42. številka
V Ljubljani, dne 19. oktobra 1918,
V. leto
Delavee izhaja vsak petek z datumom naslednjega dne. — Naročnina za celo leto K 5 20, za pol leta K 2 60, za četrt leta K 1‘30. Posamezna številka 11 vin. Naročnina za Nemčijo za celo lelo 5 mrrk, za Ameriko 2 dolarja. Pošiljatvo na uredništvo in upravništvo Ljubljana, Šeleubnrgova ulica št. 6., I. nadstropje.
Rokopisi se ne vračajo. — Inserati s enoatolpnimi potit vrsticami ae zaračunavajo, in sicer: pri enkratni objavi po 18 vin., pri trikratni po 16 vin., pri šestkratni po 14 vin., pri celoletnih objavah po 12 vin. za vsakokrat — Za razne izjave itd. stane petit vrstica 24 vin. — Reklam, so poštnine proste. — Nefrankira-na pisma se ne sprejemajo.
Bližfe miru.
Z neverojetno naglico se bližamo koncu svetovne vojne. O tein dejstvu pač ni nobenega dvoma več. Na mirovno ponudbo grofa Buriana sicer WiIson ni odgovoril še, odgovoril je pa Nemčiji na prvo noto. Dne 12. t. in. je tudi Nemčija odgovorila in sicer tako-le:
Odgovarjajoč na vprašanja predsednika Zedinjenih držav ameriških izjav-t.ia nemška vlada:
Nemška vlada je sprejela stavke, ki jih je postavil predsednik VVilson v svojem nagovoru z dne 8. januarja in v svojih poznejših nagovorih kot podlago trajnega pravnega miru. Namen razgovorov, ki naj se uvedejo, bi bil torej samo ta, sporazumeti se glede praktičnih podrobnosti njih uporabe. Nemška vlada domneva, da se postavljajo tudi vlade z Zedinjenimi državami zvezanih držav na stališče izjav predsednika Wllsona.
Nemška vlada se izjavlja v sporazumu z avstro-ogrsko vlado pripravljeno ugoditi, predno se doseže premirje, zahtevam predsednika Wi!sona glede izpraznitev. Vlada daje predsedniku na prosto izposlovati sestanek mešane komisije, ki bi imela nalogo skleniti za izpraznjenje potrebne dogovore.
Sedanja nemška vlada, ki nosi odgovornost za mirovni korak, je sestavljena potom pogajanj in v sporazumu z veliko večino državnega zbora. Pri vsakem svojem dejanju oprt na te večine, govori državni kancler v imenu nemške vlade in nemškega naroda.
Berlin, 12. oktobra 1918.
Dr. Solf.
Odgovor Nemčije je torej še precej iskren; vse znake ima, da je zmagala želja po miru. Nemčija izraža v svoji noti željo po mešani komisiji, ki naj se dogovarja glede izpraznitve zasedenih ozemelj, dalje pravi odgovor tudi, da se treba v predposvetovanjih pogovoriti o podrobnostih in praktični izvedbi \Vilsono-vih načel. VVilson je sicer zahteval v prvem odgovoru, da se prične šele tedaj pogajati, če so izpolnjeni predpogoji v Nemčiji in pri zaveznikih. Komisiji se torej najbrže ne bo upiral, zahtevati pa' u-tegne slej ko prej ostale predpogoje. Nas se tičejo ti predpogoji tudi v precej veliki meri. Izpremeniti se mora v monarhiji vladni in ustavni sistem. V Avstriji so že na delu, da se urede te razmere bolj moderno in času primerno. Ni pa tako na Ogrskem. Tam hoče vladati feudalizem še dalje, še dalje se brani dati volilno pravico ljudstvu in svobodo narodom. Nikakor Ogrom ne more biti prav všeč, da je Burian pritrdil VVilsonovim načelom in tudi to jim ne bo všeč, da r*osna in Dalmacija ne marata priti pod ogrsko oblast* kakor je to nameravala o-grska vlada, zlasti pa Tiszova stranka.
Vsi ti dogodki, vsi pojavi proti miru !»^r?tl laktoriem, ki delajo proti miru pa orajo danes utihniti. Preveč je že voj-
in ’liudtVnC fe. v°i,ia Pokončala dobrot I delavski ^,eVe^ ^edc so morali pretrpeti | hf SlSi u ^S1 dn,Ki siromašni sloji, da I • danes ljudstvo še poslušalo in pritrje-
valo vojnim hujskačem. Bremena, ki jih je vojna naložila človeštvu in ki jih bodo morali nositi v prvi vrsti vsaj deloma vsi v vojno zapleteni narodi, ne kapitalizem, so tako veliki, da jih bo imelo človeštvo dovelj za več desetletij. Prokleto se moti vsak, ki misli, da se teh bremen otresejo nekrivd brez svetovnozgodovinskih preobratov, ki pa ob izmučenosti človeštva niti misliti ni nanje. Karto revidirajo lahko, toda zla ne bodo spravili s sveta. Enako, kakor pri nas, se širi mirovno stremljenje med delavstvom tudi po en-tentinih državah. Na Angleškem se celo meščansko časopisje jako odločno zavzema za mir.
Z neutešljivim hrepenenjem pričakujemo VVUsonov odgovor na zadnjo nemško noto v prepričanju, da bo bodoči odgovor VVilsonov precizen, obsežen, podroben in temeljit tako, da bo končno mogoče pričeti pogajanja.
Najbrže odgovori VVilson v prav kratkem času.
Wilsonov odgovor Nemčiji.
