Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martiri della Libertii (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI LIST Posamezna št. 50 lir NAROČNINA: četrtletna lir 600 — polletna lir 1000 — letna lir 2000 • Za ino-zrmstvo: letna naročnina lir 3000 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. bis JT. 588 TRST, ČETRTEK 10. MARCA 1966, GORICA LET. XV. Manjšinska problematika V deželnem sVetu V deželnem svetu poteka te dni izredno važna in zanimiva razprava, ki neposredno zadeva slovensko narodno skupnost v Italiji. Deželni svet namreč razpravlja o zakonskem osnutku, ki ga je predložil svetovalec Slovenske skupnosti dr. Škerk in ki predvideva nekaj važnih dopolnilnih norm k obstoječemu kazenskemu zakonu. Dežela ni sicer pristojna, da sprejema takšne zakone, a ima po svojem statutu pravico, da predloži parlamentu zakonske osnutke, ki obravnavajo vprašanja, pri čemer je dežela neposredno prizadeta. Zastopnik Slovenske skupnosti je smatral za potrebno, da se deželni svet posluži te pravice, in zato ustavil predlog zakona, po katerem bi se dva člena kazenskega zakona tako dopolnila, da bi vsebovala tudi nekaj natančnih norm za zaščito narodnih manjšin, živečih v mejah republike. Besedilo Škerkovega zakonskega predloga smo svoj čas že objavili in ga zato tu ne orno ponavljali. Politično bolj zanimiv in pomemben se nam namreč danes zdi potek same razprave o tem vprašanju v deželnem svetu, kajti ta zakonski osnutek je prisilil vse italijanske stranke, da javno in odkrito spregovorijo o celotni manjšinski problematiki ter da o njej tudi zavzamejo jasna stališča. Iz poteka dosedanje razprave je razvidno, da se s predloženim osnutkom zakona strinjajo Krščanska demokracija, socialisti, socialdemokrati, republikanci (torej vse stranke leve sredine, ki so na vladi) in komunisti. Proti so se pa izjavili liberalci in mi sovci. Pravno zelo zanimiv in temeljit govor je irnel poročevalec večine, krščanski demokrat dr. Ginaldi, pomemben pa je bil tudi nastop drugega krščanskodemokratskega govornika Stopperja. Njegova izvajanja so morda bila politično še bolj pomembna kakor pravno razglabljanje dr. Ginaldija, saj Je sam dejal, da naloga predstavnikov ob-j^jne dežele, kakršna je Furlanija-Julijska s^na, ni v tem, da ustavijo dokončno be-ec 'lo zakona, temveč da si morajo predvsem prizadevati, da pride do izraza »dolo-cena politična volja«, in sicer volja, da »se spoštujejo pravice manjšin«. »»Člen 2 ustave — je med drugim poudaril govornik — izrecno jamči neprekrš-•jive pravice ne samo človeka kot posameznika, temveč tudi kot člana tistih družbenih enot, v katerih se razvija človekova osebnost. Ena izmed družbenih enot, ki je najbližja človekovi osebnosti, pa je prav gotovo jezikovna skupnost. Zato je zaščita (Nadaljevanje na 2. strani) PROTISLOVJE NA KOROŠKEM Celovški škof. dr. Kostner prireja zdaj kot vsi škofje sestanke po svoji škofiji, da razlaga duhovščini in ljudstvu sklepe vesoljnega cerkvenega zbora in jih uvaja v duha cerkvenih reform. Ena izmed reform, ki jih je sprejel ll: vatikanski vesoljni cerkveni zbor, pa je bila ta, da naj bo cerkveno bogoslužje v narodnem jeziku, to je v jeziku, ki ga ljudstvo v resnici govori, da bi lahko doumelo smisel cerkvenih obredov, zlasti pri sv. maši, in tako bolj tesno zaživelo s Cerkvijo in spoznalo božji nauk. Spričo tega pa prihaja škof dr. Kostner v očitno protislovje s samim seboj, kajti po drugi strani se je zvedelo, da se je v zadnjem času ponovno postavil na stališče, da naj se otroke slovensko govorečih staršev na Koroškem poučuje pri krščanskem nauku v šolah v nemškem jeziku, v kolikor starši sami izrecno ne zahtevajo, naj se jih poučuje v slovenščini. Na nekem nedavnem sestanku, ki ga je sklicala prosvetna oblast koroške deželne vlade, se je škofov zastopnik mons. N. uprl temu, da bi katehetje razlagali verouk v slovenskem jeziku vsem otrokom, ki govore v družini slovensko, ter se je postavil na formalno stališče, da naj razlagajo verouk v slovenščini samo tistim otrokom, katerih starši bodo to pismeno zahtevali. Jasno pa je, da v koroškem slovenskem ljudstvu po več kot tisočletni tuji oblasti in spričo gospodarske zaostalosti južnokoroških pokrajin ni ostalo toliko samozavesti, da bi vsi slovensko govoreči starši v resnici upali pismeno zahtevati za svoje otroke slovenski pouk, ker pomeni to spričo take miselnosti, kot jo razodevajo škof dr. Kostner in nekateri njegovi cerkveni funkcionarji, akt resničnega poguma, ki ga od preprostih in pogosto preplašenih ljudi ni mogoče pričakovati. Škof dr. Kostner je prišel tako v očitno nasprotje z duhom koncilske reforme, naj se cerkveni nauk čimbolj približa ljudem v njihovem lastnem jeziku, da jim bo postal domač in drag. Prišel pa je tudi v protislovje s samim seboj, ker kako naj na sestankih razlaga duha te cerkvene reforme, če se ne strinja z njo ali jo razlaga po svoje in nepravilno? Vesoljni cerkveni zbor pač ni sprejel tistega sklepa z namenom, da bi vsiljeval ljudem pri maši in pri pouku cerkvenega nauka uradni državni jezik, ampak njihov jezik, jezik, ki ga govore v družini in ki ga najbolj razumejoi Saj drugače bi bil ta sklep vesoljnega cerkvenega zbora očitno krivičen za narodne manjšine in slabši, kakor pa je bila dosedanja praksa latinskega jezika pri cerkvenih obredih. Verjamemo, da