Poštnina plaćana t gotovini. Leto LXVni,. št. 76 Ljubljana, sreda 3. aprila 19M Cena Din L- lziiaja vsak dan popoldne, Lzvzemši nedelje in praznike. — inseratl do 30 petit rrst a Din 2.-. do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din S.-, večji inseratl petit vrsta Din 4--. Popust po dogovoru, lnseratnl davek posebej. — > Slovenski Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPBAVNMTVO LJUBLJANA. Rn&fljev* onem štev. S Telefon: 3122. 3128, 31*4, 3125 ln 812« Podružnica: MARIBOR Stroasmayerjeva 3b. — NOVO MESTO, Ljubljanska c , telefon' st_ 26. — CELJE: celisko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1. telefon tt_ 65, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon št. 190. — JESENICE. Ob kolodvora 101 Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani 5t. 10.351. Nasilje ne sme vladati nad pravico Velik govor predsednika francoske vlade v poslanski zbornici — Francija bo s svojimi zavezniki vztrajno branila mir in varnost Pariz, 3. aprila. AA. Ko je poslanska zbornica včeraj popoldne izčrpala svoj dnevni red, je povzel besedo predsednik vlade Plandin in imel pomemben govor o nemškem oboroževanju in o francoskem stališču do tega oboroževanja. Predsednik vlade je želel dobiti od poslanske zbornice, ki je odšla na počitnice do 28. maja, zaupnico, da bi vlada mogla čim bolj neovirano in uspešno izdati vse potrebne ukrepe glede na teptanje vojaških določb versajske mirovne pogodbe po Nemčiji. Nihče ne sme dovoliti, je rekel g. Flandin, da bi na podfcastf enostranske odločbe o odpovedi mirovne pogodbe vladalo nasilje nad pravico. Nato je g. Flandin orisal demaršo francoske viade pri Društvu narodov in poudaril, da je ta demarša poudarila oboroževalni značaj nemškega sklepa, Z živahnim odobravanjem je pa poslanska zbornica sprejela te>4e Flandinove besede: Vlada se ne straši povedati, da mora spričo tako strahovito obnovljene nemške vojske Francija organizirati svojo obrambo. Francija bo to storila na dva načina, in sicer z lastnimi vojaškimi ukrepi in z vojaškimi sporazumi z dragimi državami, ki so prav tako zainteresirane pri ohranitvi miru. Govoreč o vojaških ukrepih, je rekel g. Flandin, da ima v mislih neposredne ukrepe in namere, ki jih misli izdati v raznih rokih. Vrhovni vojaški svet, je dodal predsednik vlade, je že 22. marca izdal neobhodno potrebne ukrepe in odredil gibanje čet. Predsednik vlade je potem izjavil pred zbornico, da bodo v bodoče vse francoske obmejne utrdbe v položaju stalne obrambe, tako da se bodo mogle upreti tudi nenadnim napadom. Naj se zgodi karkoli hoče, je nag lasi 1 g. Flandin, vlada bo znala izpolniti svojo dolžnost in zagotoviti obrambo države. Vla- da nima od nikogar sprejemati lekcije. Izpolnila bo svojo dolžnost, in se bo dala vodita le s tehniškimi razlogi, na katere ne bo nikdar imela politika, vpliva. G. Flandin je govoril tudi o tehniških vprašanjih državne obrambe in o žrtvah, ki jih je treba dati v ta namen, in dodal: Država bo morala prestati dolgotrajne in hude napore, da si zagotovi svojo varnost. Na koncu svojega govora je Flandin izjavil, da bo Francija prav tako ener- gično kakor svoja tla branila pred zunanjim sovražnikom tudi svoj denar. Flandinov govor je poslanska zbornica poslušala z veliko pozornostjo in ga večkrat prekinila z viharnimi aplavzi. Govorilo je nato še več poslancev krajše govore, potem je pa zbornica izglasovala Flandinovi vladi zaupnico s 410 glasovi proti 134 glasovom. Zbornica je nato odgodila svoje seje do 28. maja Francija bo podvojila svoje letalstvo Letalski minister Denain o francoskem letalstvu Pariz, S. aprila, r. Na kongresu zvezo narodne obrambe za zaščito pred letalskimi napadi je imel govor tudi minister za letalstvo general Denain, ki je med drugim dejal: Francija je dolgo vrsto let verovala v mednarodno varnost in v izključenost vseh napadov. Toda spričo ponovnega nemškega oboroževanja je Francija prisiljena čuječno paziti na obrambo svoje neodvisnosti. Francija 6e zaveda, da se mora pri svoji obrambi zanašati na sebe samo. Minister je nato obrazložil ukrepe, ki jih je vlada že izdala, in dodal: Razumljivo je, da bodo vsd ti ukrepi ostali mrtev svinec, če ne bodo našli podpore vsega naroda. Na vsem Francoskem se mora prebivalstvo organizirati, ne da bi pri tem opustilo svoje vsakdanje delo in ne da bi se izpostavljalo nepotrebnim izdatkom zaradi organiziranja obrambe prod morebitnimi letalskimi napadi. Pozabiti ne smemo, da je edini način, kako se da vojna, zlasti pa letalska vojna ublažiti, v tem bomo pripravljeni. Vlada je storila svojo dolžnost. Letalstvo je I najbolje organizirano in se je od leta 1963 povečalo za 40 odstotkov. Francija ima i sedaj najboljša bombna letala z vgrajenimi motornimi topovi ter lahko odoli slehernemu napadu. Pariz, 3. aprila. A. Francoska zbornica je po zanimivi razpravi sprejela zakon o vojaškem letalstvu. Poročevalec Remetul je za/te val za letalstvo poldrugo milijardo frankov. Dejal je, da ima Francija še vedno najboljše motorje, da pa razpolaga Nemčija z motorji brez bencina, ki so 6 tem zavarovani pred eksplozijami. Priznal je nadalje velika prizadevanja Rusije na letalskem področju. Državni podtajnik Lo-ran-Eynac je govoril o pomenu letalstva v bodoči vojni. Za njim je povzel besedo letalski minister Denain, Id je izjavil: V letalsko konvencijo polagamo velike upe, vrndar mora biti naša letalska vojska tako močna, da sama odbije nenadejaod napad. Francosko letalstvo je odlično opremljeno. >lnoge države zavidajo Franciji za njen letalski razvoj. Francija se lahko zanese na svojo letalsko vojsko. Poljska hodi svoja pota Dosledno odklanja pristop k vzhodnemu varnostnemu paktu in se ne mara odreči zavezništvu z Nemčijo London, 3. aprila, r. O razgovorih lorda Edena v Varšavi poročajo Hsti soglasno, da Poljska v nobenem pogledu ni spremenila svojega stališča glede vzhodnega varnostnega pakta. Pri včerajšnjih razgovorih sta maršal Pil-sudski in zunanji minister Beck ponovno naglasila, da bi napravila Poljska slabo kupčijo, ako bi svoj sedanji sistem nenapadalnih paktov zamenjala za nov sistem, o katerem sodi, da ni dovolj siguren. Poljska ima sedaj nenapa-dalne pakte z Nemčijo in Kosijo ter se naslanja tudi na svoja ostala zavezništva. Poljska ne more opustiti zlasti svojih nenapadalnih paktov z Nemčijo in Rusijo, ker predlagani pakt o medsebojni pomoči v nobenem pogleda ne more nadomestiti one varnosti, ki je zajamčena Poljski v njenih sedanjih pogodbah. Obenem sta dala zagotovilo, da nemško-poljsko zbližanje, do katerega je prišlo po sklenitvi nenapadalne-ga pakta, v nobenem pogledu nima vojaškega značaja. Med Nemčijo in Poljsko ni ni kakega vojaškega dogovora. Varšavski dopisnik »Timesa« poroča, da je naletel Eden pri Pilsudskeniu na odločno odklonilno stališče glede vzhodnega pakta, tako da je izgled na sklenitev take pogodbe zelo minimalen. Tudi v nadaljnjih razgovorih Edena v Varšavi ni pričakovati bistvenih izpre-memb v tem pogledu, če bi mogel kdo doseči spremembo poljskega stališča, je to edino francoski zunanji minister La-val, čegar poset pričakujejo v Varšavi z veliko napetostjo, če se tudi njemu ne bo posrečilo pridobiti Poljske za vzhodni pakt, potem izgleda, da je zašla vsa diplomatska akcija v zagato ter da ne bo mogoče organizirati miru in varnosti na zapadu in vzhodu Evrope v smislu londonskega sporazuma. Eden je v tem pogledu dal v Varšavi marsikake pobudo, vendar pa so ostali Poljaki hladni. Vedno bolj jasno postaje, da ne bo mogoče organizirati varnosti na vzhodu Evrope s predvidenimi regionalnimi pakti. List v zvezi tem ponovno opozarja na predloge, ki jih je sprožil Hitler ob priliki berlinskih razgovorov, zlasti na predlog o sklenitvi dvostranskih nenapadalnih pogodb za dobo 10 let. Hitler je pri tem namignil, da bi se taki dvostranski pakti dali morda pozneje združiti v splošen evropski nenapadalni pakt. London, 3. aprila, r. Londonski večer-nik »Star« poroča, da je državni kancelar Hitler v zadnjem razgovoru z zunanjim ministrom Simonom in Edenom predlagal nov varnostni sistem, ki bi imel za osnovo naslednja tri načela: 1. medsebojne nenapadalne pogodbe za dobo 10 let; 2. definicijo napadalca po predlogih, ki sta jih stavili Sovjetska Rusija in Mala antanta in 3. medsebojno obveznost držav, da bodo napadalcu odrekle vsako vojaško pomoč in materialno podporo sploh. London, 3. aprila. AA. Razgovor med britanskim ministrom Edenom in maršalom Pilsudskim se je vršil v francoščini. Maršal Prlsudski je z istimi pojmi kakor Becfk v razgovoru z g. Edenom že dopoldne obrazložil britanskemu delegatu poljsko stališče do vprašanj, ki j so na dnevnem redu, zlasti o vzhodnem ! paktu. V zvezi s temi razgovori ni prišlo do nikakih novih sklepov, temveč so samo na obeh straneh izmenjali misli in informacije. Čeprav ni pričakovati nikakega senzacionalnega razvoja, izjavljajo tako na britanski kakor na poljski strani, da je bila včerajšnja izmenjava misli zelo koristna. Remter doznava, da so razpravljali na teh sestankih o raznih predlogih. Mislijo, da bo skorajšnji obisk Lavala v Varšavi velikega pomena za bodoči politični razvoj PoHske. Laval pose ti Varšavo Pariz, 3. aprila, r. Poljska vlada je povabila zunanjega ministra Lavala, naj se na poti v Moskvo ustavi v Varšavi. Minister Laval je povabilo sprejel. Obračun z VMRO Sofija, 3. aprila AA. Vojaško sodišče v Nevrokopu je obsodilo zaradi umora na smrt trojico članov bivše VMRO. Ban dr. Puc v Beograda Beograd, 