(_ N«jy#čji alonuki dnevnik |I v Zdnifwrih drimh V«(jaza rse leto • • . $6.00 Mi 1 oo Z« pol lete New York celo leto • $7.00 GLAS NARODA leto list slovenskih delavcev y Ameriki. Issued every day except Sundays and legal Holidays* 75,000 CTLET0N: OHelsea 3-^3878 No. 303. — Stev. 303. Entered ae Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: CHelsea NEW YORK, SATURDAY, DECEMBER 28, 1935. — SOBOTA, 28. DECEMBRA, 1935 Volume XLIII. — Letnik X ZDAJ JE PA ABESINIJA STAVILA MIROVNE POGOJ Po mnenju Lavala je Liga narodov povsem nezmozria VAŽNE NALOGE PRIHODNJEGA KONGRESA Kongres bo takoj pričel razpravljati o bonusu in nevtralnosti. — Tudi davčno vprašanje zelo važno. WASHINGTON, D. C., 27. decembra. — Da bo kongres, ki se sestane prihodnji petek, razpravljal o nevtralnosti in vojaškem bonusu, je i>o-talo gotovo, ko so se predsednik Roosevelt in vodilni postavo-dajalei pričeli pripravljati na svoje delo. Predsednik ni prišel v svoj urad, temveč je o-stal ves dan v svojem stanovanju v Beli hiši ter je sestavljal poslanico, katero namerava poslati kongresu prve dni zasedanja. Senator Pat Harrison iz države Mississippi, predsednik senatnega finančnega odbora, je sporočil, da bo njegov odbor skušal sestaviti predlogo o bonusu, ki bo vstrezala pred sednikovi želji. Kot znano, je predsednik vetiral Patinanovo predlogo, po kateri naj bi bil vojaški bonus izplačan v nanovo tiskanih bankovcih. Harrison je rekel, da nove davčne postave ne pridejo v poštev. Senator Nve, ki je predsednik posebnega odbora za preiskavo municije in se zavzema za strogo nevtralnost, je naznanil, da bo skupno z demokratskim senatorjem Clarkom predlagal, da je sedanja nevtralna postava, ki poteče 29. februarja, podaljšana in še strožja. Poostritev, ki jo zagovarja Nve, je določba, ki bi ameriškim parnikom prepovedala v 'vojskujoče se države voziti kakoršnokoli blago. "Ako hočejo 'vojskujoči se narod' iraeti naše blago, naj pridejo ponj s svojimi ladjami," je rekel Nve. Ta Nye v predlog pa ostro zavrača senator Borah, katerega je Nve vedno priporočal kot prihodnjega republikanskega predsedniškega kandida. ta. Borah, ki je bil predsednik senatnega odbora za vnanje zadeve, se poteguje za svobodo morja in zahteva, da je a-meriškim ladjam dovolje n o prevažati jeklo, petrolej in bombaž vojskujočim se državam. Vlada pa namerava omejiti dovoz tega blaga vojskujočim se državam. GOVERNERJU OČITAJO FAŠIZEM Governer Talmadge je bil označen kot fašist. Obsojanje politike u-mrlega senatorja Lon-ga. ATLANTA, Ga., 27. dec. — Na seji Southern Political Science Association je profesor na vseučilišču v Tulanc H. C. Nixon v svojem govoru, kateremu je nadel naslov "Faši-sem na jugu", rekel, da je politika guvernerja Talmadge-a in umrlega senatorja Huey P. Longa fašistična. Nixon je tudi rekel, da je Talmadge mnogo bolj fašističen kot pa je bil Long. Obenem pa so slišali poslušalci predlog predsednika Kentucky vseučilišča dr. J. Mann-inga, ki priporoča, da bi bila vlada dežele razdeljena na deset delov, mesto 48 državah. Govoreč o Talmadge je vi in Longovi politiki, je rekel Nixon : "V obeh slučajih gre za svojevoljno koncentriranje vladne oblasti na račun prave demokracije, ker se ta oblast pri važnih ukrepih ni ozirala na mnenje drugih." O Talmadgeu in Longu je prof. Nixon rekel, da sta sieer premagala krizo, da pa bi jo morala premagati na drug način. Nato je Nixon na Talmadgea in Longa zvrnil odgovornost, da sta svojevoljno poklicala