ženejo škofa dr. Kostner- ja k takemu ravnanju dobri nameni. Toda z dobrimi nameni je, kot pravijo, tlakovana cesta, ki pelje v pekel. Škof Kostner meni, da bo s tem, če bo pomagal ponemčevati slovensko in — po njegovem — »vindišarsko« mladino na Koroškem, obvaroval to mladino pred skušnjavami komunizma in ateizma, ki ju propag'rajo onstran Karavank in tudi nekatere slovensko pisane publikacije na Koroškem. Toda tako mišljenje je zelo naivno. Kajti tudi v nemščini ne manjka publikacij, ki širijo komunizem in ateizem, in menimo, da jih je celo še več. Obstoja tudi nemška komunistična država — Vzhodna Nemčija — ki ne varčuje s trudom in propagando, da čimbolj razširi svojo ideologijo v nemškem jezikovnem občestvu. Poleg tega bi moralo biti škofu znano pedagoško dejstvo, da se odtuji Cerkvi najlaže tisti človek, ki je izkoreninjen in presajen v tuja tla, človek, ki je odtujen svojemu domačemu okolju, svojemu jeziku in narodu. Tak človek tudi najhitreje podleže raznim ekstremističnim, prevratnim in ateističnim ideologijam, ker skuša pač napolniti praznino v svoji duši in dobiti nadomestilo za tisto, kar mu je bilo — pogosto z napačno vzgo:o — vzeto Škof dr. Kostner bi se moral tudi zavedati, kakšno škodo povzroča s tem katolištvu v vsem slovenskem narodu, kajti kako naj slovenski katoličani zagovarjajo pred ateisti v lastnem narodu tako ravnanje cerkvenega dostojanstvenika? Kako naj jim dopovedo, da :e ravnanje dr. Kostnerja eno, stališče Cerkve pa druqo? In kako naj razložijo to, da ie bilo stališče mons. N. zavrnjeno s socialističnimi in komunističnim glasom? In kako bo dr. Kostner upravičil tako svoie ravnanie in raznarodovanje otrok celo pri krščanskem nauku v okviru sodelovania med sosednjimi škofijami, kakršno je priporočil vesoljni cerkveni zbor? Kaj bo lahko rekel ljubljanskemu in mariborskemu škofu, ko se bo v okviru tega sodelovanja sestal z njima? In kako bo opravičil tako svoje ravnanje pred svojo vestjo in pred Bogom? Koroški Slovenci bi morali obhajati v tem obdobju 1200-letnico svojega pokristjanjenja. Ir, ravno za ta nadvse lepi in pomembni jubilej jim prihaja njihov cerkveni knez s takim čudnim darilom in voščilom. 2eliti in upati je, da bi dr Kostner odtegnil uho svetovavcem, ki ga zavajajo v ta- sta ustvarila živi resnični podobi dveh brez-izbiri na dijaško mladino, ki ima tudi redni domcev. Oba sta po svojem izrazu sicer bliže ko-abonima za vse predstave. I mičnemu kot tragičnemu izražanju in vendar sta Lepo nam je predstavilo Becketta in je bilo | pretresljivo tragična, čeprav tu in tam kretnja ali v tem menda prvo v našem mestu. S tem, da' korak Silvija Kobala dobi komični pridih. Režije skrajšalo »Godeta« in tako dodalo lahko še jser J’e »bral P ra v ta dva igravca in zdi se, da je »Poslednji trak«, je bolj razgibalo večer in po-1bba 'ta izbira zelo posrečena: dala sta namreč zornost gledavca preneslo še na nov motiv. vseJ" predstavi poleg resnične tragičnosti neko sve- Na malem odru je ustvaril slikar Klavdij Pal- žo vedrost, ki bi jo utegnil kdo drug stopnjevati čič zanimivo ozadje z okroglo ploščo, grajeno | v deklamatorsko obupanost. Njuna mimika, ce-v njegovi tehniki pločevine in železja; poleg te- j lotni izraz bolečine in radosti, ki najde hitro me-ga kovinskega vesolja pa je postavil drevo v ma- ro y monotonem bistvu dveh oseb, ki sta kot 11 tehniki: material brez izraza čustva, brez to- lutki življenja, ostaneta podobji, kd se ločita plote, sama hladnost, objektivna mrzlost diha v ud vsega, kot sta dosedaj oba odigrala, prostoru. Zdi se, da je prostor kot nalašč za vse, »Poslednji trak« je drugi zanimivi del Becket-tisto, kar se potem tu dogaja. j tovega večera. Nad pisalno mizo je slikar Palčič Režiser Branko Gombač je popeljal v ta mrzli: dvignil nekako napo, da je omejil prostor, v ka- terem Krapp obnavlja in podoživlja svojo mla- prostor našega veka dve osebi: Vladimira in Estragono. Težko bi jima določil starost. Sama dost. sta, zapuščena, raztrgana. Njun svet je mračen: ‘ , .. . , . in trpek. Kaj je pred njima? Nekaj je, nečesa , Rad° je poosebil starost, ki oživlja ti- pričakujeta. Prav za prav je v obeh silna vera v1 sto' kar Je bll°, nekoč, in k, je v svoj, sedanjost, L ,vx- 4. • i x v- neznosna in odurno odvratna, groba in topa, nehal iši svet in v lepše življenje. Čakata Godota. t t . . .x . . '® 4 ’ 2ene ju v obup. Odšla bi bogve kam, morda se f‘etska "J >™n,čna, skoroda strahotna m obenem ne bi nikdar več vrnila — toda čakati morata, ? . " Jr £C'J,’ ' , eij da bosta šla z Godotom v nov čas in v nov svet. besed' ,L Nakrs jo je reševal Povezana sta z revščino, v preproščini in s'ro,s Prav° naslado’ dosIeden v mask> ™ P>voru. maštvu ter v neizmernem prijateljstvu. Njun V obeh delih sta opazna temeljit študij in ve-svet je top, a onadva sta v njem — dve živi liko prizadevno delo režiserja Gombača. Prikazal bitji, le odhajata, že obupujeta, a se znova vra- j je Beckettov odrski svet in izdelal vse odtenke čata in znova verujeta. Njuna začetna pot je konec poti in konec je začetek. To iskanje in vračanje, veliko prizadetost brez prizadetosti, je Branko Gombač nanizali pred nastopajočih. Veče- ie sicer mračen po občutju, ne bo zadovoljil širokega kroga gledavcev. ve-dar je v celoti zelo dobra predstava in zanimiva za ljubitelje gledališke