Državni tajnik Lansing je' 14. oktobra popoldne priobčil švicarskemu poslaniku kot zastopniku nemških interesov v Zedinjenih državah ameriških naslednjo noto:
Gospod! Odgovarjajoč na sporočilo nemške vlade z dne 12. oktobra, ki ste mi ga danes izročili, mi je čast, Vas prositi, da izročite sledeči odgovor: Neomejeno sprejetje pogojev, ki jih je postavil predsednik Zedinjenih držav v svojem sporočilu kongresu dne 8. januarja 1918 in pa v svojih poznejših sporočilih, s strani sedanje nemške vlade in velike večine nemškega državnega zbora, opravičujejo predsednika, da poda odkrito in direktno izjavo, kaj namerava glede sporočil nemške vlade z dne 5. in 12. oktobra 1918: »Treba jasnosti o tem, da so izvedba opustitve dežel in pogoji premirja zadeva, ki jo treba prepustiti sodbi in posvetu vojaških svetovalcev vlade v Zedinjenih državah in pri vladah zaveznikov. Predsednik se smatra dolžnim izjaviti, da vlada Zedinjenih držav ne more sprejeti nikake izjave, s katero ni poskrbljeno popolnoma zadovoljivo za varnost in garancije sedanji vojaški premoči armad Zedinjenih držav in aliirancev na fronti. On zaupa, da sme smatrati za sigurno, da bo to tudi sodba aliiranih vlad. Predsednik smatra tudi za svojo dolžnost, da pripomni, da si ni niti vlada niti oti v svesti, da bodo vlade, s katerimi se Zedinjene države kot zavezniki bojujejo, privolile v razmotranje premirja, dokler nemške bojne sile nadaljujejo svoje nezakonite in nečloveške praktike.
Istočasno ko nemška vlada prihaja k Zedinjenim državam z mirovnim predlogom, pa se bavijo podmorski čolni s potopitvijo tudi potniških parnikov in ne samo parnikov, ampak celo čolnov, s ka terimi se skušajo rešiti potniki in posadke. Nemške armade uničujejo pri svojem prisiljenem umikanju iz Francije in Flan-
| drije vse in se obnašajo tako, da je njih | postopanje kršenje pravil in navad civili-| ziranega vojskovanja. Mesta in vasi, ki [ so razdejane, so vsega oropane, pogosto celo prebivalstva. Ni pričakovati, da bi proti Nemčiji združeni narodi privolili v premirje, dokler se še vrše nečloveška dejanja, plenitev in pustošenje, kar zares po pravici opazujejo s grozo in ogorčenjem.
Da pa ne bi mogel nastati kak nesporazum, je potrebno, da predsednik zelo slovesno opozori nemško vlado na stilizacijo in jasen pomen enega mirovnih pogojev, ki jih je • nemška vlada zdaj usvojila. On je zapopaden v sporočilu predsednika, ki ga je izrekel 4. julija 1918 v Mont-Vernonu. Slove pa:	»Uničenje
vsake nebrzdane sile, ki lahko sama za se, tajno in po svoji volji moti svetovni mir. ali pa, če se sedaj ne da uničiti, vsaj zmanjšanje njene dejanske moči in sila. ki obvlada doslej nemški narod je taka. kakor je tu opisana — je eden onih pogojev, ki jih je imel predsednik VVilson v svojem odgovoru v mislih. Nemška vlada ima moč, da to izpreineni«.
Gori omenjene besede predsednikove so seveda pogoj, ki mora biti izpolnjen pred mirom, če naj pride mir vsled nastopa nemškega naroda samega.
Predsednik se smatra dolžnim izjaviti, da zavisi sklep mira po njegovem mnenju od odločnosti in od mere garancij, ki jih lahko dajo glede tega temeljnega vprašanja. Neobliodno je. da vedo proti Nemčiji združene vlade nedvoumno, s kom razpravljajo.
Poseben odgovor odpošlje predsed« nik c. in kr. vladi avstroogrski.
Sprejmite, gospod, ponoven izraz mojega visokega spoštovanja.
Robert L a n s i n g.
Izpred gražke pritožbene komisije.
Rudarji in delavci Trboveljske premogo-kopne družbe pred pritožbeno komisijo.
Kakor vsi drugi delavci zlasti vojne industrije, gre tudi rudarjem ob sedanjih vedno neznosnejših razmerah vsak dan slabeje, in če ne bi imeli že res krepkih in trdnih organizacij, bi bili na slepo izročeni izkoriščanju podjetnikov.' Izkušnja nas uči tudi v sedanjem času, kako silno je potrebno, da je delavstvo zavedno in trdno strnjeno V falango nepremagljive delavske fronte.
Že dne 17. avgusta t. 1. so predložili rudarji in delavci trboveljski premogo-kopni družbi spomenico, v kateri se je zahtevalo:
1. Pričenši z 10. avgustom t. 1. se i-ma plača zvišati na obstoječe plače za 50 %.
2. Družinska doklada se ima zvišati za ženo ali oskrbnico od 25 vin. na 1 krono, za zakonske in nezakonske otroke, če oče dokaže, da skrbi za otroka ali če plačuje alimente zanj ter če delane-zmožni starši ali mladoletne sestre in bratje žive z delavcem ali delavko v skupnem družinskem razmerju, za vsakega 1 krono za storjeni delavnik (šiht).
3. Nabavni znesek se ima plačati delavcem in delavkam, kakor ga imajo rudarji in delavci pri eraričnih rudnikih in plavžih.
4. Za vse v rudniku vposljene delavce in delavke se ima vpeljati osemurni delavni čas vštevši uvoz in izvoz. Za jamske delavce, ako je visoka vročina, voda ali plini šesturni delavni čas. Pri šesturnem delavnem času se ima pogoj ali gosposka dnina za 20 % zvišati.