vojaštvo, — Talmadge pri svojem sporu s komisijo za ceste, Long pa zaradi kontrole legislature in pri razvrstitvi voli lee v. VELIKANSKI POTRES NA KITAJSKEM AVSTRIJA BO PLAČALA DOLG DUNAJ, Avstrija, 27. dec. — Avstrijska vlada bo plačala Združenim državam 30 milijonov šilingov ($5,634,000) svojega tujega dolga. Do sporazuma glede tega plačila je prišlo na pogajanjih v Londonu in Ženevi. _ ČENGTU, Kitajska, 26. dec. Šele sedaj so prišla poročila o velikanskem potresu, ki je 18. decembra razcepil gore in pre-vrgel cele vasi-v dolino. Na tisoče ljudi je bilo ubitih. Poročilo je prišlo tdko pozno, ker so kraji zelo oddaljeni od vsake prometne zveze. Poročilo je prinesel nek sel in vzelo bo še več dni, predno bodo znane vse podrobnosti. Cele vasi, ki so stale na pobočju hribov, je potres dvignil in jih vrgel v doline s prebivalci vred. Obličje pokrajine je popolnoma izpremcnjeno. Plazovi so zajezili rel:e in nastala so jezera na krajil:, kjer so bila polja. ODGODITEV SMRTNE KAZNI JE NEGOTOVA Hoffman se izogne vprašanju glede odgoditve Hauptmannove smrtne kazni. — Pomilostilno sodišče bo razpravljalo* prihodnji teden. f TRENTON, N. J., 27. dec.— Governer Harold G. Hoffman se noče izraziti, ako namerava Hauptmannu dovoliti kako od-goditev za izvršitev smrtne ka_ zni. Na konferenci s časnikarskimi poročevalci so mu bila pred ložena časnikarska poročila, ki trdijo, da namerava governer izvršitev smrtne kazni preložiti za 30 dni. Governerjev zastopnik William Conklin pa je v njegovem imenu odgovoril: <4Za sedaj nimam nikakega takega namena." Nedavno je governer podal izjavo, da poročila o odgoditvi usmrtitve niso resnična. Po ustavi države New Jersey more governer usmrtitev preložiti za 90 dni. Ker ima Hauptmann umreti v tednu, ki se prične s 33. januarjem, bi mogel governer njegovo usmrtitev odgoditi, do 13. aprila. Governer Hoffman je zadnje čaše zadnjo minuto dvakrat do_ volil odgoditev usmrtitve. Nekaj minut ipred določeno usmrtitvijo Johna Favorita je governer rv oktobru od godil usmrtitev, da bi bilo mogoče dognati, ako je resnična trditev neke_ ga drugega kaznjenca, da je izvršil zločin, zaradi katerega je bil Favorito obsojen na smrt. NEMČIJA HOČE IMETI TUDI V ZRAKU PREMOČ Važno posvetovanje v Berlinu. — Hitler se je razburil med razgovorom z angleškim poslanikom. VOJAŠTVO PROTI DIJAKOM Oklopni vlak pelje iz Nankinga proti d i j a -kom. — Umor ministra Tanga jasno kaže mi* si jen je kitajskega naroda. CELA GORA V OGNJU CAPETOWN, Južna Afrika, 26. dec. — Gora Table, ki se dviga nad Capetownom je od enega konca do drugega v ognju. Več stotisoč smrek in borovcev je že pogorelo. Požar je uničil 1500 akrov smrekovih gozdov in napravil škode do $1,250,000. Vlada je poslala gasilcem na pomoč 300 vojakov. Po mnenju oblasti bodo gozdovi goreli še ves teden. V letošnjem Koledarju je par lepih kratkih povesti, ki bodo zanimale ljubitelje leposlovja. VISOKI KITAJSKI URADNIK UMORJEN • ^________ ŠANGHAJ, Kitajska, 26. dec. — Dva neznana Kitajca sta umorila v francoskem delu mesta tajnika železniškega ministrstva Tang Ju-jena. Policija je prepričana, da gre za političen umor, ker je bilo splošno znano, da je bil Tang naklonjen Japonski. Dolžili so ga tudi, -da je kot tajnik zunanjega ministrstva izdajal Japoncem tajnosti kitajske vlade. LONDON, Anglija, 27. dec. — Ko je javnost izvedela za Laval-Hoarove pogoje za izravnavo abesi isko-italijanske. ga spora, je ijuvladal velik vihar po celi