kulture. J. P. Slovenska avantgarda Zadnje čase se na svetovnem knjižnem trgu j tel j Peter Božič, ki je v svojih antidramah in an-večkrat pojavi kaka antologija ali delo slovenskih [ tiromanu IZVEN uvedel filozofski način pisanja, avtorjev. Zato ni povsem brezpomembno, če bomo v pričujočem sestavku opozorili na tisti del današnje slovenske književnosti, ki pomeni ustvarjalni sotok sodobnim literarnim vrenjem po svetu. Zdi se nam namreč, da more predvsem avantgardna slovenska književnost, ki poteka paralelno sodobnim tokovom v svetu, a je na slovenskih tleh po krivici zapostavljena, bistveno okrepiti ugled slovenske literature v svetu. Današnja raz- ki skuša odgovanjati na osnovne sodobne eksistencialne probleme, predvsem na problem človeške odtujenosti in na problem človekove resničnosti ali neresničnosti bivanja. Božičev filozofski slog, ki mu manjka suveren epski spopad s svetom, je nekoliko moreč in enostranski; je pa kljub temu to dobra literatura, ki bi jo bilo vredno predstaviti svetu. Lojze Kovačič je s svojo prozo (n. pr. Ključi vajena duhovna elita si želi vznemirljivega lite- j mesta) dokazal, da zna sukati pero. Njegov pri-tarnega branja: njo zanimajo presenetljiva literar- povednj način pomeni kritični spopad s svetom, ni prijemi, posebni zorni koti, drzne metafore, po drUgj strani pa je to s surrealističnimi odten-svojevrsten literarni koncept, ki se bliža resnici ki jn grotesknimi elementi pretkano pripovedo-sodobnega človeka: njegovemu tragičnemu križu j vanje. — odtujenosti resnici, dobroti in lepoti, njegovi duhovni smrti, katere mrliškost prebijajo samo redki posamezniki — avtentični oznanjevalci resnice o svetu, nosilci resničnega čustva in resnične duhovne strasti. Merijo „Zaliv” Prejšnji mesec je izšla v Trstu prva številka nove slovenske revije »Zaliv«. Kot je zapisano na ovitku, sestavljajo ožji uredniški odbor Marko Kravos, Igor Tuta in Danijela Nedoh, kar naj bi verjetno pomenilo, da so oni revijo dejansko tudi uredili. V reviji sodelujejo s polnimi imeni Marko Kravos, Igor Tuta, Gojko Budal, Miroslav Košuta, Savina Remec, Pavle Zidar, Boris Pahor, Katja Šalamun in Danijela Nedoh. Revijo krasijo grafike Lojzeta Spacala. Pomembnejši prispevki v reviji so razprava Gojka Budala »Ob robu zamejske problematike«, razmišljanja Borisa Pahorja pod naslovom »Glose 65«, esej Katje Šalamun o Pregljevem »Bogov-cu Jerneju« in pesmi Miroslava Košute. Gojko Budal se je lotil v svoji razpravi nekaterih problemov v naših zamejskih razmerah, od kulturnih do demografskih, in pride do spoznanja, da »biti človek in biti Slovenec ni lahko zlasti ne v razmerah, kakršne še vedno vladajo pri nas, a prav zato je vsem potreben čut za stvarnost in kritičen odnos do problemov, ki so življenjske važnosti za naš nadaljnji obstoj in razvoj. Osebno najbolj pogreša v našem zamejskem življe- Med prozaisti bi bilo potreba omeniti vsaj še Dominika Smoleta, ki je zaslovel z dramo Antigona, Rudija Šeligo (letos izide zbirka Stolp) in Jožeta Snoja, ki dobi letos knjigo proze. Zadnja dva pa sta preveč pod vplivom sodobnem Slovenski književnosti je dal novih smeri pisa- svetovnega pripovedništva. Tako je Šeligova proza v marsičem kopija francoske nove struje, medtem ko pomeni Snojevo pisanje v marsičem posnemanje Joycejevega pripovednega načina Izven izvirnosti je tudi proza Vladimirja Kavčiča, ki se je poslužil nekaterih kafkovskih elementov, a jih je uporabil tako, da je ušel odkritemu spopadu 1 s seboj in s svetom. Poseben odtenek zavzema nju možnost dialoga, lojalne diskusije, odkritega in poštenega zbliževanja.« _ . , ,y|< • D , .1 afuui o ovtiuiii. * — Zanimiva so razmišljanja Borisa Pahorja v ob- Hiongova groteskna proza, liki zapiskov, kakor jih poznamo že iz nekaterih: ,, ...... drugih revij, na primer iz »Meddobja«, kjer ob- , ! ? Z , , J: ! nekateie javlja podobna razmišljanja Simčič. V teh svojih ™°!?crn? r’*;£ ° Sm°Ictovo Antigono, kot glosah nakazuje Pahor idejno linijo nove revije, ki uc 1 ne ‘ t'‘c . ... poskuse, je, kakor lahko po prvi številki presodimo, pred-1 v slovenski poeziji je pojem avantgarda povsem vnema za slovenstvo in slovensko kulturo sebno širok. Sem spadajo starejši avtorji (Koc-ter za krepitev naše manjšine na kulturnem bek\ Udovič itd.) kot mlajša odtujitvena lirika področju. Katja Šalamun pa v svojem eseju o (Zajc, Strniša, Taufer, Vegrijeva) in nekateri Preglju sicer odklanja Pregljevo katoliško misel- najmlajši, ki se uveljavljajo šele sedaj. Zdi se, nost, oziroma njegovo pojmovanje slovenskega <^a b‘ spreten izbor tovrstne slovenske lirike še verskega duha, pozitivno pa ocenjuje »Bogovca posebej podčrtal kvaliteto slovenskega sodobnega Jerneja« kot umetnino, Igor Tuta je objavil več stvari, ki so polne! ustvarjanja. Ob koncu bi bilo potrebno omeniti, da se je dobronamerne polemične vneme, vendar je neko- delček avantgarde zasidral celo v zamejstvu, kjer liko preveč mladostno radodaren z nasveti in je tržaška Sodobna knjiga izdala moderna litc-grajami. Nekatere njegove trditve — ki so tipič- rarna dela. ne za miselnost mnogih najmlajših - bi zasluži-j Upajmo, da bo v svetu čimprej prišlo do izdan j le obširnejši kritični pretres, zlasti glede na to, slovenske avantgardne literature —- tako v anlo-da se kažejo v njih nekatere nevarne iluzije to-|logrijski ob,.ki kot tudi posamoznično. Taka