5. Življenjske potrebščine se ima na vse delavce enakomerno razdeliti. Ce je delavec bolan, ali če izostane opravičeno od dela, se njemu in družini živež ne sme prikrajšati.
6. Za čezurno delo in naadelo se ima vsaka ura za 50 % več plačati.
Upravni svet trboveljske družbe je zahteve delavcev z dopisom z dne 29. avgusta kratkomalo odkionil in rekel, naj se delavci obrnejo s svojo zahtevo na ministrstvo za javna dela in na pritožno komisijo.
Na podlagi odklonitve zahtev so zastopniki rudarske organizacije dne 9. septembra t. 1. intervenirali v ministrstvu za javna dela. Minister Hominan se je jako rezervirano zadržal in odgovarjal zelo nezadovoljivo ter je končno priporočal, naj se delavci pritožijo na pritožno komisijo. Ker je šel up delavcev po vodi, so bili končno primorani nastopiti križevo pot k pritožni komisiji.
Dne 5. oktobra se je vršila pod predsedstvom polkovnika Laleška obravnava o pritožbi rudarjev in rudniških delavcev iz Trbovelj, Zagorja, Ojstrega in Hrastnika pred pritožno komisijo v Gradcu. Na podlagi vtisa polnega zagovora sodruga Sitterja in na podlagi mnogih dokazov o slabih zaslužkih, revščini in bedi delavcev je kljub temu, da je zastopnik rudnika glavni ravnatelj g. Bellak nudil, da prostovoljno zviša plače za kopače za 30 % in za druge delavce za 25 %, druge točke pa je odklonil.
Komisija pa je razsodila sledeče:
1. Pričenši s 6. oktobrom t. I. se ima zvišati plača za kopače na obstoječe plače za 50 % in za druge delavce in delavke za 40 % sedaj obstoječih plač.
2. Družinska doklada se zviša za zakonske in nezakonske otroke, če dokaže oče, da plača za otroka alimente ali skrbi zanj od 25 vin. na 50 vin. za delavnik (šilit). Ako živi žena z možem nezakonito ali če žive delanezmožni stariši (oče ali mati) z delavcem ali delavko v skupnem družinskem razmerju, dobijo starši toliko kakor otroci oziroma žena (to je 5Q vin. na delavnik).
3. Ako je delavni čas. kakor to določa rudarski policijski red. omejen na 6 ur, se ima v pogoju kakor v gosposki dnini 20 % več plačati.
5. Življenjske potrebščine se ima delavcem enakomerno razdeliti. Ce je delavec bolan ali če je upravičeno izostal iz dela, se njemu in družini življenjske potrebščine ne smejo krajšati ali ustaviti.
6. Za čezurno delo ali naddelo se ima plačati za vsako uro 50 % več.
Komisija je točko 4 glede nabavnega zneska in prvi odstavek točke 5. glede uvedbe osemurnega delovnega časa zavrnila. V razsodbi je rečeno, da bo mogoče država sama prispevala k nabavnemu znesku. Pri razpravi so delavski zastopniki trdno stali na stališču zahtev in so ponudbo zastopnika družbe odklonili ter zahtevali razsodbo. Ta razsodba oziroma pridobitev ne velja samo za delavce in rudarje v Trbovljah, Zagorju, Hrastniku in Ojstrem, temveč tudi za delavce in rudarje v Kočevju in Labinju.
Iz vsega tega znajo rudarji in delavci razvideti, kaj jim je organizacija vredna in kake uspehe jim je že prinesla. Ni zadosti, da vživajo delavci le sad dela organizacije, temveč je dolžnost vsakega delavca, da se združi s tovariši in organizira.
Buren shod v Idriji.
V	nedeljo se je vršil v Idriji javen rudarski shod v pivarni pri »Črnem orlu«, Dvorana je bila natlačena do zadnjega kotička. K prvi točki dnevnega reda je poročal sodr. Štraus, ki je v daljšem govoru razvijal načrt našega dela za bodočnost. Mir se bliža. Razmere se spremene in delavstvo mora biti pripravljeno za te nove razmere. Pričakovati smemo boljše čase, toda z organizacijami se moramo korenito pripraviti na bodočnost. Poleg organizacije pa je treba tudi skrbeti za naobrazbo. Nato je govoril rudar Peter Rupnik (S. L. S.), ki je tudi nagla-šal solidarnost delavstva, a ne ugaja mu, da bi se delavstvo združilo samo v socialistične organizacije. 'J udi k drugi točki dnevnega reda je govoril najprej sodrug Štraus. Omenjal je aprovizacijo s krompirjem še prav posebno in pa malomarne prometne zveze z Idrijo, v prvi vrsti 1-drije z Logatcem. Predlagane so bile tudi primerne resolucije. Na to so govorili sodr. Bajt, Bajc, Jazbar, Treven, Bota-gel, Vidmar, Rupnik in drugi glede na obljube, ki še niso izpolnjene, da so bile dane pri zadnji stavki. Delavstvo zahteva, da se zahtevam ugodi do 1, novembra.
Shod je sprejel naslednje resolucije: i.
Na podlagi preudarka, ki ga je sestavil okr. nadzornik za preživljanje pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Logatcu ima dobiti prebivalstvo mesta Idrije in pripadajoča okolica za sezono 1918/19, 700.000 kilogramov, to je 70 vagonov krompirja, ki bi ga moral oddati logaški okraj. Kakor pa so osebne poizvedbe dognale, je letošnja letina za krompir v logaškem okraju tako slaba, da se bo nabralo namesto 70 vgonov komaj 20 do 30 vagonov krompirja.
