Posaaie/ui izvod 1.30 šil., mesečna naročnina 5 šilingov.
V ,h.b.
Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — Uredništvo in uprava: Celovec-Klagenfurt, Gasometergasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Franjo Ogris, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj sc pošiljajo na naslov:
Celovec-Klagenfurt 2, Post »c'i 124.
Letnik XIII.
Celovee, petek, 14. marec 1958
Štev. 11 (827)
Ob dvajsetletnici brodoloma prve republike
V teh dneh pred dvajsetimi leti je prva avstrijska republika brez vsakega odpora utonila pod navalom Hitlerjevih tankov in škornjev. V hrupu oglušujoče parole »Ein Volk, ein Reich, ein Fuhrer« je bila čez noč zbrisana z zemljevida samostojna avstrijska država, v nadaljnjem razvoju pa so mnogi drugi narodi še v neprimerne' večji meri občutili krvavo nasilje nacifašizma, ki si je v vojnih pohodih skušal podjarmiti svet.
Mnogo činiteljev v komaj dvajsetletnem življenju prve republike je povzročilo, da je naša država tako rekoč kot zrelo jabo'ko padla kot prvi plen v naročje grabežljivega velenemškega imp©-, rializma. Najbolj usodepolno vlogo je nedvomno odigralo že dejstvo*, da se je komaj porojena samostojna republika v svoji prvi ustavi proglašala za sestavni del Nemčije, da torej cd vsega pečetka ni videla jasne perspektive za samostojno državna življenje in da so skoro vsi pomembnejši politični faktorji, ki so krojili njeno usodo, izhajali iz koncepcije enotnega nemškega naroda, ki je zgolj iz zunanjih razlogov prisiljen živeti ločeno v dveh nemških državah. Jasno, da, se je v takih o^pjjiščinah lahko široka razšopiril velenemški nacionalizem in na vseh koncih in krajih sistematično pripravljal pogoje za: to, kar se je končno zgodilo pred 20 leti.
Levji delež zgodovinske krivde za neslavni propad prve republike pa, 'fdver* • no nosi tudii tisti del avstrijske buržcazije, ki je s topovi in vešali uspel zadušiti avstrijsko delavsko gibanje ter na razvalinah delavskih domov ustoličiti svoj kle-rofašistični režim,. Po razbitju in omrtvičenju delavskih in drugih demokratičnih sil, ki bi bile edine sposobne in tudi pripravljene na odpor proti zunanji agresiji, je imel Hitler kaj lahek opravek, saj Schu-schniggov kapitulantski vzdih, naj bog varuje Avstrijo, ni mogel več rešiti naše dežele usode Ostmarke in vsega, kar je sledilo v naslednjih sedmih letih.
Nepopisno je gorje, ki ga je povzročil nemški fašizem, vsepovsod kamor je seglo njegovo divjanje. To kar je počni na naših deh, je samo majhen drobec v neizmernem morju trpljenja in nasilja, ki je prizadelo neštete milijone preden je združenim demokratičnim silam poteptanih držav 'h zatiranih narodov ter njihovim zaveznikom uspelo ukrotiti podivjano zver v človeški podobi in ji zadati smrtni udarec. ^ zavesti svobodoljubnih ljudi ta najtemnejša doba v zgodovini človeštva nikdar ne sme biti izbrisana.
Tudi naše ljudstvo te dobe ne sme nikdar pozabiti. Saj je v Avstriji zlasti v naših krajih zasekala tako globoke rane, ds jih v vsej svežini še vsepovsod živo občutimo*. Uničenje naših kulturnih in gospodarskih organizacij in ustanov, nasil-n° pregnanstvo stotin naših družin V nacistična izseljeniška taborišča, trpljenje in Urniranje naših ljudi v Mauthausenu, Da-chauu, Ravensbrvicku in drugih koncentracijskih taboriščih, obglavljenje selskih žrtev, barbarsko ravnanje z ujetimi parti-Zani, nečloveško nasilje nad našimi ljudmi v gestapovskih ječah, požgani domovi in Zverinsko pobite družine, tO' so samo' nekatere najbolj grozljive poteze* tiste fašistične pošasti, ki je pred dvajsetimi leti Pohodila našo dtaželo.
hJaše ljudstvo tujega, in domačega naci-s,ičnega nasilja ni prenašalo sklonjenih glav mairveč je v partizanski borbi dopri-ne,slo svoj Veliki delež v protifašističnem d°'ju za zmago demokracije in je s tem ne-Posredno prispevalo tudi k obnovi demokracije v naši državi. Prav zato in zaradi velikih žrtev v tej borbi je tudi danes zelo občutljivo zai vse, kar je kakor koli podobno početju tistih krogov v naši deželi,
Ob dvajsetletnici zadušitve avstrijske samostojnosti:
•v
Žrtve nasilja še vedno čakajo na odškodnino
V teh dneh, kc* se spominjamo tragičnih dogodkov pred 20 leti, ki sc' pomenili konec takratne* samostojne* Avstrije, je ves avstrijski tisk obširno pisal o zasedbi naše države po nacistični Nemčiji, pa tudi posamezni vodilni politiki in številne javne ustanove so tej obletnici posvetili posebne nagovore in spominske seje*. Tako se je marčnih dni leta 1938 spominjal tudi vicekancler dr. Pitt.ermann v svojem zadnjem govoru po radiu, kjer je dejal, da so mnogi Avstrijci zgodovinski akt pred 20 leti, ko je nasilni režim v Nemčiji po zmagi nad slabšim nasilnim režimom v Avstriji izsilil priključitev, občutili kot politični propad' svoje domovine, katero so posebno cenili in ljubili prav v dneh, ko je prehodno zginila kot država.
vse žrtve borbe za svobodno, demokratično Avstrijo.
*
Besede vicekanclerja Pittermanna so nedvomno resnične, kakor so utemeljene njegove zahteve po končni vsestranski popravi škode Vsem žrtvam nacističnega nasilja, med katere spadajo tudi naši izseljenci, ki se morajo še vedno boriti za priznanje tiste odškodnine, ki so jo' ostalim žrtvam deloma že priznali. Njegove zahteve pa so upravičene še toliko bolj, ker se že pojavljajo glasovi, da je treba žrtvam fašizma odvzeti tiste pravice, ki so si jih priborili z borbo za osvoboditev' Avstrije. Da v tej zvezi • omenimo le nedavni korak FPOjeVskih poslancev, ki so, sklicujoč se na demokratično načelo enako-
pravnosti, zahtevali odpravo vladnega sklepa iz leita 1946, po katerem uživajo pri namestitvi v javnih službah posebne prednosti osebe, ki so se borile in dopri-našale žrtve* za osvoboditev domovine izpod nacističnega nasilja. Ta napad na žrtve fašizma je še toliko bolj p redrzen, ker prihaja ravno od strani stranke, V katere vrstah so v nemalem številu našli zatočišče ljudje, ki so pred 20 leti aktivno pomagali rušiti samostojnost Avstrije ter v poznejših letih preko vseh načel enakopravnosti in demokracije krvavo vršili poslanstvo zločinskega nacizma. Če so bistvo demokracije spoznali šele danes in prihajajo s svojimi izzivalnmi zahtevami, ravno pred obletnico tragičnih dogodkov, je samo značilno!
Vojni zločinec Artukovič pred sodiščem
Posebno obširno je vicekancler Pitter-m.ann obravnaval vprašanje, ali so* žrtve nasilja in Vojne že prejele primerno materialno in idealno odškodnino ter ugotovil, da desettisoči še vedno čakajo na skromno odškodnino za materialne zgube, kajti tistega, kar so zgubili na svoicih ter na lastnem zdravju in svobodi, jim tudi največja pcmoč ne* more nadomestiti. Poleg materialne odškodnine* pa čakajo tudi na dokaz solidarnosti, na vidno potrditev, da se njihove* zgube ne smatrajo za samoumevnost, ki je nesrečnike* prizadela, ostalim pa ne nalaga nobenih do^žno-..ti. la. tisti med, nami, ki so morali prenašati težko gorje, ker so k'jub nasilju javno kazali svojo ljubezen do Avstrije ter do zasledovanih in zatiranih, še vedno čakajo na idealno priznanje svojih žrtev. To velja tako za posameznega kakor za
Kakor poroča uradni list »Wiener Zei-tung« z dne 9. marca 1958, bo v sredo, dne 19. marca 1958 ob 8. uri zjutraj razpravljalo Ustavno sedišče v javni ustmeni razpravi na Dunaju I, Judenplatz 11 (velika dvorana.) pod poslovno številko K II-3 1957 o predlogu koroške deželne vlade, da se odloči, kdo je pristojen (zveza ali dežela) za izdajo zakona o ugotovitvi slovenske manjšine v gotovih predelih Koroške.
Kakor kaže, je predlog odgovor na §§ 3 in 4 osnutka ministrstva za pouk za tako imenovani manjšinski šolski zakon. Po tem osnutku naj bi po § 3 dežela ugotovila pripadnost k manjšini na osnovi načela priznanja. Koroški Slovenci smo k temu osnutku in posebno k tej točki iznesli utemeljene pomisleke in predlagali rešitev na osnovi teritorialnega načela. Ni nam znano, po katerem načelu hoče deželna
ki so pred vojno načrtno rušili demokracijo in pripravljali pot marčnim dogodkom pred dvajsetimi leti.
Zdi se nam, da so demokratične sile v naši državi in njene oblasti Vse premalo pozorne na take pojave kot so* na primer razstrelitev velikovškega partizanskega spomenika, nenehni izpadi proti našemu ljudstvu, ker je sodelovalo v partizanski borbi, uničevanje slovenskih ,in dvojezičnih napisov, gonja, preti dvojezičnim šolam,, obnova Sudm.arke s tradicionalno dejavnostjo, obujanje vindišarske teorije ter organizirano prizadevanje za preprečitev širokogrudne in zares demokratične rešitve določil člena 7 Državne pogodbe, ki naj bi našemu ljudstvu kot celoti omogočila dejansko in. ne le formalne* enakopravno življenje. Zbiranje bivših nacističnih oficirjev in Soldatov v organizirane »Kamera, dschaftsbunde«, asistenca oficirjev avstrijske Vojske pri odkrivanju vojnih spomenikov, kjer lahko* SS-generali slavijo »večno Nemčijo« in drugi slični
Med mnogimi zločinci je leta. 1945 pobegnil iz Jugoslavije tudi eden najhujših krvnikov, bivši minister Paveličeve vlade Andrija Artukovič, ki se je leta 1948 s ponarejenimi dokumenti naselil v ZDA, kjer je zaprosil za naselitev kot razselje-nec. To mu ni bile* ugodeno, uveden je bil preti niemu deportacijski postopek, ki še ni zaključen. Jugoslavija;, ki je domnevala, da se je ta zločinec naselil v Avstriji ali Italiji, je že leta 1946 zahtevala njegovo izročitev. Od ZDA pa. je prvič zahtevala. Artukovičevo izročitev leta 1951. ZDA so odgovorile, da je to vprašanje moč rešiti samo po redni pravni poti. Artukovič je bil tega leta aretiran, pozne-
vlad.a v gornjem predlogu rešiti to vraša-nje, ki ga je po našem mogoče rešiti edino po načelu objektivnih znakov, če že nočejo upoštevati naših stvarnih predlogov za rešitev po teritorialnem načelu. Potrebna; pa je ugotovitev, da koroški Slo>-venci k predmetnemu predlogu koroške deželne vlade kot prizadeta manjšina nismo bili vprašani. V ostalem pa smo mnenja, da spada izvedba Državne pogodbe v pristojnost zveze, ki jo je podpisala.
Vsekakor smo radovedni ,kako bo odločilo usta.Vno sodišče. Kakršna koli odločitev bo padla, bo vsaj končno* rešeno vprašanje pristojnosti, da v bodoče ne bo več mogoče izbegavanje glede pristojnosti, kakor je bilo to doslej običajno, ko je pripisovala zveza v teh vprašanjih pristojnost deželi, dežela pa zvezi, da ni bilo treba rešiti perečega vprašanja. Trpela pa je pri tem le manjšina.
pojavi se nam zdijo pra.vtako nezdružljivi z interesi demokratičnega življenja druge republike kot smatramo nedavno izrazoslovje vojnega ministra Grafa v odnosu do našega ljudstva za neodgovorno za,padanje v ton komaj minule preteklosti. Marsikaj od naštetega je v izrecnem nasprotju z določili Državne* pogodbe kot enemu izmed osnovnih temeljev demokratične ureditve drugei republike, marsikaj pa kot viden izraz popuščanja demokraciji slej ko prej sovražnim krogom prav tako* ne more koristiti ugledu in utrditvi demokracije in napredka v naši državi.
Na te nerazveseljive stvari je treba opozoriti posebno tudi ob spominu na brodolom prve republike, saj ni samo naše ljudstvo mairveč so ob hudih zgodovinskih izkušnjah široke plasti vsega avstrijskega prebivalstva življenjsko zainteresirane na tem, da se nikdar več ne bi uveljavile kakršne koli tendence, ki so naperjene proti demokratičnim pravicam državljanov druge republike.
je pa proti kavciji 50.000 dolarjev spet izpuščen.
Po sedmih letih pa je bil Artukovič po sklepu ameriškega vrhovnega sodišpa ponovno zaprt ter zaslišan v skladu s ponovnimi jugoslovanskimi zahtevami po izročitvi. Proces proti zločincu se je začel v ponedeljek pred okrožnim sodiščem v Los Angelesu, kjer naj bi prvič po sedmih letih dokončno razpravljali o bistvu Artukovičevih zločinov, ki je kriv umora na tisoče mož, žena in otrok.
Preteklo nedeljo je plenum Zveze odvetniških zbornic Jugoslavije sprejel tudi posebno resolucijo, V kateri odvetniki pozivajo ZDA, naj pospešijo postopek proti zločincu Artukoviču in ga v skladu z mednarodnimi pogodbami o izročitvi vojnih zločincev po redni diplomatski poti izročijo Jugoslaviji, kar ni samo v skladu z interesi Jugoslaviie, pač pa v interesu vseh, ki so se borili proti fašističnemu nasilju.
Nadaljnji razvoj avstrijsko-jugoslo-vanske trgovine
Iz statističnih podatkov o avstrijski trgovini v letu 1957 je razvidno, da je dosegla blagovna zamenjava med Avstrijo in Jugoslavijo lani nov rekord, saj je trgovinski premet med obema državama znatno presegel milijardo šilingov. Izvoz avstrijskega, blaga v Jugoslavijo se je tekom lanskega leta povečal za 80 milijonov šilingov ali 13,5 % ter znašal 677 milijonov šilingov, uvoz. jugoslovanskega blaga pa je dosegel vrednost 498 milijonov šilingov, kar pomeni, da se je povečal za 98 milijonov ali 25 odstotkov. Celotni obseg a vs tri j sk o-j u gosi cva nsk e blagovne zamenjave se je napram letu 1956, ko je znašal 988 milijonov šilingov, dvignil za 187 milijonov ter dosegel lepo vrednost, okroglo 1.175,000.000 šilingov
O uspešnem razvoju avstrijsko-jugoslo-vanske trgovinske izmenjave je pred kratkim obširno pisal tudi osrednji gospodarski list »Die Wirtschaft«, ki je zabeležil kot razveseljivo dejstvo, da se obe strani — Avstrija in Jugoslavija — trudita, da bi se trgovinski stiki še bolj razširili. Iz. omenjenega članka povzemamo, da je Jugoslavija tekom lanskega leta dosledno izpolnila vse tako imenovane definitivne obveznosti napram Avstriji in da bi Jugoslavija v bodoče želela še več možno*-sti za izvoz dalmatinskih vin in ribjih konserv V Avstrijo, dočim bi olajšave pri carinskih predpisih pospešile uvoz jugoslovanskega sadja.
Za nadaljnji razvoj avstrijsko-jugoslo-vanskih trgovinskih stikov pa bodo nedvomna prinesli nove možnosti tudi medsebojni razgovori, ki so se konec februarja začeli na, Dunaju in se bodo meseca aprila nadaljevali v Beogradu.
Kdo je pristojen za izvedbo člena 7?

Nova pota v carinski politiki za kmetijske pridelke
Tako pa pišejo drugi
V zvezi z avstrijsko-jugoslovanskimi razgovori, ki so se pred nedavnim začeli na Dunaju, so mnogi listi v tu- in inozemstvu objavili najrazličnejše članke in domneve, nekateri pa so v tej zvezi tudi obširno pisali o vprašanju slovenske in hrvatske manjšine v Avstriji. Tukaj ponatiskujemo iz nekaterih tozadevnih člankov le posamezne odlomke:
Za nas in vse Slovence, kjerkoli na svetu žive, je naj zanimivejše in najvažnejše to, da bodo pri pogajanjih obravnavali tudi položaj slovenske manjšine na Koroškem in Štajerskem ter hrvatske narodne skupine na Gradiščanskem.
(Novi list, Trst)
Vodja jugoslovanske delegacije za dunajska pogajanja, veleposlanik Kveder, zadnji jugoslovanski veleposlanik v Bonnu pTed prekinitvijo diplomatskih odnosov, je bil politkomisar pri tistih jugoslovanskih partizanskih edinicah, ki so 1945 vprašanje slovenske manjšine na Koroškem hotele rešiti potom nasilne okupacije in vključitve tega ozemlja v jugoslovansko državo.