Evropi. Vsi drugi dogodki, četudi zelo važni, so bili potisnjeni v ozadje. Tako tudi javnost do zadnjega časa ni vedela o zelo važni konferenci v Berlinu 14. decembra. Tega dne je angleški poslanik sir Eric Pliipps zaprosil kanclerja Hitlerja za važen razgovor glede novih navodil iz Londona. Hitler je sprejel poslanika v prisotnosti svojega zunanjega ministra barona von Neuratlia. Poslaniik Pliipps je povedal Hitlerju, da Anglija pazno gle, da na nemško oboroževanje in da je zaraditega v velikih skrbeh. Hitler tega sporočila ni sprejel s posebnim veseljem. In Ivo je (poslanik Pliipps omenil, da bi zračna pogodba odstranila angleško bojazen, tedaj ?e Hitler ni mosrel več obvladati. Hitler je v veliki razburjenosti povedal poslaniku, da ne bo poslušal nikakih predlogov za zračno pogodbo, dokler ni vstrežeaio nemški zahtevi po vrnitvi nemških kolonij in dokler iz mirovne pogodbe ni črtana žaljiva trditev, da je Tnla Nemčija odgovorna za svetovno vojno. Nato pa je šel Hitler še dalje. Rekel je namreč, da ni zadovoljen z angleško - nemško mornariško pogodbo, po kateri ni vstreženo nemški želji, da bi postala Nemčija zopet svetovna mornariška sila. Rekel je tudi, da bo od sedaj gledal na to, da ne napravi več take napake glede oborožitve na suhem in v zraku. Zato tudi ne bo sklenil nikaike zračne pogodbe, doikler nemška zračna sila ne doseže moči, ki bo prekašala zračno silo vsake evropske države. Poslanik Pliipps Hitlerju ni mogel ničesar obljubiti in je po nekaterih ostrih besedah, ki jili je slišal iz Hitlerjevih ust, prišel potrt iz posvetovalne dvorane. VELIKANSKI VIHAR NA ŠPANSKEM ŠANGHAJ, Kitajska, 27. decembra. — Kitajsko vojaštvo je bilo poslano, da zatre protijaponske demonstraci j e kitajskih dijakov in s tem prepreči naraščajočo napetost med Kitajsko in Japonsko. Oklopni vlak s 500 vojaki se je odpeljal iz Nankinga nasproti vlaku, na katerem se vo_ zijo dijaki iz Šanghaja v Nanking. Ko je bil železniški tir razdejan, bodo sedaj vojaki j skrbeli za to, da dijaki r.c bodo nadaljevali svoje poti. j ( Kitajsko-japoliski odnošaji j I zelo trpe vsled umora tajnika železniškega ministrstva Tang Ju-jena, kot pravi japonski vojaški atašej generalni major Rensuke Isogaj, ki trdi, da je Tang deloval za izboljšanje od_ nošajev med obema državama, da pa nekateri temni značaji hočejo ravno to preprečiti in je bil vsled tega Tang umorjen. * Kitajska vlada na vse načine poskuša mirnim potom vstaviti nevarne dijaške demonstracije. Na oklopnem vlaku se tudi nahaja vladni zastopnik, ki bo skušal pregovoriti dijake, da se vrnejo domov z obljubo, da je vlada pripravljena sprejeti dijaško delegacijo, da pa ne bo trpela obsežnih demonstracij. Tudi dijaki v Namkingu so nameravali ivprizoriti velike demonstracije, ki so bile v?led obsednega stdnja in vsled odredbe, po katerih so vse demonstracije .prepovedane, odpuščene. Obsedno stanje ostane v vet ljavi v Nankingu in Šangliaju. V Hankpvu, kjer je prišlo do velikih demonstracij proti neodvisnemu gibanju v severni Kitajski, sicer ni bilo razglašeno doiscrano stanje, toda vojaške oblasti so izdale stroge odredbe proti demonstracijam. MADRID, Španska, 27. dec. — V veliika-nskem viharju in •dežju po severnem Španskem je izgubilo življenje 14 oseb. Tudi škoda na lastnini je zelo velika. ŽRTVE ŽELEZNIŠKF <£-SREČE GROSS HERINGEN, Nemčija, 26. dec. — Pri železnišl^ nesreči, ki se je božični večer dogodila v Gross Heringenu, je bilo ubitih 36 ljudi. Brzovlak