3- aproia. p. Davi je prispel semkaj ban dravske banovine g. dr. Dinko Puc. Interveniral bo na merodajnJh mestih v raznih banovinskih zadevah, zlasti tudi glede priprav za volitve. Odhod Beograd, 3. aprila, p. Francoski poslanik na našem dvoru g. Naggvar je, kakor znano, premeščen za poslanika v Prago. Beograd bo zapustil v 14 dneh, ko bo izročil posle svojemu nasledniku. Vpokoptve iMMJnHi uradnikov Beograd, 3. aprila, p. Na predlog ministra pravde so upokojeni naslednji sodni pisarniški uradniki: Pavla Eržen v Ljubljani, Fran Jazbec v Kozjem, Terezija Polj anec v Ljubljani, Valentin Trzisnfk v Novem mestu, Angela Peadir, Ljudmila Kolar m Stanislava Spes v Mariboru, Drago Rudensek v Celju, Ltehe Ivan v Mariboru, Bizilj Alojzij v LJuorjani in Marija spindel v Ljubljani. Iz poštne službe Premeščena je postna uradnica Jo-sipina Gložar iz Velikih Lašč v Mokronog. Izsiljena pomilostitev London, 3. aprila. AA. Danes bi se morala izvršiti smrtna obsodba nad oficirjem Brightom. Pred ječo se je zbrala velika množica ljudi. Angležinja Miss van der Elst, znana nasprotnica smrtne kazni, je imela na zbrano občinstvo nagovor. Slišali so se vzkliki zoper smrtno obsodbo. Mnogo ljudi je nosilo lepake z napisom: Dol s smrtno kaznijo! in podobno. Policija je imela polno roke dela, da je ohranila red. Ljudje so se razšli šele tedaj, ko se je pred vrati ječe prikazal neki uradnik m izjavil, da je obsojencu smrtna kazen izpremenjena v dosmrtno ječo. Žrtve viharjev na morju Run, 3. aprila AA. število žrtev viharja, ki je v soboto besnel na Jadranskem morju, postaja čedalje večje. Dozdaj vedo za 31 žrtev. Ker pa ni več upanja, da bi resili posadke 20 pogrešanih ribiških čolnov, je verjetno, da se bo število žrtev podvojilo. Krupp redi vi vu s! Berlin, 3. aprila AA. Znana nemška tovarna Krupp je ponovno postavila v obrat i 3 plavže, ki že od leta 1931 niso delali. I Nov poziv Nemčiji Velesile nameravajo na konferenci v Stresi še enkrat pozvati Nemčijo, naj se vrne v Društvo narodov Pariz, 3. aprila. »Oeuvre« poroča, da bo Anglija na konferenci v Stresi po vsej priliki predlagala, naj bi v«e članice Društva narodov podale svečano izjavo, v kateri bi se izrazile za izvedbo francosko-angleškega sporazuma v Londona in podčrtale željo, da se politika splošne ureditve evropskih vprašanj nadaljujeje. V tej Izjavi naj bi obenem prišla do izraza želja, da se Nemčija vrne v Društvo narodov, v nasprotnem primeru pa bi si vse članice Društva narodov pridržale pravico, da se medsebojno posvetuje* o o nadaljnjih ukrepih. London, 3. aprila. AA. Članek lista »Popolo d' Italia«, ki ga pripisujejo Mussoliniju samemu, je zbudil velik vtis v Londonu. Prav tako kakor se kaže želja, da bi na konferenci v Stresi enotno nastopile Velika Britanija, Francija, in Italija, obstoji tudi težnja, da konferenca ne bi sprejela stališča, ki bi ga v Berlinu utegnili razumeti kot izraz neprijateljstva. Ni verjetno, da bi udeležba Velike Britanije pri nameravanih paktih v srednji in vzhodni Evropi šla dalje kakor do navadnega svetovanja. Anglija proti Abesiniji Zaradi obmejnih incidentov je tudi Anglija odredila mobilizacijo v svojih, na Abesinijo meječ i h kolonijah London, 3. aprila, k. Iz Mombase v angleški kolonij* Kenija, ki leži jugozapadno od Somalije, poročajo, da se je na meji med Abesinijo in angleško Ugando pripetil nov resc-n incident. Dva britanska oficirja sta bila ubita. Mobilizacija angleške vojske v Keniji in Ugandi je bila zaradi tega zelo pospešena. Pariz, 3. aprila, k. »Tempe« je objavil daljše poročilo iz vzhodne Afrike o ponovnih incidentih v obmejnih krajih okrog Abesinije. Abesinska plemena stalno vdirajo v sosedne dežele Ln ropajo po posameznih vaseh tamkajšnjih črncev. Eden izmed incidentov se je pripetil £e meseca oktobra preteklega leta v angleški Ugandi blizu Lodwara. V okolico tega kraja je vdrlo iz Abesdnije neko abeeinsko obmejno pleme. V bran se Jim je postavil oddelek domačinov pod vodstvom angleškega polkovnika WHkinsona. V bitki je bilo mnogo ubitih in ranjenih. Ker so se slični, dasi manjša incidenti ponavljali in se je poslednji pripetil baš pred nekaj dnevi, so angleške oblast- v Keniji odredile mobilizacijo čet, ki so deloma že saprle mejo med Ugando, Kenijo in Abesinijo. V Keniji Je bila odrejena tadi delna mo- bilizacija domačinov in večji oddeUri delavstva te popravljajo obmejne avtomobilske poti. Take vojaške priprave se vršijo tudi v britanski Somaliji. »Eoho de Parts« poroča dalj« is Adena, da so carinske ob Las ti v Dflbutrtjc —ta-vile neki transport orožja in streliva, ki je bil namenjen v Abesinijo. Zaradi govoric o delovanju agentov nemških orožarn v Abesiniji eo v francoskih, kakor tod> v angleških vrhodnoafriških kolonijah, poostrili carinsko nadzorstvo. Posamesni obmejno carinski oddelki so ojačens. Rim, 3. apr \ A Is Neaplja Je odpkaJa v Afriko ladja »CampidogJIo« z 2SO0 vojaki in vojaškim materialom. Guverner italijanske Somalije Js laro-oii MussolinJu vojno zastavo, ki so Jo Abeeinca iasnbtLi pn incidentu pen Ualua lu. Zastavo bodo fczroeUi koloniiaintrai muzeju. Kairo, 3. aprila. AA. Listi objavljajo r vahne proteste, proti nameravanemu odhodu brezposelnih delavcev iz Đgipta v Ra lljansko Somalijo. Gre za kakih 7000 delavcev, ki pa Jim Je vi ada prepovedala odhod v Somalijo. Mov monstre-proces na Dima ju 7a\ hitlerjevci so prišli sedaj na vrsto socialni demokrati Dttnai. 3. aprila, g. Tukaj se je pričela včeraj monstre-razprava proti 31 bivšim pristašem socialno-demokratskega Schutz-bunda z bivšim majorjem Eiflerjem ^ ia stotnikom Lowom na čelu. ka so obtoženi veleizdaje. Obtoženci se niso udeležih februarskega upora, ker so bili nekaj^ dni prej aretiram. 62 strani dolga obtožnica očka obtožencem tihotapstvo in skrivan je orožja ter izdelavo podrobnega načrta za prevrat. Obtoženi Eifler, ki je bil danes zaslišan, ne priznava krivde. Oborožitev Schutzbunda je bila potrebna, ker so smeli imeti orožje tudi pristaši Heimwehra. S prevratnimi načrti socialnih demokratov se obtoženec baje ni nikoli pečal. Razprava, ki bo trajala najbrže 10 dni, se bo nadaljevale jutri. Kreugerjev konkurz: 350 milijard Din Stockholm, 2. aprila. AA. Dne 37. marca /e potekel rok ta prijavo terjatev kon-kurzni masi Švedskega bančnika I vara Kreugerja. Sodišče je dognalo, da znašajo terjatve proti masi pokojnega Kreugerja ZS43.000.000 švedskih kron (350 milijard dinarjev). Španska vladna kriza Madrid, 3. aprila, r. Vodja agrarcev Martraez de Velasco ni uspel v prizadevanjih za sestavo nove vlade. Njegov neuspeh izvira v glavnem od tod, ker se desničarske stranke niso mogle zediniti glede razdelitve ministrskih portfeljev. Vodia katoliške ljudske akcije Gil Robles je baje zahteva! šest ministrskih mest. kar so pa agrarci odklonili. Predsednik republike je ponovno naprosil vodjo radikalne stranke in dosedanjega predsednika vlade Lerrouxa, naj zopet poskusi sestaviti vlado. Nova trgovinska pogodba z Ameriko Washington, 3. aprila. AA. Tu so podpisali začasno trgovinsko pogodbo s Češkoslovaško z izmenjavo not. Pogodba je sestavljena na temelju klavzule o največjih ugodnostih. Zdaj so na dnevnem redu trgovinska pogajanja s Francijo. Prvi državni poset mandžurskega cesarja H*angkuvg, 3. aprila AA. MandSuiaKi cesar se je danes odpeljal s svodim spremstvom iz Hsingidng-a na Japonsko. Cesar se pelje z železnico do Dajrena, tam pa sp bo vkrcal na japonsko vojno ladjo m ar odpeljal v Jokohamo. Prvi sestanek med japonskim mik adom Ln maruAŽJursScvm cesarjem bo 6. aprila. Milijardni krediti za javna deki v Ameriki VVaahington, 3. aprila AA. Predsednik Zedmjenih držav RooseveK je poslal po alanski zbornici kompromisni načrt zakon skega predloga o kreditu 4800 ' lHJ'l'V dolarjev. Gre za to, da poslanska sdborniea določi potrebnosti tega kredita ln odredi, za kakšna javna dela naj ga uporabijo Pomorski manevri francoske mornarice Pariz, 3. aprila AA. Prihodnji teden bosta imela dva oddelka atlantske in sredozemske mornarice vaje. Vršile se bodo med Gibraltarjem, Azorskim otočjem in maroško obalo. Bela Krm v Rumuniri Bukarešta, 3. aprila č. Bivši marffc&raki komunistični diktator Bela Kun je prispel z rum unskim diplomatskim potnim listom v Romunijo. Nastanil se je v Brde-Iju pri svojih starših. Bil je tudi v Bukarešti, kjer se je zglasil na ruskem poslaništvu. Vremenska nanoved Dunajska opoldan« k a vremenska napoved za četrtek: nadaljnje padavine, slasti sneg, se bolj hladno, zjutraj tudi v nižinah mrzlo, temperatura okrog ničle, ge-veroza p adn i vetrovi. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize (z všteto premijo 28-5 odstoL). Amsterdam 2960.03 — 2974.63, Berlin 1756.0S — 1769-95, Bruselj 742.92—744.98. Gurih 1421.01 — 1428.08, London 210.22 — 212.28, Newyork 4348.30 — 4384.«2, Panrz 289.60 — 291.03, Praga 183.35 — 1*4.46. Trst 363.42 — 366.50. Avstrijski si lin* v privatnem kliringu 8.67 — 8.77. INOZEMSKE BORZE. Curi h, 3. aprila. Beograd 7.02, Pariz 2038, London 14.83, Newyork 308.5. Bru sel j 52.40, MUas 25.55. Madrid 42.2», Asn sterdam 208.30, Berlin 124.