Državni zbor. Državni prora6un za I. 1900. Za Lto 1900 znašajo troški za Avstrijo 1.585,403.000 kron, dohodki so preračunjeni na 1.585,811.000 kron, preostanek toraj okoli 400.000 kron. Stroški se bodo pomnožili za 65 milijonov kron in sicer zavolio zboljšanja plač finančne straže, žandarmerije in držav. železniških uslužbencev. Dohodki se imajo zboljšati v isti meri, na pr. dohodek od davka na sladkor za 30 milj. kron. Vlada zahteva na dalje, naj se jej dovoli pobirati davke do 30. aprila 1900. To je pač veliko vprašanje, ali jej bo zdajšnja večina državnega zbora dala to dovoljenje. Na6elnik najvažnejšega proračunskega odseka je Ceh dr. Začek, ki je pred par dnevi o6ital zdajšnji vh^i, da je zakrivila prelivanje krvi na Českem. »ili bodo Čehi hoteli vladi dati tako dovoljenje? Večina še ni sklenila, kako ho6e postopati v tej zadevi. Vodstvo večine. Želeti bi bilo, da bi se na čelo večine postavil mlajši mož, kakor je vitez Javorski. Starček 80 let ni kos težavni nalogi, ktero ima spolnovati kot voditelj ve6ine v teh zmedenih državnih razmerah. Pozabi na"eno ali drugo važno zadevo. Pozabil je zadnji6 sklicati na6elnike raznih strank k posvetovanju, kako se naj glasuje zastran predloga soeialnih demokratov o popolni odpravi znanega § 14. Tako je pnšio, da so nekatere stranke na desnici glasovale za predlog, druge proti njemu. Ko bi mož v razgovor skliceval ob pravem 6asu ude tako imenovanega eksekutivnega komiteja, se ne bi pripetila ta zmedenost, kakršno smo doživeli zadnji6 pri volitvi na6elnikov za razne odseke. Odprava koleka za koledarje in 6asni ke. Tiskovni odsek je sklenil soglasno, da se odpravi ta kolek, ki je državi prinašal okrogla 2 tfciljona letnih dohodkov. Kako bo finan6ni minister pokril ta primanjklej, še ni znano. Govori se, da ho6e vpeljati nov davek na prevažanje (Transportsteuer). To bi bila velika krivica, ker bi vsi, ki morajo kupovati žito in drugo blago, morali taisto dražje pla6evali. Državna podpora za ponesrečence po to6i in povodni. V ve6erni seji 9. novembra se je sprejela postava, katero je sklenil odsek 36 udov v podporo ponesrečencev. Po-tej postavi sme vlada 3 miljone gld. razdeliti za tiste, ki so mesca septembra 1899 vsled velikih nalivov škodo trpeli. Ta znesek se bo deloma podaril za nakup živeža, semena, krme itd., deloma brezobrestno posodil ob6inam, za popravo razdrtih cest itd. Za taka posojila bodo morale jam6iti občine in se morajo povračevati s 1. januvarjem 1900. — Za popravo strug pri vodah se dovoli zopet 1 milijon gold., 600.000 gld. se dovoli ponesreč-encem vsled povodnji in drugih vremenskih nezgod ki so se pripetile po raznih kronovinah. Nadaljnih 500.000 gld. se dovoli tistim, kteri so v sili, pa ne spadajo med zgoraj imenovane, ali kteri so v prejšnjih letih bili poškodovani, pa je bila državna podpora dozdaj premajhna. Do 15. majnika 1900 mora vlada državnemu zboru poročati, kako je razdelila te svote. To razdelitev bo izvrSevala vlada v porazumljenju z deželninii odbori; v sluoajih pa, kjer raorajo jam6iti občine, v nadaljnem porazumljenju z ob6inami. Vse vloge in listine v teh podpornih zadevah so proste vsakega koleka. Dovoli se nadalje za popravo razdrtih državnih cest in mostov 600000 gld. Za popravo vodnih strug, ktere ima vlada na svoji skrbi, pa so bile poškodovane po teh nalivih: 950.000 gld. za popravo pri solinskih stavbah 140.000 gld., v državnih gozdih 860.000 gld., pri popravi državnih železnic, razdrtih po tej povodnji meseca septembra 2,150.000 gld. — skupaj se bo razdelilo torej 9.800.000 gld. Odsek za te vremenske nezgode je pa nadalje sklenij še nekatere jako važne zahteve do vlade, izmed katerih omenjam vsaj nekalere: 1.) Ce bi ta znesek z 9,800.000 gld. ne zadostoval za podporo vseh ponesre6encev, naj vlada vsaj do 15. maja 1900 tirja od državnega zbora nove podpore. 2.) Vlada naj pozve vsa zemljiš6a, ki ležijo ob vodah, kjer se leto za letom ponavlja povodenj in naj nagloma zniža ali odpiše zemljiški davek. 