je na mostu čez Saale zadel v osebni vlak in je vrgel več voz v ledeno mrzlo vodo. Poleg tega je bilo nevarno ranjenih 22 oseb in 50 več ali manj poškodovanih. Vsi ubiti in ranjeni 30 se nahajali v o-sebnem vlaku. ABESINSKA ARMADA ZAVZVELA STRATEGIČN0 VAŽNO CESTO, KI VEŽE MAK ALE Z ERITREJA CESARJEVI POGOJI Danes so bili objavljeni pogoji, pod katerimi bi abesinski cesar uvedel mirovna pogajanja. Pogoji so naslednji: Italija mora pozvati vse svoje vojaštvo iz Abesinije; abesinska suverenost mora biti priznana; meje med Abesinijo in italijanskimi kolonijami naj določi posebna komisija Lige narodov. Cesar je pripravljen sprejeti gospodarsko, u-pravno-tehnično in finančno pomoč Lige narodov, pod pogojem, da ne bo imela pri tem Italija nobene posebne besede. Ni treba skoro omenjati, da Italija ne bo sprejela^ teh mirovnih pogojev. ZMAGA NA SEVERU Abesincem se je posrečilo zasesti važno strateško cesto, ki veže Makale z italijansko provinco Eritrejo, vsled česar je italijanska armada deloma odrezana od zaledja. V Tembien gorovju, severozapdno od Makale so zasedli italijanske utrdbe, ki so ščitile cesto, ter pognali Italijane v beg. Zaplenili so enajst strojnic ter veliko množino municije. V provinci Gojam so se završili nemiri, ki jih je pa vlada zatrla. Italijanski agenti so nagovarjali civilno prebivalstvo, naj ne plačuje davkov centralni vladi. Abesinska vlada e dala zapreti rasa Hailu, ker mu je bilo dokazane da je v zvezi z Italijani. ITALIJANSKA MC *NARICA Na fronti ni bilo n kakega božičnega praznovanja. Majhni abesinski oddelki so ves dan napadali, pa tudi laška letala so bila od jutra do večera v ikciji. Zdaj se je pa začelo tudi italijansko brodov-je pripravljati na vojno. LAHI NE BODO VZTRAJALI Angleški diplomatski krogi so mnenja, da bo italijanski diktator Mussolini kmalu prisiljen pričeti pogajanja. Italiji je pričelo primanjkovati zlata, bolj nego zlata ji pa manjka vojaških uspehov v Abesiniji. Bliža se deževna doba. Z nastopom deževne dobe bo pa tudi za Abesince napočil čas, da P^^nejo vsiljivce iz dežele. Embargo na petrolej, bombaž in jeklo najbrž ne bo uveljavljen. Saj ga skoro treba ni, kajti sedanje sankcije so dosti * olj uspešne kot se je sprva pričakovalo. VA2NA KONFERENCA V kratkem se bo važna konferenca, na ka* teri bodo zastopane, razen Italije, vse države, ki meje na Sredozemsko morje. Jugoslavija, Francija, L»rška in Turčija so že obljubile Angliji pomoč za slučaj italijanskega napada. s LA VALOVI OČITKI Včeraj je v francoski poslanski zbornici branil ministrski predsednik Laval svojo politiko. V dvorani je nastal tak ropot, da je bilo treba sejo odgoditi do današnjega dne. Laval je očital Ligi narodov, \ a je brez moči. —• Njeno nezmožnost kaže p ^dvsem dejstvo, da ni mogla preprečiti vojne v Afriki. Laval je zagovarjal mirovni načrt, ki ga jV sestavil z angleškim vnanjim ministrom, nakai sc► začeli poslanci žvižgati in cepetati z nogami • 42* VDDa " "Glas Naroda" •LOVEN1C PUBLISHING COMPANI L BeneC'-X Treat. OL A 8 NARODA UM |*Mpte> mmB*°* 90.00 - pol M „................... <• -vrrt tate ........ Day bwpt gmkdayw mj Holiday Kt New lark Za pol leta . £a pol leto .. eeto loto------$74)0 ..... t&AO .....97.00 98.00 4- ttnbacrtptlon Yearly «6 00 advert! it on Agreeaieot M "M«— Naroda- IH«J« mM d«o l«r»wnJH nedelj la pramlko*. joptj brae podplat U» oeebnootl ee oe prlobCnjelo. Denar naj se toUto»oii .