(Kleine Zeitung, Celovec)
Beograd ima v Avstriji samo en cilj, ohraniti dvojezično šolo, katera pospešuje umetno slovenizacijo južne Koroške in s tem poznejše nove ozemeljske zahteve do Avstrije.
(Salzburger Nachrichten)
Pogajanja, ki sc se šele začela, se razvijajo ugodno. Pričakujemo, da bodo ob dobri volji obeh strani plodna.
(Jakša Petrič, predstavnik državnega sekretariata za zunanje zadeve v Beogradu)
Vlada je storila za slovensko manjšino na Koroškem Več, kakor je bila po Državni pogodbi dolžna. V zameno za to pa naj bodo Jugoslovani bolj popustljivi v vprašanju avstrijske imovine.
(Neue Osterreichische Tageszeitung)
Tu je treba predvsem vprašati, ali misli list (mišljena »Neue Osterr. Tageszeitung« v zvezi z zgornjim citatom — opom. ured.), da je moč — barantati za narodnostne {Travice neke manjšine, jih sploh postavljati v odnos s, recimo, finančnimi »obveznostmi« . . . Označevanje koroških Slovencev za »vindišarje« je žaljivo in ima prav zdaj spet samo namen, zamotati narodnostno problematiko in z nemogočimi teorijami vplivati na meddržavna pogajanja.
(Ljudska pravica, Ljubljana)
Razgovori so potekali odkrito, v duhu prijateljstva in medsebojnega razumevanja
(Uradno poročilo o prvem plenarnem zasedanju mešane avstrijsko-jugoslovanske komisije)
Okoli 460.000 rabljenih avtomobilov je vskladiščenih pri zah o dnone m š k i h avtomobilskih trgovcih. Množina takšnih avtomobilov je nastala zaradi tega, ker trgovci jemljejo pri nabavi novega, avtomobila starega v zameno. Na prvi pogled bi kazalo, da je takšno poslovanje za trgovce finančna obremenitev, dejansko pa v doglednem času le napravijo dobiček tudi iz tega.
Strokovnjaki menijo, da bo motorizacija naraščala še naprej ter v približno treh letih dosegla svoj Vrhunec. Vedno več je ljudi, ki se zanimajo za nabavo svojega lastnega avtomobila. Med temi pa je mnogo takih, ki si kljub doslej še precej ugodni kcmjukturi ne morejo in ne bodo* megli privoščiti tovarniško novega avtomobila, ter se zadovoljujejo z dobro ohranjenimi in obnovljenimi rabljenimi vozili. Tudi za rabljen avtomobil mora trgovec dati gotovo jamstvo. V prvi vrsti pridejo kot kupci rabljenih vozil v poštev prejemniki plač in mezd.
Zahodna Nemčija je svoje nakopičene zaloge starih avtomobilov' pričela izvažati. Po neki nemški statistiki so jih pričeli izvažati že lota 1953 in sicer spočetka največ na. Norveško, v naslednjih letih pa tudi že na Dansko, Holandsko in v Belgijo, nadalje V Švico in tudi v Južno Ameriko. Pozneje je mnogo rabljenih nemških vozil pokupila Avstrija. Ko pa je izvoz nemških rabljenih avtomobilov v Avstrijo precej pcnehal, ker se tudi v Avstriji kopiči tovrstno blago, so se priključile k uvoznikom takih vozil tudi Združene države Amerike; kar je vsekakor zanimivo,
Od lanske pomladi naprej so se zastopniki vlade ter delavskih, kmetijskih in trgovinskih zbornic pogajali o višini novih carin. Ta pogajanja, ki so bila zelo trdovratna, so sedaj našla svoj zaključek. V zadnjih dneh je parlament sklenil nov zakon o carinskih tarifah.
Najtežji problem so pri pripravah tega zakona predstavljale carine za kmetijske pridelke. Za pretežno alpsko kmetijstvo naše države z drobno proizvodnjo so bile v dobi mirnega razvoja proizvodnje in trgovine kmetijskih pridelkov carine že vedno dvorezen nož. Tej nevarnosti so se zastopniki kmetijstva hoteli sedaj — ko je avstrijsko kmetijstvo v položaju, da producira Več, kakor se v državi lahko porabi — izogniti Preprečiti so hoteli, da bi bile carine povod!, da bi kmetijstvo svojih dražje kakor marsikje V svetu produciranih pridelkov na domačem trgu ne spravilo V denar. Zato so med pogajanji stali na stališču, da nove carinske tarife po eni strani ne smejo omajati obstoječo raven cen za kmetijske pridelke, po drugi pa je treba z njimi zagotoviti možnost, da bodo v prehodni dobi na skupni evropski trg kljub predvidenemu znižanju carin le še predstavljale zaščito domače kmetijske proizvodnje. Kakor zatrjujejo, je v teku pogajanj — ki so predvsem v zadnjem času bila zelo intenzivna — uspelo,-da se je dosegel kompromis, ki na, agrarnem področju zadošča tako težnjam producentov kakor tudi interesom konzumen-tov, ki razumljivo želijo, da so živila v trgovini poceni, redno- in v zadostni meri na razpolago.
Za usoglašenje obeh v bistvu nasprotujočih si teženj so' pri pogajanjih za nove carinske tarife za kmetijske pridelke ubrali noVa pota. Nove, carine za, kmetijske pridelke in živila le še izjemoma temeljijo na vrednosti odn. ceni uvoženega blaga. Carine, ki nihajo z vrednostjo cz. ceno blaga, prav lahko škodujejo interesom producentov in konzumentov. Če cene
Jugoslovanski ribiči so v teku preteklega leta ulovili v jadranskih Vodah 20.116 ton rib, dočim s,o jih leta 1956 ulovili 18.269 ton. Skupna vrednost ulovljenih rib znaša 1.897 milijonov dinarjev.
Večino ulovljenih rib so uporabili za industrijsko! predelavo. Tako je bilo lani
ker je znano,, da razpolaga Amerika z najbolj razvito avtomobilsko industrijo, ko ji grozi da se sama. zaduši v obilici neprodanih starih avtomobilov. Vendar navaja statistika:, da je Zahodna Nemčija V minulih dveh letih izvozila v ZDA okcili 100.000 rabljenih avtomobilov. Za Nemčijo! je ekspert rabljenih avtomobilov velikega pomena, ker ji precej koristi za vzdrževanje svoje avtomobilske industrije. Leta 1957 je Nemčija navezala tozadevne stike tudi z Grčijo, Jugoslavija, Bližnjim Vzhodom, Poljske- in Kitajsko.
Znaki gospodarske krize
Na nekem socialističnem zborovanju v Wien.er Neustadt je notranji minister Hel-mer resno opozarjal na pretečo nevarnost gospodarske stiske. Minister je apeliral na državo, naj izdatno podpre zvezne dežele, ki so bile prizadete po- povojnih razmerah. Med drugim je dejal, da se že povsem svetu kažejo' znaki gospodarske krize. Amerika, Zahodna Nemčija in Švedska stopijo pod gospodarsko depresijo'. Amerika zaznamuje rekordno število nad pet milijonov brezposelnih, v Zahodni Nemčiji pa plahni toliko hvaljeni gospodarski čudež. Gospodarske krize v velikih državah so primerjati polipom, ki svoje dolge lovilke stezajo tudi po drugih deželah. Od tega tudi Avstrija ni izvzeta, je dejal, ter spomnil, kako usodno se je v tridesetih letih gospodarska stiska iztekla za našo državo ter opozoril, da je treba takšen razvoj za vsako ceno preprečiti.
kmetijskih pridelkov na inozemskem trgu padejo škodujejo take carine domačemu kmetijstvu, če pa cene naraščajo, škodujejo take carine konzumentom. Razen izjem so1 opustili tudi carine, ki jim je pri odmeri osnova teža oz. količina uvoženega blaga.
Za uvoz Večine kmetijskih pridelkov so določili tako' imenovane diferencialne carine. Ta nova oblika carin naj varuje domačo kmetijsko proizvodnjo pred visokimi padci cen kmetijskih pridelkov na ino zemskem trgu, kljub temu pa naj na domačem trgu prepreči podražitev živil zaradi visoke carine. Kot taka utegne biti dober inštrument za ustaljenost cen za kmetijske pridelke' in za živila, na domačem trgu.
Sistem diferencialnih carin upošteva tudi še določila pogodbe evropske gospodarske skupnosti (EWG) in skupni evropski trg, ki v prehodni dobi odprave carin predvideva za kmetijske pridelke še vedno minimalne cene, ki jih bo v začetku določila vsaka država zase, pozneje pa jih bodo države, ki so članice te skupnosti, določile skupno.
Največ težav pri pogajanjih je povzročala, določitev carin za sadje in zelenjavo. Končno pa jel tudi tu prišla do sporazuma in so za sadje in zelenjavo bile določene avtonomne carinske mere. V času, ko domača, proizvodnja v celoti krije potrebe po sadju in zelenjavi, bodo carine visoke, v obdobjih, ko domača, proizvodnja šele pričenja zalagati trg in pozneje ko: prične ponudba že pojemati, bedo carine nizke. Carine prost pa bo uvoz, tistih Vrst sadja in zelenjave, ki jih Avstrija ne proizvaja.
Po vsem tem, kar jei o novem zakonu o carinskih tarifah že znane,, utegne ob pravilnem izvajanju, predvsem kar tiče sadje in zelenjavo — kamor spada tudi krompir — biti ta zakon prispevek za dosego gaiancije odkupa in ustaljenosti cen kmetijskih pridelkov na domačem tigu.
(bi)
konserviranih 6.420 ton, nasoljenih je bilo 2.910 ton, v ribjo moko pa je bilo predelanih 1.027 ton rib. V 27 tovarnah za konzerviranje rib je bilo lani konzerviranih 11.264 ton rib. Pretežno količino rib za konzerviranje je Jugoslavija uvozila iz inozemstva,. Največ ribjih konserv so< izdelale, tovarne v Izoli, Zadru in Rovinju. V enajstih mesecih preteklega leta je Jugoslavija izvozila v inozemstvo 6.424 ton ribjih konserv, in sicer največ v Avstrijo, Belgijo, Anglijo, Zahodno Nemčijo, Italijo in Združene države Amerike.
Da je ribja industrija V Jugoslaviji lahko predelala nad 10.000 ton rib, je predvsem zasluga moderne tehnične opreme tovarn, ki se stalno bolj modernizirajo in tako, zvišujejo kapaciteto predelovanja.
Jugoslavija jo lani izvozila 1.307 ton svežih rib, dočim jih je bilo na domačem trgu porabljenih 6.887 ton, in sicer 5.500 ton že v samih mestih ob Jadranski obali. Sicer pa so V Jugoslaviji porabili največ rib V Zagrebu (864 ton) in v Beogradu (217 ton).
Največ rib je bilo ulovljenih v okolici Reke (4.898), nato Splita (3.715), Pule (2.940), Zadha, (2.509) itd. Privatniki, lastniki ribiških ladij, so lani ulovili 8.756 ton rib, ribiška podjetja 6.401 in ribiške zadruge 4.929 ton rib.
Iz objave Jugopresa povzemamo, da je Jugoslavija lani nabavila 12 novih moderno opremljenih ribiških ladij ter modernizirala, nadaljnjih 15 ladij, kar znatno pospešuje jugoslovanski ribolov, ki je pomembna gospodarska panoga dežele.
Avstrijski tranzitni promet preko Hamburga
V preteklem letu je Avstrija zvišala prevoz svojega tovora preko Hamburga v primerjavi z letom 1956 za 23 odstotkov, ali 151.000 ton na skupno 810.000 ton. Še leta 1955 je znašal celotni avstrijski blagovni promet preko te severne luke komaj 381.000 ton ter se v zadnjih letih znatno dvignil.
Rabat. — Maroška Vlada je prepovedala španski letalski družbi sleherno poslovanje V Maroku. Kot pravi poročilo o tem, so ta sklep sprejeli zato, ker španska družba ni bila pripravljena, pogajati se za nov sporazum o letalskem prometu. Španija je dejansko hotela obdržati sVoje privilegije še iz časov, ko je bil Maroko še njen protektorat in tako delno odvisen.
New York. — Generalni sekretar OZN Hammarskjold je dejal, da bi bilo moč sklicati državniško konferenco v OZN. Bila bi naravnost dolžnost in posebna pravica odpreti vrata OZN za pogajanja, ki bi zajela glavna vprašanja, kakor so n. pr. raizorožitvena. Hammarskjold bo še ta mesec odpotoval v Moskvo, kjer se bo mudil okoli 26. marca, nato pa bo odpotoval še V London.
Dunaj. — Avstrija, je dobila od Ameriške banke za uvoz in izvoz posojilo v znesku 312 milijonov šilingov, ki ga bo država uporabila za nabavo ameriškega bombaža za tekstilno' industrijo. Od leta, 1952 pa do lani je dobila naša država v te namene tri posojila, od ZDA v skupnem znesku 520 milijonov šilingov.
Sydney. — Zastopnik zahodnonemške-ga industrijca Kruppa je- dejal, da boi Krupp1 investiral v Avstraliji Več milijonov funtov. Kruppovo podjetje se je namreč tako razširilo, da: mu je postala Evropa pretesna. Avstralska vlada bo investicijo dovolila. Vendar pa je ljudstvo drugega mnenja, ki je Alfreda Kruppa von Bohlen sprejelo v Avstraliji z demonstracijami pri katerih jei nosilo napise: »Odstranite Vojnega zločinca, Kruppa!«
Jemen. — Predsednik Združene arabske republike Naser in jemenski prestolonaslednik princ el Badr sta objavila, da Jemen pristopi k Združeni arabski republiki. Sklenila sta, da ustanovita Federalno unijo, na čelu katere bo Vrhovni federalni svet. Obe državi bosta združili svoje oborožene sile, na, mednarodnem diplomatskem področju pa bosta neodvisni.
London. — Na povabilo vlade Sovjetske zveze boi britanski obrambni minister Duncan Sandys potoval V SZ. Predstavnik britanske vlade' je o tem izjavil novinarjem, da, V zvezi s tem obiskom niso predvideni kaki posebni politični razgovori ministra Sandvsa, s, sovjetskimi voditelji.
Heidelberg. — Nad 1700 študentov heidelberške univerze je podpisalo resolucijo proti oborožitvi zahodhonemške vojske z jedrskim orožjem in proti izgradnji raketnih oporišč V Zahodni Nemčiji.
Pariz. — Bivši predsednik in radikalni prvak Mendes France je v parlamentu med razpravo zahteval, naj se Francija zavzame za miroljubno rešitev alžirskega spota, še preden bo Vse izgubila v Severni Afriki. Dodal je, da je francoski molk po znanem bombnem napadu na tunizijsko obmejno mesto Sakied Siddi Jusef Franciji več škodil kot pa vsa propaganda, ki so joi mesece in mesece vodili iz Kaira.
Ottawa. — Kanada je prodala Kitajski 10.000 ton žita in ji ga bo dobavila še ta mesec. Po letu 1952, ko' je bil razglašen embargoi nasproti Kitajski, bo to prva, dobava kanadskega blaga Kitajski. Pred. tremi meseci se je mudila na Kitajskem kanadska trgovinska misija, ki se je s predstavniki pekinške vlade pogajala o teh dobavah.
Wa,shington. — V Združenih državah Amerike je v februarju narasloi število brezposelnih na 5,1 milijona in se je od januarja povečalo za 600.000. V zadnjih 16 letih je to' naj večje število brezposelnih v enem mesecu.
Buenos. Aires. — Novi argentinski ministrski predsednik Gomez je izjavil, da bo razveljavil vse mednarodne pogodbe, ki jih je sklenila, Argentina pred njegovim nastopom in ki bi utegnile p°" tegniti Argentino v kako vojno.
Alžir. — Vojaško sodišče francoskih oboroženih sil V Philippevilleu je pretekli teden obsodilo 41 Alžircev na smrt zaradi sodelovanja v narodnoosvobodil nem gibanju. Od vseh obsojenih na smrt jih je bilo 21 sojenih v odsotnosti.
Izvoz rabljenih avtomobilov iz Zahodne Nemčije
Ribolov — važna panoga jugoslovanskega
gospodarstva

Pesnica in prevajalka Lili Novy je umrla
V zadnjem času kar precej pogosto pretresajo slovensko javnost žalostna poročila o smrti pomembnih slovenskih književnikih. Prav tako žalostno je sporočilo, da je v petek preteklega tedna v ljubljanski bolnišnici po daljšem in hudem trpljenju za Vedno zaspala ena najpomembnejših in najuspešnejših pesnic in prevajalk Lili Novy, ki je bila med Slovenci zaradi svoje odkrite in rahločutne narave zelo priljubljena.