Zato zahteva prebivalstvo mesta Idrije in pripadajoče okolice zbrano na javnem shodu, dne 13. oktobra 1918 v pivarni pri »^rnem orlu« v Idriji, da merodajne oblasti brez odloga ukrenejo, da se odkaže mestu Idriji v logaškem okraju manjkajoče množine krompirja v kakem drugem bližnjem okraju, tako da bo vseh 700.000 kg krompirja najpozneje do 1. novembra 1918 v Idriji.
II.
Delavstvo c. kr. eraričneca rudnika v Idriji zbrano na javnem shodu, dne 13. oktobra 1918, v pivarni pri »Črnem orlu« v Idriji najodločneje protestira proti prepovedi prevažanja oseb z rudniškimi avtomobili na cesti Idrija-Logatec in zahteva obenem, da se ta ukrep brez odloga razveljavi.
To zahtevo utemeljuje shod s temi razlogi:
Idrija šteje 6 do 7000 prebivalcev, izmed katerih pripada večina neposredno eraričnemu rudniku, nima nobene redne zveze za prevažanje osobja med Idrijo in Logatcem.
Mestna občina, ki je prevzela prevažanje pošte iz Idrije v Logatec in obratno, se za redno zvezo ne briga. Automo-bila, ki jih ima občina v to svrlio sta v večnem popravilu in če slučajno eden odhaja iz Idrije v Logatec ob pol 4. popoldne, prihaja nazaj v Idrijo šele drugi dan dopoldne. Največkrat v Logatcu ne čaka niti jutranjega 'brzovlaka, ki prihaja iz Ljubljane, ker čaka na automobil navadno že zvečer po 50 do 100 oseb, vzame pa jih s seboj samo po 10 do 12; vsi drugi morajo hoditi 6 do 7 ur peš v Idrijo. Takrat ko počiva poštni avtomobil pokvarjen doma ali na cesti in morajo voziti pošto konji, pa zaradi obilne pošte in slabe ceste ne sprejmejo na voz oseb.
Iz tega je razvidno, kako zanemarjena je Idrija v prometnem oziru. Zato je dolžnost države, katere last so rudniški avtomobili, da potovalcem v tem oziru pomaga ter odredi redno prevažanje oseb
med Idrijo in Logatcem na podlagi strogega voznega reda.
Zborujoči se nadejajo, da se zgorajš-riji zahtevi brez daljnega ugodi, ker bi sicer bilo delavstvo primorano s 1. novembrom t. 1. nastopiti s stavko.
111.
Delavstvo zbrano na javnem shodu dne 13. oktobra 1918 v pivarni pri »Črnem orlu« v Idriji zahteva, da zastavi c. kr. rud. ravnateljstvo vso pažnjo na to, da se dovažanje rekviriranega krompirja za vse aprovizacije v Idriji neprekinjeno nadaljuje.
Shod pripoznava, da so letos za dobavo krompirja določeni funkcionarji storili v polni meri svojo dolžnost. Zato z zaupanjem pričakuje, da bo tudi rudu. ravnateljstvo pričeto dovažanje v polnem obsegu dovršilo.
Ogrski socialni demo-kratje Internacionali.
Ogrska socialna demokracija pošilja socialno demokratičnim strankam vseh dežel naslednji apel:
V vseh drugih državah centralnih sil morejo priti zastopniki naroda do besede. V zapadnih državah naših nasprotnikov imajo voditelji delavcev prav tako priliko, da izražajo v'ljudskih zastopstvih svoja naziranja. Izmed vseh vojujočlh se dežel je Ogrska edina država, katere parlament je le izraz majhne minoritete vladajočih razredov, in v katerem se ne more razodevati niti volja delavskih razredov niti nemadžarskih narodov.
V teh zgodovinskih urah, ko se pre-librazuje ves svet, ko se demokratizira Nemčija, ko se udejstvujeta v Avstriji samoodločba in enakopravnost, je Ogrska še vedno latifundij peščice oligarhov, ki so mnogo bolj reakcionarji kot pruski jun-kerji. Niti najmanjšega izgleda ni zaznati, da bi se jelo tu ozirati na zahteve in želje delavskih razredov in nemadžarskih narodov.
Sedaj, ko se približuje tako željno pričakovani mir, je prisiljeno ogrsko socialno demokratično delavstvo, spričo težkega, nevzdržnega pritiska razmer, zakli-cate vsemu svetu in se obrniti na socialno demokratične stranke vseh dežel z obtožbo, da na Ogrskem še niso uresničene niti najmanjše zahteve demokracije. Še vedno je pri nas ista vlada in isti parlament, ki je bil voljen pred devetimi leti od niti ne celih pet odstotkov prebivalstva. Kljub vsem obljubam je postala v četrtem vojnem letu zakon znana volilna reforma, ki je le karikatura splošne, enake in tajne volilne pravice. Nova reforma omogoča vladanje ogrskih junkerjev še vbodoče in pušča delavstvo v stanju sužnosti in brezpravnosti.
Prisiljeni smo, tožiti socialno demokratičnim strankam vsega sveta, da ječe narodi na Ogrskem v nevzdržnem suženjstvu in brezpravnosti, ter zahtevamo njihovo pomoč, da se uveljavijo tudi pri nas metode demokracije in da bodo tudi naši zaslepljeni junkerji priznali nov svetovni red, ki omogoča narodom in delavskim razredom narodno oziroma socialni’ svobodo, na podlagi samoodločbe.