jzch_ da ta članek noče biti kaj več kot potočilo o nja bodo samo koristila ugledu slovenske besede (Nadaljevanje na 9. stran ) v svetu. Lev Detela GOSPODARSTVO STORILNOST V KMETIJSTVU Storilnost v kmetijstvu je odvisna od dolge vrste dejavnikov. Odvisi od lege, veli-kakovosti obdelovalnih sredstev, od \reme-kosti in kakovosti zemljišča, od količine in na in od dela. Delavec pa je lahko brihten ali zabit, bolan ali zdrav, priden ali lenuh, itd. V naslednji razpredelnici so upoštevane delovne moči z vsemi krepkostmi in šibkostmi, kot povprečno odgovarjajo navedenim državam. Srednja površina nad 1 ha velikih obratov Srednja povišina in storilnost: delovna enota v ha: Država obdela ha: 80 ZDA 48.8 40.4 Anglija 22 20 Luksenburg 5.7 18.5 Francija 8.4 16.4 Danska 6.2 13.8 Švedska 7.2 13.4 Švica 6.3 11.1 Avstrija 3.7 10 Holandska 4 9.5 Zap. Nemčij a 3.8 7.7 Italija 3.2 6.7 Belgija 4.7 5.6 Norveška 2.3 Na čelu razpredelnice je Amerikanec, ki napravi sam desetkrat toliko in še več, kot marsikateri drugi — 15-krat toliko kot Italijan. To je mogoče zlasti glede za to, ker je njegovo posestvo bogato mehanizirano, ker je inteligenten, zdrav in delaven ter se dobro hrani. Poleg tega so kmetijski obrati v ZDA izčiščeni, v glavnem zaokroženi in specijalizirani, kar pomeni, da je na mnogih vpeljana monokultura, to se pravi, da pridobivajo za trg samo en pridelek, redko dva, še redkeje 3, nikdar pa cele vrste, kot pri nas. Na drugem mestu so Angleži, ki imajo sicer malo kmetijstva, a zelo visoke hektarske donose. — Glede storilnosti je na 3. mestu Francoz, ki ima v Evropi najbogatejše kmetijstvo, bogato mehanizacijo in mnogo vrhunskih kmetijskih dobrot. — Norve- Valutni dohodek od turizma bi moral znašati letos v Jugoslaviji — kot poroča agencija ANSA — 90 milijonov dolarjev. Jugoslovanska vlada upa, da se bo ta vsota do leta 1970 dvignila na 500 milijonov dolarjev. Pri razvoju jugoslovanskega turizma naj bi se okoristili s tujo pomočjo ter bo vlada — kot je nedavno izjavil predsednik odbora za turizem Brilej — v kratkem preučila poseben zakon za povečanje tujega kapitala v Jugoslaviji v obliki posojil za razvoj turistične »podstavbe«. Mednarodni kreditni zavodi in Združene • države so sporočili jugoslovanskim oblastem, da so pripravljeni sodelovati zlasti pri turističnem razvoju južne Dalmacije. Tudi ameriška letalska družba »PAA< želi pomagati pri gradnji številnih velikih hotelov v raznih delih Jugoslavije, katerih bi se poleg običajnih klientov posluževali turisti, katere prevaža ta družba. Podobne ponudbe so dale razne zahodno-evropsko turistične agencije. ška je v razpredelnici zadnja glede na velikost kmetijskih obratov in tudi glede na kmetijske storilnosti. Vzrok je v tem, da je večji del Norveške gorat, parcele pa tako raztresene in majhne, da le redko dovoljujejo uporabo strojev. So pač razmere še celo slabše kot na našem Krasu. — Tudi po mnogih drugih državah potiskata raztresenost in zdrobljenost parcel storilnost navzdol. Danes vemo, da sta odvisna kmetijski napredek in blaginja predvsem od mehanizacije, od strojnega dela, ki pa je mogoče samo tam, kjer posest ni razdrobljena, ampak je bila izvedena komasacija ali združitev mnogih malih parcel 8. t. m. je stopil v veljavo sporazum med Italijo in Jugoslavijo, po katerem obisko-vavcem iz obeh držav niso več potrebni vizumi. (Jugoslovani pa bodo potrebovali še vizum lastne države.) Tudi avstrijskim potnikom ni več potreben jugoslovanski vizum. Turistični strokovnjaki menijo, da se bo avtomobilski promet v Sloveniji izredno povečal in da bi morala Slovenija nujno izboljšati svoje cestno omrežje, zlasti glavne PODJETJA IZ NAŠE DEŽELE NA ZAGREBŠKEM VELESEJMU Nad 60 italijanskih podjetij se bo udeležilo spomladanskega velesejma v Zagrebu, ki bo od 16. do 24. aprila. To število potrjuje zanimanje italijanskih gospodarskih krogov za omenjeni velesejem in za jugoslovansko tržišče na splošno. Iz dežele Furlanije-Julijske Benečije bodo sodelovala naslednja podjetja: Tcllini, Com-Import, Donatex, Gregorat, Sic, Orens, Pradella, Tonutti, Brevetti Lučam, Kerševa-ni iz Gorice ter Tamaro iz Trsta. Predstavnik jugoslovanske vlade je pojasnil, da sedanja jugoslovanska zakonodaja le omejeno dovoljuje tuje sodelovanje v raznih turističnih sektorjih, ker valutni sistem doslej ni spodbujal dotoka tujega kapitala. Po drugi strani pa po izjavi jugoslovanskega predstavnika tudi tuje ponudbe niso bile dovolj ugodne, bodisi zaradi previsokih obresti za posojila in prekratkih rokov za njihovo vračanje, bodisi zaradi raznih drugih za jugoslovansko vlado nesprejemljivih pogojev. Očitno pa je, da se turizem v Jugoslav ji brez pomoči tujega kapitala še dolgo ne bo mogel primerno razviti, da bi daj il ak delež narodnega dohodka, kakor bi ga lahko. Zato je pričakovati, da bo v tej ali oni, obliki le prišlo do sodelovanja med jugoslovanskimi viri in tujim kapitalom pri gradnji hotelov in drugih turističnih naprav v Dalmaciji in morda tudi drugje. SKRB DEŽELE ZA KMETIJSTVO Deželna proračuna tako za leto 1965 kot za leto 1966 dokazujeta veliko zanimanje deželne uprave za razvoj kmetijstva v Fur-laniji-Julijski Benečiji. Lani je bilo iz deželnega proračuna nakazanih za kmetijstvo pet in pol milijard lir, kar znaša okrog četrtino vseh proizvajalnih naložb. Za slednje ima namreč