Lili Novy se je rodila leta 1885. v Gra-zu in je dolgo časa živela le v nemškem okolišu ter sprejela tudi osnovno izobrazbo v nemščini. Kmalu je prišel v mladem dekletu do izraza pesniški čut in že je zapisala prva občutja na papir. Prve pesmi je pisala le V nemščini. Šele pozneje, ko se je naučila tudi slovenščine, se je vzbudila V njej tudi zavest njene pripadnosti k slovenskemu narodu, ki mu je odslej ostala zvesta. Svoja bogata čustva je izlivala v slovenske verze in bogatila slovensko poezijo. Njene pesmi izražajo' vsa človeška čustvovanja cd boleče tragike pa do zanosne predanosti življenju. Pesmi, ki jih je napisala Lili Novy soi v ženski liriki na slovenskem edinstvene, in prav zaradi njih kvalitete in bogate vsebine, spada pokojna pesmica med najpomembnejše slovenske pesnike v zadnjih desetletjih. Njena prva in edina pesniška zbirka je izšla malo pred začetkom druge svetovne vojne pod naslovom »Temna vrata«. V zadnjem času pa je pripravljala še novo pesniško zbirko, ki bi šele pokazala
njeno pesniško podobo V pravi veličini. Vendar izdaje te zbirke ni Več doživela, ker jo je prehitela smrt.
Ime v slovenski literaturi pa si je Lili Novy ustvarila tudi s številnimi prevajalskimi doli. S svojimi umetniškimi prevodi Prešerna in drugih slovenskih pesnikov v nemščino se je uvrstila med najpomembnejše posredovalce slovenskih literarnih vrednot drugim narodom, Pred drugo svetovno vojno je priobčevala svoje pesmi v Sodobnosti, po vojni pa je sodelovala o različnih literarnih reviiah in tudi v listu za najmlajše, v »Cicibanu«, je pri-
občevala svoje ljubke otroške pesmice, saj je kot dobra mati V vseh odtenkih poznala otroško dušo in se otroku znala lepo približati, prikupiti.
Pogreba, ki je bil V nedeljo na Žalah pri Ljubljani, set je slovensko ljudstvo množično udeležilo in tako izkazalo pesnici zadnjo čast. Prisotni pa so bili tudi najvišji predstavniki Društva slovenskih književnikov, Zveze književnikov Jugoslavije in Društva prevajalcev Slovenije, ki so se od' pesnice v kratkih nagovorih poslovili in orisali na kratko njen lik in doprinos k obogatitvi slovenske književnosti.
Festival ljubljanskih študentov
V sredo se je v Ljubljani pričel kulturni festival ljubljanskih študentov, ki bo traial do Dneva mladosti dne 25. maja. Pokroviteljstvo' za ta festival je prevzel rektor ljubljanske univerze dr. Božidar Lavrič.
Študentje so> za svoj festival pripravili bogat spored1 kulturnih prireditev. Med drugim so predvideni koncert solistov (pevcev in instrumentalistov), nastop kluba skladateljev, folklorni večer akademske p^esnofolklome skupine »France Marolt«, koncert akademskega pevskega zbo-
ra »Tene Tomšič«, koncert primorskega pevskega zbora in predstava »Prodane neveste« v izvedbi študentov. V okviru festivala bo mladi dirigent Nanut dirigiral koncert Slovenske filharmonije. Za. zaključek festivala pa, bedo posamezne skupine na Dan mladosti gostovale v krajih, ki so posebno' znani iz narodnoosvobodilne borbe, dočim bode skupine meseca julija kot posebna kulturna brigada, v kateri bo kakih 120 brigadirjev, odšle na 10-dneVno gostovanje med graditelje ceste bratstva in enotnosti.
Redek knjižni rekord
Francoski listi so pred nedavnim zabeležili življenjski jubilej pisatelja George-sa Simenona. Najbolj značilna pri tem poljudnem avtorju je njegova izredna plo-
MED NOVIMI KNJIGAMI
ZBRANO DELO Josipa Stritarja v zbirki »Zbrana, dela, slovenskih pesnikov in pisateljev« je bilo zaključeno z 10. zvezkom, ki je izšel pri Državni založbi Slovenije. Urednik France Koblar je v zadnjo knjigo Stritarjevega Zbranega dela sprejel važneišoi korespondenco pisatelja, ki jo je izčrpno komentiral. Poleg tega obsega ta zvezek še nekaj drobcev Stritarjevega izvirnega leposlovja in njegovih poskusov prevajania Prešerna, Levstika in narodnih pesmi v nemščino.
TRNOVA POT je skupni naslov Tolstojeve trilogije, ki je eno najvidnejših leposlovnih del sovjetskega obdobja v ruski literaturi. V romanih »Sestri«, »LetoOsemnajsto« in »Mračno jutro« je Alekse! Tolstoj v vsej razsežnosti in monumentalno^ sti opisal čas pred zlomom stare države, revolucionarne pretrese in vretje državljanske Vojne; z izkušenostjo sodobnika in neposrednega udeleženca: je prikazal notranji razvoj na »Trnovi peti« V novo družbo, v nov moralni svet sožitia z ljudstvom. Sedanja izdaja »Trnove peti«, ki je izšla pri Državni založbi Slovenije, je že drugi povojni natis tega velikega dela v slovenščini.
VAS V DŽUNGLI je napisal angleški pisatelj Leonard Woolf iz lastnih izkušenj in na podlagi svojih zapiskov in dnevnika,
ki ga je vodil v času svojega dolgoletnega bivania na Cejlonu. Kot sodnik v majhnem mestecu na jugu otoka se je pobliže seznanil z vsemi težavami bednih ljudi, ki še danes, životarijo' globoko v notranjosti džungle daleč od ostalega sveta, spoznal pa je tudi borbo ljudi, ki se iz dneva v dan mučijo za svoj skromni obrok hrane. Knjiga je napisana preprosto in pretresljivo ter dale verno sliko življenja primitivnih ljudi na Cejlonu, ki še danes na morejo zaživeti človeku dostojnega življenja. Delo je izšlo pri primorski založbi Lipa v Kopru.
ZDRAVNIK V HIŠI je naslov prisrčno napisanega, romana izpod peresa angleškega pisatelja Richarda GcTdona,. Ob branju tega dela, ki je V razdobju dveh, treh let doživelo samo v izvirniku trideset izdaj in je pritegnilo zanimanje mnogih tudi v obliki filma, se bralec prisrčno, nasmeje ob zabavnih in kdaj pa kdaj tudi mučnih ali nedolžno okroglih doživljajih, prešernih, veseljaških in dovtip,n.ih študentov medicine. V slovenščino je zanimivi roman prevedel Ježe Fistrovič, opremo knjige, ki je izšla pri založbi Obzorja v Mariboru, pa je oskrbel Uroš Vagaja.
Vse slovenske knjige lahko naročite v knjigarni »Naša knjiga« v Celovcu, Wul-fengasse 15.
dovitost. V tem pogledu sodi med prve v svetovni literaturi, saj ga -— kolikor je znano — prekaša samo stari španski pisatelj Lope de Vega. Seznam Simenonovih knjižno objavljenih spisov namreč presega 300 naslovov, kar je vsekakor čisto izjemen rekord v leposlovni plodovitnosti. Samo serija njegovih romanov, ki se srečujejo okrog znamenitega inšpektorja pariške policije, je dosegla že 150 naslovov. Simenon je pretežno' avtor detektivskih romanov, zdi se pa, da ima, posebno »tovarno« za pisanje romanov, saj si lahko samci s sodelovanjem drugih, anonimnih soavtorjev razložimo, da Simenon objavlja več ket 20 romanov na leto.
Miinchen ima največjo otroško knjižnico
Največja knjižnica s knjigami za otroke je bila pred leti ustanovljena v Miin-chenu. Tja pošiljajo Vse založbe po en izvod vsake knjige za otroke. Pri tej knjižnici je ustanovljena tudi Andersenova nagrada, ki jo podelijo vsako leto za najboljšo knjigo, namenjeno n»jmlajšim bralcem.
Kaj v Ameriki najraje berejo
Po neki statistiki sta, sl leta, 1957 pridobila prvenstvo' med Vsemi romani, kar so jih brali v Združenih državah Amerike. Erskile Caldwell z romanom »Glas grmenja:« in sovjetski pisatelj Dudincev z romanom »Človek ne živi samo od' kruha«. Statistika izpričuje, da, sta ta: romana po nakladi in po izposojanju v javnih knjižnicah dosegla največje število bralcev.
Tudi literarna slava je minljiva
Od leta 1901 je bila Nobelova nagrada za literature podeljena že celi vrsti pesnikov in pisateljev. Toda če si ogledamo seznam teh slavljencev zadnjih dobrih pet desetletij, nehote pomislimo, kako minljiva je tudi literarna slava. Velik del teh namreč že danes sodi med pozabljena imena, ki žive samo še v literarni zgodovini posameznih narodov, za ostali svet in za živo literaturo pa so brezupno mrtva.
Podobno spoznanje je nedavno obšlo tudi nekega francoskega kronista, ki je pregledal seznam nagrajencev na.jznamenitejše francoske literarne nagrade (Concour-tove); tudi tu je pretežna večina del in avtorjev pozabljena, njih slava je trajala samo leto dni ali komaj nekaj več let.. .
Podeljene so bile državne nagrade • za umetnost
Ob prisotnosti najuglednejših predstavnikov avstrijskega kulturnega življenja ja prosvetni minister dr. Drimmel podelil državne nagrade za; umetnost štirim najpomembnejšim avstrijskim umetnikom. Za ustvarjanje na področju literature sta prejela nagrade starešina avstrijskih pesnikov, Franc Karl Ginzkey in njegov mlajši tovariš Heimito Doderer. Z državno nagrado za glasbo je bil nagrajen docent za kontrapunkt in kompozicijo na edinburški univerzi Hans Gal. Državno nagrado za upodabljajočo umetnost je sprejel prof. Karl Sterer. Razen nagrad za. umetnost so bile ob tej priložnosti podeljene tudi nagrade za pospeševanje umetnosti za leto 1957, ki so jih prejeli številni zastopniki z vseh področij umetniškega ustvarjanja v Avstriji.
Tudi slike izposojajo
Da si knjige izposodimo V knjižnici, je stara in priljubljena navada tudi pri nas. Na Danskem pa; soi uvedli novo možnost, da bi kulturno ali bolje rečeno umetnost približali čim širšim plastem prebivalstva. V Kiobenhavnu so namreč pred; nedavnim odprli galerijo — izposojevalnico, v kateri si Danci lahko — kakor knjige v knjižnici — izposojajo razstavljene slike. Vsako sliko, ki se jim depade, si najprej lahko izposodijo za tri tedne, potem pa rok lahko še> podaljšajo. Če pa jim je umetnina tako prirasla, k srcu, da bi se le težko ločili od nje, si jo celo lahko kupijo na obroke.
Lopud — otok zgodovinskih spomenikov
Na jadranskem otoku Lopudu je mnogo kulturnih ostankov preteklosti: zidov be-nečanskih trdnjav, zapuščenih samostanov in ruševin starih kapelic. Vse te srednjeveške spomenike so pričeli postopoma obnavljati. Sedaj obnavljajo ruševihe in freske neke srednjeveške cerkve. Na Lopudu jo tudi majhen muzej z deli dubrovniških zlatarjev in rezbarjev iz 15. in 16. stoletja.
Dr. MIRT Z W I T T E R
Južna Tirolska —manjšinski problem Nemcev
(Ob desetletnici ttaltjansko-avstrijskega sporazuma v Parizu)
Kot smo že zgoraj cmenilli, sta tako avstrijska oficielna politika kot tudi SVP ob stvarni presoji tedanjega političnega položaja Avstrije in razpoloženja do Nemcev v svetu lahko bili zadovoljni s svojim uspehom v Parizu. Saj so Avstrijci kot. tudi Južni! Tirolci skoraj brez izjeme d,o zadnjega dne vzorno aktivno sodelovali v Hitlerjevi Vojski ter celo kot zasedbena nemška uprava tudi v Italiji. Težko bi smatrali tudi masovno glasovanje za preselitev V nacistično Hitlerjevo Nemčijo ali celo naselitev južnih Tilrolcev na domove po nacističnem terorju pregnanih drugorodcev na vzhodnih ozemljih kot moralno legitimacijo za zahteve po posebnih pravicah manjšine. Tedanje izjave avstrijskega; zunanjega ministra dr. Karla Gruberja in odgovornih političnih predstavnikov južno,tirolskih Nemcev najbolje potrjujejo, da je bil položaj Italije vsekakor neoporečnejši. De Gasperijevo tedanje iznašanje je; zato- upravičeno smatrati za nespremenjeni italijanski »Do ut des!«81) nemški manjšini: Ob nedvoum-81) Pripomba: ,,Dam ako daš!“
nem priznanju k italijanski državni pripadnosti — priznavamo' enakopravnost in zapisane pravice, ki jamčijo' obstoj in razvoj manjšine.
Pri teh jasnih obojestranskih izhodiščih in stališčih, smemo tudi tedanje zadovoljstvo Nemcev tu- im onstran Brennerja razumeti kot izraz resničnega takratnega presojanja in prepričanja odgovornih politikov. To prepričanje je končno zrcalila tudi sledeča politika, SVP.
Čim je odločila mirovna konferenca za. Italijo v Parizu v poznem poletju 1946 državno pripadnost Južne Tirolske k Italiji, je SVP svojo politiko usmerila prvenstveno! na dtosegoi in uresničenje posameznih zaščitnih dloločb Pariškega sporazuma z dhe 6. septembra 1946. Nadaljna njena skrb pa! je veljala raznim dodatnim dogovorom med Avstrijo in Italijo in notranjim državnim ukrepom, ki bi lahko nudili Nemcem Južne Tirolske čim širšo oporo za obstoj in vsestranski nacionalni razvoj.
Pri tem je našla v novi demokratični Italiji dlalekosežno' razumevanje in pomoč,
o čemer pričajo predvsem Vzorna rešitev vprašanja nemškega šolstva, velikodušnost pri reševanju težavnih problemov nemških optantov in njihovega premoženja, širckogrudnost Italije pri dogovorih z Avstrijo V pogledu olajšav za obmejni promet in za medsebojno blagovno izmenjavo med sosednimi pokrajinami in še vrsta sklenjenih dogovorov, ki olajšajo manjšine kulturne gospodarske stike z materinskim narodom.	*
Pri tem SVP nikakor ni vodila politike »hvaležnosti« do države. Nasprotno je kljub mnogim dokazom, naklonjenosti zaostrila svojo zahtevno politiko, ko v Pariškem sporazumu obljubljena avtonomija po letu čakanja še ni bila uresničena. Najostrejša: borba SVP je veljala raznim enostranskim načrtom avtonomije, ki so bili predloženi rimski vladi oziroma parlamentu brez vsakega sodelovanja; z vodstvom manjšine. Tako je, SVP odločno odklonila načrt avtonomije, ki ga je že septembra 1946 izdelal tedanji prefekt pokrajine Božen S. Innocenti. Tudi majnika 1947 po političnem združenju »Associazicne di Studi Autonomistici Regionali«82) V Tridentu predloženi načrt avtonomije ni našel njenega soglasja, čeprav je vseboval zelo' širokogrudne določbe v korist nacionalne
samostojnosti prizadetih narodnostnih skupin ter je zaradi nevarnosti nadvladan ji katere izmed skupin nad drugo predvideval za zakonodajo' na najvažnejših področjih celo samostojne narodnostne zbornice (kurije^3) z lastnimi izvršnimi organi. SVP je odklanjala predvsem popolno' ločitev in samostojnost Ladincev, ki jih še vedno prišteva terenu politične nadvlade Nemcev.
Aprila 1947 je končno SVP predložila lasten »Predlog Statuta za dVa področja »Siidtircil« in Trenimo".81) Glavna vsebina predloga je bila: Ustanovita se dva avtonomna področja Južna Tirolska in Trenti-no. Južni Tirolski naj bi pripadala vsa tedanja pokrajina Božen ter nemški predeli pokrajine Trident, poleg tega pa še ladinske občine Cortina d' Ampezzo ter Pieve di Livinalongo v pokrajini Belluno.
(Nadaljevanje sledi)
82) Pripomba: „Združenje za regionalno avtonomistično proučevanje".
8S) Pripomba: Titel IV. osnutka, ki predvideva „Curie etniche".
84) Pripomba: Progetto di Statuto per le due Regioni „Siidtirol“ e „Trentino“, Bolzano 1947.
') Pieve di Livinalongo.
14. marec 1958

Šmihel nad Pliberkom
Minulo nedieljo šo pri nas gostovali dragi gostje-pevci in pevke Slovenskega prosvetnega društva na Radišah. Moški in mešani zbor sta prispela pod vodstvom znanega in priznanega pevovodje Simeja Wrulicha. O kvalitetnih nastopih Radiša-nov smo že večkrat slišali, ko so prepevali doma in na. gostovanjih po naši ožji domovini ali bližnjem inozemstvu. Dvorana pri Šercerju se je napolnila, vendar so imeli Radišani med vožnjo avto-defekt in zaradi tega nad eno uro zamude. Med tem pa se je mnogo ljudi razšlo, predvsem še zaradi tega, ker so istočasno predvajali v sosednji gostilni film. Zaradi tega tudi mnogo ljubiteljev naše pesmi ni bilo deležnih lepega užitka.
