokop Sigurt, kemik, Beograd, hotel Srpski kralj; 2. Bolim Herbert, specialist za impregniranje lesa, Beograd, hotel Srpski kralj; 3. Meglič Otmar, hišni posestnik v Mariboru, Krekova ul. 16; 4. Lujanovič Milan, trgovec, Beograd, Knez Mihajlova 33; 5. Jefremovič Ilija, Beograd, Čupina štev. 10. Razglasi: Razglasi družbe se izvršujejo pravnoveljavno po upravnem svetu v >Službenem listu kr. banske uprave Dravske banovine.« Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 27. julija 1933. Fi 231/33 — Reg B II 36. * Sedež: Sevnica. Besedilo: Hoschek Rudolf, parna žaga v Sevnici. Obratni predmet: parna žaga (žaganje lesa) in trgovina z lesom. Imetnik: Hoschek Rudolf, graščak v Planini. Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 27. julija 1933. Rg A III 172—2. GOSPODARSKA VOJNA MED POLJSKO IN RUMUNIJO Ves izvoz Rumumije na Poljsko je bil 1. avgusta ustavljen, ker ni bilo mogoče doseči med obema državama sporazuma o tarifah za transport premoga. Rumunska vlada je v Varšavo brzojavno zaprosila za zopetno otvoritev mej, ker doživljajo izvozniki vsak dan velikanske izgube. Upajo, da se bo sestala posebna komisija, da uredi sporna vprašanja. VELIK PORAST NEMŠKEGA LESNEGA UVOZA V prvem letošnjem polletju se je povečal nemški uvoz lesa od 82.300 vagonov, kolikor je znašal v lanskem polletju, na 140.300 vagonov. Pripomniti je treba, da se je istočasno tudi les znatno pocenil. Najbolj je narastel uvoz lesa za papir. TRŽNE CENE V CELJU dne 1. avgusta 1933. Govedina: 1 kg volovskega mesa 8 do 12, kravjega mesa 6 do 8, vampov in pljuč 6, jeter in ledvic 10, loja 5 Din. Teletina: 1 kg telečjega mesa od 10 do 14, jeter 12, pljuč 10 Din. Svinjina: 1 kg prašičjega mesa od 12 do 18, pljuč 10, jeter 12, glave 8, slanine 16 do 17, na debelo 16, suhe slanine 17 do 20, masti 18, šunke 22, prekajenega mesa od 16 do 20, prekajenih parkljev 8, prekajene glave 10, jezika 20 Dim. Konjsko meso 4 Dim za kg. Klobase: 1 kg krakovskih 20, debrecin-skih 18, hrenovk 20, safalad 18, posebnih 20, tlačenk 16, polsuhih kranjskih 25, suhih 30, braunšviških 10, -salami 50 Din. Perutnina: 1 piščanec majhen 10 do 14, večji 15 do 18, kokoš 20 do 25, petelin 25 do 28 Din. Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka 2i kisle smetane 12, 1 kg surovega masla čajnega masla 36, masla 22, bohinjskega sira 24 do 28, trapistovskega sira 16 do 20, sirčka 8, eno jajce 0-60 Din. Pijača; 1 liter starega vina 12 do 16, n°" vega vina 6 do 12, piva 10, žganja 20 do 30 Din. Kruh: 1 kg belega kruha 5, polbelega 4'80, črnega 4 Din. Sadje; l kg jabolk od 4 do 6, hrušk od 4 do 6, marelic ali breskev 6 do 8, orehov 6, luščenih orehov 24, suhih češpelj 5 <1° 7'50, suhih hrušk 6, 1 limona 1 Din. Spocerijsko blago; 1 kg kave Portoriko 76, Santos 54, Rio 46, pražene kave I. 94, II. 62, III. 56, čaja 76 do 100, kristalnega ibelega sladkorja 14, sladkorja v kockah 16, medu 18 do 20, kavne primesi 18, riža I. 11, II. 5*50, III. 4-50, 1 liter namiznega olja 14 do 16, olivnega 17 do 30, bučnega olja 15, 1 liter vinskega kisa 4-50, navadnega 3, petroleja 7, špirita denat. 10, 1 M soli 2-75, popra 38 do 40, paprike 22 d« 24, testenin 8 do 11, mila 13, karbida % sveč 17, kvasa 25, marmelade 7, 18, 2& sode za pranje 2 Din. Mlevski izdelki: Na drobno: 1 kg moke št. 00 nova 350 (stara 4*50), št. 0 3*50 (4*50), št. 2 3*30 (4-25), št. 4 3*15 (4), št' (stara) 3*85, št. 6 (stara) 3-80, ržene enot ne moke 3*50, pšeničnega zdroba 4-75, ko-ruznega zdroba 2, pšeničnih otrobov 1*35, koruzne moke 1'75, ajdove moke 5, kaš« 3*25, ješprenja 350, ovsenega riža 5*60 Dio- Žito; il q pšenice 200, rži 170, ječmena 150, ovsa 135, prosa 180, koruze 140, ajde 200, fižola 250 do 400, gralia 1200, leč® 1200 Dim. Kurivo: 1 q premoga, črnega tibovelj skega, zaibukovškega 43, rjavega 24, 1 kub' meter trdih drv 75, 100 kg trdih drv 1 kub. meter mehkih drv 50, 100 kg meb" kih drv 20 Din. Krma: 1 q sladkega sena 40, polslad' kega sena 35, slame 35, prešama slafli* stane 8 Din več. Zelenjava in gobe: 1 kg glavnate solat® 1 kom. Din 050, endivije 0*75, zgodnjega zelja 2 do 3, ohrovta 3, karfijole 10, kol«' rabe, komad 0*25, 1 krožnik špinače 1*50, 1 kg paradižnikov 6, kumar 3, graha v stročju 2, fižola v stročju 3, čebule 3 do 4, česna 10, krompirja 1*25 do 1*50 Din. Or u s Z ki vi b< sl P it k V: )< k 8 V \ S 1 JI Veletrgovina a. Šarabon v Ljubljani pripoto Ca špeceTPiž&lzo blago /Es, vet vrsi žganja, moko ier deželne pridelke — kakor tudi raznovrstno rudninsko vodo W Lastna pražarna za kavo in mlini za dišave z električnim obratom TeleloB M. 26-66 Ceniki na razpolaga! vendar enkrat tudi Vašega zdravnika, mevda bo Vam f udi en pripo-večal stalno uživanje Kathvainav Kncippove sladne have s jpvavim 99Fvanchom*fl Ureja ALEKSANDER 2ELEZNIKAR. — Za Trgovsko-industrijsko d. d. >MERKUR< kot izdajatelja in tiskarja: O. MIHALEK, Ljubljana.