dežela na razpolago okrog 22 milijard lir, po odbitju tekočih in upravnih stroškov. Skupaj z državnimi prispevki je bilo nakazanih za kmetijstvo lani 7 in pol milijard ali dve milijardi več kot pred ustanovitvijo samoupravne dežele. Letošnji deželni proračun določa za kmetijstvo pet milijard 300 milijonov. K tej vsoti je treba dodati državne prispevke. Zadnji čas so priredili tudi posvete za izboljšanje gojenja sviloprejke v Furlaniji. Letos bodo v prostovoljni oddaji plačevali najmanj tisoč 200 lir za kilogram svežih kokonov. ceste v vse smeri, ki so potrebne razširitve (razen ceste proti Zagrebu). Slovenija bi morala dobiti v pogledu cest i in prometa popolnoma proste roke, da bi te probleme sama in hitro reševala, ker se , po zveznih predpisih ta vprašanja rešujejo, I kolikor vemo, prepočasi in preveč birokratsko. Turisti iz Italije se že zdaj pritožujejo za preozkimi in slabo vzdrževanimi cestami v Sloveniji. Dobre ceste pa bodo prav gotovo privabile množice novih avtomobilskih turistov in s tem tudi zagotovile tujskemu prometu in vsemu slovenskemu gospodar- I stvu lepe in stalne dohodke. ZDRAVSTVENO STANJE ŽIVINE V oktobru in novembru 1965 so v 27 provincah severne Italije oziroma Padske ravnine cepili nad 4 milijone goved proti slinavki in parkljevki. Cepivo je darovala država in je bilo učinkovito proti kužilom — virusom »O«, »A-< in »C«. Država je potrošila približno eno milijardo za cepivo in drugo, živinorejci pa drugo milijardo za ži-vinozdravniške usluge. Cepljenje se je obneslo, saj je bilo v decembru 1965 v severni Italiji samo 440 obolenj na slinavki, prejšnje leto pa jih je bilo 1613. Zadevne številke za srednje-južno Italijo so 604 in 1700. V krogih ministrstva za zdravstvo pripravljajo predpise za vpeljavo obveznega cepljenja proti slinavki, tako kot je to v Franciji, Belgiji in na Nizozemskem. Zaenkrat bodo ostala v veljavi ista navodila, da se prepreči širjenje bolezni, kot so se daj, to je prepoved uvažanja živine in mesa (z držav, kjer je slinavka razširjena. V primeru pa, da bi se le pojavilo kakšno oku-ženje za slinavko, bo zakon predpisal po-bitje vseh okuženih živali. MONTECATINI V JUGOSLAVIJI Italijansko podjetje Montecatini je podpisalo pogodbo z jugoslovanskim podjetjem »Rudarsko energetski kemijski kombinat Kosovo« za zgraditev velikega obrata, ki bo izdeloval amonijak in dušična gnojila. Tovarna bo stala v Prištini na albanski meji. Dnevno bo izdelala 350 ton amo-nijaka in 830 ton amonijevega nitrata. Za razvoj tujskega prometa v Jugoslaviji Brez vizumov, toda ceste? SENBOMIRSKI SAMOSTAN -- FRANZ GRILLPARZER-------------- □ 2Q »Morda že veste?« je vprašal brat in povesil pogled k tlom. »Ali še ne?« »Ali bi spraševal, če bi vedel?« je odvrnil vitez. »Včasih se tudi to dogaja,« je zamrmral menih. »Samostan stoji že tri.,,, že trideset let,« je dokončal s hitrim popravkom in ne da bi dvignil pogled s tal. »Kdo je bil njegov ustanovitelj?« je nadaljeval gost spraševanje. »Kdo je bil tisti oc Boga izbrani človek?« Tedaj pa je menih izbruhnil v hrupen krohot. Naslonjalo stola, na katero se je upiral, se je zlomilo pod njegovo težo, in zazdelo se je, da je zaplamenel pekel v pogledu, ki ga je uprl v gosta; nato se je naglo obrnil in z bobnečimi koraki odšel skozi vrata. Viteza si še nista bila opomogla od presenečenja, ko so se vrata spet odprla in se je pojavil isti menih. Stopil je h kaminu, kot de bi se ne bilo nič zgodilo, podrezal v ogenj, doložil drv in podpihal v plamene, nakar se je obrnil in rekel: »Jaz sem zadnji od hlapcev v tej hiši, dodeljen sem najnižjim delom in tako moram biti ustrežljiv z gosti in jim odgovoriti, kadar me kaj vprašajo. Me niste nekaj vprašali? Za kaj je šlo?« »Hotela sva zvedeti zgodbo o ustanovitvi tega samostana,« je odgovoril starejši od obeh Nemcev. »Toda vaša čudna zavrnitev.. « »2e prav,« je rekel menih. »Vidva sta tujca in ne poznata teh krajev in ne teh ljudi. Nadvse rad bi pustil vajino noro radovednost brez odgovora, toda potem bi se vidva pritožila pri opatu in on bi me ozmerjal, kakon takrat, ko sem zgrabil za vrat palatinskega grofa iz Placka, ker je žalil ime mojih prednikov.« »Prihajata iz Varšave?« je nadaljeval po kratkem premolku. »Sele namenjena sva tja,« je odgovoril eden izmed gostov »To je peklensko mesto,« |e rekel samostanski brat in sedel. »Vse slabo prihaja od tam. Če bi ustanovitelj tega samostana ne bil šel v Varšavo, bi tudi ne bil ustanovil samostana in bi tu ne bilo menihov in tudi mene ne bi bilo med njimi. Toda ker ne prH hajata od tam in ker sta torej lahko na koncu koncev poštena človeka, vama hočem povedati to zgodbo. Toda ko bom končal, me nič več ne izprašujta. V bistvu mi ni zoprno, da jo še enkrat povem Če bi le ne bilo vmes toliko megle! Komaj je videti stari grad in tudi mesec tako otožno sveti I« Zadnje besede so se izgubile v nerazumlji1-vem mrmranju in sledil jim je globok molk, med katerim je ostal menih z rokami v širokih rokavih in z glavo sklonjeno na prsa negiben. Tujca sta že mislila, da se je skesal, da je privolil, in sta že hotela oditi, zmajeva-je z glavo, ko se je menih nenadno vzdramil z globokim vzdihom in prisedel; kapuca ki mu je visela na obraz, je padla nazaj, in v očeh mu ni tlel več divji izraz, ampak je žarela iz njih skoraj hrepeneča luč; naslonil si je glavo, napol