Oni, ki so kljub temu vztrajali in pričakali Radišane, so bili s koncertom nad vse zadovoljni. Drage goste je pozdravil in jim izrekel dobrodošlico France Kropivnik in izrazil željo:, da bi se društveno-prosvetna dejavnost tudi V Šmihelu krepko1 razživela in razmahnila. V imenu go>-stov je spregovoril Radišan Tolmajer ter naglasil pomen medsebojnega društvenega sodelovanja z gostovanji, z medsebojno izmenjavo kulturnega dela in boljšoi povezavo po' načelu: zvestoba za zvestobo!
Poslušalci so lepi spored pevskega nastopa sprejemali z veseljem in navdušenjem. Ni treba poudarjati, da sta zbora, menjaje se, prepevala dobro, harmonično in z lepo gojenimi glasovi. Vse kaže na uspeh požrtvovalnega in marljivega dela pri številnih vajah ter priča o Veselju in zanimanju ansambla za pevsko kulturo, ki jo: ped sposobnim Vodstvom svojega pevovodje Šimeja radevolje posreduje tudi med naše ljudstvo. S pesmijo in melodijo: dvigajo poslušalce iz mrke vsakdanjosti in jih vodijo k lepoti in dobroti. Petju je dana Velika oblast, lepo zapeta pesem govori Vsem razumljiv jezik ter razpršuje in izenačuje morebitna Vsakdanja: trenja in nesoglasja ljudi različnega mišljenja in prepričanja. Ob poslušanju lepe pesmi se ljudje, ki so dobre volje, notranje zbližujejo.
Zaradi tega bodi tudi ob tem koncertu izrečena naj lepša zahvala vsem pevcem in onim, ki so se za prireditev tudi drugače prizadevali.
Na Radišah smo prelomili $ preteklostjo
Tako razveseljivega dogodka pri nas na Radišah že dolgo nismo doživeli kot je bil izid tokratnih občinskih volitev. Uspelo nam je doseči, kar si je večina, radiškega prebivalstva že dolga leta želela: korenito spremembo V vodstvu ob činei
Vsa desetletja nazaj so Radiše veljale za nezavzetno trdnjavo v rokah nazadnjaških in nacionalističnih političnih struj, ki so svojčas jadrale pod zeleno, nato pod črnoi in končno pod rujavo barvo. Propad tisočletnega rajha pa je tudi pri nas omogočil, da so se začele počasi uveljavljati težnje demokratičnega prebivalstva, ki je bilo dolgo dobo potisnjeno ob strem.
Že pred štirimi leti sta krajevna gospodarska lista in socialistična stranka imeli možnost spremeniti občinski režim V prid naprednega razvoja. Vendar sta takrat na socialistični listi izvoljena odbornika iz nerazumljivih razlogov in v razočaranje svojih volilcev ter mnogih drugih občanov raje podprla zrahljane postojanke OVP in VdU ter omogočila, da je zasedel župansko mesto najožji sorodnik svoje-časnega nacističnega župana, pod čigar županovanjem je bilo tudi iz naših vasi nasilno pregnanih več družin v nacistična taborišča v Nemčiji.
V zadnjih štirih letih pa so se v krajevni organizaciji socialistične stranke uveljavili zares napredni in demokratično razgledani zavedni ljudje, kar je omogočilo prodoren uspeh pri pravkar minulih volitvah. V napredno usmerjenih, osebno poštenih in narodno zavednih kandidatih na listi SPO z nosilcem liste bivšim izseljencem Nužejem Wieserjem na čelu so volivci upravičeno videli jamstvo za bodoče nepristransko upravljanje občine v korist vseh občanov.
OVP in FPO sta se skušala z medsebojno ženitvijo v »Arbeitsgemeinschaft« rešiti poraza. Toda, niti v lastnih vrstah se marsikdo od pristašev ljudske stranke ni mogel navdušiti za to- čudno »delovno skupnost«, saj je na svoji kandidatni listi poleg dosedanjega župana tiščala v ospredje tudi izrazitega bivšega ilegalnega nacista, ki je svojo »Heimattreue« najbolj očitno pokazal takrat, ko je zbežal v Hitlerjevo Nemčijo in se udinjal sovraž-
Lep doprinos za krepitev prijateljstva med narodi-sosedi
Minule' soboto zvečer je: bilo v Delavski zbornici četrtič kulturno in družabno-srečanje treh dežel — Avstrije, Italije in Jugoslavje — prireditev, ki je postala že tradicionalna. Tudi letos je bila s kulturnim sporedom in rajanjem lepa in smiselna slavnost, lep doprinos za krepitev medsebojnega prijateljstva in boljšega razumevanja med narodi-sosedi.
Brez pretirane reklame je bila udeležba na prireditvi izredno velika ter odvijajoči se spored za vse bogat in poln lepega doživetja. S svojim obiskom so prireditev počastili tudi jugoslovanski konzul Mladen Devide z drugimi člani jugoslovanskega konzulata, zastopnik italijanskega konzulata, dočim pa smo pogrešali oficiel-n.e zastopnike naše dežele.
Program umetniško-kulturnega dela je bil pester in zanimiv ter na kvalitetni višini. Folklorna plesna skupina, SKUDa »Ti-
ne Rožanc« iz Ljubljane je v svojih živobarvnih pisanih nošah postregla z novimi plesnimi nastopi, ki jih V Celovcu še nismo videli, ter so poleg že znanih vsem nad Vse ugajali. Plesna skupina Aviano iz Italije je pokazala tudi nekaj zelo lepih ljudskih plesov z zelo originalno spremno glasbo. Celovec pa je zastopalo, tudi z lepim uspehom, folklorno društvo »Edel-weiss«, ki je bile# obenem tudi prireditelj srečanja. S petjem pa sta nastopila moški pevski zbor Trnja ves in kvartet iz Dobrle vesi.
Po dobrem kulturnem sporedu se je publika razgibala pri Veselem in sproščenem plesu ob zvokih godbe odličnega Akademskega plesnega orkestra iz Ljubljane in kapele »Carinthia« iz Celovca. Do jutranjih ur so plesali Avstrijci, Italijani in Jugoslovani v najboljšem medsebojnem vzdušju.
Razne vesti iz Koroške
Pri tvrdki Leitgeb v Sinči vesi se je 48-
letni ključavničar Anton Pasterk zelo nevarno ponesrečil pri svojih delovnih opravkih. Zlezel je na sedem metrov visoko lestvo, da, bi V višini nekaj popravil. Lestva, ni bila pritrjena ter je stala na z oljem prepojenih tleh. Ko je bil Pasterk že na koncu lestve, jo je nenadoma izpod-neslo in z njo Vred je ključavničar padel na tla, pri čemer se je hudo ponesrečil. Prepeljali so ga v bolnišnico za nezgode v Celovec.
Pogumno in plemenito dejanje je storil enajstletni dijak VVolfgang Steinhausser, ko je iz Lrndkanala rešil gotove smrti ma-
POPRA VEK
V zadnji številki sei je v poročilu o smrti Lojza Haderlapa V Lobniku Vrinila neljuba pomota, da je ostalo sedem otrok pri življenju, kci jih živi še osem, kar ra-devolje popravljamo.
lega šolarja, ko se mu je udrla tanka ledena plošča, da je zdrknil v vodo. Mali deček je obupno zakričal, kar je slišal imenovani dijak. Nemudoma in brez oklevanja je stekel na pomoč in je ne glede za. lastno Varnost z velikim naporom rešil dečka iz. smrtno nevarnega položaja. Prisebnost in pripravljenost pomagati svojemu bližnjemu je gotovo zelo hvale in priznanja vredna vrlina mladega dijaka.
Na Kolodvorski cesti v Celovcu je minuli teden neki voznik osebnega avtomobila. povozil 50-letnega železniškega uradnika Jožefa Temmela in ga smrtno nevarno poškodoval. Brezsvestni šofer je nato s svojim vozilom pobegnil in se ni zmenil za hudo ponesrečenega pešca, ki so mu pomagali šele drugi pasanti. Pobeglega šo ferja, 61-letnega mehanika Johana Wag-nerja iz Celovca, so uro pozneje izsledili ter se bo moral zagovarjati za neodgovorno dejanje.
nikom avstrijske samostojnosti ter je sploh šele na podlagi amnestije s,pet dobil volilno pravico.
Volilna borba je bila živahna, na dan volitev prav srdita posebno za tiste volivce, ki se v političnem trenju težje odločijo za pot na volišče. Obe strani sta vpregli tudi Vso svojo motorizacijo. Pri tem smo se zelo čudili, da je skušal pomagati kandidatom »Arbeitsgemeinschaft« tudi gospod grof iz sosednjega Zrelca, ki je poslal na zasnežene Gure svojega šoferja z žipom. Izgleda, da je zelo hitro pozabil na tisti komaj pretekli čas, ko je tudi sam okušal nacistične zapore, sicer se ne bi mogel s tako vnemo potegovati za tiste včerajšnje liudi, ki bi želeli, da bi se pri nas zopet utrdili ostanki nacizma.
Med volivci se marsikdo pod gotovim vplivom ne bi bil zlahka odločil za našo socialistično listo, zato smo Volivcem omogočili tudi glasovanje z glasovnico, ki se je glasila na ime nosilca te liste. Z marljivim delom od človeka do človeka nam je uspelo zbrati 150 volivcev, dočim je Arbeitsgemeinschaft dobila samo 107 glasov. Za našo občino je to zgodovinska zmaga, ki nam omogoča, da se bodo s prevzemom županstva in z Večino v občinskem odboru od slej naprej v splošno korist odločilno lahko uveljavljale nove, mlade, za napredkom stremeče sile.
Hranilnica in posojilnica Šteben pri Beljaku vabi na
36. REDNI LETNI OBČNI ZBOR
ki bo v nedeljo, dne 19. marca 1958, ob
9.00	uri v posojilniškem prostoru v Stebnu.
Dnevni red:
1.	Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru,
2.	Čitanje in odobritev računskega zaključka za leto 1957,
3.	Citanie revizijskega poročila:,
4.	Poročilo: upravnega in nadzornega odbora,
5.	Vohtev upravnega in nadzornega odbora.
K obilni udeležbi vabi
odbor
Slovenska prosvetna zveza naznanja:
VABILO
na razstavo in zaključno prireditev
GOSPODINJSKO-KUHARSKEGA
TEČAJA
ki bo v nedeljo, dne 16. marca 1958 pri Kovaču na Obirskem. Razstava bo odprta od 9. do 17. ure Ob 14. uri prireditev s sporedom: Veseloigra Nevesta iz Amerike, kratki prizori, petje in rajanje.
K obilni udeležbi od blizu in daleč vabijo
voditeljica in tečajnice.
\b 2.ČUA&V
Bače
Preteklo soboto je na progi med Bača-mi in Ledincami tovorni vlak zajel nekega moškega in ga do smrti povozil. Strojevodja, je na ovinku zahodne: od baške po'-staje zapazil, d!a je v snežnem, metežu šel po progi neki človek. Takoj je oddal signal, toda bilo je že prepozno. Vlak je pešca podrl in vlekel s seboj. Potem so na progi v dolžini ckcli dva kilometra pobrali raztelešene in grozno razmesarjene dele ponesrečenega. Orožnik je našel med razcefrano obleko prijavno izkaznico za brezposelne, po kateri so ugotovili, da je tako nesrečno preminuli moški 49-letni zidar Janez Kusternik iz Štebna pri Ma-loščah.
Moščenica pri Bilčovsu
Za vedno n,as je zapustila ena izmed dobrih in vrlih mater. V petek minulega tedna smo Heleno Kropivnik, p. d. Švedr-cevo mater v Moščenici, položili k trajnemu počitku na pokopališču v Velinji vesi. Pokojna mati je dosegla visoko starost 82 let ter se je vse življenje s: svojim možem in pozneje tudi z otroci trudila: na malem posestvu, da se je mogla preživljati številna družina, kajti otrok se jima je rodilo: enajst. Pozneje je domačijo izročila najstarejšemu sinu. Vse otroke je dobro in pošteno vzgojila, skrbela je za njih telesno blaginjo in duševni razvoj ter rast v dobre in koristne člane družbe. Zadnje mesece! pa je morala dobra mati prebiti v bolniški postelji, ker ji je ohromela noga, in se ni mogla Več dvigniti. Končno jo> je smrt rešila mučne bolezni.
Blago pokojnico' smo V častnem številu spremili na njeni zadnji poti in prisostvovali pogrebnim svečanostim. Na, domu žalosti in ob odprtem, grobu so ji domači pevci zapeli v slovo ganljive žalolstinke. Naj spoštovana mati Marija Kropivnik v miru počiva, žalujočim svojcem, možu, otrokom in ostalim sorodnikom pa izrekamo naše iskreno sožalje.
Po: plebiscitu je moral zapustiti svojo ožjo domovino. Služboval je kot knjigovodja pri raznih privatnih podjetjih in državnih ustanovah v Gornji Radgoni, Zrečah, Mariboru, Ljubljani, Golniku, Kranju in nazadnje v' Polju' pri Ljubljani. Med drugo svetovno vojm> so ga nacifašisti odpustili iz službe. Težka in tmieVa je bila življenjska pot Ignaca 'Napokoja,. Vzlic temu pa ni klonil. V svojih osebnih življenjskih zahtevah je bil silno skromen. Vsled svojega tihega in mirnega značaja priljubljen pri svojih poklicnih tovariših in koroških rojakih, je Nace ostal skozi Vse svoje življenje zvest svojemu slovenskemu domu v Prosovičah, svoji koroški d rmovini.
V imenu koroških rojakov se je od njega poslovil dr. Julij Felaher, ki je poudaril, da je pokojni v svojem življenju hodil po steminjah in izročilih pisatelja Ksa-veria Meška, šolskega, upravitelja, Ellerja iu Mihe Grafenauerja ter drugih prosvetnih in kulturnih delavcev’ v občini Mariji na Zilji. Za; stanovske kolege in zdravnike bolnice v’ Polju pri Ljubljani je> spregovoril poslovilne besede gospod podrav-natelj bolnice Manfreda,. Koiroški pevci pa so pod Vodstvom pevovodje Ivana Novaka zapeli Nacetu V slovo dive žalostinki in koroško' narodno »N‘mav čez izaro«.
Nace Napokoj je sledil svoiemu bratu, šolskemu upravitelju v Moravčah, kateri je ravno tako veliko' prezgodlaj umrl — pred 10 leti.
Belšak
Prosoviče — Ljubljana
Mnogo koroških rojakov, prijateljev in poklicnih tovarišev iz raznih krajev Slovenije in celo iz Zagreba, je spremilo 29. januarja 1958 na Zalah V Ljubljani Ignaca Napokoja k zadnjemu počitku.
Rojen 22. aprila 1899 v Prosovičah v občini Marija nai Zilji, je kot sin zavednega slovenskega kmetovalca, kateremu se je rodilo 16 otrok, od katerih jih je ostalo pri življenju 14, nastopil svojo življenjsko pot. Ljudsko šolo: je obiskoval v Mariji na Zilji, na gimnazijah v Kranju in v Ljubljani pa se je usposobil za življenje.
Neprijeten snežni metež je bil v soboto dopoldne, ko smo sosedje in znanci spremili Klemena Visočnika, p. d. Vinikovega na Belšaku na njegovi zadnji poti k večnemu počitku. Pokopali smo ga na pokopališču V Šmarjeti, S pokojnim Klemenom je naše hribovite kraje zapustil mož poštenjak, ki se je s poštenim in marljivim delom prebijal skozi vse življenje do- precej visoke starosti. Rad in z veseljem je Vedno tudi pomagaj svojemu bližnjemu. Po svojem značaju je bil blag in trden značaj, ki ni klonil nikoli. Pokojnega Klemena bomo ohranili v lepem spominu.
UBEMlEMDIi
Patek, 14. marec: Matilda Sobota, 15. marec: Klemen Nedelja, 16. marec: Hitarij Ponedeljek, 17. marec: Jeder:
Torek, 18. marec: Ciril Jer.
Sreda, 19. marec: Jožef Četrtek, 20. marec: Feliks.
14; marec 1958
Pestro z n z a n im iv ©
BRUSELJ VABI
V Belgiji bodo 17. aprila odprli svetovno razstavo. Toi bo po 20 letih — pariška svetovna razstava je bila 1937 — prva velika svetovna razstava v Evropi in prav nič ne kaže, da bi bila pred letom 1964 še katera. Prav zaradi tega vzbujajo priprave veliko pozornost. Bruselj bo potegnil črto pod obračun, zadnjih 50 let.
Sest mesecev — od aprila do oktobra — bo Bruselj »svet v miniaturi«, kjer se bodo* srečavale vse rase, kulture in civilizacije*. Pričakujejo, da bo Belgijo v tem času obiskalo 35 milijonov ljudi.
Na površini, ki je tridesetkrat Večja od pariškega »Plače de la Concorde«, je že nastalo mesto. Na: 200 hektarov površine bo razstavljalo 46 dežel in 8 mednarodnih organizacij in inštitucij.