—, Dona; 57.15, Praga 12.91, Varšava 58.16, Bukarešta 2.06. Stmx X »BliOTFTTSKI NAKODf r je ob tej prilik1! skleniL da bodo V tem proračunskem letu opravljena v srezu naslednja javna dela. V šmihel-stopiški občini: ureditev ovinka ln naprava železobetonskega propusta v Srebrničah, Din 60.000.. Občana Žužemberk: zgraditev občinske ceste Žužemberk — Radohova vas, Din 25.000. Novo mesto: nadaljevanje nove občinske ceste Novo me6to — Hmeljnlk, Din 60.000. šmarjeta: ureditev banovinske ceste Smarjeta — Kronovo, Diu 50.000. Dobrni-če; melioracija dobrniške doline. Din 50 tisoč. Zagradec: nadaljevanje gradnje nove občanske ceste Sela — šumperk, Din 35.000. Mirna; ureditev banovinske ceste Tihaboj — Mirna, Din 50.000 in občina Brusnice za ureditev hudournikov Din 36 tisoč. Skupni kredit za navedena dela je določen v znesku Din 360.000, ki se bo črpal is banovmskega fonda za javna dela. Iz bednostnega fonda pa se bo uporabilo Din 125.000 za občinske ceste: Hinje, Trebnje, Toplice, Cermosnjice, Mdma peč, VeL Loka in Dvor. Navedene postavke, ki so določene za posamezne *-zadnje m preureditve, pa banska tffftttv« ".*■".-> za okrog dO % zniža aH pa primerno zvfSa. Ib kreditov ba- je opustila na pristavi reja žrebet. ker je po mnenju kmetijskih strokovnjakov nerentabilna. V letu 1929 se je odpravil dotedanji način oddajanja odvisnih mestnih voženj le enemu zakupniku, ker je ta način povzročal upravičene kritike. Po sedanjem sklepu se vse odvisne vožnje, kar jih pristava s svojimi konji ne zmore, oddajajo potom javnega razpisa direktno vsem reflektantom, in sicer pod naslednjimi pogoji: da so ljubljanski davkoplačevalci, da vozijc vsak samo z enim parom in da so ali vozniki-obrtniki ali pa vozniki-posestniki. Prvi imajo prednost pred zadnjimi, ki pridejo v poštev le tedaj, če vodikov-obrtnikov ni. Tako je bila tudi ta zadeva pravično in za vse enako urejena. Premični inventar na pristavi je cenjen na 1,433.500 Din in obsega 43 konj, 60 voz, 6 smetarskih voz, 8 kočij. 2 pome talna stroja, 6 škropilnih avtov, 3 tovorne avtomobile, 1 osebni avto in še mnogo drugega gospodarskega orodja. Pristava izkazuje zadnja leta na podlagi računskih zaključkov vedno nekaj prebitka, ki pa se uporablja za napravo raznega orodja. Velik naval reflektantov na mestne vožnje bi dal povod domnevi, da sedaj, ko je toliko voznikov na razpolago, ni skoro potrebno držati pristave. Nasproti temu pa stoji dejstvo, da mestna pristava, čeravno v zmanjsem obsegu mora obstojati zaradi posebnosti gotovih voženj, tako odvažanja blata, smeti, izpraz-njevanja greznic, škropljenja ulic, pa tudi kot regulator cen. novinskega fonda za javna dola iz 1. 1034 —1935 je srezu na razpolago še neizčrpa-nrth Din 350.000, ki se bodo uporabili za naslednja dela: preložitev klanca na banovinski cesti IT. reda v odseku Tihaboj — Mirna, Din 100.000. Za zgradbo občinske ceste Novo mesto — Hmeljnik, Din 73.334. Ureditev občinske ceste Vel. Brusnice — Gaberje, Din 35.000. Nadaljevanje zgradbe ceste Sela — šumperk — Rado-hova vas, Din 35.000. Zgradba ceste Ra-dohova vas — Sela, Din 46.666. Poprava občinske ceste Vrbovec — Podlipa, Srednji Lipovec, Din 10.000. Za požarni rezervoar v Brusnicah, Din 10.000 in za melioracijo dobrniške doline Din 40.000. Ta javna dela, ki so v programu in se bodo postopoma izvedla, niso samo neohodno potrebna za zboljšanje prometa in gospodarstva sploh, temveč bodo mnogo pripomogla tudi k omiljenju brezposelnosti v srezu, saj bo v njih našlo zaslužka lepo stevrilo domačih delavcev. LH| Zvočni kino Ideal | Danes ob 4., 7. in 9.*i uri zvečer velika premiera Skrivnost Madame Blanch ali „življenje, ljubezen, solze" Vsaka žena ima svojo ljubavno skrivnost. gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri. Sreda, 3. aprila: Bunburv. premiera. Izven. Četrtek, 4. aprila: Waterloo. Red četrtek. Petek, 5. aprila: zaprto. Sobota, 6. aprila: Postriek. Gostovanje ge. Marte Repovš Radmanovič. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. * Drevi bo premiera Oskar VVflde- ove trivijalno komedije ta resne ljudi »BiinburyEriko« pod vodstvom dirigenta br. Kleca in v režiji br. Klavore. Sodeloval je pevski mešani zbor. najboljši solisti in 30 mož brojeći sokolski orkester. Priprave za uprizoritev so trajale veo tednov, marljivi igralci, godbeniki in pevcd so se sestajali večer za večerom pri skušnjah, ki so trajale pozno v noč. Besedilo operete je napisal g. Maks Si-mončič, uglasbil pa jo je br. Janko Grego rc iz Ljubljane. Opereta je zelo duhovita, polna zabavnega in veselega humorja, glasba je lahka in melodiijozna in bo igra nedvomno še dolgo zanimala in zabavala občinstvo. Prireditev je v vsakem pogledu odlično uspela in obakrat napolnila prostorno dvorano do zadnjega kotičika. V nedeljo zvečer je bil naval občinstva na blagajno skoro prevelik, mnogo ljudi pa je moralo oditi, ker niso dobili vstopnic. Poleg domačinov je posetilo mnogo rjudi opereto z Javornika, te Koroške Bele, Kranjske gore in Radovljice. Igralci so svoje vloge dobro podali, predvsem solisti, katerim je občinstvo prirejalo živahne ovacije. Burnega odobravanja je bil deležen balet, obstoječ iz samih telovadcev in tekrvadk. Orkester je bil na dostojni visini, zbor dober, dekoracija odra sijajna, režija igre v spretnih rokah. Odmori niso bili predolgi, opereta je končala v pičlih treh urah. Okusne so bile toalete sester Razingerjeve in Čopove, izvrstne maske je napravil br. Potrato. Opereta dela čast sodelujočemu članstvu. Pravijo, da se bo ponovila v soboto 6. t. m. zvečer in v nedeljo 7. t. m. popoldne. Občinstvo Jesenic in oikolice naj ne zamudi teh užitka polnih ur ob prijetni glasbi in igri, pri katerih se bo zabavalo in nasmejalo do solz ★ — Sokolsko radiO'predavanje. Sokolsko Članstvo opozarjamo na radio predavanje, ki ga bo imel drevi ob 19. do 19.20 župni prosvetar br. Janez Poharc »Nekaj aktualnih zanimivosti iz slovanskega sokol-stvac V sredo dne 10. t. m. pa bo predaval prosvetar novomeške sokol, župe br. Marjan Tratar o mladinskih sokolskih izletih. — t Ljubljanski Sokol priredi tod! letos in sicer v soboto dne 13. aprila ob 21. uri v restavraciji »Zvezda« svoj običajni družabni večer, posvečen poglobitvi stikov mlajšega članstva s starejšo sokolsko generacijo. Sodeloval bo društveni pevski zbor pod vodstvom brata Ferda Juvanca Pred tem pa bo mladinska telovadna akademija v društveni telovadnici v Narodnem domu e povsem novim in zanimivim telovadnim sporedom. Akademija se bo prič-ela točno ob 20. uri. Na obe prireditv: vabimo članstvo, enako i«kreno pa tud. članstvo ostalih ljubljanskih ln okoliških sokolstfh društev. — Sckol I. Ljubljana vabi svoj« članstvo ln prijatelje Sokola I., da se udeles/ svečane proslave isrednega življenjskega jubileja 701etnice brata Josipa Turka, ki bo v torek dne 9. aprila 1935 ob 8. uri zvečer pred njegovim stanovanjem na Vi» dovdanaki cesti štev. 8. Zbirališče je ob tri četrt na 8 zvečer pred Sokolskim domom na Taboru, odkoder odkorakamo skupno pred slavljenčevo stanovanje. — Sodeluje društvena godba. Zdravo! Uprava Sokola 1. — Dramski odsek Sokola v Medvodah je uprizoril prod kratkim v dvorani br. Jesiha veseloigro »Rodoljub iz Amerike t. V6i igralci so svoje vloge odigTali zadovoljivo, predvsem pa moramo omeniti br. Kavčiča in sestro Trampuževo, ki sta bila deležna posebne pohvale. Da Je veseloigra tako lepo uspela, gre sasluga režiserju br. Fertinu in vsem, ki so žrtvovali svoj prosti čas za čim lepši uspeh. Dramski odsek je na povabilo Sokola v Tržiču gostoval v nedeljo v Sokolskem domu v Trticu ter je tudi tam dosegel lep uspeh. — Sokol Brezovica bo gostoval v nedeljo 7. t. m. s svojim mladinskim odsekom v dvorani Sokolskega doma na Viču 6 pravljično igro »V kraljestvu palčkov«. Vabimo starše, da pripeljejo svoje male k predstavi, pa tudi ostalo občinstvo vabljeno. Zdravo! Denarni zavodi zaščito Po odredbi o zaščiti denarnih zavodov se morajo vsi zavodi, ki uživajo zaščito po § 5 ali 6 zakona o zaščiti kmetov, odločiti za eno treh solucij: sanacijo, odgo-ditev izplačil ali izvenstečajno likvidacijo. Prošnje za definitivno ureditev tega vprašanja pošiljajo denarni zavodi trgovinskemu ministrstvu. Po teh prošnjah prosi 196 denarnih zavodov za odgoditev izplačil, 13 za izvenstečajno likvidacijo in 9 za sanacijo. Čeprav jc bilo pričakovati, da bodo vložene prošnje prišle že davnj v razpravo, so se definitivno sklepi močno zavlekli. Do 1. aprila je bilo rešenih 60 prošenj. Zadnje dni se je pa delo znatno pospešilo in tako je pričakovati, da bo vsak teden rešenih 10 prošenj. Razen zagrebške Mestne hranilnice, ki je zaprosila za odgoditev izplačil za 5 let, imajo vsi drugi denarni zavodi, ki so sc odločili za odgoditev izplačil, rok 6 let. Obrestna mera za stare vloge znaša 2— i odstotke. Tako je odobrena Obrtni bank v Ljubljani obrestna mera 2%, Občins' . hranilnici na Vrhniki 3%, Mestni hraniln -ci v Ormožu 2°/o in Mestni hranilnici \ Črnomlju 3%. Izvenstečajna likvidacija jc dovoljena med drugimi Konzumnemu društvu za Slovenijo v Ljubljani. Te dri bo objavljen končni sklep glede Prve Hi-vatske štedionice v Zagrebu, ki se ji dovoli odgoditev izplačil. V 3 do 4 meseci!, bodo vse prošnje rešene. Dva požara Vodice, 3. april Včeraj sta v občini Vodice izbruhnila kar dva požara, ki sta dvema posastaiikc.