Misel, da bi stali po toliko žrtvah e-dino le delavski razredi in ogrski narod v starem suženjstvu, je neznosna. Ker se obračamo na naše bratske stranke, to ne pomenja, da hoče ogrsko socialno demokratično delavstvo stati dogodkom brezdelno ob strani. Nasprotno, ogrski proletariat bo napel vse moči, da nostane tudi Ogrska nekoč demokratična država-Neobzirno in odločno hočemo nadaljevati svoj boj za socialno osvobojenje delavskn' razredov in za samoodločbo narodov. 1() so naši cilji, in da se uresničijo, kličemo na pomoč socialno demokratične stranke drugih dežel.
Zastopniki zatiranega naroda se obračajo do socialnih demokratov drugih dežel: Pomagajte vsem zatiranim narodom! Napnite vse svoje moči, da se ustvari zveza enakopravnih narodov, sedite k skupnim posvetovanjem, da bodo mogli vplivati proletarci vseh dežel v tej zgodovinski liri z združenimi močmi potom mednarodnega razrednega boja na usodo bodočnosti.
Poziv, ki ga pošiljajo ogrski sodrugi vsemu svetu s tako občutka polnimi besedami, gotovo ne izgreši svojega namena. ____________________________________
K položaju.
Nemčija in Wilson sta menjala note. VVilson trdovratno vztraja na svojih zahtevah, kar presenetilo dunajske, še bolj pa politične kroge v Nemčiji. V Nemčiji trdijo listi, da so Wilsonovi pogoji nesprejemljivi in hočejo poslati Wilsonu še posebno noto, da VVilson pove svoje načrte glede na izpraznitev zasedenega ozemlja. In ti Wilsonovi načrti naj potem odločajo, ali se Nemčija prične pogajati ali ne. Pogoji so res trdi za imperialistično Nemčijo. V Wilsonovem odgovoru se čita tudi, da zahteva odstop nemškega cesarja, kar je najbrže v prvi vrsti zahteva Anglije. Nemški cesar utegne tej zahtevi ugoditi, in sicer bi odstopil Viljem, prestolonaslednik Viljem bi se odpovedal prestolu in bi nastopil princ Eitel Friderik. To so seveda kombinacije, ker je še nemogoče presojati nadalj-ni razvoj v Nemčiji sami in pa tudi zu-nanje-politični in vojni položaj.
Nemški državni svet se demokratizira dalje. Dne 15. t. m. je namreč pritrdil spremembi ustavne določbe, s katero se akceptira načelo, da o vojni in miru odločata državni svet in državni zbor.
Glede Wilsonovega odgovora se bodo vršila posvetovanja tudi z vojaškim vodstvom, ki pa najbrže za sedaj ne bodo še odločilna, dasi zahtevajo vsenemci vojaško diktaturo. V Nemčiji imajo oči-vidno še precej hud boj med prijatelji vojne in miru. čeprav je vprašanje za vsakega normalno mislečega človeka že dozorelo.
Z razmerami v Nemčiji je tesno spojena tudi podostavska monarhija. Avstro-Ogrski Wilson še ni odgovoril, pa ji odgovori te dni. Wilson smatra monarhijo kot zaveznico Nemčije na eni strani, na drugi strani pa najbrže ne zaupa, da bi se vlada, ki sedaj krmari monarhijo mogla otresti kakorkoli tujega vpliva. Pogajanja z Avstro-Ogrsko bi bila mogoča le, če bi se narodi monarhije strnili v skupno zastopstvo in prevzeli jamstvo za bodoči mir in druge postulate VVilsonove.
Dne 15. t. m. je zopet govoril avstro-ogrski zunanji minister grof Burian, ki pa ni povedal mnogo novega. Poklonil se je VVUsonovim točkam, trdil, da se monarhija reorganizira, dasi živ krst ne ve nič o tem, ter, da dobe državni zbori nekakšne narodne svete, ki pa bodo izključeni od direktnega občevanja menda ne le v notranjepolitičnih nego tudi v zunanjepolitičnih stvareh. Tudi ta Burianov govor v seji odseka za zunanjepolitične zadeve ogrskih delegacij je že zastaral. Imponi-ral bi bil z njim. če bi ga bil govoril pred dvemi leti. Nejasnost v poljskem, rumun-skem, notranjepolitičnem problemu in nejasnost v mirovnem vprašanju, to so svetle strani Burianovega govora. Zakaj ne govori Burian narodom? Ali morajo ti ministri govoriti le časnikarjem? Ali se ne morejo izreči za ali proti Wilsonovim predlogom? V samih ugankah govor kakor Miklavž otrokom. To je nesreča, bolezen, španska bolezen naših diplomatov. Toda vedo naj diplomati, da je postala španska bolezen epidemična, če se ne pazijo nevarna predhodnica neke pljučne kuge in pogosto nositeljica smrti — za diplomate politične karljerc in smrti.
Tako plešemo že nekaj tednov med mirom in vojno kakor muhe v močniku. Kamorkoli pridemo, povsod čujemo eno vprašanje, ali bo mir ali ne. Ne vemo sicer odgovora; čutimo pa, da ga nekateri še nič prav ne marajo, a odgovarjamo vseeno: bo, če ga ne bodo marali, bo pa sam prišel«.
Domači pregEed.