Med številnimi posebnostmi bo tudi »Zgodovina vrtnarske umetnosti«. Na 6000 kvadratnih metrih se bodo raztezali vrtovi vseh časov. Čudovita paša za oči: klasični, angleški ali pa renesančni vrtovi 16. in 17. stoletja, da ne govorimo še posebej o sodobnih' vrtnarskih dosežkih.
Višek modeme gradbene tehnike in sploh atrakcija svetovne razstave: bo Ato-mium. Ta 110 metrov Visoka metalna konstrukcija bo ponazarjala mogočno jedrsko energija, poslednjo zmago človeka nad materijo*. Atcmium bo sestavljalo 9 alu-miniastih krogel s premerom znanosti, iz zgornjih pa bo veličasten pogled na razstava. Obljubljajo, da bo v atomiumu tolika presenečenj, da bo obiskovalec od začudenja komaj lovil sapo*. Semkaj prištevajo mrežo premikajočih se stopnic in ekspresno dvigalo, ki bo pripeljalo obiskovalca do vrha. kupole v pičlih, 20 sekundah.
Vrt atrakcij bo nekako* zabavišče. Obljubljajo, da bodo* obiskovalci tamkaj videli take zabavne objekte, kakršnih ne pomni svet. Sapo bodo* jemali na j večji evropski tobogani, domiselne* in povsem nove vožnje strahov, železnicei čez din in strn in »Flyingcar« — nekakšne rakete, namenjene* samo ljudem z močnimi živci. Mogočni ognjemeti bodo spreminjali poletne noči V dan. Baletne skupine bodo* plesale po vrtovih in vse predstave: se bodo potapljale v edinstvenem, morju lučk.
Raj za otroke je posebna inštitucija, kateri 'bodo obiskovalci zaupali svoje' otroke. Od! pol desete ure zjutraj pa do enajste zvečer bodo otroci tamkaj počeli, kar bodo hoteli. Seveda bodo otroci pod nadzorstvom, najmlajši v otroških jaslih, večji pa v enodnevnih otroških Vrtcih. V ta namen so sezidali miniaturno mesto: s trgovinami, restavracijami in igralnicami.
Številne obiskovalce bo privlačevalo tudi mestece, imenovano* »Belgija leta 1900«. Na 5.000 kvadratnih metrih so postavili verne kopije — odlite V mavec — najvidnejših belgijskih kulturnih spomenikov,
Ll.fUlltl	„ ,
Cj\J obodnim
SONCEM
DRUGA KNJIGA POVEST DAVNIH DEDOV
62
Trgovec je postavil ob kamnitni plošči, za katero* je stal dva lepa bronasta svetilnika. Veselo je migotal na njih bleščeči se plamen grškega goriva. Ciriline oči so se široko razprle:, ko je zažarel pred njo razprostrti lišp*. Magična luč je povečala sijaj zapon, zlatih uhanov, draguljev, vdelanih V narofcvice, jantarja, korald in snežno belih koščenih glavnikov. Stotero željnih oči s,e* je paslo z naslado po tem lišpu ‘n tiha zavist se je dvigala* v dušah, kadar je bogata1 trgovka segala, po dragocenostih •n jih izročala sužnji V mahagonijevo* skrinjico.
»Na. samem svetem dvoru nimajo lepšega nakita!«
Cirili je nehote ušla polglasno ta sodba, k,i so* jo prestregle deklice v njeni bližini in jo šepetale sosedam.
»Nai sveitem dvoru nimajo lepšega,!«
Cirila se je prestrašila. Zato je* hitro Popravila sodbo in govorila glasno:
»Na svetem dvoru, pravim. Toda, sveta
vmes speljali ceste* in tako pričarali zlate čase na začetku stoletja. V rojstnih hišah znamenitih velmož, v samostanih, vojašnicah in drugih rekonstruiranih objektih bo* 75 restavracij, gostiln, vinotočev in kabaretov in 80 prodajaln. Vse boi obratovalo tako, kot je bilo leta 1900 v »povprečnem« belgijskem mestecu. Da ba vsa stvar še* bolj pristna, bodo* poskrbele točajke, trgovci in kočijaži v narodnih nošah, in sploh vsa oprema, ki bo< stilno* ustrezala letu 1900.
Nasprotie temu folklornemu mestu bo sosednje* mesto »Belgija bodočnosti«, ki bo nakazovalo vse možnosti, kakršne nudi sedebna arhitektura.
Tiste, ki bodo obiskali letošnjo veliko belgijsko prireditev, bo morda zanimalo da živi v kraljevini Belgiji 8 milijonov 700 tisoč prebivalcev, ki govorijo francosko, holandsko in nemška.
Da bi se številni obiskovalci počutili kot doma, je prireditelj organiziral bataljon ljubkih mladih deklet — hostess, ki bodo pomagale obiskovalcem z nasveti. Dve sto uniformiranih gostiteljic — oblečene bodo v rdeče* jopiče im temnomodra krila — že pridno obiskuje štirimesečni
Prvi ljudje, ki so si razdelili dan v do'-ločene dele*, so bili najbrž Asirci. O njih je znano ilz zgodovine, da so uporabljali ure na vodo. To so bile kovinske posode, napolnjene z vodo, ki je kapljala iz, njih tako, da sO morali posodo v enem dnevu šestkrat napolniti. Vodne ure v Ninivah so polnili istočasno ko je dal znak paznik v stolpu in je tropa izklicevalcev naznanjala po vsem mestu posamezne dele dneva.
Vodna ura je bila poleg sončne, ki meri čas po dolžini sence, mnogo stoletij edina morilka časa. V Aleksandriji so vodno uro napolnili s časovno razpredelnico in kazalcem. V starogrški dobi je bil Egipt velik dobavljač ur. Te svojevrstne izdelke so Egipčani prodajali po najvišjih cenah v vse dežele*.
Ob zmagoslavnem Pompejevem povratku v Rim leta 62 pred našim štetjem sc kot najdragocenejši plen nosili v sprevodu vodna ura iz zakladnice pentijskega kralja. Ta velikanska posoda, ki so jo napolnili le enkrat na dan, je bila vsa iz zlata. Kazalci so bili obsuti z rubini in vse dnevne ure so bile vdelane s safirji. Naval radovednežev, ki so* si hoteli ogledati to posebnost, je bil tako velik, da jih je morala zadržati močna straža, v spoštljivi razdaljil.
Staroveške* ure so bile V prvih stoletjih srednjega Veka popolnoma v pozabi, do-
despojna, ha, ta so smeti, če bi videli njeno' krasoto!«
Tedaj je sužnja začutila, kako: so se zapičile vanjo drobne oči trgovčeve. Ozrla se je Vanj. Poi hrbtu joi je spreletel mraz, mravlje so zagomezele* po vseh udih in splašena je iskala gazi, da bi utekla. Trgo'-vec pa ji j© prijazno namignil, prijel z dolgimi, šiljastimi prsti zlato zapestnico, dva zvita: delfina, posuta* po: luskinah z berilji in topazi, za oči diva granata, in jo' dvignil proti luči, da je zablestelo!.
»Samo sveta despojna nosi lepša zapestnico'! Resnica govoriš! Ali si uganila res-nicoi, ali si jo spoznala na dvoru?«
Cirila je zbirala moči in se pritajevala, da bi ne izdala razburjenosti. Zakaj v trgovcu je. spoznala, evnuha Spiridiona,.
Ko je bežal Epafrodit in je Numida v Toperu poiskal Ireno*, da ji je povedal o rešitvi Iztoka in begu Grkovem, ni omenil Spiridiona. Zato je sužnja slutila v njem dvornega Vohuna, ki je pod krinko* trgovca poslan od despojne, da stika za. Ireno.
Ko pa je* trgovec vprašal, ali je* bila na dvoru, se je razveselila, misleč, da je ni spoznal.
»Cirila; je živela na dvoru,« se oglasi žena najbogatejšega trgovca. »Sužnja je dvorjanice Irene*, ki biva med nami!«
Sužnja bi rada stegnila rokoi in pritisnila* bogati gospe dlan na usta. Ali bilo je prepozno*. Videla je, kako se je evnuh za-
te čaj. Vedno nasmejane in vljudne mladenke bodo sprejemale goste na obmejnih prehodih, na letališčih, v pristaniščih, na bruseljskem kolodvoru in na, razstavnih prostorih. Pravijoi, da bodo ta dekleta simbol belgijske* gostoljubnosti.
Da ne bo nepotrebne hoje*, bo turistom na voljo lepo število osebnih avtomobilov. Teh ugodnosti pa se bodo posluževali najbrž le tisti, ki bodo imeli kaj pod palcem. Dnevna izposojnina za Vozila brez šoferjev pa ne* bo enaka za vse* avtomobile. Kdor se bo vozil s Citroenom, bo plačal 4 dolarje, s: Volkswagnom 6 dolarjev, z Oplom 6.80 dolarja, z Opel-Kapitanom 8 dolarjev, z Mercedesom in Studebaker-jem 9.60 dolarja in s CheVrolatom 10.40 dolarja. Seveda bo moral vsak sam kupiti bencin in povrhu Vsega plačati še zavarovalnino.
Napitnina. Odlična organizacija tudi tega poglavja, ni prezrla in zanemarila. Da ne bo nepotrebnega spraševanja; in razburjenja,, so se zmenili, da bo V hotelih, restavracijah in drugod napitnina 15 °/o (najmanj pa 10 belgijskih frankov ali pa 0.20 dolarja).
Za tiste*, ki se kmalu utrudijo, boi vozil
kler ni bagdadski kalif Hairun al Rašid podaril Karlu Velikemu dragoceno uro na vode. To tehnične* čudo tedanjega časa je bilo iz brona z vdelanim, zlatom. Imelo* je kazalce in je bilo. Ustrezno število kro-gljic je padalo v kovinsko posodo in naznanjale ure.
V istem času je menih Luitband, ki je na novo odkril izdelovanj*© stekla, izdelal peščeno uro, in Karel Veliki si je dal izdelati veliko uro te Vrste*. V njej so bile ure označene z rdečimi črtami. Vsakih dvanajst ur s,o uro obrnili.
Na: Kitajskem, ki se ponaša s tolikimi starimi izumi, je že mnogo poprej zvezdo-slovec Hang sestavil uro, ki je kazala tudi mesece*, tedne, dneve-, tek sonca, meseca in petih premičnic in druge* pojave na nebu. Te ure so se V srednjem Veku počasi udomačile.
Ne samo sadje!, tudi zelenjava hitreje dozoreva, če jo obsevajo z atomskimi žarki. Metodo* uporabljajo V ZDA in pravijo*, da. bc* sedaj izvoz sadja tudi V oddaljenejše kraje boljši, Pošiljali bodo namreč nezrelo,predčasno obrano sadje, ki p*a bo potem dozorela na tržišču s pomočjo' atomskega » bombardiranj a «.
čudil, kako! sklenil roke na prsih in se priklonil, da je s, čelom skoraj dosegel razloženo zlatnino.
»Jasno dvorjanico* iz svetega Bizanca imate! O Toper, raduj s,e časti neizmerne! Povej, sužnja, prejasni gospodarici, da se ji klanja trgovec Teofil iz Soluna* in prosi, če bi smel pred, njeno, od sijaja presvete despojne ožarjeno lice. Nevredni hlapec je srečen, če sme poljubiti nogo- tisti, ki je hodila: z najVečjo despojno vesoljne zemlje!«
Gospe in deklice so se ob trgovčevih besedah priklanjale, kadar koli je izrekel Spiridion-Teofil ime despojne*. Cirila je bila zbegana. Priklanjala, se je* po dvornih šegah, kakor bi stala pred samo carico, pa beseda ni mogla prek ustnic. Zato* je izpregoVoril vnovič Spiridion.
»Sužnja:, govori, kje biva jasna, dvorjar niča? Ali more pred njeno* lice hlapec?«
»Gospodarica sedi na vrtu pod platano, in razmišlja.«
»Sužnja, poplača, 'te Krist, ki je dober, ako me Vedeš prednjo. Glej, zapestnico* ji podarim*, če me vedeš do nje. Zakaj Teofil se boji Boga in če* podarim njej, podarim v duhu despojni. In kar damo svetemu domu, damo Kristu, in Krist, ki. je dober, nas nagradi!«
»Večer je, Teofil! Poglej ljudstva,! Ne utegneš nocoj!«
»Da govori tako sužnja! Ni te* navdahnila sveta Sofija! Nikoli! Kdo* poreče' pod
Štev. 11 (827) — 5
po svetovni razstavi poseben vlak »Panorama«. Vozil bo tako počasi, da bo dobil obiskovalec V razmeroma kratkem času zaokroženo sliko oi razstavi.
Evrop*ski obiskovalci bodo smeli prinesti s seboj razen hrane in stvari, ki jih običajno potrebujejo na potovanjih, še 200 cigaret ali 50 cigar, liter vina, pol litra žganih pijač (odprta steklenica), pol litra prave kolonjske* vode, pol litra lasne vode in 25 gramov parfuma. Vsega ostalega pa v vrednosti 10 dolarjev. Brez kakršnih koli ovir bo vsakdo lahko izvozil iz Belgije* najrazličnejšega blaga v skupni vred nosti 700 dolarjev.
Fotografiranje z letali
Ameriško izvidniško letalo RB-47, opremljeno s: posebno, avtomatsko delujočo* oprema, lahko z višine 12.000 metrov v treh urah preslika površino velika približno 2 milijona kvadratnih kilometrov, pri čemer snemajo fotografske kamere z letala hkrati s šestih zornih kotov. Slike ne pokažejo le to kar je na zemlji, ampak tudi razsežnosti fotografiranih objektov.
Povejmoi še primer, ki nazorno pokaže, kako, daleč je žel napredovala tehnika fotografiranja z letali. V manj kot štirih urah lahko eno samoi letalo fotografira zemeljski pas; širok 788 km in dolg od Ne*w Yorka do Los Angelesa, kar je nekaj več kot 4300 km.
Največji in najdražji hoteli
NajVečji hotel na svetu je Grand hotel »Conrad Hilton« v Chicagu. Ogromno* hotelsko poslopje ima 3000 sob, 2000 uslž-bencev, 73 telefonistov, 72 liftbo*yev, 10 zdravnikov, babico* in ambulanto. Hotel ima 25 liftov, ki vsak dan prevozijo po 30 nadstropjih nad. 100.000 ljudi.
Najdražji hotel na svetu je hotel »Fon-ta.inbleau« v Myami Beachu, v Združenih državah Amerike. Nočnina v povprečni sobi velja 12.350 francoskih frankov. V hotelu pride na Vsakega gosta poldrag uslužbenec. Hotel ima lastno pristanišče v katerem lahko hkrati pristane 50 manjših ladij. Dvajset detektivov pa skrbi za varnost imenitnih bogatinov, ki prebivajo V hotelu.
Poglejmo V čem je osnova nove* metode: Kisli okus nezrelega jabolka je odvisen od ocetne kisline. Ko jabolko dozoreva pa se ocetna kislina vse* bolj spreminja v druge kisline, ki v dobršni meri dajejo* zrelemu sadežeu okus in aromo. Z atomskimi žarki pa v hipu dosežejo sprememba ocetne kisline v tiste kilsle snovi, ki so v zrelemu jabolku.
soncem: ne utegnem, če ga kliče prilika, da pade na obraz pred carico zemlje in morja? In kdaj so pognale črvu peruti, da bi sedel na kupolo carske palače? Vesel je, če prileze na travnato bilko in se* ogreje v soncu. Jaz grem s teboj!«
Trgovec je takoj položil zapestnico v baržunasto škatlico, pospravil zlatnino ročno v zaboj, postavil k njej krepkega sužnja za varuha in odšel skozi gnečo izpred bazilike; za Cirilo. Množica ga je pozdravljala, on pa je* s povešena glavo mrmral: »Blagor tebi, Toper! Blagor, blagor!«
Ko sta dospela poi ozkih ulicah do prefektovega dvora, se je ozrl Spiridion z vajeno previdnostjo preko ramen na desno in levo. Nihče jima ni sledil. Pospešil je korak za; bežečo Cirilo, ki je šepetala molitev k apostolu narodov, naj otme Ireno, kakor je njega Bog oitei iz morske globine. Zakaj prepričana je bila šei vedno, da je evnuh poslan od dvora.
Spiridion jo je prijel za roko.
»Cirila! Ne* boj* se me! Saj me poznaš?«
»Spiridion!« je dahnila.
Evnuh je posegel z levico' na njene ustnice.
»Molči! Ne govori niti v mislih mojega imena! Umoriš me!«
Cirila ga, je nejeverno pogledala in s studom odklonila njegovoi roko.
»Ako* si izdajalec moje gospodarice, naj bo tvoj delež na vrbi kakor Judežev!«
Nekaj zanimivega o starodavnih urah
Hitrejše dozorevanje sadja
Napake pri uporabi gnojil
Med trenutno najvažnejša opravila na kmetiji spada brez dvoma uporaba umetnih gnojil. Nič norvega nočem tu povedati. Gre samo za nekatere napake pri uporabi gnojil, za napake uporabe, ki so v največ primerih krive, da so posamezni naši ljudje še nezaupljivi do gnojil. In prepričan sem, da bo treba še dobrih deset let ali še dalj opozarjati vsako leto na te napake. Sicer nam bo naše najcenejše obratna sredstvo — gnojilo — še vedno prav drag gospodarski pripomoček.