-ma povzročila veliko škodo. Okrog 15.30 \* začelo goreti v Polju pri posestniku G rt goriju Pustavrhu, po domače Zamudi. Ogen je nastal v hlevu, se razširil na pod u uničil vse gospodarsko poslopje s senom in slamo vrad. V hlevu je zgorelo tudi tele, doČim so drugo živino rešili. Gasilci iz Poltj so ogenj zadušili in preprečili, da tudi Pustavrhova domačija ni pogorela. Sedem ur pozneje, in sicer okrog 22.30 je zapel rdeči petelin v Dobrušah na gospodarskem poslopju uglednega posestnik;. Božriarjs, po domače Mihovega. V poslopj je bila mlatilnnca in več poljedelskih str« jev, ki jih je ogenj uničil, zgorela je tu* vsa stelja in več otepov slame, da ima posestnik občutno Škodo. Pri poslopju je bil privezan tudi pes čuvaj, ki je v dimu i.; offnju pojrinil. Na kraj požara so najprej prihiteli g: silci iz Zapo? in Vodic kmolu pa tudi 3» Smlednika z avtomobilom. Zaradi pomanj-kanja vode in ker so imeli gasilci premalo covi, je bilo gašenje zelo otežkočeno, naposled de je pa gasilcem le posrečilo, da so ogenj pogasili in tako preprečili Se večjo nesrečo. Smrtna nesreča Jesenice, 2. aprila, V ponedeljek okrog 15. ure ae je pripetila na jeseniškem kolodrvoru nesreča, ka t ere žrtev je postal okrog 60 let stari železniški pomožni delavec Janez Družnik, p. d. Povsem pristojen na Jesenice. Druž-nik je bil v blizini železniškega skladišča zaposlen in je baš prirez oval plahto preiko voza, naloženega s senom. Stal je med odbijači, ko je prirvozila garnitura kakih 13 voa. V delo zatopljen ni slišal, da ar pomikajo proti njemu vozovi in revež je prišel med odbijače in se zgrudil mrtev na tla. Prepeljan je bil v mrtvašnico jeseniškega pokopališča. na katerem bo tudi pokopan. Drufeik je bil zelo priden mož in bi bil čez pol leta upokojen, da ga ni prehitela smrt. Rad je z delom iaven službe zaslužil kak dinar, da si je olajšal bedno življenje. Bodi nesrečaiemu možu ohranjen blag spomin! — Športne vesti. Seja ožje uprave Gorenjskega zimskosportnega podsaveza se bo vrSila v Četrtek 4. t. m. ob 20. url v Kazini na Jesenicah. Seje naj se sigurno udeleže gg. mr. pharm. Jože žabkar, Jože Zupan, Kosmač Franc, Brun Viktor, Rabič Maks, E>obovišek Ciril. Frelih Matevž, sega Boris, Berlot Tone. Zgaga Prane in Smolej Janko. Dnevni red je izredno važen E oziram na presto ječ o skupščino JZSS. Razpravljalo se bo tudi o podsavez-nem prvenstvu v alpski kombinaciji, o protestu LZSP na savez ter o zadevah SK >Triglav<, Bled in Tujskoprometnem društvu v podružnici SPD v Kranjski gori. Dalje se bo razpravljalo o vzrokih, zakaj se gorenjski tekmovalci niso udeležili tekem LZSP Tudi med jeseniškimi športniki se pogosto izraža nezadovoljstvo zaradi slabe organizacije skakalnih tekem v Planici ter o razmerah v vodstvu JZSS. — priprave jeseniških obrtnikov za potovanje na Oplenac. Odbor združenih obrtniških orgn>: zaci j javlja, da bo otala vožnja na Opleuac z brzovlakui.i Lil. razred ln avtobus skupaj 235 Din ne pa 220 Din, kakor je bilo sporočeno prvotno, to pa zaradi tega ker je bil prej dovoljen 75% popust sedaj pa je lo . Za prmer, da se prijavi 400 udeležencev, pa bo stala vožnja le 200 Din za osebo. Odpotovali bodo v torek, dne 28. maja ob 6.24 »jutraj z brzo v lakom, povrnejo pa se v petek zvečer ob 10.12, tako da bodo na potovanju en praanJk ln dva delovna dneva. Kdor želi prehrano in prenočišče po znižani ceni, naj to pravočasno prija\i. — Gledališki od m k $°koKkcfra društva na Jesenicah ponovi to soboto ob 20. uri m v nedeljo 7. t. m. ob 14.30 sijajno tri-dejansko opereto »Eriko«, ki je dosegla povsod, kjer se je uprizarjala, velik uspeh. Preskrbite si pravočasno vstopnice, ki se dobe v predprodajl pri bratu Meiiku. KOLEDAR. Danes: Sreda dne 3. aprila katoličani: Benedikt, žarko. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Prodana Venera (Joan Crawford). Kino Ideal: Skrivnost Madame Blanch. Kino Dvor: Naprej Bobi (Harry Piel). Kino Siska: Hišica v Griuzingu. Koncert Brandlovega trla ob 20. v Hu-badovti dvorani. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg &L 9, Kamor, Miklošičeva cesta 20, Gar-tua, Moste, Zaloška cesta. Iz Litije — Iz delovanja naše Strelske družine. Dosedanji predsednik in soustanovitelj Strelske družine g. Gjaja Ivo je zaradi prezaposlenosti v predilnici odstopil. Na zadnji odborovi seji Strelske družine je bil izvoljen za novega predsednika jurist in rezervni oficir g. Brezan Jože iz Gradca pri Litiji. V tem letu bo strelski dorn nad Ravbargrabnom v Svibnu povsem urejen Ln bo tudi slavnostno otvarjen. Namestil v desetine so sedaj razdelili strelce v vode. Na novo pa smo ustanovili nara-ščajski vod, ki je ze pričel z vajami v tukajšnji osnovni ćori. V novo ustanovljenem vodu je mladina od 16. leta dalje. Vod tvorijo povečini vajenci iz. raznih poklicev. Ze po prvih vajah je soditi, da smo z njimi dobili v SD moči, ki se bodo razvile v prvovrstne strelce. Iz nacionalnega in patriotičnega stališča toplo pozdravljamo ustanovitev naraščajSkega voda. _.Lokomotiva skočila a tira. Pri premikanju na litijskem kolodrvoru je skočila a Ura lokomotiva. Službujoči uradnik: je obvestil o nesreči ljubljansko železniško direkcijo, ki je poslala k nam pomožni vlak a tehničnim osebjem. Lokomotivo so brez vsake nezgode postavili nazaj na tir. _ Pogreb fotografa Kreme. V soboto smo poročali o tragični smrti znanega fotograflakega mojstra Kreme. V nedeljo popoldne so prišli v smaartno mnogi fotografski mojstri ia LJubljane sn drugih krajev. Skoro vsi so se učili fotografske obrti v ateljeju nesrečnega pokojnika, ki je bil svoj čas med prvimi ljubljanskimi fotografi. Njegova zadnja pot je bila žalostna. Cerkvena oblast nI dovolila cerkvenega pogreba, zato so dvignili Itrsto s telesnrtmi o«tank i nesrečnega mojstra hvaležni učenci, zdaj sami ugledni možje in ga odnesli v zadnje domovanje. Ob molitvi dobrega ljudstva so ga položili k večnemu počitku. V lepem Številu so se udeležili pogreba tudi naši lovci, saj je bil Krema prejšnja leta vnet pristaš zelene bratovščine. Krema je bal visoko izobražen mož, ki je celo dovršil nekaj semestrov juridične fakultete, pa ga je veselje do fotografiranja spravilo k fotografska obrti. Blagemu možu bomo ohranili Časten spomin. _ K vprašanju občinskih cestarjev. Na aadnji občinski seji so razpravljali o namestitvi občinskega cestarja. Velika litijska občina, ki sega od Hotica pri Kresnicah do železniške postaje Sava, ima precej občanskih cest. Sklenjeno pa >e bilo, da se posebni občinski cestarji ne bodo nastavljali, pač pa bodo poročali o vseh nedostatkih na teh cestah o očinski odborniki, nakar bo županstvo odredilo potrebna popravila, ~_ Nočnih straž ne bomo imeti. Nas > občina je dobila nasvet naj bi se uvedle prostovoljne nočne straže. Zaradi mnogih tatvin, pa tudi požarov, ki so napravili precej akode, bi bilo morda res umestno povečati varnostno službo. Uvedba prostovoljnih nočnih straž bi pa ne bila uspešna, ker bd se stražniki ne javljali na službo. Tako so sklenili na dbčini ln so s tem resili nase občane precejšnjih obveznosti. Saj so naši ljudje čez dan zaposleni, taka služba pa je ponoči precej naporna, Iz Kranja _ Nočno lekarniško službo ima ta teden savni kova lekarna. _ Občni zbor Jadranske straže. Podružnica Jadranske straže v Kranju je imela v sredo v Narodnem domu občni zbor. Navzočih je bilo 50 članov. Občni zbor je otvoril predsednik direktor gosp. Ivan Košnlk, ki je očrta! pomen in delo JS v idejnem, propagandnem, kulturnem, gospodarskem m higienskem oziru. Tajniško poročilo je podal g. Jelo Mohor; sprejeto je bilo tudi blagajnigko poročilo, čeprav je bil blagajnik zadržan. Za predsednika je bil soglasno zopet \zvoljen direktor g. Ivan Kofinik, v odbor pa poleg nadzornikov pomladka JS župan g. Ciril Pire, Jelo Mohor, Miro Peterlin, Anton Piflkerndk; člani nadzornega odbora so gg. Franc Berjak, Zvonko Adamič in Lovro Koršič. namestnika dr. Igo Sil ar in Jan Andres. Za delegate za oblastno skupščino sta bila izvoljena poleg predsednika Se gg. inž. Jakob Mlakar tn Miro Peterlin. Predsednik je opozoril zborovalce, da si bo društvo moralo nabaviti sk i optični aparat za nazorna predavanja v Kranju m v okolici in propagando za izlete na morje. Inž. Mlakar ie poročal, da pripravlja po ml ade k vseh Sol ob koncu aprila akademijo, v maju pa narodno nroslavo. Da h! se zavarovat Kapitan: »Zakaj pa oblačite ponoći žensko nočno srajco?« »Ker se pri vsaki katastrofi na morju najprej rešijo ženske in otrocL« Stev. 7Q čim* 8. ELITNI KINO 1 TELEFON 21-24 ATICA Danes ob 4m l/4S. in &U zvečer premiera najrazkošnejšega filma JOAN CRAVVFORD kot Prodana Venera 300 najlepših Vener poje in plese v bleščečem razkošju! 5 popevk te operete poje že danes ves svet! Prvi Joan Cravvford film v nemSkem jeziku. Kot partnerja: ,;| Clark Gable in F-anchot ' mt Paramountov zvočni tednik! Predprodaja od 11.