Naznanilo cesarjevega manifesta. Z
Dunaja poročajo 16. oktobra. Načelniki strank poslanske zbornice so bili danes povabljeni na konferenco k ministrskemu predsedniku baronu Hussareku na posvetovanje o proklamaciji, s katero naj bi vsa javnost izvedela, da so odrejene priprave za ustanovitev narodnih držav in narodnih vlad v Avstriji in da je ta ustanovitev že sklenjena. Baron Hussarek je načelnikom strank sporočil, da bo prokla-inacija izšla že jutri. Pri sprejemu je baron Hussarek med drugim sporočil, da bo proklamacija vsebovala poziv, da naj se sestanejo narodni zbori avstrijskih narodov. Ti narodni zbori imajo nalogo izvršiti volitev narodnih vlad. Proklamacija pomeni toiej preustroj Avstrije v zvezo narodnih dižav. V parlamentarnih krogih zatrjujejo, da se naj ustanove na avstrijskih tlelr 1. nemško-avstrijska država, 2. češka država, 3. ilirska država in 4. ru-sinska država. Na ustanovitev poljske države se ne misli. Cesarjeva proklamacija bo pozvnla narode Avstrije, da naj se v svojem naselbinskem ozemlju konstituirajo kot države. Kakor je izvedel »A-bend c, bo meja rusinske države San. Mejo med Ilirijo in nemško Avstrijo naj bi tvorila Drava. Češka država naj bi ne obsegala nemških delov Češke. Trst naj bi po želji svoiega prebivalstva dobil izjemno stališče.
Žepni koledarji za leto 1919. Kakor vsako leto, izidejo tudi letos žepni koledarji za rudarje, železničarje in splošna izdaja. Naklada koledarja je sicer velika, vendar je pa nujno, da vsi sodrugi, in organizacije tiaroče koledar o pravem času, če ga doslej še niso naročili. Vsebina bo bogata. Cena posameznim izvodom 2 K 50 vin., organizacije dobe običajni popust. Ceno smo morali dvigniti, ker so tiskarniški in knjigoveški stroški ogromno poskočili. Vsi koledarji izidejo okolo
I. novembra, deloma že prej. — Naročila se pošiljajo na založbo delavskih koledarjev, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6,
II. nadstr. (sodr. Viktor Zore) ali pa tudi na upravo »Napreja« ali »Delavca« v Ljubljani.
Vsem sodrugoni naznanjamo, da ne
more sodrug Anton Kristan radi obolenja odgovoriti na v zadnjem času došla pisma. Leži v deželni bolnici v oddelku g. primarija dr. Jenka. Odgovori dospo takoj, ko ozdravi.
Omejitev prometa na južni železnici. Na progi Dunaj-Trst izostaneta do preklica brzovlaka št. 1. in 2. ter dnevna osebna vlaka št. 35/b in 32.
Živil niti do januarja! List »Neues Wiener Journal« je priobčil od strokovnjaških krogov poročilo, da ne zadostuje letošnja letina do prvega meseca prihodnjega leta. Brez tuje pomoči ne more zdržati Avstrija niti s kruhom, niti z moko. A ker je pa letina na Ogrskem zadovoljiva, moramo računati z ogrsko pomočjo. Iz Nemčije ali iz zasedenih ruskih oziroma rumunskih krajev ne moremo pričakovati ničesar, ker porabi armada sama vso letino in ker ne vemo, doklej ostanemo v onih deželah.
Enajst milijonov dobička je napravila letos državna uprava pri prodaji saharina. To je trikrat toliko kakor lansko leto. Kakor se vidi, tudi država ne zaostaja za vojnimi dobičkarji.
V	Ljubljani bivajoče žene zakonske ter nezakonske otroke v vojni padlih, u-
mrlih in uradno pogrešanih vpoklicancev.
oziroma njihove zastopnike, ki se še niso zglasili v svrho oblastveno zaukazanega uradnega štetja vojnih preostalih, opozarjamo, naj se nemudoma zglase na mo-inestnem magistratu, glavne stopnice, levo vrata št. 2. na hodniku. Opustitev zglasi-tve je kaznjiva.
štajersko tiskarsko društvo pomočnikov je slavilo minuli mesec sedemdesetletnico svojega obstanka. Kljub sedanjim neugodnim razmeram je društvo priredilo večjo slavnost, ki so se je udeležila tudi druga tovariška društva in zastop-. niki organizacij, tako Pochop (načelnik) in Dvvofaček (tajnik) zveze tiskarske organizacije, načelnik tiskarskega gremija Pichler, graški podžupan sodr. Ausobskv kot zastopnik deželnega zastopstva stranke, občinski svetnik sodr. Machold kot zastopnik strokovne komisije ter še mnogi drugi domači in tuji gosti. Zvečer so priredili zabaven večer, ki je bil jako dobro obiskan, ter jako zabaven in poučen. Tiskarska organizacija je stara in trdna. Zato pa ima beležiti tudi najlepše uspehe. Oeslo tiskarske organizacije je: »Iz lastne moči! Z bojem do zmage!«
Le en glavnik? Tobačna delavka piše nemškemu glasilu tobačnih delavcev: K prav posebno nujnim potrebščinam spada tudi glavnik. Če je v kaki družini več deklic, ima ta prav izdaten izdatek samo za glavnike. Leseni glavnik, ki vzdrži največ osem do 14 dni, velja že 6 kron. navadni roženi glavnik velja 12 do 18 kron. Vem sicer dobro, da nič ne pomaga, če to ugotovim, nasprotno, cene bodo še dalje naraščale. Pišem to iz drugega vzroka' Zakaj se ne brigajo žene, ki se povsod silijo v ospredje za take stvari? Seveda treba se je le spomniti na neuspehe na vseii drugih poljih, da razumemo, zakaj danes raje molče. Bilo bi potrebno, da bi se navedlo kot vzrok za svišanje dra-ginjskih doklad. Nega in ohranitev uši vendar ni pridobitev velike dobe, da bi jo moral', ohraniti. — Kako malenkostna stvar, r a je vendar tako važna v ženskem gospodarstvu. In koliko je še drugih ne-obhodno potrebnih stvari, ki jih pri za-j htevaii po izboljšanju plač ne upoštevamo. Madžarska že samostojna država. Poslanec Oyorgy je vprašal \Vekerla po njegovem včerajšnjem govoru, ali je zadeva samostojne Ogrske že pojasnjena. V/ekerle je odgovoril: Ogrska se more vsak hip tako gospodarsko, kakor politično, kakor tudi vojaško urediti kot samostojna država. Tako želi tudi vladar, ki je že popreje v to dovolil.