Prepozna uporaba umetnih gnojil je v mnogih primerih kriva, da dosežemo s temi gnojili le delni uspeh. Hranilne snovi, ki se nahajajo v gnojilih, se morajoi v času, ko jih rastline rabijo, nahajati že v tisti globini zemlje, v kateri jih rastlinske korenine lahko sprejemajo oz. vsrkajo.
Fosforna; in kalijeva gnojila padavine v splošnem ne izperejo in tudi drugače ne gredo v zgubo. Zamoremo jih zatoi (in jih pravzaprav tudi moramo!) čim prej raztrositi in čim popolneje pomešati z zemljo. Najboljše se to zgodi s podoranjem gnojil. Thomasovo moko moramo vsekakor raztrositi že v jeseni in samo, če to iz katerega koli razloga ni bilo mogoče, jo damo še konec zime. Kalijevo sol damo za, travnike, za ozimna žita in h krompirju tudi že v jeseni, vsem drugim rastlinam
2>akaj cepljenje lucerne, detelje, pelušhe itd.
Detelje, fižol, grah in drage metuljnice obogatijo zemljo na dušiku. Skupno: z go-moljčkastimi bakterijami v zemlji pretvarjajo dušik ilz zraka v rastlinske beljakovine. Na svojem koreninskem sistemu imajo polno droibčkanih gomoljčkov, v katerih se nahajajo gomoljčkaste bakterije. Vsaka vrsta metuljnic ima druge bakterije. Če n. pr. lucerna dolga leta, ni bila na njivi, zmanjka tam njenih bakterij, kar je vzrok, da lucerna, slabo uspeva. Na takih zemljah pripomoremo k uspavanju lucerne, če seme pred setvijo cepimo1 z go-moljčkastimi bakterijami lucerne. Iz Nemčije poročajo, da so' s cepljenjem z go-moljčkas,tirni bakterijami povečali pridelek lucerne za 42 do 155 %.
Za vse vrste detelj, za fižol, lečo, grah, lupino, sojo in grašeo dobavlja ustrezno' cepivo Zvezni zavod za varstvo rastlin. Dunaj III., Trunnerstrasse 5. Cepivo dobavlja V škatlah za Vs ha (5 šil.), '/4 ha (8 šil.), V* ha (13 šil.) in 1 ha (20 šil.). Pri naročilu je treba navesti, za katero metulj-nico in za kakšno površine: potrebujemo: cepivoi. Navodilo je vsaki škatli priloženo.
Ker težimo v rastlinski proizvodnji in živinoreji za tem, da pridelamo čimveč beljakovin za krmo sami, je spričo nizke cene uporaba gomolj čkastih bakterij brez dvoma priporočljiva.
pa v zgodnji pomladi. Tudi kalijevo sel in superfosfat podorjemo. Kdor s trošenjem ali celo nakupom umetnih gnojil čaka tik do setve, pridela čestokrat polovico manj, kakor bi bil sicer pridelal, če bi umetna gnojila trosil zadosti zgodaj ob pravem času.
Napačno je vsako enostransko gnojenje! Na primer na travnikih gnojenje samo s Thomasovo moko, pri krompirju samo s kalijevo soljo, pri žitih samo na glavno gnojenje z apnenim amonijevim solitrom itd.
Vse rastline rabijo vse hranilne snovi! Najbolj uspešno in donosno je polno gnojenje. Polno gnojenje obstoja, če gnojimo z gnojili redne, vsako leto iz
300 kg Thomasove moke ali 300 do 400 kg superfosfata,
200 kg kalijeve soli in 150 kg apn. am. solitra.
Če pa na! določenem zemljišču gnojimo prvič ali le priložnostno, je za polno gm> jenje 1 ha površine brezpogojno treba dati
500 kg Thomasove: moke,
300 kg kalijeve soli in 250 kg ap. am. solitra.
(Vsa ta gnojila nadomestimo: v danih razmerah lahko z drugimi, enakovrstnimi gnojili. N. pr. Thomasovo moko s super-fosfa,tem itd.) Navedeno: polno' gnojenje nam preko normalne žetve oz. normalnega pridelka da na 1 ha naslednje povečanje pridelka:
pri pesi	10.000	kg	pese,
pri krompirju	4.000	kg	gomolja,
na travnikih	2.500	kg	sena,
pri žitu	500	kg	zrnja.
Sedaj pa še nekaj besedi glede specialnega učinkovanja posameznih gnojil: Superfosfat deluje hitreje kot Tho-masova moka in ga tudi padavine ne morejo izprati v spodnje plasti, kar Velja tudi za Thomasovo moko. Če hočemo super-fosfat z uspehom rabiti, ga smemo dati samo zemlji, ki vsebuje dosti apna in ki ni kisla. Na kislih zemljiščih se superfosfat spoji z raznimi rudninami in postane
netopljiv, za rastlinske korenine nesprejemljiv, je torej praktično' izgubljen. Samo pogosto apnenje ga lahko privede zopet v raztopno stanje.
Tudi v primeru, da v jeseni nismo mogli gnojiti s Thomasovo moko, sedaj spomladi na kislih zemljinah ne bomo uporabili superfosfata, marveč Thomasovo moke, in sicer na travnikih takoj, najbolje na zadnji sneg, na njivah pa tudi čim prej in sicer jo bomo plitko zaorali.
(Nadaljevanje sledi)
Ne pczabimc na vitamine v krmi
Januarja, februarja in marca živalim vitaminov najbolj manjka. Zelene krme ni več, seno je proti koncu zime na vitaminih čedalje revnejše, silaže pa živina tudi ne dobi povsod toliko, da bi v zadostni meri krila potrebe po vitaminih.
Vitamine v zeleni krmi in silaži je treba nadomestiti. Prav bomo storili, če bomo živini pričeli dodajati krmni kvas in jo* V prvih popoldanskih urah spuščali na toplo sonce. Kdor ima korenja, temu vitaminov ne bo* zmanjkalo.
„Kvmimo našo Živino z a motnimi
gnojiliV*
Podi tem naslovom je v lanskem ali predlanskem letu priredila beljaška okrajna kmetijska zbornica vrsto predavanj po vsem okraju. Marsikdo je spričo tega poziva na debelo odprl oči in gledal ter gledal —--------. Kaj, da bi živino krmili z
umetnimi gnojili, to je vendar nemogoče, to je gotovo pomota, se je na tihem začudena vprašal marsikateri gospodar.
In vendar zadeva v današnji dobi silnega; tehničnega napredka, atomske energije v kmetijstvu itd. ni posebno razburljiva in nenavadna.
Da, prijatelj, tudi našo: živino lahko krmimo, če se nam zdi potrebno, z umetnimi gnojili in sicer predvsem s Thcmaso-vo žlindro, oziroma, Thomasovo moko. Znani avstrijski živinorejec inž. Hornich priporoča na primer, da damo v zimskem času na glavo: odrasle govedi po 100 gramov Thomasove žlindre dnevno. S tem naj bi krili potrebo živine po apnu in fosforni kislini. IzkušnjajeVendar pokazala, da s tem, da pri živini krijemo potrebo: po fosforni kislini in apnu, še davno niso krite Vse potrebe: živine po raznih drugih rudninskih snoveh, na primer po manganu, kobaltu, žveplu, železu itd. itd. Zato rabimo v primeru potrebe v današnjem času za izpopolnitev naše osnovne, doma pridelane krme še razne druge pripravke in nudimo na primer živini poleti in pozimi na razpolago Biosaxon—lizalne kamne, ki so
Lucevna v mešanici s Ivovo
Med sortami lucerne se je kot doslej najboljša izkazala francoska Du Puits, ki jo sedaj razmnožujejo tudi V Avstriji. Prav tako dobro se je izkazala sevemo-francoiska sorta, Flamande. Tema dvema sortama sledliljoi avstrijske in nemške sorte. Slabše so pri poskusih odrezale ameriške, madžarske in italijanske sorte.
Kar tiče cene, sta najdražji Du Puits in Flamande (44 — 45 šil.), potem sledijo avstrijske (42 šil.) in ameriške sorte (29 do> 34 šil.).
V marsikaterih krajih se lucerna v čistem posevku ne: obnese in jo v tretjem letu rad preraste plevel. V takih primerih
priporočajo v Nemčiji setev lucerne skupno s travno mešanico. Poleg 22 kg lucerne po: hektarju priporočajo: za lažje zemlje in suhe lege še dodatek 1.2 kg zlatega cvsenca, 0.5 kg pasje trave in 2 kg francoske pahovke. Za sveže in težje zemlje pa priporočajo: 0.5 kg zlatega ovsenca
2.5	kg travniške bilnice in 2 kg tirnotejke ali pa 3.5 kg travniške bilnice in 2.5 kg tirnotejke.
Pri letošnjih cenah travnih semen in lucerne setev take mešanice ne pride nič dražja od setve lucerne V čistem posevku, na sveži, težji zemlji celo: cenejša.
popolnejši od same Thomasove žlindre in ki vsebujejo mnogo živini potrebnih soli in rudninskih prvin.
*
Teda o vsem tem naj bi ne bilo danes tu govora. »Živini umetna gnojila!« je naslov današnjega našega poziva. Toda ne umetna gnojila za neposredno uživanje, marveč umetna gnojila živini posrednim potom! In sicer tudi za prehrano.
Gre za sledeče:
V smislu tozadevnih podatkov inženirja Hauerja dekupuje avstrijsko kmetijstvo stalno tri- do štirikrat več močnih krmil kot umetnih gnojil. S tem pospešuje bolj inozemsko kmetijstvo kot svoje. Marsikateri kmetovalec kupi pet- do desetkrat (v denarni vrednosti računano!) več močnih krmi! kot. gnojil. To je absolutno nezdravo* razmerje! Kajti:
Polno gnojenje s 100 kg nitramoncala, 200 kg fosfornega umetnega gnojila in 100 kg 40-odstotne kalijeve soli nam poveča pridelek pri okopavirvrh, žitu ali zeleni krmi za 400 kg škrobnih enot. To* gne-ienje: nas stane okroglo 320 šilingov. Ena škrobna ■ enota stane torej 80 grošev! (Škrobna enota je namreč merilo za hranilno in krmilno vrednost krmil!).
Če smo vendar vsled pomanjkljive naše osnovne (voluminozne) krme primorani dekupiti koruzo ali ječmen, nas v teh krmilih stane 1 kg škrobne erete 2.50 do 2.70 šilinga,. Torej najmanj trikrat več nas stane hranilna enota v dokupljeni močni krmi (žito itd.) kot V domači, z umetnimi gnojili povečani in izboljšani proizvodno! Ne varajmo se, prijatelji! Pri uporabi umetnih gnojil ne gre predvsem zato, da povečamo pridelek po* na oko vidni množini, ampak predvsem po kakovosti! Saj sami dobro veste! Če damo kravi slabo seno, seno iz negnojenih travnikov do popolne sitosti, nam da žival na dan kvečjemu lahko do 3 litre mleka, če pa damo kravi do' nasičenja seno s polnognejenih travnikov, nam da krava lahko do 15 litrov mleka na dan, ne da bi ji bilo treba nuditi posebna močna krmila, ne da bi bilo treba trošiti denar za draga močna krmila!
»Cirila,, ti ne veš, da sem utekel z Epa-froditom? Ne veš, da sem V njegovi službi in da, nosim na srcu pismo Ireni? O, nebo se odpre nocoj nad njo! In Iztoka sem rešil jaz, jaz, Cirila. Bog me ne pogubi. Mogočno bo pritisnilo: to: dobro delo« na, sodbi skodelo’ v zveličanje*.«
Sužnja se je pomirila; svetilka, na hodniku je razsvetlila evnuhovo lice in Cirili se je, zdelo:, da ni prevare V njegovih očeh. Mignila je, naj počaka, da gre na vrt k Ireni.
Naglo se je vrnila in povedala, da je ni več pod platano. Šla sta pred spalnico. Cirila je odprla, vrata in se tiho* bližala Ireni, ki jel klečala pred ikeno v grezni žalosti. V roki je še držala zmečkan pergament, AzbadOVo pismo, katero: ji je* izročil tekač, vtem, ko je odšla, Cirila na trg.
Ko se je je Cirila dotaknila in pokleknila ob njej, se: je razblinila za trenutek pusta megla, ki jo je objela in jo stisnila, kakor bi se omotale krog nje vrvi in jo držale v tesni ječi. Ko pa se je ozrla proti vratom, kjer se ji je klanjal Spiridion, so< so nategnile te grozne vrvi usode tesneje krog njenega srca, stene* duševne ječe so se zožile, da je kriknila od bolesti in se oklenila sužnje, naj jo ščiti. Prihuljena postava evnuhova je pozvala prednjo- bizantinski dvor. Zagledala je* že maščevalno roko: despojne*, slišala natančno: zasmeh dvorjanic, drsela po stopnicah v ječo, kjer je zdihoval njen Iztok, in za njo je donel
smeh po: hodnikih, ko so se zaprla vrata in jo: je1 objel duh po trohnobi in plesnobi. Obvladalo jo je hipomg, da so ji odpovedale moči in se je roka krčevito oprijela Cirilinega vratu. Toda, Vse: je trajala trenutek, eVnuh je dvignil tretjič glavo: in se še tretjič niže klanjal pred dVorjanica.
Tedaj se je: v Ireni kakor iz obupa rodila silna,, odporna moč. AzbadOVo pismo' je stisnila še tesneje z roko, ga vrgla na tla, se ponosita dvignila', stopila na list in z ostrim glasom zapretila; evnuhu:
»Poberi se, Judež! Povej despojni, da, sem svobodna, da ne maram več svilenih in zlatih verig, da moja roka tudi železnih ne sprejme:, rajši umrem! Pojdi, ker te nisem klicala!«
Ireni se je tresla iztegnjena desnica, stala je ponosna, in mogočna: kakor utelešeno povelje, kakor carica, ki Veleva nepreklicne ukaze:.
Sužnja se je oklenila njenih kolen, Spi-ridion je* občutil po udih od mladosti vgnezdeno suženjsko plahost in je kakor brez Volje pokleknil na pragu.
Irena, je krepko udarila z nogo: po pismu in odsunila; sužnjo:.
»Proč tudi ti! Pojdi z njim, izdajalka, ki si mu odprla mojo spalnico:! Ostanem sama in kljubujem usodi! Z menoj je Krist, ki skrbi za lilije1 na polju in bo skrbel tudi zamel«
»Utolaži se, jasna, dVorjanica! Spiridion prihaja z blagovestjo!«
»Z blagovestjo? Z dvora ni zame blage vesti, od ondod pride zame samo pogin!«
Evnuh je dvignil oči, po licih je žarel od veselja; in, spoštovanja.
»Vredna, si, prejasna, da sedeš na prestol! Tako, si mogočna! In jaz bi ti služil zvesta kakor spreobrnjeni SaVel Gospodu!«
»Ne kliči Gospoda, čei si v službi krivičnikov! Njegova roka je grozna. Zadene te!«
»Mila gospodarica, Spiridion ne služi krivičnikom. On jei poslanec Epafroditov!«
Ireni je omahnila še’ Vedno: stegnjena desnica ob beli haljici, glava se1 ji je nekoliko nagnila in komaj razumljivo' je izrekla:
»Razodeni mi, božja Modrost, ali so to tvoja, pota, ali hodi satan po> njih!«
»Neizvedljiva, pota Gospodova so to, jasna dVorjanica. On je dvignil sVoij rog, da mazili z oljem sreče tiste, ki so nedolžno trpeli.«
Spiridioin je razgalil tuniko, odvezal bel ovoj, ki ga je imel pripasanega, čez prsi preko' leve rame in izmotal iz njega: zapečateno! pismo:.
»Beri, prejasna, in tvoj jezik bo pel hvalnice do: belega jutra!«
Evnuh ji je podal Epafroditovo pismo, ki ga je* Irena sprejela s; tresočo se rokoi.
Stopila je podi plapolajočo lučko in poi-gledala pečate'.
»Njegovi! Epafroditovi! V njegovi vili v Bizancu sem videla ta pečatnik. Raz-
jasni mi temo*, Spiridion! Moja vera še omahuje.«
Irena je sedla trudna na, svileno blazinico in strmela v pečate na; pismu, katero je držala v rokah, ne Vedoč, ali je v njem strup ali balzam.
Cirila se je približala gospodarici, sedla k nogam in ji razodela neznano tajnost, da je Spiridion pomagal ote-ti Iztoka in da je pobegnil z Epafroditom z dvora.
»Prejasna, beri! Videl sem, da tare žalost tvoje srce. Razvedri se ob besedah dobrega, Epafrodita!«
»Ne morem takoj. Moj duh je truden! Po* senceh mi kljuje:. Cirila, prinesi mi vode! In ti, Spiridioin, kaj je moj dolg?«
Evnuhu je zaigralo srce in po: sili mu je hotelo: zažareti oko, ko se je domislil nagrade. Toda, potajil je svojo strast.