—H13. in od 15. ure dalje! DNEVNE VESTI Barjani in mestna trošarina Barjani so se zadeli batl9 da odšle} na magistratu ne bo ve* razumevanja za njihove težnje — Češkoslovaško odlikovanje dr. Kuma-nudija. češkoslovaški poelunik v Beogradu g. \Veliner je izročil v soboto predsedniku Narodne skupščine dr. Kumauudiju, ki je obenem predsednik Zveze JC lig v Jugoslaviji v imenu predsednika Masarvka red Belega leva. — Popularni izletniški vlaki. V upravi državnih železnic se pridno pripravljajo na poletno tujsko prometno eezono. ki bo po vseh znakih sodeč zelo živahna. Poleg popularnih izletniških vlakov, ki bodo vozili med večjimi mesti Ln letovišči, se pripravljajo rudi posebni vlaki za športne tekme. Napovedanih je tudi že nad 50 tranzitnih vlakov Iz It ali je, Avstrije in Madžarske ter 15 parov posebnih izletniških vlakov, ki bodo vozili češkoslovaške izletnike in letovišča rje na naš Jadran. Polep tega 6e pričakuje okrog 50 vlakov iz inozemstva, s kateri liki *e pripeljejo v našo državo leto-v:M-arji. Iz Francije, Humanije in Češkoslovaške je napm-edanih 10 vlakov, ki pripeljejo na Oplenac prijatelje naše države, da se poklonijo manom kralja mučenika. Iz naše države je pa napovedanih na Oplenac že nad 80 vlakov in blugopokojnemu kralju se pokloni Čez poletje nad 200.000 Jugoslovenov. — Tečaj za občinske delovodje je bil zaključen v soboto v Mestnem domu v Ljubljani. Tečajnikom, ki se jih je zbralo iz srezov Ljubljana, Logatec. Kranj in £kofja Loka nad 70, so predavali predvsem razni referenti iz vojaške administrativne stroke, in sicer zato, ker je predviden prenos vojaških zadev od sreskih načcV stev na občine. Tečajniki so bili zaposleni sleherni dan od jutra do večera in so si pridobili znanje, ki ga zahteva novi čas. — Učiteljski smučarski tečaj zaključen. V nedeljo so se vrnili z zadnjimi vLaki nekoliko utrujeni, toda dobre volje učHelji, udeleženci banovinekega smučarskega tečaja na Voglu. Tečaj je trajal leden dni in je svoj n»±men v polni meri dosegel. Udeležencev je bilo 28 iz vseh srezov dravske banovine. Njihova skrb bo, da se sjnučanje metodično uvrsti v šolsko telovadbo. Vodstvo tečaja je bilo v rokah referenta za telesno vzgojo pri banski upravi prof. g. J> sipa Jerasa, tehnično vodstvo pa v rokah smučarskega učitelja g. Ivana Tavčarja, Id so ga vneto podpirali gjg. Ferdo Majnik, Milan Merhar in Janko Sicherl. Slednji je predaval o organizaciji smučarskih tečajev v škofjeloškem območju. Zdravstvena predavanja je imel zdravnik dr. Franjo Novak in tako je bilo preskrbljeno za ^se, kar mora vedoti dober smučar. Tečaj bo mnogo pripoinogeL. da se smuearstvo med na* "m ljudstvom še bolj razširi. Ob petkih in svetki i lahko pripravljaš >JAJNINE«. Primerne o k vsaki omaki. Pripraviti se dajo s ses ljanimi ostanki pečenke, klobase, s sole o, fižolom, ali kot vloga v postno in me* o juho. — >JAJNINE« požlahtijo vsako $1 L _ Otvoritev novinarskega doma v B v uradu. V nedeljo bo v Beogradu sve« ;o otvorjjen novinarski dom. To bo važen dogodek 2X3 beograjske novinarje, ki so začeli zadnja leta marljivo delati tudi na so-cijalnem polju. Po svečani otvoritvi doma. ki bo ob 10., se poklonijo novinarji svojrim v vojni padlim m umrlim tovarišem. Po spominski svečanosti v klubskih prostorih doma bo prirejena zakuska, zvečer ob 20. pa družabni večer. — 10 inženjer je v asrronomov sprejme v službo uprave državnih monopolov. — Prošnja monopolski upravi. Pred kratkim je spravila monopolska uprava v promet cigarete »Drava* v novi zunanji obilici. Kakor se zdi ta zunanja oblika na prrvi pogled Hcna, tako pa je zadnje čase tobak v teh cigaretah izredno slab. Dogodilo* se je, da smo dobili v cigaretah poleg tobaka še razMčne odpadke, kar povzroča namestu prijetnega vonja neprijeten smrad. Prosi mo monopolsko upravo, da napravi tudi v tem pogledu red. Kadilei. — Skalaški dom na Voglu je za vse smučarje zopet odprt, ker je banovinski smučarski tečaj za učitelje pravkar uspešno zaključen. Zdaj jc na Voglu smučarski učitelj g. Novak znani tekmovalec v smuku in slalomu, član jeseniške »Skale«. — Iz »Službenega liste«. »Službeni Hst kr. banske uprave dravske banovine«^ št. 27 z dne 3. t. m. objavlja popravek državnega odbora v razglasu o razporedu volišč, uredbo o prenosu poslov obče uprave od mest na državno upravna oblastva, izvršno odredbo k uredbi o strokovnih nadaljevalnih šolah, objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin in razglas Narodne banke o odtegnitvi iz prometa bankovcev po 100 Din iz leta 1905. — »Socijalni arluF«. Izšla je prva številka nove socijalnopolitične revije »Socijalni arhive, glasila Oarednje uprave za posredovan |a dMa v Beogradu. Revija bo izhajala vsakega 15. v mesecu za pretekli mesec in bo registrirala najvažnejše socijalnopolitične pojave v naši državi. — Nov grob. Včeraj je umrl v Ljubljani državni upokojenec g. Ivan Otrin. Pogreb bo jutri ob 17. izpred mrtvaške veže splošne bolnice. Bodi mu lahka zemlja, težko prizadetim svojcem naše iskreno eoža-lje. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo nestanovitno vreme s padavinami. Včeraj je deževalo in snežilo v Ljubljani in smo imeli do davi 30.3 mm padavin. Najvišja temperatura je znašala v Zagrebu, Beogradu in Sarajevu 15, v Splitu 13, v Skopi ju 12, v Rogaški Slatini 10, v Ljubljani S.3. Davi je kazal barometer v Ljubljani 752.2, temperatura je znašala 1.6. — Mlada Ljubljančanka v Zagrebu brez sledu izginila. Včeraj je prišla v Zagreb ga. Ljudmila Brate iz Ljubljane in prijavila policiji, da je brez sledu izginila njena hčerka Valerija, rojena leta 1918 v Ljubljani. Dekle je odšlo približno pred desetimi dnevi z doma. Odpotovala je v Zagreb po opravkih in dejala materi, da se vrne takoj drugi dan. Toda od takrat ni o nji duha ne sluha. Njena mati je poizvedovala na vse strani, pa je bil ves njen trud zaman. Valerija je srednje postave, dobro razvita, teinnoplavih las in ima lepe, zdrave zobe. Na sebi je imela pisan plašč, rdečo čepico, rdečo obleko in rdeče čevlje. — Pretresljiva ljubavna tragedija. V Plevi ju se je odigrala včeraj pretresljiva ljubavna tragedija. Žena učitelja Milica La-L la Ružica je ustrelila svojega ljubčka Lazarja Durutovića, potem je pa pognala še sebi dve krogli v glavo in obležala mrtva. Ružica je imela z Dur u tov i ceni ljubavno razmerje že pol leta. Durutovič je bil oženjen in imel je dva otroka. Vzrok tragedije bo pojasnjen, ko oblasti odpro poslovilna pisma, ki jih je zapustila Ružica. — Pri zapeki, motnjah pri prebavi, go-reclci v želodcu, krvnih navalih, glavobolu, splošni slabosti vzemite zjutraj na te-šce kozarec »Franz Josefove« grenčice. iiost un v naših amaterijakairanih Časih vneto dvigajo prapor idealizma in žrtvovanja gotovo zasluzijo, da njihov koncert obišče nele severni del našega mesta, marveč tudi ostala Ljubljana. Koncert, ki obeta nuditi lep ulitek, toplo priporočamol —Ij Lepa slovesnost bo v nedsljo dopcl-dns na Barju. Na Šolskem vrtu bodo vsa-d-ili spominsfco lipo, ki bo spominjala hkrati na tragično kraljevo smrt Ln na več znamenitih obletnic Barja. Pred 100 leti si je postavil dom na Barju prvi naseljenec, pred 50 leti so dobili Barjani prvo stalno šolo 4n pred 40 leti je bilo zgrajeno šolsko poslopje. Iz teh Številk raz-vldlmo, da je barjansko naselje se mlado ln da se mu obeta Se velika bodočnost, ker je tako hitro napredovalo kljub dosedanjim neugodnim pogojem. Spominska lipa bo nedvomno rasla v boljše čase. —Ij Očala, daljnogledi, barometri, fotoaparati itd. najugodnejši nakup pri Fr. P. Zajcu, izprašanem optiku, Ljubljana, Stari trg 9. Ceniki brezplačne. V kavarni ODEON nastopa dunajski komik Slesinger Nov program! Salve smeha! —Ij Občni zbor Prvega društva hišnih posestnikov v Ljubljani bo v četrtek 4. t. m. ob 6. uri zvečer v »zeleni dvorani« hotela Uniona v Ljubljani. Člani se vabijo k obilni udeležbi. Dragim vstop ni dovoljen. Odbor. —Ij Bluze, žemperje, damsko perilo, i jrbice, trpežne nogavice in rokavice Vam nudi v najnovejši modi tvrdka Miloš Kar-ničnik, Stari trg 8. —ij Veliko zalogo t»amoveznic Vam nudi že po Din 8.— M. PIRNAT, Sv. Petra cesta 22 in Poljanska cesta 1 (Peglezen). —Ij Kolo jugoslovenskifi sester Moste —Sv. Peter ima v nedeljo ob 15.30 svoj letni občni zbor v šolski risalnici v Mostah, kjer bodo članice poučene s nenavadno velikem napredku te človekoljubne organizacije, še posebno pa opozarjamo vse moscansko ženstvo, naj se zborovanja udeleži brez izjem zaradi ustanovitve odseka »Jugoslovenska mati«, za članice je pa udeležba itak strogo obvezna. Za vso javnost bo predvsem zanimivo poročilo o ustanovitvi Dečjega doma kralja Aleksandra I. na Rakovniku pri št. Ru-pertu, kjer so mošč-anske Kolašice drugim podružnicam pokazale pot na prelepo Dolenjsko. —Ij >Dvoje ljubezni« je naslov ZKD filma, ki pride na spored v petek. Glavni vlogi sta zasedeni po božanski Greti Gar-bo in lepem Olarence Bronom. Božanska Ljubljana. 3. aprila Ko govorimo o Barjanih. imamo v mislih sicer okoliške prebivalce, ki so pa meščani, saj spada Barje pod mestno občino. Kakor Trnovo je tudi Barje del Ljubljane, ki ima sicer svoje posebnosti in celo kmečki značaj, čeprav ne povsem izfasitega; meje med Barjem in mestom ni več ostre na zunaj in je tudi ne more biti v gospodarskem pogledu. Pomisliti je treba, da druži Barje z mestom tudi plačevanje vseh mestnih davščin. Barjani se zavedajo svojih dolžnosti in tudi, da so meščani. Pozabili tudi niso in nikdar ne bodo, kaj vse jc že storila mestna občina ra nje. Dobili so vodovod in občina jih je neštetokrat podprla, zlasti ob povodnjih. To je bila sicer njena dolžnost, kajti od gospodarske in splošne povzdige Barja bo imelo prej ali slej tudi korist vse mesto in končno je Barje, kakor rečeno, tudi del mesta samega. Toda Barjani so bih vedno hvaležni občini za vse, ne glede na to, ali jim je dala, kar je bila dolina, ali da so jo vodili plemeniti nagibi. Prav tako jih je pa vedno bolelo, ako je kdo skušal delati med Barjem in mestom umetne meje. Interesi mesta in Barja so preveč povezani, da bi smele biti še kakšne barijere med njima. Barje je že pred vojno gravitiralo tako k mestut da je bilo priznano kot del gospodarske celote, mesta. Zato tudi Barja-nom ni bilo treba plačevati užitnine za uvoženo blago, saj vendar ne moremo govoriti o uvozu, če pelješ živila s periferije v središče. Toda po vojni so morali plačevati mestno trošarino (ki je novo ime za nekdanjo užitnino) do 1. 