osvetljeno od mesečine, na roko in začel pripovedovati: »Ustanovitelj se je pisal Staršenski in je bil iz grofovske družine, ki je imela v lasti mnogo zemlje tod okrog in tudi to, na kate- Prevedel in priredil F. J. ri stoji zdaj samostan. Toda tod so tedaj samo orali in Staršenski je prebival tamle gori, kjer zdaj mesečina obseva razpadlo zidovje. Ni bil hudoben, čeprav tudi ne ravno dober. V vojni se je bil hrabro izkazal, drugače pa je živel mirno in osamljeno življenje v gradu svojih prednikov. Ljudje so se čudili predvsem nečemu : da ni nikoli pokazal simpatije do žensk in da se je celo nalašč izognil vsakemu odnosu z njimi Zato so ga imeli za ljudomrzneža, kar pa v resnici ni bil. Njegov po naravi boječi temperament in zadoščenje, ki je bilo močnejše kot vse drugo, da ;e popolnoma sam svoj gospodar, sta mu do takrat branila, da bi se bil približal ženskam. Bil je zadovoljen, da jih ni pogrešal ... Imata še malo vina? Dajta mi ga; kozarec! ...Ne, v resnici grof ni bil tako zelo hudoben.« Menih je pil, nato pa nadaljeval: »Tako je živel Staršenski in mislil je, da bo tako tudi umrl. Toda usoda je odločila drugače. Moral je na zasedanje državnega zbora v Varšavo. In nekega večera je ves razdražen nad omejenostjo večine, v kateri je vsakdo mislil samo nase, medtem ko je; bila v nevarnosti blaginja vseh, blodil po mestnih ulicah; črni oblaki, ki so napovedovali, da se bo vsak hip vlilo, so prekrivali nebo in tema je postajala vse gostejša. Nenadno je zaslišal grof za seboj ženski glas, ki je tresoč se in jokaje zaprosil: »Usmilite se nesrečnika, če ste človek!« Iz množice slovenskih volilcev so gromovito zadoneli klici, naši možje in fantje so pričeli vihteti klobuke in vzklikati slovenskim candidatom. To navdušenje slovenskih zborovalcev je razjarilo fašiste. Kakor bi trenil, so fašisti planili pokonci, šli nad kmete, jih začeli suvati, klofutati in brcati, istočasno se je pojavila večja skupina na zidu, kjer so bili govorniki, in neki slovenski fašist je dvignil bikovko, da bi lopnil z njo po glavi dr. Bitežnika. Drugi fašisti in Besednjak so ga zadržali. Janku Kralju je 196. Dr. E. BESEDNJAK nastavil fašist puškino cev na prsa in ga hotel suniti, a se mu je izognil. Tajnik D'Ottone je pričel vpiti na svoje ljudi in jim ukazovati mir in disciplino. Letal je od skupine k skupini, zapovedujoč red, posebno ko je padlo več strelov na cesti, ki je vodila od zborovališča Nekaj kmetov je namreč bežalo iz Dobrovega, fašisti so pa streljali za njimi v zrak. D'Ottone se je približal meni, Bitežniku in Kralju ter izjavil, da se nam ne bo nič zgodilo. Spremil nas je k avtomobilu in se od nas poslovil. Ko sem sedel v avtomobil, je planil neki fašist proti meni in zavihtel puškino kopito proti moji glavi. Navzoči dr. D'Ottone je zgrab I za puškin ročaj in prestregel udarec. Faš stu je zapovedal, naj pozdravi po rimsko, kar je ta takoj storil. Grof se je naglo ozrl in zagledal dekle, ki je stegovalo roke proti njemu. Zaradi teme ni mogel razločiti njenih potez. Obleka se je zdela revna, vrat in roke pa so se ji belo svetili v noči. Grof je sledil dekletu, ki ga je zaprosila za pomoč, in po desetih korakih sta prišla do bajte, v katero je dekle stopila. Staršenski ji je sledil in se znašel sam z njo v temnem hodniku. Mehka in topla roka je prijela za njegovo.« Tu je menih pretrgal svoje pripovedovanje in se obrnil k mlajšemu vitezu : »Ste morda vitez kakšnega reda? Kaj pomeni ta križ na vašem plašču?« »Pripadam malteškemu redu,« je odvrnil. ta. »Tudi vi?« je vprašal menih drugega viteza. »Niti v sanjah,« se je glasil odgovor. »Imate ženo in otroke?« »Nikoli jih nisem imel.« »Ah! Dobro!« je zamrmral menih in prikimal, nato pa je nadaljeval: »Ob dotiku tiste tople roke se je polastil grofa občutek, ki ga dotedaj ni poznal. Neka orientalska pravljica pripoveduje o Človeku, ki mu je bilo nenadno dano, da je razumel jezik ptic in drugih živali: ko je ležal v senci na bregu potoka, je z veselim začudenjem spoznal, da razloči okrog sebe besede in smisle, kjer je preje slišal samo nerazločne glasove. Tako se je zgodilo grofu. Pred njim se je razgrnil nov svet; tresoč se je sledi1 dekletu, ki je odprla majhna vrata in stopila v nizko in slabo razsvetljeno sobo. Zdaj je prvikrat obsijala deklico luč. Staršenski se je razveselil do dna svojega srca, kajti resničnost je bila prav taka, kakor jo je zaslutil. Deklica je bila v vseh pogledih lepa. Ko se je začel avtomobil premikati, je priskočil drug fašist, napolnil puško, jo nastavil in pomeril z njo proti odhajajočim. Navzoči dr. D'Ottone je spet planil proti napadalcu, mu iztrgal puško in ga poklical k redu. V tem se je pomikal avtomobil skozi vas, izza hišnih oglov so nas pozdravljali možje in fantje, mahali z rokami in vihteli klobuke. NA PODPREFEKTURI V GRADIŠKI Zvečer so se odpeljali naši zastopniki v Gradiško, da vložijo na podprefekturi protest proti dogodkom na Dobrovem.) Ker podprefekt ni bil prisoten, so se oglasili pri policijskem komisarju in ga prosili, naj pove podprefektu, da bodo zastopniki Slovencev naznanili vsa nasilja, ki so se zgodila, ministrskemu predsedniku. Podprefek-tura v Gradiški je odgovorna za vse, kar se bo zgodilo na dan volitev na Dobrovem in v vseh slovenskih občinah gradiščanskega o-kraja. Policijski komisar se je začel opravičevati