Španska bolezen. Zdravniki pravijo, da španska bolezen ni opasna, ako sc bol-j nik takoj od začetka strogo pazi. Predvsem mora bolnik pri najmanjši slabosti takoj v posteljo in uživati vsaki dve uri
lllljlllllllUIIMIl ________
I Društveni funkcionarji | in člani, pozor!
Da vsa nerazporazumljenja odstranimo, sporočamo da je v soboto 42. tedenski prispevek t. 1. zapadel.
Vsi člani, ki majo prispevek plačan samo do 32. tedna, se opozarjajo da ta teden zapadli prispevek vplačajo, ker drugače izgube članstvo.
Podpora se upravičenim članom le tedaj izplača, če je vsaj 32. prispevek t. 1. že poravnan. Od izplačljive podpore pa se vsi zaostali prispevki odtegnejo.
vroč bezgov, lipov ali ruski čaj. Najvažnejši so pa križni ovitki. V prestani vodi namočena in nato dobro ovita brisača naj se enkrat preganjena položi od desne rame do leve pazduhe, druga pa v nasprotni smeii, čez pa ogrne suha brisača. To ostane tako tri do štiri ure. Tako se posreči pripraviti človeka do potenja, kar uniči pričenjajoča se bronhijalna ognjišča. Ob pričetku bolezni se lahko celo pri temperaturi 40 ali 41 stopinj že prihodnji ali tretji dan spravi iz človeka vročnica. Nevarnost influence tiči ravno v tem, da se v najmanjših zračnih ceveh (bronhia-lijah) tvorijo malenkostna gnojna ognjišča ki se pri ljudeh, ki ne gredo v posteljo-hitro na vse strani širijo in povzročijo sliko najhujšega pljučnega vnetja. Sredstva za potenje v začetnem štadiju hitro vsesajo mala ognjišča in preprečijo razširjenje bolezni. Pogosto je ta influenca spojena tudi s hudim krvavenjem iz nosa. Tudi tukaj sredstva za potenje in notranje dajanje želatine večkrat čez malo ur ustavijo krvavenje. Sedaj poročajo bu-dimpeštanski listi, da se je tamošnjemu bakteriologu dr. Vladimiru Schulzu posrečilo iznajti serum proti tej bolezni. Vcepil je ta serum 14 vojakom, ki so že po 24. urah izgubili vročnico in vsako sled o bolezni. — Za prav priprosto pa dobro zdravilo proti španski influenci priporoča dr. Hhusle v Feldkirchu peso (beta rub-ra vulgaris). Bolniku naj se da v teku šest do osem ur velik krožnik pese v solati. Pravi, da je videl mnogo bolnikov, ki so imeli zvečer 40 stopinj vročine, ko so pa jedli peso, so bili drugega jutra popolnoma zdravi.
■■EaBHSSHHHHnH
Proletarci vseh dežel, združite se!
■I
Svetovni pregled.
Svelovna vojna. Na bojiščih ni važnejših dogodkov. Nemci se na zahodnem bojišču umikajo ter baje že delajo priprave za umik iz zasedenih ozemelj. Tudi na Balkanu se čete osrednjih držav umikajo na novo bojno črto. Kakor je razvidno iz neke interpelacije dra. Korošca, nameravajo prestaviti italijansko fronto nazaj na mejo. Turki so dne 14. t. kapitulirali. V Nemčiji je \Vilsonov odgovor precej razburil javnost, upati pa je, da se tudi ta unese, ker pametni ljudje že uvidevajo. da je edma in najboljša pot ta k miru -pa če tudi po VVilsonovih načelih.
Cene važnih predmetov v inozemstvu. Ko prenehajo sovražnosti in se prične promet med našimi deželami in inozemstvom, ki je bil več kot štiri leta popolnoma prekinjen, pridejo v trgovini ista načela do veljave, kakor so bila pred vojno. Največja izprernemba se pokaže v tem, da se cene izenačijo. Po vojski, ko se bo pričel promet z inozemstvom, se bodo določile cene tudi pri nas po inozemskih. Merodajne bodo predvsem cene
v	Angliji in Ameriki. Glasom poročil iz Anglije in Amerike so notirale cene važnih predmetov dne 8. oktobra t. 1. sledeče: Cene za 100 kg: sladkor v New-Yorku . . K 55:— . pšenica v New-Yorku . . » 35;— koruza v Chicagu	.	.	.	»	19:—
kava v New-Yorku	.	.	.	»	85:—
bombaž v* Liverpoolu	.	.	»	52:—
svinjska mast v Chicagu. » 115:— baker v Londonu ...» 290:— svinec v Londonu	.	.	.	»	70:—
Te cene bi veljale samo v slučaju, ako bi bila avstrijska krona še toliko vredna, kakor pred vojno.
Nemčija se hoče dalje pogajati. Na zadnjo Wilsonovo noto je nemška vlada baje odgovorila včeraj.