1933 jeseni. Predlanskim so Barjani zelo trpeli zlasti zaradi velike jesenske poplave in tedaj je bivši župan dr. D. Puc. ki je imel vedno razumevanje za potrebe Barja odpravil plačevanje trošarine za pridelke t Barja. V novem mestnem proračunu so računali tudi z dohodki trošarine na živila, uvožena z Barja. Izvzeto je le mleko, sicer bi pa morali Barjani odslej plačevati tro- Iz Celja —c Obisk tujcev. V marcu jc obiskalo Cerje 1062 tujcev (nasproti 768 v letošnjem februarju ln 971 v lanskem marcu), in sicer 873 Jugoslovanov lin 189 Lnozem-cev, med temi 103 Avstrijci, 266 čehoslo-vaikov, 22 Nemcev, 18 Italijanov, 8 Madžarov, 6 Rusov, 3 Švicarji, 2 Poljaka in 1 Grk. —c Redni mesečni sestanek upokojenega učiteljstva iz Celja in okolice bo v soboto 6. t. m. v Laškem. —c Smrtna nesreča celjskega delavca v Pesnici. V ponedeljek popoldne je 21-letni, pri imdustrijcu g. Josipu Kirbišu v Celju zaposleni delavec Ivan žohar nakladal na postaji v Pesnici blago v vagon. Pri delu ni opazil, da se je po kstem tira bližal drug vagon, žohar je hotel v zadnjem hipu odskočiti, bilo pa je že prepozno. Vagon ga je pritisnil med odbijače in mu zdrobil prsni ko*. 2 oh ar j a so prepeljali v mariborsko bolnico, kjer je nekaj ur pozneje podlegel težkim poškodbam. —c Cros6coiintry na 10 km za državno prvenstvo bo v nedeljo 7. t. m. v Celju. Začel se bo ob 11.15 na G-laziji, nato bo tekla proga po poti do levega brega Savinje in ob Savinji na Babno, potem pa nazaj čez Lavo na Glazijo in se enkrat ponovi. Kontrole in reditelji, ki so jih določili posamezni klubi, se naj po možnosti zberejo v soboto 6. t. m. ob 17. na Glaziji, da se pogovorijo o organizaciji. Vse kontrole in reditelji pa naj bodo v nedeljo ob 9. na Glazijl, da pravočasno zasedejo svoja mesta, dobijo kontrolne pole itd. Danes, v sredo, ob 18. bo seja tehničnega odbora v klubovi sobi hotela »Evrope«. —c SK Olimp : SK Atletik. V nedeljo 7. t. m. bo na športnem igrišču pri »Skalni kleti« drugorazredna prvenstvena tekma med celjskim Olimpom in Atletiki. Za to tekmo vlada ze sedaj veliko zanimanje. Iz Stične _ VandaUzem. Okrog vile g. Petriča Dušana v Stični je vsajenih več mladih sadnih drevesc, ki so gotovo napoti nekemu zlikovcu. Ouvar vile je namreč pretekli teden opazil, da so štiri drevesca ukradena, dvema po sta bila vrhova odlomlje-na. Prav tako je opazila ga. M alka Kam-nikarjeva, da ji je nekdo s svedrom prevrtal že večjo češnjo, stoječo tik za njeno hišo. Način takega hudodelstva oziroma podlega maščevanja ako se smemo tako izraziti, nikakor ni na mestu in zasluži dotični eksemplarično kazen. — Konji so se splasili. Ko je oskrbnik gradu >Pod smreko« g. Gradišek predvčerajšnjim šel s parom konj v Višnjo goro in tam prevzel nov zapravljivček, so se nenadoma splašili konji ter oddirjali proti Stični. Ves oskrbnikov napor, da bi jih ustavil, je bil zaman. Izpostavljen življenjski nevarnosti si v divji dirki ni mogel drugače pomagati, nego da je konje s skrajnim naporom svojih sil zadrževal. Prišedši tako celo v Tvančno gorico so jeli tudi konji vidno pešati ter se končno pri mehaniku Dularju ustavili. Ondi so ugotovili, da so močno ranjeni po nogah, zlasti ob kopitih. Prisotna kovača Rome ln Zadel sta konjema, ki sta se zaradi bolečin komaj držala na nogah, izprala rane z lizolovo vodo m jih Še povezala. Oskrbniku se po srečnem naključju ni nič zgodilo, le poznalo se mu je, da je prestal mnogo strahu Konja, last graščaka pl. Kanvilla, bosta delj časa v skrbni negi, da se jima zacelijo rane. Poklican je bil tudi živinozdravnik iz Ljubljane. — Pomlad pride pri nas posebno do izraza za onega ki se v tem času povzpne na nase okoliške hribe, zlasti k Sv. Duhu in na Obolno. Vsakdo m pač v tem Času zaželi večjega ali manjšega izleta v naravo, kjer se navzije opojnega pomladnega zraka po mili volji. Da si pa še dušo priveze, naj krene na prijazno Polževo, kjer mu postrežljivi oskrbnik in oskrbnica na vrat na nos omedeta želodčne pajčevine s izbrano vsakovrstnimi pripomočki tako, da se niti ne zave. kdaj postane prijetno gi-njen in pozabi na krite ln težave, predvsem pa na pot proti domu. S Polževega na Obolno je pa natančno en očesni stre- šarino za vse blago kakor kmetje iz daljne okolice. S tem se Barjani ne morejo zlepa sprijazniti, zato so bili včeraj zelo presenečeni, ko so jih začeli ustavljati mitničarji na Ižanski cesti. Za nekaj časa se je ustavil ves promet in prišlo je do nesporaaumljenj. človek bi sodil n* prvi pogled, da se ponavlja razburljiva ižanska bitka. Zadeva je pa v resnici resna, ker se morajo Barjani boriti za pridobljene pravice. Ljudje so zelo vznemirjeni, zlasti še, ker so se začeli bati da poslej ne bo več razumevanja za težnje Barja-nov na magistratu. Včeraj so se Barjani oglasili v deputaciji pri ravnatelju dohoda ratv en ega urada g. Zupanu in se odločno zavzeli za to, da se ne uvede trošarina. Poslali so tudi vlogo na magistrat. Upajo, da bo tudi se danji predsednik občine pravičen rku-ja-nom. Barjani bi bili tudi upravičeni do predpravic ter izrednih olajšav, saj so zadnja leta izredno mnogo pretrpeli zaradi poplav, česar ne odtehtajo vse podpore; a tega ne zahtevajo, nego samo enake pravice, ki ph uživajo drugi prebivalci na periferiji, kako naj zahtevamo, da plačujejo trošarino Barjani, ko so plačevanja prosti Trnovčani? Ako so dolžni plačevati iste davščine kakor meščani sredi mesta, jih vendar ne moremo prištevati med kmečke prehivalce in jim ne smemo natapati še posebnih bremen. Gre za načelo in četudi bi Barjani lahko utrpeli izdatke za neupravičeno dajatev, bi se smeli odločno upreti. Dovolj je znano, da jc na Barju marsikje doma beda, zato bi ne mogli v nobenem primeru zagovarjati niti uvedbe najlažjih novih bremen. In ako presojajo zadevo na magistratu zgolj iz gospodarskega vidika, morajo sprevideti. da bi bili dohodki trošarine na živila z Barja tako nizki, da ne bo težko najti za nje nadomestila. S tem bodo mnogo pridobili tudi v tem pogledu, kor ne bodo silili Barja v opozicijo proti mestu. Komplikacije zaradi tega so povsem nepotrebne in upamo, da bo zadeva odpravljena gladko z dnevnega reda. ljai ali praktično povedano 3 urice hoda. Tam regira pa >Krjavelj« vedno vesel in poln humorja. Ko ti ob dobrodošlici ponudi požirek žganega, te povabi v svojo klet, kjer se ob čaiici cvička prepričaš, da je na Dolenjskem, akoravno si prej bil še tak skeptik, res prijetno in da se boš Še in še povrnil. — C***ta do Metnaja bo kmalu dograjena. Cestni odbor, ki gradi cesto Stična Metnaj—Litija, bo kmalu dovršil svojo nalogo. Sedaj je cesta dograjena že skoraj do Mekinj nad Stično, kjer jo bodo spojili z že dograjenim traktom, in sicer Mekinje—Metnaj. Od tam, oziroma od naselja Goričica, pa je cesta do Dcbeč, t. j. do skrajne občinske meje, že 3 leta dograjena. Nadaljevanje gradnje ceste od Debe<'-naprej pa je naloga občine Šmartno. Tako lahko upamo, da bomo v doglednem času imeli precej krajšo zvezo z Litijo. Velikega pomena pa je cesta predvsem za vasi nad Stično, ki odslej ne bodo tako odrezane od sveta. 0»ta je 3 do S in pol metra široka, ima trdo grajeno podlago, lo mestoma je precej strma, vendar za vsako prometno sredstvo sposobna. Poleg t^era je cesta — Naprava ribnika. Uprava stiskoma samostana gradi nov ribnik, ki bo za žan-darmerijsko stanico. V njem se bodo predvsem gojile žlahtne ribe. Merodajna komisija je gradnjo že odobrila. Iz Tr bo vel} — Nedeljski nogomet. V nedeljo so se vršile v dolini kar tri nogometa* tekate, V Trbovljah so gostovali kar trije tuji klubi in sicer Junlorji SK -Ilirije Ljubljana, SK Jugoslavija Celje in SK Atlet i k Celje. Prva je bila odigrana tekma med juniorji »Ilirije« in domačinom SK Dobrna ob 10. uri dopoldne na igrišču SK Tr-bovlja. Borba je bila zelo napeta, ker so se mlada Ilirijani na moč trudili, da bi poraeill žilavo odporni SK Dobrna. Trk-ma Je bila zaključena z rezultatom |H sa SK Dobrno. Publike je bilo malo. Sodil je g. Puntar dobro. Popoldne so se na igrišču SK Trbovlje spoprijeli Celjani in Trboveljčani. Nastopila sta SK Jugoslavija iz Celja ln domačin SK Trbovlje. Tudi ta tekma Je bila lepo odigrana, kar Je pripisati discipliniranosti obeh moitev. Celjani 60 pokazali sicer tehnično premo*"', vendar so se pa Trboveljčani odlikovali s svojo fair igro, ker bi sicer lahko izsilili ugodnejši rezultat. Tekma je bila Baklju Cen a z rezultatom 4:8 za Jugoslavijo. Sodil je g. Beline dobro. Ob istem času sta merila svoje moči na Igrišču SK Amaterja celjski SK Atlotlk in domačin SK Amater. Ta tekma se je končala z zasluženo zmago domačinov. Tretje gostovanj«• zunanjih klubov, katere je SK Amater povabil v Trbovlje, je prav tako prineslo zmago Amaterju, kakor ostali dve tekmi. Dasiramo je Amater zadnje dni izgubi! dva svoja najboljša igralca, ki sta odftla k vojakom, j« pokazal izredno lepo igro, ki je navdušila vse gledalce. V prvem polčasu je bil Amater v premoči, vendar tudi tokrat njegovi napadalci niso opustili očividno že ukoreninjene napake, da pred golom nasprotnika ne izkoristijo najugodnejše momente. Najbolj je ugajala obramba g. Korena, ki je rešil marsikatero nevarno situacijo pred golom Amaterja. — V drugem polčasu je bilo moštvo SK Atletika v rahli premoči, vendar pa nj moglo več doseči odločilnega uspeha. — ReSultat 3:2 za Amaterja. Igra je bila talr, brez \ rakih incidentov, ki s d za Inje čase 2° poc-ej ponehali, kar dela le čast našemu sportu. Tudi občinstvo je Mlo zadovoljno s lepo igro obeh klubov. Tekmo ;e sodil g. Božič dobro. — Bodnljskl uradni dnevi v Trbovljah. Sresko sodišče v Laškem razglas , da bodo v aptim sodni jskl r~a«lu1 dn nti v Trbovljah v pisarni za brad : anja (Pa-rašuhova hiša) dne 6. mi f? h'rila vsakokrat od pol 9. ure rte u ui ti 9i 14. do 