3.) Važno za Haložane! Visoka vlada se pozivlja, da Haložane, okrajno glavarstvo Ptuj, ki se pe6ajo z vinarstvom, pa so v hudi stiski in so vsled raznovrstnih nadlog, posebno po trtni uši in po plesnivcu težko poškodovani, podpira z državnimi sredstvi. Ta predlog se je v odborovi seji sprejel na predlog poslanca Žičkarja. Nadalje naj vlada pomaga tistim, ki so poškodovani po poljskih miših, naj zida železnico na Belokranjskem itd. Da bi naši Štajarski slovenski po vremenskih nezgodah ponesrečeni rojaki tudi postali deležni teh precej bogatih državnih podpor, naj se naravnost po svojih občinskih uradih obrnejo do c. kr. namestništva v Gradcu, pa naj natančno popišejo škodo, ktera se njim je zgodila po povoduji ali po toči. Obravnava o tej podporni zadevi se je vršila v večerni seji 9. novembra, ki je trajala od 7 ure do blizu polnoči. Zglasilo se je k besedi brez števila govornikov. A predsednik dr. Fuchs je djal že pri upisovanju govornikov: «Gospodje! hočete ljudem pomagati z besedami ali z denarjem?> Enako je opominjal tudi začetkoma razprave, naj vsak poslanec malo govori. Zraven tega predlaga gornjeavstrijski poslanec Erb, komaj ko so nehali govoriti trije ali štiri poslanei, naj se sklene razprava, kar se je tudi sprejelo in tako so zgubili pravico govoriti vsi oni poslanci, katerim tega žreb ni privoščil. Če se namreč zglasi mnogo poslancev k besedi, se žreba, po kateri vrsti naj pridejo k besedi. Navadno govorijo le nekateri, a zadnji, ki so prišli ob besedo, si izvolijo generalnega govornika, ki bi moral govoriti sicer za vse svoje tovarše in povedati vse to, kar so imeli oni na srcu; a navadno povš le samo to, kar je on želel za svoje volilce govoriti. Položaj naCeškem in Moravskem. Dne 9. novembra je govoril socij Berner o prelivanja krvi na Moravskem. Mlatil. je prazno slamo skozi cele tri ure. Govoril je o tem in onem, samo o tem, kar je bilo na dnevnem redu, ni govoril. Skušal je dokazati, da na Moravskem hodita roka v roki katoliška cerkev in pa — Judi! Tega sicer pameten človek ne verjame, tudi Berner sam ne; pa morda se vendar najde kakšen kalin, ki sede socialnemu demokratu na limanice. V isti stvari je pa imel danes, 10. novembra, besedo poslanec Schneider. Ta je znan velik sovražnik Judov in je danes kakšne tri ure prav krepko mlatil po židovskih plečah. 9 let ni imel več prilike, v zbornici govoriti proti Judom; zato se je dne iskreno zahvalil poslancem, ki so mu mesco prepustili in pripomogli k besedi. Dokazoval je z bukvami, katere je prinesel seboj, s podobami, katere je kazal poslancem, in z lastno skušnjo, kako so Judje krivi vseh nesreč, katere tarejo avstrijske narode Judje morijo krščanske mladeniče in dekleta, jim spuščajo kri, katero potrebujejo pri syojih judovskih obredih. Pred par meseci so zaklali neko deklico na Moravskem, ker so potrebovali njeno kri za svoj velikonočni praznik. Ko bi Judov ne bilo, bi se v Avstriii lahko razumeli Nemci, Cehi in drugi narodi. Ker je bilo že nekaj dni znano, da prinese Schneider k svojemu govoru tudi razne slike in ker je bilo vse radovedno, kaj bo govoril, je imel poslušalcev, kakor malokateri poslanec. Po njegovih besedah vse uboga le Jude: okrajni glavarji se ravnajo po tem, kar jim ukazujejo židi; deželni namestniki poslušajo jude, «Vi ministri» je pokazal na ministerske sedeže «se ravnate* po Judih. Poženite proč Jude, pa bo mir v Avstriji! Velikanski smeh in plosk je nastal po zbornici večkrat med niegovim govorom, posebno pa, ko je sklenil svoje besede. Cehiinnotranjiministerdr. Korber. V seji 10. novembra je skušal pojasniti položaj na Moravskem minister Korber ter oporekal trditvam čeških govornikov. Med drugim je rabil besedo: »Žandarji so Ie svojo dolžnost storili, ko so streljali». Na te besede je nastal strahovih ropot po zbornici, zlasti med Čehi. Minister je moral vtihniti — predsednik Lupul je zbežal s svojega sedeža, seja je preneh&la za četrt ure. Cehi so hoteli zgrabiti ministra, katerega so pa branili leviCarji, ko se razburjenost nekoliko poneha, otvori zopet Lupul sejo; minister je natihoma, prav previdno in zmerno srael končati svoje besede. Zdajšnja vlada pač ne bo mogla rešiti svoje naloge.