Socialne in kulturne reforme boljše-vikov V Petrogradu izhajajoča »Sjever-naja Komuna« javlja: Z dekretom se uvaja v vseh trgovskih in industrijskih podjetjih, kakor tudi v vseh panogah zasebne službe osemurni, za pisarniško osobje pa šesturni delavnik. Vsa podjetja se raz-dele v tri skupine: 1. skupine s osemurnim delavnikom, 2. skupine s 15 urnim delavnikom z dvakratno menjavo osobja in 3. podjetja s 24 urnim delavnikom s trikratno menjavo osobja. Ob sobotah delajo delavci do 2. popoldne, pisarniška o-sobja pa do 4. ure. — Iz Moskve javljajo: Presednik sveta za ljudsko izobrazbo Lunačarskij, je izvajal v nekem govoru, da se dovoli za šolske namene štiri milijarde rubljev. Uvede se obveznost šolskega obiska in se je že pričelo s popisovanjem vseh šoloobveznih otrok. Ustano-
vi	se 10 000 šol prve stopnje in 1000 šol druge s:opnje. Vse proste učne moči se prisilijo, da poučujejo. Neimoviti otroci bodo preskrbljeni z vsemi šolskimi potrebščinami. Vsakršno klerikalno sodelovanje v šoli je izključeno. — tako pravijo poročila. In vsa ta stvar našim in tudi drugim meščanskim krogom tako malo u-gaja, da se ne morejo premagati, da ne bi boljševikov zmerjali z roparji, teroristi, zločinci itd.
Proporcionalno volitev v Švicarski Narodni svet (deželni zbor) so sklenili v Švici. Okolo 300.000 glasov je bilo za proporc in okolo 150.000 proti.
Turčija je zaprosila za mir. Dne 14. j t. m. je španski poslanik predložil v imenu Turčije mirovno ponudbo Zedinjenim država:]:. Seveda Turčija popolnoma kapitulira in čaka potem svojo usodo po milosti sporazuma.
Wi!son za žensko volilno pravico. Predsednik Wilson je predlagal v govoru, ki ga je govoril v senatu, naj se razširi volilna pravica na ženske, ker je velike važnosti za srečno nadaljevanje vojske. Predsednik je opozarjal na dejstvo, da je prevzela vodstvo Anglija, ker je zagotovila ženskam enako volilno pravico.
Očenaš kapitalistov. Francoski socialist Pavel Lafargue je napisal zaagitacijo med delavstvom »Očenaš kapitalistov«, ki se glasi: »Oče naš, kapital, ki si na zemlji, vsegamogočni bog, ki menjavaš rekam tek in predirjaš skale, ki deliš posamezne svetovne dele in vežeš narode s skupnimi verigami, tvoritelj blaga in življenja, ki ukazuješ delavcem in kapitalistom, naj se zgodi tvoja volja in tvoje kraljestvo naj pride na zemljo! Daj nam danes mnogo ktipovalcev, ki naj pokupijo naše dobro in slabo blago! Daj nam lačnih delavcev, ki bodo delali najslabša dela za najnižje mezde, ne da bi kaj zinili! Daj nam neumnežev, ki se bodo vsedli na limanice naše reklame! Daj, da bi nam poplačali svoj edolgove naši dložniki! Ne pripelji nas v ječe, ampak osvobodi nas od hudega ban-kerota in daj nam večne rente! Amen.
Naročajte in širite
»NAPREJ!“
Izdajatelj Ivan Mlinar. Odgovorni urednik Viktor Zore. Tiska ^Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Najiantslivtjše sredstv* proti temu je
PARATOL domače mazilo.
■ iS a ■	Ne miit • je brez dnb>’
LioAJ	torej tudi čez din uporabno.
Velik lonček K 5— dvojni lonček 9 K.
PARATOL-PRAŠEK Skatlja 3-_ k. varuje občutljivo kožo
Oboje te dobi proti predplačilo ali povzetju pri
PARATOL DELAVNICE lekarnara DImer,	S
Bndapeita V1I-1J., Rozoa-utca 21.	i;
■
SRBEČICA
0ARJE
HRASTE
EESSiSEB
Ivan lax in sin,
Ljubljana Dunajska cesta 17
priporoča svojo bogato zalogo
iivali strojev
ji frg&i
f i J tWM
in stroje zn Mn (Slrittastften) za radio ia otrl
Mi sli Adler.
Vozna kolesa.
Ceniki se dobe zastonj in franko. Okrajna bolniška blagajna
== v Ljubljani =
Pisarna: Turjaški trg štev. 4, prvo nadstropje Uradne ure so od 8. zjntraj do 2. popoldne Ob nedeljah in praznikih je blagajna zaprta
Zdravnik blagajne	I Ordinira	Stanovanje
	dopol.|popol.	
Di. Kopina Peter splošno zdravljenje	'/»H —'/*!	Turjaški trg št. 4 v okr. bol. blag.
Dr. Ivan Zajet splošno zdravljenje	'/slO—*/,ll	TarjiJki trg »- <•
	2-3	FrnnčiSksnsknoL 2. 1
Dr. Alojz Kraigher splošno zdravljen}© .....	1-3	Poljanska cesta 18.
		
Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico za zdravnika (bolniško zglasnico). brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih , Troškov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam po zove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bol niška blagajna. Od blagajniškega zdravnika Izpol njeni bolniški list se mora takoj oddati v blagaj niški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinira. le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Zdravila se dobe v vseh ljubljanskih lekarnah. Bolniščnina se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj de t. popoldne. 8 pritožbami se je obračati do načelnika okrajne bolniške bagajne.
Načelstvo.
-i
Hiška liskama
UMI. MHa ulita M l
ruglstrofiana zadruga z omejeno umo,
Tiskovine za Sole, županstva In urade. Najmodernejše plakate In vabila za shode In veselice.
Letne zaključke
Najmodernejša uredba xa tiskanje listov, knjig, brošur, Itd.
StoreotlpIJa. Litografija.