16. ure. , Ponovitev koncerta Akademskega pevskega zbora v petek 5. aprila ob 20« uri v Unionu Iz Ljubljane —ij Spominski žalni koncert ob zaključku globoke žalosti po blagopokojnem viteškem kralju Aleksandru I. ZediniteLju priredita Narodna odbrana in radijska oddajna postaja v ponedeljek 8. t. m. ob 20. uri v dvorani Kazine. Obleka promenadna. Rezervirane vstopnice se morajo dvigniti brezpogojno do sobote zvečer. —ij živilski trg je bil danes slabše založen zaradi slabega vremena, vendar je bilo dovolj izbire. Tudi semena je bilo toliko, kakor vedno. Prodajalci butar so pa morali pokriti svoje blago, da ni dež apral barve. Samo vrtnarji nieo dostavili svojega blaga, ker se je zima zopet vrnd-la za nekaj dni. čeprav je snežilo, se ni [ treba nikomur bati, da bi se podražila zelenjava ali da bi je celo primanjkovalo na trgu. Z zelenjavo bomo kmalu zasuti. Merice so Čedalje večje in motovileč je po dinarju, zeleni radič po 1.26 do 1-50 Dan, berivka po 2 Dim špinača po 1.50 Din Irto. Jajca so bila danes prav tako poceni, čeprav jih je bilo mnogo manj kakor ob prejšnjih dneh. Da ni bil perutninski trg bolje založen, je pripisovati tudi temu — ne le slabemu vremenu — ker pe-rutninarji zbirajo jajca za veliko noč, računajoč, da jih bodo tedaj lažje spraviM v denar. Vendar lahko upamo, da bodo letošnji pirhi poceni. Danes Je bilo na prodaj na debelo le nekaj vozov krompirja. Kupcev za semenski krompir se oglasa čedalje več, ker je že čas za sajenje. —Ij S snegom nas strašijo prijatelji »ime, češ da se sele zdaj začenjajo prave zimske komedije. Vendar ne bo hujšega, le nekaj aprilskih maih bomo morali prestati. Zdaj bi ne škodoval niti pošten eneg, saj je aprilski sneg gnoj v pravem pomenu besede. Zemlja je zdaj tako suha, da je presuho celo za setev na vrtovih. Zelen jad ar j i so težko pričakovali dežja, ki je zelo potreben tudi na polju, gele po dežju se bo začela prava pomlad ter bo vse ozelenelo. —Ij Izreden umetniški užitek bodo imeli vsi poset ni k i nocojšnjega intimnega koncerta Glasbene Matice ljubljanske. — Spored, ki obsega dela Beethovna, Rih. Straussa, Skrjabina, Chopina in Dvofaka. bo izvajal znameniti Brandl-trio, ki ga tvorijo dame: Brandl violina, Gara violončelo, Rusy klavir. Ko so koncertirale v Karlovih Varra, je tanioanji dnevnik napisal naslednjo oceno: Manjka nam besedi, da bi dostojno poudarili izreden uspeh teh treh umetnic, ki so edinstvene 1 v umetniški vrednosti njihove akupne igre. Njihov koncertni večer je pomenil pravo doživetje, slišali smo najboljše, kar moremo slišati v komorni muziki. — Sedeži se dobe do 6. ure v knjigarni Glasbene Matice, od pol 8. ure dalje pa v veži poslopja Glasbene Matice v Vegovi ulici, kjer se začne ob 8. uri v Hubadovi dvorani koncert. Sedež stane 10 Din, stojišče 5 Din. —Ij Bežigrajsko pevsko društvo priredi v soboto dne 6. t. m. ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice svoj III. letni koncert, na katerem bo izvajal slovenske narodne in umetne pesmi naših znanih skladateljev. 26 požrtvovalnih in za lepo pesem vnetih pevcev, ki pod vodstvom svolesa muzike m o teaikočutnega pevovodje 2. Janeza Godca tvorijo upoštevanja vredno pevsko skup- Greta zopet očara ... in živi . . . Najslajša ljubavna povest, kar jih poznamo! Tragične drame ljubezni je konec. —Ij Akademski pevski zbor. Danes vaja ob 20. v Unionu. Vsi in točno. Odbor. —Ij Uprava Narodnega gledališča vljudno prosi p. n. abonente, da poravnajo svoj osmi obrok abonmaja. —ij Opozarjamo na razpis poletnega abonmaja, ki obsega 6 opernih in 6 dramskih predstav iz tekoče sezone in se bo odigral v času od 1. aprila do 28. Junija. Ker so cene izredno nizke, bo dana najširšim krogom možnost, da si zamorejo ogledati najuspelej&e predstave te sezone. —Ij Eeperanti»ti! Nocoj od 22.15 — 23.15 bodo vse češk oe lo vaške radio-posta-je oddajale »Prodano nevesto« v esperantskom jeziku. Poslušali bomo ta zanimivi prenos v kruhovem lokalu, sestanek ob 22. Pri slabi prebavi, slabokrvnosti, ahuj-šanju, bledici, obolelosti žlez, izpuščajih na koži, tvorih uravna naravna »Franz Josefova voda« izborno toli važno delovanje črevesa. Odlični možje zdravilstva so se prepričali, da celo najnežnejši otroci dobro preneso »Franz Josefovo vodo«. »Franz Josefova grenčiea« se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. —Ij Dve nesreči. V bolnico so pripeljali progovnega delavca Martina Kepo. rojenega 1899. Ko je delal na progi blizu Zagorja, je nenadoma zdrsnil v globok jarek in se nekoliko poškodoval po telesu. — Pred Škofijo I je včeraj opoldne stopila na stekleno streho 23 letna služkinja Ana Smrtnikova. Streha se je nenadoma u drla in Ana je padla precej globoko. Poškodovala se je na glavi in po vsem telesu. Prepeljali so jo v bolnico. —Ij Neznan samomorilni kandidat v Lattermanovem drevoredu. Davi ob 7.40 60 bili reševalci pozvani v Lattermanov drevored, ikjer so našli mimoidoči nezavestnega nekega moškega, ki je močno dišal po lizoiu- Neznanec se je očividno zastrupil. Reševalci so ga prepeljali v bolnico. Neznanec, ki ni imel pri sebi nobenih listin, se dopoidne Še ni zavedel in je njegovo stenje resno. ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« v Siski. — Telefon 33-87 GRETL THEIMER SVETISLAV PETROVIČ v veseli dunajski opereti HIŠICA V GRINZINGU V dopolnilo nov Fozov zvočni tednik Predstave V sredo in Četrtek ob 7. m 9. uri Pride premiera veseloigre »DREVI TI IN JAZ« Stran 4. »SLOVENSKI NAROD«, dne 3. aprila 1935 Stev. 76 Georgij Silin: 3i Počasna smrt "~ Roman. Potem je pa zapela drugo pesem — o Volgi in gobavci niso vedeli, katera izmed obeh pesmi je bila lepša. Noben poslušalec ves večer ni spregovoril niti besedice, šele potem, ko je pevka končala zadnjo pesem, je stopila k nji Fjokluška in jo vsa objokana prijela za roko, da bi ji jo poljubila. Pevka je pobožala Fjokluško po laseh in gobavcem se je zdelo, da so se ji tisti hip zalesketale solze v očeh, — Ni treba, draga moja, ni treba, — je dejala tiho, — zelo me veseli, da sem vam mogla pripraviti vsaj malo veselja. Jutri vam pa še zapojem. Petje je bilo tistega večera končano. Potem je zaigral vijolinist. Zaigral je več poskočnih in med gobavci so se našli nekateri, ki so z veseljem zaplesali. Bil je to čuden koncert in še bolj čuden ples pod večernim nebom. Na gobavce je napravil koncert neizbrisen vtis, obudil je v njih prijetne, davno pozabljene spomine, odprl je tudi najbolj zakrknjena srca. Naslednjega dne so gobavci v svoje veliko začudenje zvedeli, da umetnika nista odpotovala, da sta prenočila v eni izmed Tokmakovih sobic. Razen tega se je raznesla vest, da sta mladenič in dekle ženin in nevesta. To je še povečalo simpatije, ki sta jih uživala takoj po svojem prihodu med gobavci. Odkod sta se vzela, to ni nikogar zanimalo. Najbolj je zanimalo gobavce vprašanje, ki je ostalo nerešeno: čemu sta prišla mladenič in dekle v naselbino gobavcev, kaj ju je privedlo med gobavce. Ko je Fjokluška vprašala dekleta, je dobila kratek odgovor: — Kar tako sva prišla! Morda sta bila res prišla »kar tako« brez vsakega namena, morda sta pa imela svoj namen, podoben tistemu, ki je napotil v začetku devetdesetih let devetnajstega stoletja angleško raziskovalko in usmiljenko miss Caty Marsdenovo, da se je napotila v središča gobavosti v jakutski oblasti. Ostala je tam dobri dve leti, posetila je naj-oddaljenejše kraje in često je prenočila v jakutskih šotorih skupaj z gobavci. Storila je mnogo za gobavce v Rusiji, kajti njeno potovanje je vzpodbudilo takratno rusko javnost k ustanavljanju naselbin gobavcev. Zanimivo je bilo, da so začeli kma-ai po odhodu mladih umetnikov, kakor je zatrjevala Fjokluška, v naselbini graditi nove hišice in da se je položaj gobavcev takoj zboljšal. Ne da bi vedela, zakaj, je bila Fjokluška trdno prepričana, da so se morali gobavci za svoje poznejše lažje in boljše življenje zahvaliti »nji, golobičici« in da če bi ne bilo nje, bi še zdaj stanovali v starih barakah. Naj je že bilo kakorkoli, umetnika sta ostala v naselbini gobavcev tudi drugi dan. In tistega dne je stopil na pozori-šče Pjotr Plisov. To je bil edini človek v naselbini, ki je imel glasbilo. Imel je kitaro in sedeč na klopici pred svojo barako je rad brenkal na njo. Gobavost mu je bila pohabila roko. Prsti na njegovi desnici so bili tako pohabljeni, da so bili bolj podobni ptičjim krempljem, nego prstom. Na dveh prstih je še imel nohte in baš s temi nohti je Plisov brenkal na kitaro. Igral je lepo. Spretno se je prilagodil svojemu glasbilu in znal je zaigrati poljuben motiv. Zdelo se je, da je pravi mojster. Tistega dne se je Plisov ponudil umetnici, da jo bo spremljal. Umetnica je bila presenečena in takoj je izrazila svoje soglasje. In tako je zvečer zapela ob Pliso-veni spremljevanju. In občudovala je njegovo umetnost. To pot je bil večer še lepši. Kitara je prinesla mnogo življenja in pesmi so napravile še globlji vtis. Umetnika sta ostala v naselbini gobavcev tri dni in tri noči in vsi trije večeri so bili posvečeni petju in godbi. Zjutraj četrtega dne je pa prispela iz mesta kočija, da bi ju odpeljala. Dekle je prišlo še enkrat na dvor bolnih, poiskalo je Plisova in doleo govorilo z njim o nečem, potem je pa odšlo z njim v barako, kjer je stanovala rodbina Strigunovih. Strigunovi so imeli dve deklici. Ena je bila zdrava. Potem so gobavci zvedeli, da je Marja Viktorovna — tako so klicali umetnico — predlagala Strigunovim, naj ji dajo Nastenj-ko v vzgojo. Starši so njeno ponudbo odklonili. — Kako bi jo mogli dati za vedno! — je dejala mati, — saj je naša Na-stenjka zdrava. — Saj baš zato, ker je zdrava, bi jo bilo treba odpeljati odtod, — je ugovarjala umetnica. Mati je njeno ponudbo odločno odklonila in tedaj je Marja Viktorovna spoznala, da je edina radost, ki je ostala bolni materi, to zdravo dete. Mati se ne bo nikoli ločila od svojega otroka. Ko sta mladenič in dekle sedla v kočijo, so jo gobavci obkolili. Neka že- Ponos perice in gospodinje je lepo, belo perilo, ki ga da le (ftiv%Q%Ct- tetpenttnovo tntto Zahtevajte ga povsod! Naznanjamo tužno vest, da je naš nadvse ljubljeni soprog, oče. stari oče, brat, stric, svak in tast, gospod IVAN OTRIN, drž. vpokojenec dne 2. t. m. mirno preminul . Pogreb bo v četrtek, dne 4. aprila 1935 ob 5. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Masa zadušnica se bo darovala v petek, dne 5. t. m. ob h'-z 7- uri zjutraj v župni cerkvi Sv. Frančiška v Spodnji Šiški. Ljubljana, dne 3. aprila 1935. MARIJA, roj. SLABE, soproga — HORA, IVO, SLAVA, F ANI, otroci MILICA, sinana — vnuki in ostalo sorodstvo. na je prinesla mladi umetnici rož. Tudi Plisov je stal pri kočiji. Umetnica je snela z verižice zlat medaljonček in mu ga podarila. — To naj vam bo v spomin na naš skupni koncert. Plisov je vzel medaljonček in nikoli več se ni ločil od njega. Dejal je, da bo mlada umetnica še enkrat prišla in da bo takrat zaigral z njo »še drugače«. Čakal je, toda umetnice ni bilo. Od takrat je minilo mnogo let. Rodbina Strigunovih počiva tudi s svojo »zdravo« Nastenjko že davno na pokopališču naselbine gobavcev. Kje je zdaj Marja Viktorovna? Tega nihče ne ve. Morda ni več živa. Naj bo že kakorkoli, spomin na tri davno minule dneve še vedno živi med gobavci tako. kakor da so slišali prelepi koncert šele včeraj, kakor da ne leži med njim in sedanjostjo siva tesnoba mnogih pustih, težkih let. xn. MOŽ, KI JE HOTEL UNIČITI GOBAVOST Med mnogimi gobavci, ki se jim je bil vtisnil pose t mladih umetnikov globoko v spomin, je bil tudi Andrej Ko-losov. Poset umetnikov je bil napravil nanj tako globok vtis, da je še dolga leta potem rad prepeval motiv »Odprite okno, odprite«, motiv iz romance, ki jo je takrat zapela mladi umetnica. Na onem prelepem koncertu pod večernim nebom je Kolosov poslušal romance in tiho plakal. Zdelo se mu je, da se nanaša vsebina romance na njegovo usodo. Da, ne bo več dolgo živel. Prišel je konec. Mlada umetnica je pela o njem. — Smrtna obsodba preži name že davno, — je dejal takrat Plisovu, pozneje čez več let pa tudi Protasovu Toda »smrtni obsodbi« se menda ni mudilo s prihodom. Vsi bivši Kolosovi tovariši so bili že davno na pokopališču, Kolosov je pa še vedno živel. To pa niti najmanj ni izpremenilo njegovega prepričanja. Kolosov je trdno veroval, »da se katastrofa bliža« in rad je prepeval motiv svoje priljubljene pesmi. Prepeval je tiho, toda navdušeno in čustveno, prepeval je in često je tudi plakal od žalosti nad samim seboj. Rad je imel lepe besede ali kakor je trdil sam — slikovitost. Bil je rojen tragik, postati bi bil moral gledališki igralec — toda »neizp remeni j ivi zakoni usode<- so bili napravili svoj čas iz njega vajenca v trgovini z železnino, pozneje so ga pa »potisnili v temo in pepel«. Oče in mati bela, otrok črn Smola pariikega trgovskega potnika, ki so mu naprtili zamorčka za sina Zadeva, ki jo obravnava najpopularnejši francoski dramatski avtor, Sacha Guitrv, v svoji veseloigri ^Belo in črno«, se je obravnavala v praksi te dni pred pariškim civilnim sodiščem. Oče je v tem primeru belokožec, mati je tudi bele kože, otrok je pa zamorček. Toda zakon je zakon in menda je storil prav hudomušnež. ki je začel v starih časih slikati Pravico z zavezanimi očmi. O tem se je tudi znova prepričal Pari-žan Armand Botier, trgovski potnik po poklicu. Trgovski potnik je često na potovanju, kar nam tudi pove, zakaj je Botierova žena včasih iskala razvedrila in utehe v svojem slamnatem vdovstvu. Posledica tega je bila, da je čez nekaj mesecev rodila otroka. Botier je bil najsrečnejši oče in vse svoje prijatelje je telefonično obvestil o radostnem dogodku, da se mu je rodil sin. Njegova radost se je pa spremenila v grozo, ko je prvič zagledal svojega sinčka, kajti bil je črn. Botier je brž izračunal, kako je bilo s presledki med njegovimi potovanji in potem je še manj razumel ta čudež matere narave. Končno so mu pa manj naivni prijatelji odprli oči. Njegova žena si je bila izbrala za ljubčka zamorca, saksofonista v jazz orkestru na Montmartru. To ljubavno razmerje ni ostalo brez posledic, ki jih je moral naivni mož tudi sam priznati, saj je ležal dokaz na dlani, odnosno v zibelki. Botier je seveda takoj vložil tožbo. Zamorčka ni hotel priznati za svojega sina, odločno se je uprl, da bi nosil njegovo ime. Njegova žena je pa našla iz razumljivih razlogov v svojo obrambo samo en, v takem primeru tudi najbolj priporočljiv način, namreč molk. Končno je prišla zadeva pred sodišče in obravnavalo se je po slavnem Code civile, sestavljenem na podlagi rimskega prava. § 312. pravi jasno: »Oče otroka, rojenega v času zakonske zveze, je mož«. Zakon pa vendarle pozna izjemo, za katero ima dodatek, glaseč se: »Vendar pa lahko mož odreče očetovstvo, če dokaže, da je nastala v času od 300. do 80. dneva pred rojstvom otroka bodisi zaradi trajne odsotnosti ali kakšne nesreče fizična ne-možnost zbližanja z njegovo ženo.« Toda v primeru našega trgovskega zastopnika ni prišla v poštev nobena izmed teh dveh možnosti in tako je ve- ljal pred zakonom za zamorčkovega očeta on. Zaman je zagovornik tožeče stranke dr. Maurice Darras dokazoval črno na belem, da : :'cgov klijent, svetlolasi Botier, ne more biti oče malega zamorčka. Vsi fiziološki razlogi so naleteli na gluha ušesa pisanega zakona, sodišče je moževo tožbo zavrnilo in mu prisodilo očetovstvo. Botier je po razglasitvi razsodbe baje tudi izpremeni 1 barvo, samo da ni postal črn. temveč zelen od jeze. Samomor nepoštenega notarja Pri Veliki Upi v Krkonoših so našli v soboto truplo neznanega moškega in takoj je bila izražena domneva, da gre za pogrešanega notarja Huga Pat-scha. Truplo je ležalo v snegu pod vejo in mrtvec je imel oprtan nahrbtnik. Truplo je že razpadalo. Zdravnik je ugotovil, da se je neznanec obesil, in sicer kmalu po božiču. Najprej si jo prerezal žile na rokah, pa si je rane zalepil z obližem, najbrž da bi bi! fte toliko pri močeh, da bi se lahko obesil. Veja se je pa odlomila pod njegovo težo in sneg je pokril samomorilca, ki bo ga tri mesece zaman iskali. V eni izmed planinskih koč se je zglasil ob tistem času turist, ki se je vpisal v knjigo, v kočo se pa ni vrnil. Naprosili so neko žensko, ki je Pat-scha poznala, da je prišla pogledat truplo. Po obrazu mrtveca ni bilo več mogoče spoznati, pač ga je pa ženska spoznala po koščku blaga, iz katerega je imel narejene hlače, po manšetnih gumbih, uri in denarnici. V denarnici je imel samomorilec 800 Kč. Patsch je imel na vesti milijonsko poneverbo in njegova afera je vzbudila svoj čas v češkoslovaški javnosti veliko senzacijo. V smrt ga je pognal najbrž strah pred kaznijo. Filozof. Župnik sreča pijanega farana in pravi: »Ah, moj Bog, včeraj sem bil tako srečen, ko sem vas videl treznega, zdaj sem pa zopet nesrečen, ko vas vidim pijanega,« »Da, gospod župnik, včeraj ste bik srečni vi, danes sem pa zopet jaz na vrsti.« Cene malim oglasom: Po 50 par za besedo, Din 2.- davka za v-sak oglas. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 7.-. Preklici, izjave po Din 1.- beseda. Din 2.- davek. Najmanjši znesek za enkratno objavo Din 12.-. Vsi mali oglasi se plačajo vnaprej. HALI OGLASI Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din TRISOBNO STANOVANJE s kopalnico v Šiški iščem za avgusta. — Ponudbe z navedbo cene na upravo »Slov. Naroda« ood »Dve osebi 1246«. SLUŽBE Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek ? Din BRIVSKEGA POMOČNIKA mlajšega sprejme Vrca, Rečica ob Savinji. 2 INTEL. GOSPODIČNI iz Kranja sprejmem za 2 dni za posedanje strank. — Hotel Stara pošta. BRIVSKEGA POMOČNIKA sprejme takoj v stalno službo Rudolf Ziegler, šmartinska ce-rta št. 4. 1248 POSEST Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 1 Din PRODAM HIŠO za 16.000 Din. — Zgornje Rad-vanje št. 21 pri Mariboru. PRODAM Beseda 50 par. davek 2 Dir> Najmanjši znesek 7 Din ŽIČNO VRV okoli 10.000 kg prodam pod ugodnimi pogoji. — Pojasnila: Guttmann d. d.. Beograd, Savska banovina. RADI O D POTOVANJ A prodam skoro nov gramofon najboljše znamke Hismaster's v kovčku, l raztezno mizo za 12 oseb, omaro, stole, damske plašče, šivalni stroj za Din 550 i. t. d. — Ogleda se lahko med 1.—4. uro: Vodnikova cesta 12/1 JTJLJANA<. Ljubljana. Gosposvetska cesta (v bližini Slamičai 21/L MORSKE RIBE danes v veliki izbiri: orade, branzini, barbom, morski pajki Ltd. — Se priporoča »Ljubljanski dvor« in »Gajev hram«. — Cepič. 1250 KAVARNA STRITAR vsak večer koncert. 40VL. Klavirji! Planini! od Din 400.— prve svetovne fabrikate: B6-sendorfer, Steinway, Fon* ter. Petrof, Holzl, Stingl original, ki so nesporno najboljši! (Lahka precizna mehanika. > Prodaja jih izključno le sodni Izvedenec in bivši učitelj Glasbene Matice Alfonz Breznik Aleksandrova cesta štev. 7 Kupujte na obroke Maku! a turni papi? proda uprava »Slovenskega Naroda", Litabliana Knaflievs* nlica Stev. $ Urejuje Josip Zupančič, — Za >Narodno tiskarno« Fran Jezeraek. — Zrn opravo In f^p-T«« del lista Oton ChristoL — Vsi s LtfuDlianL