»Nisem tvoj služabnik, služim Epafrodi-tu in oh mi poplača, trud. Predrznem se celo*, da ti ponudim to zapestnico. Na Artemido, da, despojna ne nosi lepše!«
Evnuh je odprl škatlico in ji ponudil zvita delfina:.
»Trgujem sedaj V Solunu in v Toper sem prišel z zlatnino, da sem mogel do tebe. Tako: je velel Epafrod.it.«
Irena je pogledala, dragoceni nakit in zmajala z glavo.
»Ne morem sprejeti, ker bi ti nei mogla plačati. Resnično, nisem videla lepše pri despojni!«
(Nadaljevanje sledi)
2Ea oddih IN	R A Z V	E D	RILO
KALDOR STEPHANSON:
MAN' N' I
Brž ko smo ga opazili na. cesti, smo prekinili z igro. Molčanje pa se je kar naenkrat prelilo v smeh in kričanje. Pričeli smo plesati okoli njega kakor divjaki okoli svetega ognja.
— Potepuh!
— Potepuh!
— Poskusi nas ujeti! — so kričali naj-mlajši med nami, ki so v njem videli nekakšno osebnost iz pravljice.
— Od kod prihajaš? — ga je Vprašal Olli z zlobnim izrazom na obrazu.
Možakar ni odgovoril, marveč je nadaljeval svojo pot, obdan z vsiljivimi dečki.
— Da nisi mogoče gluh?! — ga je sedaj z naivnim glasom vprašal Olli.
— Ne! — je kratko odgovoril.
Jonny je sledil prišlecu svobodno, kot človek, ki potiska pred seboj velik kamen, katerega potrebuje, da bi z njim zgradil zid, in sedaj razmišlja, kako bi ga najlaže dvignil.
— Toda on nima glave! — je kar naenkrat opazil.
Za nekaj trenutkov smo vsi utihnili, potem smo zavriskali od Veselja, ki ga je izzvala Jon.nyjeva šala.
Sledili smo človeku brez glave in kričali. Imel je tako širok hrbet, da se mu pod dvignjenim ovratnikom plašča glava skoraj ni videla. Imel je pripognjen vrat in zaradi tega smo verjetno dobili vtis, da mu glava raste naravnost iz prsnega koša.
Vztrajno; je molčal in smo ga verjetno' zaradi tega nehali obsipavati z žaljivkami. Sledili smo mu in opozarjali nanj .ljudi, ki smo- jih srečavali.
— Pustite ga na miru! — je nekdo zaklical od daleč. — To je Manni!
To ime je znova vzbudilo našo že otopelo domišljijo.
— Ali si slišal? Ne imenujejo ga nebeška mana, marveč samo gospod Manni!
Nič ni odgovoril in je hitro izginil za vrati ene izmed hiš, mi pa smo stekli nekam drugam.
Manni je ostal v naši vasi in pozneje smo izvedeli za zgodovino njegovega življenja. V njej ni bilo' nič nenavadnega in če smo iskreni, veliko nismo zvedeli o njem. Celo nam; ni uspelo, da bi zvedeli od kod je prišel. Nesrečen človek, potepuh. To' je bilo; Vse, kar smo; zvedeli. Pravili so, da je propadel, ne zaradi žensk, marveč zaradi pitja. Bil je pesnik, ki je veliko obetal, toda zgodaj se je vdal pitju kakor veliko drugih islandskih pesnikov.
Zdelo se je, da mu je vseeno, kaj ljudje mislijo o njem. Nikoli ni govoril o preteklosti. Živel je osamljena, ni se trudil, da bi s, komer koli,govoril in komaj, da je odgovarjal na postavljena vprašanja. Imel je težak, neokreten jezik — tako' malo se ga je posluževal. Pogosto bi ure in ure
stal nepremičen s, pripognjeno glavo in se zagledal v svoja lastna stopala.
— Verze piše! — smo tedaj govorili. V tej pripombi ni bilo nobene ironije, marveč prej domišljija, ker se je po našem mnenju Manni Vedel prav tako kot se mora vesti pravi pesnik. Ko smo spoznali, da ne odgovarja na naše nesramnosti, smo kar na lepem spremenili svoj odnos do njega.
Manni je živel v neki zapuščeni hišici ob morski obali. V tej hišici so od časa do časa prodajali' in kupovali ribe. Zbiral je les, ki ga je naplavila voda, in z njim kuril ogenj ter si pripravljal jedi iz ribjih glav, pogosto tudi od odpadkov rib, ki so jih odvrgli pri čiščenju, kateremu je vedno prisostvoval. Nihče se ni brigal zanj, nihče se ni zanimal, ali je živ ali mrtev, toda nihče mu tudi ni bil sovražnik.
Mi, otroci, smo se pogosto ustavljali pred njegovo hišico, da bi Videli, s čim se ukvarja. To pa nam nikoli ni uspelo, ker je dobro zadelal vsako luknjico na svojih vratih.
Nekcč smo zbrali drva in treščice ter jih odnesli k Manniju. To smo sicer storili na ne preveč pošten način, toda pri tem nas prav nič ni pekla vest. Bili smo zelo radovedni in polni upanja! Toda, joj! Postavil se je na vrata in pazljivo ogledoval svoje noge, ki so molele iz raztrganih čevljev. Nas pa niti pogledal ni. Ni rekel niti besede, ko smo mu ponudili svoje darilo. Deloma zaradi spoštovanja, ki ga je vzbujal v nas s svojini vedenjem, deloma zaradi jeze in razočaranja, nismo z našim bremenom vstopili v hišico. Pustili smo ga poleg zida in šli.
O Manniju smo govorili vse leto. Zbirali smo majhne dogodivščine, ki smo jih slišali iz njegovega življenja, in jih dopolnjevali z našo domišljijo. Odslej smo ga častili kot heroja, in mučenika, nad katerim smo' imeli pravico, da uveljavimo svoje pokroviteljstvo. V posebnem zvezku smo zbirali odlomke njegovih pesmi. Na srečo noben kritik ni pogledal v naš zvezek, drugače bi z lahkoto spoznal avtorja..
Misel, da bi nesli Manniju hrano, je sprožil Olli. Matere1 SO' nam dale nekaj peciva, medtem ko je Bossi, ki je pokazal največ prizadevnosti, prinesel steklenico' mleka. Odločili smo se, da ne; bomo osebno predali darila Manniju, da to ne bi sprejel kot miloščino. Napravili smo zavitek. Nanj smo napisali: Gospodu Manniju, hišica. Zavitek smoi postavili na prag, mi pa smo se poskrili v bližini.
Dolgo smo; morali čakati in že nas je potrpljenje skoraj zapustilo, ko se je pojavil Manni. Ustavil se je na vratih in si dolgo ogledoval zavitek, pri tem se celo
nasmehnil, prebral napis, vzel zavitek in vstopil v hišico.
Morali bi tudi označiti pošiljatelja! je rekel Jonny, toda nihče se ni z njim strinjal, kajti to bi bilo nevljudno;.
Naslednji dan je Manni demonstrativno pokazal, dh; ne mara miloščine. Sel je v trgovino in si kupil biskvita; za; celih 20 oeroV.
Vse poletje se ni z Mannijem zgodilo nič posebnega. Zdelo sle je, da je obdan, s popolnim mirom. Pogosto, ko smo ga gledali, kako nepremično stoji zatopljen v samo njemu znane misli, se nam je zdelo, kot da je že od nekdaj med nami. Na jesen pa smo izvedeli, da starejši nekaj pripravljajo zoper njega: »Čez zimo bo zmrznil v svoji hišici. Bolje je, dia se pravočasno rešimo tega potepuha. Njegova občina je dolžna;, da se briga zanj. Kaj bo nam to breme!«
Take razgovore smo vse pogosteje slišali in smo spoznali, da je Manni v nevarnosti. Ker smo' Manniia prvi odkrili, smo menili, da imamo tudi pravico pokroviteljstva, nad njim. Zato smo si prizadevali, da bi izvedeli, za kaj gre, in smo se končno odločili, da, ne bomo dovolili, da bi se mu karkoli slabega zgodilo.
Na naša vprašanja so odrasli odgovarjali, do. bi ga bilo treba, odpsljad v občino, v kateri se jo rodil. Še nismo utegnili napraviti kakršnega, koli načrta, kci smo nekega. dneva nepričakovan«1 opazili, da v hišico vstopa" predsednik občine s, stražnikom. in nekaj močnimi kmeti. Takoj smo' se zbrati.
Dva močna mladeniča sta izvlekla Man-nija iz. hišice. Prizadevala sta si, da bi ga odvlekla do obale. Manni se je molče upiral.
Brez besed in brez m.cči smo mu sledili. Lahko smo samo opazovali, kako nasilni so z n,"•šim varovancem.
Ko so prispeli na obalo in je opazil motorni čoln, se je> iztrgal iz rok svojih pre-ganja.čev. Poskušal je pobegniti in pri trm zakričal:
— Ne, ne!
Teda takoj so ga ujeli in ga spravili v čoln. Manni ni rekel več besede.
Zagledali smo se drug v drugega. Ne vem, kdo je začel, toda vsi smo pričeli prepevati:
— Allons enfants de la patrie! . . .
Kljub začudenju in glasnim ugovorom starejših smo stali na obali in prepevali ma.rseljezo, kar nam je grlo dalo.
Motorni čoln se' je oddaljeval od obale. Manni je sedel kot po navadi, s pripognjeno glavo, toda zdelo se nam je, da sc smehlja, ko je poslušal našo pesem.
To je bil naš prvi protest proti nasilju in krivici.
lujo Lotrič: Nonsvciclno srGčcinjG
Belo zidovje mestnih hiš in palač je kar žehtelo pod silno pripeko' opoldanskega sonca, in jaz, slepec iz prve svetovne vojne sem s, tankim čutom zaznaval ob vsakem koraku, kako se je od vročine zmehčani asfalt vdajal petam mojih škornjev. Z menoj je bil moj dobri tovariš Vlado. Vodil me je za podpazduho, medtem ko mu je druga roka počivala v zanki iz trikotne rute, zavezane krog vratu. Že v bataljonu sva bila tovariša, zdaj pa je delil z menoj usodo invalida. Njegova; roka je bila »nedokončan proces«, kakor se je izražal eden izmed slovitih specialistov; a ta njegova diagnoza je bila za mojega tovariša dokaj kruta. »In navsezadnje,« mu je govoril, »vam bomo morali! odrezati roko. Roka se suši in če bi prešlo sušenje 'z roke v ramo;, bi bilo prepozna.«
Vlado me je bil vajen hoditi, saj skoro ni minil dan, da ne bi šla skupaj na sprehod. Bližal se je čas kosila in tudi midva sva kakor ostali pešci stopala hitrih korakov po ulici.
Na svetu so dobri, pa tudi zli ljudje. Res se nama, je večina mimoidočih sočutno nmikala, pa se je vendar našel tu in tam kak brezsrčnež, ki je skoraj hote, čeprav je bil zdravih oči, trčil ob naju in brezbrižno odhitel dalje. V večini takih primerov sem kar potrpel, včasih pa, kadar
mi je le presedalo, sem s krepkim zgibom rame sunek odbil.
Ko sva tako hitela proti domu, se je. nenadoma nekdo močno zaletel vame. S svojimi rameni in prsmi je trčil obme in obstal. Dobro sem; čutil, da se ne misli umakniti, in. v prepričanju, da sem, se pač nameril na enega izmed tistih redkih posebnežev, sem izbočil prsi, trdno odločen, da ne popustim. A že je> storil isto tudi moj nasprotnik. Tedaj je; bilo; mojega potrpljenja; konec. Nehote sem dvignil roko, ga trdo prijel za nadlaket in zaklical:
» Kajpa rinete vame?«
On pa je prav tako zgrabil mene in zaklical še glasneje:
»Kaj pa vi vame; rinete?«
Obnašanje tega človeka mi je bilo nerazumljivo.
»Zaboga,« se mi je iztrgalo iz, srca, »ali ne vidite, da sem slep; Vojak? Bil sem ranjen v glavo in sem izgubil vid,!«
Čutil sem,, kako je mojemu nasprotniku zastal* dih. Šele' čez hip je komaj slišno dahnil: »Mili bog!« Obenem se je njegova roka, nalahno spustila, nizdol ob moji in ko se je dlan srečala z dlanjo, sta se najini roki kar sami odi sebe stisnili. Težak vzdih se mu je izvil iz prsi in rekel je mukoma, tiho' in počasi:
»Žal mi je . . . Tovariš . . . prijatelj ... da
se je to zgodilo . . . neznansko žad ... zadela naju je ista, usoda.. . . tudi jaz sem slep vojaki«
Razodetje me je presunilo. Nekaj trenutkov sva, stala brez besed,, le najini roki sta se še tesneje sklenili in oba sva drhtela.
»Prijatelj,« sem naposled spregovoril še jaz in glas se; mi je krhal od ginjenja, »tudi meni je neznansko žal... Edino to naju. lahko; tolaži, da midva nisva tega kriva. . .«
Še enkrat sva si stisnila roki, krepko in prisrčno, za slovo, in oba hkrati sva rekla: »Na svidenje!«
»Na svidenje!« je povzel Vlado.
»Na svidenje!« je povzela spremljevalka neznanega slepega tovariša ... in krenili smo dalje.
Pri tem nenavadnem srečanju je bilo čudne tudi to, da je vse, ki so mu bili priča, tako najina, spremljevalca kakor tudi mimoidoče, ki so se bili ustavili, ta kratki prizor tako prevzel in zmedel, da so ves čas nemo gledali in poslušali, ne da. bi se kdo ovedel in nama skušal pomagati iz najine bridke pomote.
Jaz in Vlado sva hodila še dolgo molče.
Srečanje je bilo slučajno in bežno —-spomin, je neminljiv.
LITERARNI KOLEDAR
18. 3. 1904 rojen Srečko Kosovel, pesnik Krasa, revolucije in smrti.
Srečko Kosovel:
Balada
Prišel je pevec slovenske dežele, prišel je pevec v daljno tujino, v strunah njegovih so pesmi drhtele v eno z radostjo in z bolečino.
Pel je, kako so gozdički zeleni, glej, pa se solza v očeh mu zasveti, pel je o smrti, ljubezni in ženi, o domovini ni mogel začeti.
„Poj nam, zapoj o naši deželi, da nam nje sonce, nje zdravje zasije, o kmečkih domovih, o pesmi veseli, ki v noči se mesečni v polje razlije.“
— Močno srce je, močno in mlado, krepko od upanj, od sile pogumno, a ko je trudno (o čudno neumno!), tiho zamisli se v to-le balado:
Tisočkrat tisoč, še več nas je bilo, tisočkrat tisoč hlapcev in sužnjev, tisočkrat tisoč ponižnih, boječih, tisočkrat tisoč v prekletstvu tonečih, tisočkrat tisoč z žolčem pojenih . . .
Pa nam udarilo v desno je krilo, pa omahnilo je in se zlomilo, pa se še levo je uklonilo, tisočkrat tisoč, še več nas je bilo.
Pel bi, kako so razšli se po sveti, pa morala kri bi iz srca privreti, bratje, ne morem vam pesmi končati, smrt že prihaja, že je pred vrati.. .
Ženo mi vzela, vzela bolest je in domovino . . . 2daj hodim in gledam, ko zvezde se sipljejo v črno brezcestje ... —
Prišel je pevec slovenske dežele, src se dotaknil z njenim spominom, srca nalil nam z grenkim pelinom . . .
Srečko; Kosovel:
O, i.ddj ni s.mvti
O, saj ni smrti, ni smrti!
Samo tišina je pregloboka kakor v zelenem, prostranem gozdu!
Samo odmikaš se, samo tih postajaš, samo sam postajaš, sam in neviden.
O, saj ni smrti, ni smrti! Samo padaš, samo padaš, padaš, padaš
v prepad neskončne modrine.
ža debrc volje_________________________j
Pri zobozdravniku
— Saj vam ni treba takoi na široko odpirati ust.
—	Kol ste pa rekli, Sa Bobfe šli s kleščami vanje.
—	Tol že, toda jaz bom ostal zunaj.
Korajža
Moj sosed je star 86 let. Ko je bil zadnjič pri brivcu, mu je ta čestital K dobremu zdravju in izrazil upanje, da ga bo* tildi še stoti rojstni dan strigel. Moj sosed pa:
»Mogoče me boš res, prijatelj, saj še
kar dobro izgledaš.«
Red mora biti
—	Kdo pravi, da imamo zmešnjavo v
katastru? Natančno Vem, da je tista njiva
občinska, obdeluje jo; Miha, davek pa Janez plačuje.
Evropski značaj dunajskega velesejma
Morilec žensk Engleder obsojen na dosmrtno ječo
Zadnjo soboto je bila slovesna otvoritev letošnjega pomladanskega dunajskega velesejma, ki se je v teku zadnjih let razvil v enoi naj večjih tovrstnih prireditev v Evropi. To je v slavnostnem govoru po-
Opozorilo
Vse slovenske izseljence in žrtve fašizma opozarjamo, da poteče z 31. marcem 1 9 5 8 rek za vlaganje prošenj za popravo škode žrtvam fašizma po zahodnonem-škem zakonu o odškodnini žrtvam nacionalsocialističnega zasledovanja (BEG) z dne 29. julija 1956. Za popravo škode sicer lahko zaprosijo tudi oškodovanci, ki živijo izven Zahodne Nemčije, pač pa za avstrijske državljane po vseh dosedanjih izkušnjah ni preveč izgledov, ker se je Avstrija uradno odpovedala vsem terjatvam napram Zahodni Nemčiji.