in izgovarjati, zagotavljajoč, da se bodo volitve 6. aprila vršile v polni svobodi in zakonitosti. Ob 9. uri so se naši zastopniki poslovili. Koliko so bila vredna uradna zagotovila, sc dokazali nedeljski dogodki na Dobrovem, v Biljani in drugod. (Dalje) (Dalje) VIRGILU ŠČEKU V SPOMIN Š PO H TN I P REGLED ((I VRVEN uu )U Vsi, ki poznajo in ljubijo slovensko prestolnico, se strinjajo v ugotovitvi, da ni ni bila Ljubljana še nikoli tako lopa, kakor je te dni svetovnega prvenstva v hokeju. Po mestu vihrajo zastale sodelujočih drav, med njimi pa tudi slovenske zastave, in to daje mestu pestro in veselo podobo. NOČNA TOLAŽBA V vseh velikih tujih listih je na športnih straneh te dni najti dopise iz Ljubljane. Največkrat so to čisto športni dopisi, vendar pa vidijo mnogi časnikarji tudi drage stvari in jih komentirajo. L.nolni so si v tem, da ie svetovno prvenstvo od-1'čno organizirano. Pritožujejo se le nad ledom. Sveds’ki dopisniki npr. menijo, da je led v Ljubljani pretrd, da ploščice nepravilno odskakuje. In s tem skušajo tudi nekoliko opravičiti svoj nepričakovani poraz proti Vzhodni Nemčiji, ki jim je močno zagrenil življenje. Neki švedski dopisnik je poročal svojemu listu, da so trije švedski igravci v soboto zvečer (da bi se potolažili po izgubljeni tekmi?) kljub prepovedi svojega vodstva odšli v mesto, da bi »spoznali ljubljansko nočno življenje«, in so se vrnili mno-i',° prepozno ... Vodstvo je rosno razmišljalo o lem, da bi jih Poslalo takoj naizaj domov, toda potem se je zadovoljilo z ostro grajo. Predalo pa bo zadevo švedskim športnim oblastem, ko se bo vrnilo moštvo domov. Kljub temu pa so Švedje naslednji dan dobro zaigrali proti Združenim državam in jih porazMi 6:1. po čemur ie sklepati, da ljubljansko »nočno življenje« za tiste tri Švede le ni bilo preveč naporno, hkrati pa je bilo učinkovito. ZAFRKLJIVE BRZOJAVKE O Švedih še tole zanimivost. Takoj po porazu proti Vzhodni Nemčiji so dobili kup brzojavk iz I vedske' ki so izražale jezo in žalost tamkajšnjih luhitcljev hokeja. Noki gospod iz Drevvikena pri Stockholmu jim je poslal sam celo dvajset zafrkljivih brzojavk. Prva je prispela ob 19.20 in se je »Kupim vaše drsalke za eno krono par«, hokejskih d-salk pa stanc okrog 380 kron — ZENA IN DOM Moda za vas Pomladansko spodnje perilo Letošnja moda mladostnih, kratkih in ozkih krojev oblek zahteva tudi lahkotno in dekliško Postavo brez potenciranih bokov in oblik. Dosedanji stezniki, ki so služili v ta namen, so predstavljali eno tistih muk, ki si jih ženske nalagajo, da bi izgledale vitke in drobne. V zadnjem ?su za so začeli izdelovati te vrste spodnjega pe-!'la iz zcio mehkega in prožnega materiala, ki nas £r> delu in gibih ne ovira, obleka pa se nam le-® Prilega in celotni videz je veliko boljši. Take “ri,lrK: so elastične čipke, lycra kombiniran z JJ ’ažern in filanca1. P Vam ni potreben cel steznik, ker bi rade j W Samo boke, se lahko odločite za elastič-lc hlačke z nekoliko daljšo hlačnico, da vam modelira še gornji debelejši del nog; če pa ste nekoliko močnejša v pasu in hočete skriti premočan želodec, si kupite elastičen modrec, ki se-do pasu. Zelo aktualni so tridelni kompleti iz vzorčastega bombaža ali tudi iz nylona, ki sestoji jo iz modrčka, hlačk, ki služijo obenem tudi 'kot pas za nogavice, in kombineže; vse v veselih barvnih kombinacijah, obrobljeno tudi z belimi ali barvni-1111 čipkami. Se ena novost: ravno tako tridelen komplet z močno izrezanim modrčkom, namenjen za poletne odprte obleke, kombinoža pa se zreducira le na krilo in ima visok prerez ob strani. MARTINA okrog 50.000 lir). Toda z vsako naslednjo brzojavko se je njegov bes očitno še stopnjeval in ponujal jim je vedno nižje cene. Nazadnje, ob 23.46, je ponujal le še 25 orov (30 lir) za par drsalk in vso ostalo hokejsko opremo vred. V eni njegovih brzojavk pa je stalo kratko in malo: »Marš domov!« »Upajmo, da bo po švedski zmagi nad Združenimi državami tisti gospod le malo zvišal svojo ponudbo,« pristavlja švedski dopisnik. Take ponudbe gotovo dobivajo tudi člani jugoslovanskega moštva po samo neodločenem izidu z Anglijo. NEŠPORTNA ZAGREBŠKA PUBLIKA Toda hokej je pač dinamičen šport. Situacije v igri se neprestano spreminjajo in tudi rezultati. V tem je tudi njegov moški čar. Ce bi ne bilo presenečenj, bi ne bilo napetosti in dinamizma. Tako pa so presenečenja vodno v zasedi. Glavno je ohraniti mirne živce. V tem pa se po priznanju samih Švedov najbolj odlikujejo Rusi, medtem ko so Švedje ravno zaradi tega, ker so po dveh zadetkih igrali preveč razburjeno, izgubili tekmo proti Vvzhodni Nemčiji. Jugoslovani pa tuli najbrž zato igrali le neodločeno proti Angležem. Opaziti pa je, da tuja moštva zamerijo jugoslovanski publiki, da' ni objektivna in dovolj športna. To velja zlasti za zagrebško publiko. Nekatera moštva so protestirala proti obnašanju zagrebškega občinstva, zlasti na tekmi Zahodna Nem-ji ja-Jugoslavija. Gledalci so vpili kot obsedeni, poleg tega pa so metali na led vse mogoče: konzervne Škatle, steklenice in drugo, kar jim je ravno prišlo pod roke. To pač ni športno. V športu ni mogoče zahtevati vedno le zmago. ZASLUZENA ZMAGA NAD ŠVICO Jugoslovanska reprezentanca, (ki jo sestavljajo skoro samo Jeseničani, se je doslei Hr-Jala šp Var dobro. Premagala je Madžare. Norvr',nr'“ $v:mrie in igrala' neodločeno z Angleži. Se pred nekaj leti ni mogla niti misliti na to, da bi r>>-emapala Švicarje in Norvežane, ki so veljali za hokaiski »velesili«, čeprav manjši. Izgubila !e tekmo z Nemčijo in to šele v zadnji tretjini, ko je jugoslovanskim igravcem zmanjkalo moči. Švicarje so premagali doma na Jesenicah, kamor je bila prestavljena ta tekma B skupine, da bi imeli tudi Jeseničani priložnost videti svoje liubl jen^e vsaj v eni tokmi svetovnega prvenstva. Tekmo jc gledalo po poročilu dopisnika »Neue Ziirc^cr Zeitung« 7000 ljudi in isti dopisnik meni, da' je bila zmaga jugoslovanskega moštva zaslužena. Najmanj grobo igrajo Švedje, najbolj pretepa-ška pa' je bila doslej tekma med »slovanskimi brati« Cehi in Poljaki. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU PREDSTAVE V KULTURNEM DOMU V petek, 11. t. m. ob 21. uri (sindikalni abonma) V soboto, 12. t. m. ob 21. uri (abonma za okolico) V nedeljo. 13. t. m. ob 16. uri (abonma nedeljski popoldanski) JOSIP TAVČAR MRTVI KANARČEK TRAGIČNA FANTAZIJA V DVEH DELIH —•— V nedeljo, 13. t. m. ob 16. uri v PROSVETNI DVORANI NA OPČINAH Samuel Beckett ČAKAJOČ NA GODOTA Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave V MALI DVORANI KULTURNEGA DOMA V sredo, 16. t. m. ob 17. uri V četrtek, 17. t. m. ob 21. uri V petek, 18. t. m. ob 21. uri Samuel Beckett ČAKAJOČ NA GODOTA in POSLEDNJI TRAK PRIZNANJE SLOVENSKEMU ROJAKU V RIMU Ugledni član slovenske kolonije v Rimu, g. Vinko Levstik, lastnik hotela »Bled« v Via S. Croce in Gerusalemme 40 in penziona »Daniela« v Via Luzzatti 31, je prejel pred kratkim lepo javno priznanje. Posebna komisija, ki je bila ustanovljena pri pokrajinskem zavodu za turizem v Rimu z nalogo, da oceni najlepše jaslice, ki so bile v bož;čnem času na pobudo omenjenega zavoda prirejene v rimskih hotelih in penzi-jonih, mu je podelila drugo nagrado za jaslice v hotelu »Bled«. Dobil je srebrno medaljo. Nagrade so slovesno podelili na Cam-pidogliu v navzočnosti rimskega župana in kardinala vikarja. G. Levstik je pred šestimi leti ustanovil svoj hotel v Rimu in si v tem kratkem času pridobil že lep ugled. Izvoljen je bil v izvršilni svet Zveze rimskih hotelirjev, pa tudi v izvršilni svet Zveze vseh italijanskih hotelirjev, hkrati pa je tudi predsednik odbora za preučevanje problemov malih hotelov. G. Levstik je poročen z gospo Danilo iz ugledne Žerjalove družine pri Sv. Ivanu v Trstu. MOTORIZIRANO KMETIJSTVO Od 13. do 21. marca bo odprt 68. velesejem v Veroni. Na sejmišču bodo razstavljeni tudi zadnji izumi kmetijskih strojev najrazličnejših vrst. Poljedelska mehanizacija je zavzela v zadnjih letih v italijanskem kmetijstvu že prav velik obseg. Po zadnjih podatkih je v uporabi že nad 400 tisoč traktorjev in več sto tisoč drugih strojev za obdelovanje zem-Ije in pretvarjanje proizvodnje. Na italijanskih kmečkih posestvih računajo, da je v delu toliko strojev, da predstavljajo pogonsko moč 20 milijonov konjskih sil. Veronski velesejem pa bo pokazal še nove tehnične pridobitve na tem polju. Iz kulturnega živl/onja REVIJA »ZALIV« (Nadaljevanje s 6. strani) novi reviji. Zato morda kdaj drugič kaj več o tem. Pavle Zidar je objavil odlomek iz potopisa »Karantanija«. Odlomek je zanimiv, čeprav napisan bolj reportažno, zato smo radovedni na celotni spis. Danijela Nedoh je prispevala kratko kulturno reportažo »Stoli«. Miroslav Košuta je zastopan s štirimi pesmimi, ki vplivajo nekam narejeno, izumetničeno, morda tudi zaradi tega, ker so njegova izrazna sredstva precej konvencionalna. Izbirno vpliva! pesem Savine Remec »Lov na srno«; preveva jo čustvo neke skrivne groze. Manj nas gane njena pesem »Samo nadaljevanje«. Največ pesmi — pet — pa je prispeval Marko Kravos, a so še začetniške. Ostali del revije, ki je pestro urejena, izpopolnjujejo razni krajši polemični prispevki in kulturna poročila. NAVDUŠILI SO TUDI NAS Glasbena Matica v Trstu je priredila v nedeljo popoldne v Kulturnem domu koncert, na katerem je nastopil mladinski pevski zbor iz Trnovega v Ljubljani. Zbor vodi Majda Hauptmann. Zbor teh otrok velja zdaj za najboljši mladinski pevski zbor v Sloveniji. Navdušil jc tudi naše občinstvo, ki jc napolnilo gledališče. Spored je obsegal umetne in ljudske slovanske pesmi, polog dveh srbo-hrvaških. Dr. FRANCE STELE’ 80-LETNIK Pred kratkim je obhajal svojo 80-letnico ugledni slovenski umetnostni zgodovinar dr. France Stelč. r v. n & n piše in riše Miki Muster "N .J •s: 3 v* 3r* fu p. C!« w ^ < 5' w >-'• o ST §3Š.O p P 3 p g-p^ CL ■• O o 3-& O o 5* *“2 P ^ *§ n < 3 c £ «1*3 p! ca o : rt oo vo d ' P Cl Z rp p K • d S rp d d ^ 0 S a 8 P 3 < rp d £< 3* p g • 3 p PO lit* 1 p 2. P* n>* N „ „ £5a 1 «s 3 9 2. £ fr 3 rx C O) 5' E E w 3. 3 o< n rt n. ^.p § ET 3 a x\vs , „ * '*OJ> ) ' Nn o2 > n n sr » 2 o (5 3 S. 2 < 5 o er er o 3* “* 3* ^ p o a' 3 to cr d n «-* o w ?r c/p ° E rT 3 3 P S3 a B rt t-, m o 3 S N t—• •■t O H 3 01 3 3- § 2 g# C. ■> d 3 a- g-s 3-3 m' g 3 O-3 0 ffg-SS o- a g * si.' 55 5^ < rp f' > 3 a 3- 'i p rp & 3 H ‘“' O* p" 'rp' a 3 - s a oq rp p r- o- o< 3 ŠEg P p g 3 d rp P p 3 .c/) rp vi rp er p- ^ p S _ d a's. s E.« p rt rt S B‘2& g-5 « . h*\ a <; §‘■3 ^ g- p or ° g S- *• pr i—.. H, P ^ P d 8-8 p d: o* 9-— p 3 !7 CL(rq 3. 3 P p oq »o (—4. 8 0 N -v C P Cl k O I : n< er ► rp rp S t* S 3 § o p p a s-- 3 3 ^ O o :ll d ^ rp * 5 & 0Q g 55 3 O G)