Kdor kljub temu želi vložiti prošnjo za odškodnino, dobi potrebne formularje na nemškem konzulatu v Celovcu, Miesstaler-strasse 14. Zveza slovenskih izseljencev svojim članom radevolje nudi pomoč pri morebitnem vlaganju prošenj in prosi, da se v tem primeru zglasijo s potrebnimi podatki o izseljeništvu in o utrpeli škodi najkasneje do 25. marca na sedežu ZSI v Celovcu, Gasometergasse 10/1.
udaril tudi zvezni prezident dr. Scharf, ki je dejal, da si dunajski velesejem v dolgih letih svojega obstoja sicer ni osvojil naslova, pač pa značaj evropskega sejma. To je še toliko večjega pomena, ker je postala gospodarska integracija Evrope nedvomno ena najbolj važnih nalog našega časa. V okviru nameravanega svobodnega trgovinskega področja bo morala Vsaka dežela uveljaviti svoje konkurenčne možnosti, dunajski velesejem pa daje najboljša priložnost, te možnosti dokazati že v naprej.
Zvezni prezident je opozoril tudi na vedno hitrejši razvoj tehnike, ki se bolj kot kje drugje izraža prav na Velesejmu. Mnoge stvari, ki so prejšnjim generacijam veljale kot luksus, so postale vsakdanje potrebe, pokazale so' se nove potrebe in bile uresničene za vedno širše plasti.
O vprašanju svobodnega trgovinskega področja je govoril tudi trgovinski minister dr. Bcck, ki je zlasti poudaril potrebo' po razširitvi avstrijske trgovine z vzhodnimi državami. Državni poslanec Strommer, ki je govoril ob otvoritvi kmetijske razstave dunajskega velesejma, pa se je zavzel za čim prejšnjo sklenitev zakona o kmetijstvu.
Obisk na letošnjem pomladanskem velesejmu je dosegel že prvi dan izreden rekord, saj so našteli 180.000 obiskovalcev.
Skoraj ves pretekli teden je bil pred okrajnim sodiščem v Steyru sednijski postopek proti morilcu žensk iz okolice Steyra Alfredu Englederju, ki je od leta 1954 pa do 1957 ogrožal ženske v tem okraju.
Engleder je v treh letih zločinske dejavnosti zakrivil dva umora in štiri nasilja nad ženskami. Prva smrtna žrtev zločinca Engledarja je bila bolniška sestra Bemhardine Fluch, druga pa Herta Feich-tinger.
Dolgo časa je zločinec ostal neopažen; živel je v krogu svoje družine in se delal, kot da se ni nič zgodilo, čeprav je ponoči potoval s kolesom po okolici in iskal novih žrtev. Zaradi njegovih grozodejstev je bilo tudi več po nedolžnem osumljenih in delno tudi dalj časa zapitih.
Končno so zločinca izsledili in je bil na večdnevnem procesu, za katerega je vladalo silno zanimanje, spoznan za duševno zdravega in za dejanja polno' odgovornega, ter obsojen na dosmrtno ječo.
Zveza slovenskih izseljencev
IIBEMIBH
PROGRAM
Zelo uspešna kmetijska proizvodnja v Jugoslaviji
Po podatkih zveznega zavoda, za; statistiko' so lani pridelali v Jugoslaviji 310.000 vagonov pšenice, 28.000 vagonov rži in 60.400 vagonov ječmena. Zelo dobro' so obrodile tudi koruza, ki sio je pridelali
556.000	vagonov, ter konoplja, sladkorna pesa, krompir in tako dalje.
To je bila doslej največja kmetijska proizvodnja v povojnih letih in je precej višja od povprečja. Znano namreč je, da je bila Jugoslavija v zadnjih letih močno’ prizadejana, prav zaradi suše, ki je uničila skoraj večino poljskih pridelkov. Izredno dobra letina lani je posledica ugodnih vremenskih razmer, v precejšnji meri pa tudi ukrepov v jugoslovanskem kme-
Marmorno morje je zahtevalo žrtve
Pred nedavnim je na Marmornem mor ju prišlo do hude nesreče, ki je po prvih ugotovitvah terjala življenje nad 350 ljudi. Turški trajekt »Uskudar«, ki je opravljal promet med obalama Izmitskega, zaliva, je nenadoma zajel vihar, ki je prevrnil ladjo. V kratkih minutah se je zgodila
lijstvu. Zasejanih je bilo' precej več površin kot leta; 1956, povečala pa se je tudi potrošnja umetnih gnojil in so izboljšali ka-■ kovost semen,. Hektarski donos je bil lani znatno večji pri kmetijskih gospodarstvih in zadrugah kot pa pri zasebnikih.
Enako kot pri nas je bila tudi v Jugo^ slaviji lani slabša letina, v sadjarstvu. Pridelali so namreč le 10.500 vagonov jabolk. Precej boljši kot prejšnja leta pa je bil pridelek sliv, 59.200 vagonov, in grozdja, ki so ga pridelali 90.000 vagonov. Pridelek jabolk je bil po računih 24 odstotkov manjši kot leta 1956 in to zaradi slane, ki je pritisnila v času razcveta.
nesreča. Na ladji je bilo' do 500 potnikov, povečini dijakov, ki so se vračali na svoje domove. K ponesrečeni ladji so takoj odplule na pomoč ladje turške mornarice. Sedijo, da je to ena najhujših pomorskih nesreč od leta 1954, ko se je prevrnil japonski trajekt »Toja Maru« in je zgubilo življenje 1170 ljudi.
Marmorno morje je morje med Bospo-rcm. in Dardanelami s površino 11.400 km! in z največjo globino 1355 metrov.
RADIO CELOVEC
Poročila dnevno: I. program. — 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.00.
II. program. — 6.00, 7.00, 13.00, 17.00
19.00, 22.00.
Vsakodnevne oddaje: I. program. — 5.35 Jutranja godba — 6.00 Oddaja za kmete —
6.10	Pestri zvoki — 7.00 P^san spored za jutranjo uro — 10.10 Gospodmjski magacin —
11.00	Dobro razpoloženi ob enajstih — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.03 Pestro mešano
—	13.00 Opoldanski koncert — 14.45 Prav za vas — 18.00 Sami šlagerji — 19.30 Odmev časa.
II. program. — 5.35 Dobro jutro! —
6.05	Z godbo v dan — 7.15 Mali koledar —
8.10	Radijski pisemski nabiralnik — 12.03 Automobilisti med potjo — 14.30 Mednarodna univerza.
Sobota, 15. marec:
I.	program: 8.45 Širni pisani svet —
9.00	Od pesmi do pesmi — od srca do srca (slov.) — 14.30 Pozdrav nate — 15.30 Otroška ura — 16.20 Mladinski koncert — 18.00 Iz parlamenta — 18.15 Podjuna poje: Št. Peter, Št. Vid, Pliberk (slov.) — 20.15 Pisan večer poln pisane volje.
II.	program: 9.10 Zaupne melodije —
15.00	Oddaja za mladino — 15.30 Odlični izbor — 18.00 Za zabavo — 19.35 Operni koncert — 21.00 Operetni koncert.
Nedelja, 16. marec:
I.	program: 6.10 Vesele melodije —
7.30	S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo (slov.) — 9.00 Nedeljski venček melodij — 11.30 Veselo petje — veselo igranje
—	14.30 Pozdrav nate — 17.05 Plesna glasba — 19.00 športna poročila — 20.10 „Po-zor! nevarnost!", kriminalna slušna igra.
II.	program: 7.05 Godba na pihala —
9.00	Operni koncert — 15.15 Operetni zvoki — 16.00 Plesni orkester igra — 19.45 Oddaja zveznega kanclerja — 20.00 Zdi se mi, da me ptiči ogovarjajo.
Ponedeljek, 17. marec:
I.	program: 8.45 Zapiski iz domovine
—	14.00 Poročila, objave. Za ženo in družino (slov.) — 18.35 Mladina in film — 18.40 Vsaka vas ima svoj glas: Hodiše (slov.) —
20.15	Ti časi so minuli.
II.	program: 9.00 Naša radijska družina — 16.30 Za mlade zaljubljene ljudi —
17.15	Znanje za vse — 19.30 Orkestralni koncert.
Torek, 18. marec:
I. program: 8.45 Zdravniki in civilizacija — 14.00 Poročila, objave. Zdravniški vedež. Gospodarska šola za vsakogar (slov.)
—	18.30 Radijska prijateljica — 19.15 Lepe žene'iz 1001 noči — 20.15 „Zvok iz daljave", opera.
II. program: 9.15 Sončna ladja —
15.30	Glasba iz filmov — 16.00 Oddaja za žene — 19.30 Naučeno je naučeno — 20.00 Reportaža o glasbenih automatih.
Sreda, 19. marec:
I.	program: 8.45 Iz ženskega sveta —
14.00	Poročila, objave. Kar želite, zaigramo (slov.) — 17.10 Pozdrav nate — 20.15 Lepe melodije, lepi napevi.
II.	program: 9.10 Satiriki svetovne literature — 13.30 Za prijatelje oper — 16.30 Igra s slogom — 17.55 V pomlad — 19.30 „Poznate Rimsko cesto?", slušna igra — 20.45 Okusno in živahno.
Četrtek, 20. marec:
I.	program: 8.45 Avstrijci v inozemstvu — 14.00 Poročila, objave. Božji grob. cerkveni ljudski običaj (slov.) — 17.10 Francoski vtisi — 18.20 Oddaja za delavce —
18.30	Za mladino — 19.00 Prilcesinja dneva
—	20.15 Ljudska umetnost in rokodelstvo na Koroškem in Štajerskem — 21.00 Zveneča alpska dežela.
II.	program : 9.00 Okrajni sodnik Freu-denreich pripoveduje — 16.00 Oddaja za žene — 19.30 Glasbena zamenjava Dunaj-Berlin
—	21.00 Operni koncert.
Petek, 21. marec:
I.	program: 8.45 Pesmi in glasba iz Koroške — 14.00 Poročila, objave. Otroci, poslušajte! Samospevi (slov.) — 17.10 Plesna glasba iz baroka in Biedermeierjeve dobe —
19.05	Zgrabi srečo — 20.15 ..Pošteni tatovi", slušna igra.
II.	program: 9.00 Koncert — 14.40 Za vsakega otroka primerno igračo — 15.30 Za zabavo — 17.15 Znanje za vse — 19.45 Za prijatelje gora — 20.30 Tisoč taktov plesne glasbe.
RADIO LJUBLJANA
Poročila dnevno: 5.05. 6.00, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00, 22.00.
V ponedeljek, sredo in petek od 8.00 do
11.00	ure oddaja na valu 202,1 m in 98.9 mHz.
Sobota, 15. marec:
5.00	Pisan glasbeni spored — 8.05 Lepe melodije — znani napevi — 8.35 Narodne pesmi — 11.15 Domači zvoki izpod zelenega Pohorja — 12.30 Kmečka univerza — 12.40 Melodije iz Latinske Amerike — 14.35 Voščila — 15.40 S knjižnega trga — 17.30 Godala v ritmu — 18.00 Okno v svet — 18.45 Jezikovni pogovori — 20.00 Veseli večer —
21.00	Popevke in melodije.
Nedelja, 16. marec:
6.00	Domač nedeljski jutranji pozdrav —
7.35	Valčki Johanna Straussa — 8.15 Melodije od tu in tam — 8.45 ..Legenda tisoč zmajev", igra — 9.30 Popevke — 10.30 Kar radi podušate — 12.00 Voščila — 13.30 Za
našo vas — 14.15 Voščila — 17.30 Glasbeni mozaik — 18.05 Levi: „Po čem je resnica", igra — 20.00 Parada priljubljenih melodij in popevk — 21.00 Večerni koncert.
Ponedeljek, 17. marec:
5.00	Pisan glasbeni spored — 6.40 Naš jedilnik — 8.05 Jutranji divertimento — 9.20 Slovenske narodne — 9.45 Poskočna harmonika — 11.35 Melodije iz filma — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Poje mešani zbor celjske gimnazije — 13.15 Plošča v ploščo —
14.35	Voščila — 16.00 Portreti jugoslovanskih opernih pevcev — 18.00 Mladinska oddaja — 20.00 Simfonični koncert — 21.15 Kulturni razgledi — 21.30 Znani pevc, pri-1 jul jene popevke.
Torek, 18. marec:
5.00	Dobro jutro — 8.05 Pisana vrsta domačih pesmi n napevov — 10.10 Radi bi vas zabavali — 11.30 Za dom in žene — 11.45 Havajski zvoki — 12.30 Kmetijski nasveti —
13.15	V plesnem ritmu — 13.40 Operne melodije — 14.35 Voščila — 15.40 Potopisi in spomini — 17.15 Zabavni potpourri — 18.00 Športni tednik — 20.00 Najboljši jugoslovanski zbori vam pojo — 20.30 „Pijanec“, radijska igra.
Sreda, 19. marec:
5.00	Pisan glasbeni spored — 8.05 Pisana paleta — 9.00 Prof. Rupel: Jezikovni pogovori — 9.15 Za ljubitelje narodnih pesmi —
11.00	Od melodije do melodije — 12.30 Kme-
tijski nasveti — 13.15 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 14.35 Voščila — 15.40 Prežihov Voranc: „Tisoč in en dan" — 16.00 Koncert po željah — 17.35 Iz filmov in glasbenih revij -—	18.00 Kulturni pregled —
20.00	Odlomki iz Puccinijevih oper.
Četrtek, 20. marec:
5.00	Pisan glasbeni spored — 8.05 Zbori ,,Svobod" pojo narodne in umetne pesmi —
8.35	Veseli napevi — 9.00 Glasbeni album —
10.10	Spored zabavnih melodij — 12.00 Melodije za dober tek — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.15 Klavir in hammond orgle v ritmu — 14.20 Zanimivosti — 14.35 Voščila — 16.00 Z jugoslovanskimi solisti in skladatelji — 20.05 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov.
Petek, 21. marec:
5.00	Pisan glasbeni spored — 8.05 Orkestralna matineja — 11.00 Delovne in partizanske pesmi in koračnice — 11.30 Za dom in žene — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.15 Od arije do arije — 14.35 Voščila — 16.00 Iz glasbenega koledarja — 17.15 Pesmi in plesi iz južnih dežel — 18.50 Družinski pogovor! — 20.00 Zvoki iz Zagreba — 20.30 Večerni koncert.
Japonske vojne izgube
V japonskem parlamentu je bilo uradno razglašeno, da je v drugi svetovni vojni zgubila Japonska 23,3 odstotka vsega svojega premoženja, razen tega pal je zgubila 48 odstotkov svojega: ozemlja. V drugi svetovni Vojni je Japonska; še izgubila
1.700.000	vojakov. Vsled vojne in spora s Kitajsko je na Japonskem postalo
2.730.000	vdov.
Vojaški novinci vpoklicani
Minuli torek so se spet odprlei kasarne za nove rekrute, ki so bili vpoklicani, da odslužijo predpisani vojaški rok. K vojakom. so morali fantje letnika 1938/39 ter zamudniki letnika 1937, kakor tudi prostovoljci. V vsej državi so vpoklicali nad
16.000	vojaških novincev. Med temi je bilo okoli 1400 Korošcev.
Takih je malo
V Beljini v Srbiji živi 25-letna žena-vdo-va, kakršne so bolj' redke. Perša Gavrič tehta nič manj kot 130 kilogramov, kar je pa nikakor ne ovira, da je kljub temu zelo spretna! in marljiva gospodinja ter dela tudi na polju. Pri hoji prekosi vsakega. moškega. V kino vzame seboj poseben, stol, da; more sedeti, pri potovanjih pa kupi po dve avtobusni ali železniški karti. Za obleke potrebuje seve dvakrat toliko blaga, kakor druge ženske. V ostalem pa se čuti želo zdravo ter je zaradi vedno vedrega značaja zelo priljubljena v okolici.
Novi srebrniki za 25 šilingov
Za 100-letnicC' rojstva svetovno znanega koroškega znanstvenika in iznajditelja Auer-Walsbacha bodo v kratkem prišli v premet novi spominski srebrniki za 25 šilingov, ki bodo na sprednji strani nosili sliko slavljenca, na zadnji strani pa spet številko 25, obkroženo z grbi posameznih avstrijskih zveznih dežel. Po obliki bodo podobni doslej izdanim kovancem, ki spominjajo na zopetno otvoritev državnih gledališč na Dunaju, na 200-letnica rojstva, Mozarta ter 800-letnico Marijinega Celja.
Rdeče jabolčne sorte in hruške,
cepljene na odlomih deblotvorcih, rodeče tudi kljub pomladanski slani, dobite pri drevesničarju: Marko Po 1 z e r na Vazah, pošta Št. Vid V Podjuni — St. Veit i. Jauntai.