-UJMI po Hooey Order. Pri ipren^mU kraja aarotelkoT. proaUno. to m -Pwiinte Manage n«manl. da Hitreje najdemo nn.tn.mik, "MLAA NAHODA". »• W. iStfa Street. Ne« V«ftu N Z--- CHeleea 1-4171 KELLOGGOV PAKT Na božični dan so trije mogočneži govorili svojim naro-/ 1 m nar°dom vsega sveta: sveti oče, poglavar krščanstva; predsednik velike ameriške republike, in vladar angleškega imperija. Govorili so o miru, upanju in ljubezni, o slogi in odpuščanju. . . Bile so lepe, poštene in prisrčne besede. Toda bile so le besede. Božič je minil, človeštvo pa hrepeni po miru. Različna, kakor ljudje, so pota za ohranjenje in za-jamčenje miru. Kako bi bilo mogoče doseči ta ideal človeštva t Republikanski kongresni/k Tinkhain iz Massachusetts je odločno nastopil proti Kelloggo.vemu paktu, ki je bil zasnovan in sklenjen v času Coolidgeve administracije. Pakt je odobrilo tri in šestdeset držav. Naperjen je proti vojni, ker pravi, da vojna ne sme biti sredstvo za uravnavo sporov med državami. Kongresnik T ink ham ga pa zavrača, češ, da so Kellog-gov paikt skovali tuji politiki, da se je vršila zanj propaganda s tujezemskiin denarjem ter da onemogoča Združenim državam resnično nevtralnost. V očividnem nasprotju s Tinkhamovimi nazori je pa načrt nove postave za ohranitev nevtralnosti, katera temelji na Kelloggov pakt ter ga v gotovem pogledu razširja in oja-čuje. Postava za obdržanje nevtralnosti, ki jo je sprejel zadnji kongres par dni pred svojim odgodenjem, izgubi dne 29. februarja svojo veljavo. Ker so pa časi silno resni in ker se na političnem ob zorju pojavljajo oblaki nove vojne, bo treba to postavo nadomestiti z drugo, katera bo dajala predsedniku večjo moč za izvedbo najstrožje nevtralnosti. Sedanja postava je zato pomanjkljiva, ker ni v nji natančno pojasnjeno, kaj je pravzaprav mišljeno z izrazom "vojni materijal". Oster italijanski protest proti razširjenju sankcij na petrolej, baker in železo, dokazuje, da bi bila vojna v Afriki prav kmalu končana, če bi ne imela Italija teli sredstev. Pojavljajo se pa še druga znamenja, da vojna ne bo dolgo trajala. Italijanski cenzor je te dni prvič dovolil poslati iz Italije v svet poročila, ki kritizirajo Mussolinijevo diplomacijo. Če je kaj takega dovoljeno, je jasno, da se bliža Italiji •kriza, ki jo bo začela kraljeva stranka izrabljati proti Musso- liniju. Ko se bo enkrat pojavilo očito nasprotje proti diktatorju, ne bo več dolgo, ko bo strmoglavljen. New York, Saturday, December 28, 1935 - ---g---■ — ---- THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. 8. X DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V JUGOSLAVIJO 9 9.75 ________________Din. 199 9 5.15 ________________ Din. 200 9 7.25 ___________________Din. 399 911.75___________Din. 509 92949 _____________ Din. 1909 947.99 ------Din. 2999 V ITALIJO Za 9 9.25.............. Ur 100 9 18.26 .................... Ur 200 9 44.99 ________________ Lir 590 9 87.50 ____________________ Ur 1000 9174.00 _________________ Ur 2000 9290.00 ___________________Lir 3900 KER EM CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GOBI ALI DOLI tapurtuo Tetjtb ntalnt kot agora] asfMeno, bodttf ▼ diaixJU) aH Unh dovoljvfamo te bolj« pogoje. faiA 1 ambriSKIH DOLAHJIH 9 f-— urate peakatl..........I«V.)I 919.— " ..........910J9 ..........Iti— » » tfi ..... ».M. n * ' HI • fVMV m m Ml l| Prejemnik dobi r starem kraju izplačilo v dolarjih. NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO 8L— 9LOYENIC PUBLISHING COMPSHX »Cl*« fUroil«" Brooklyn, N. Y. Kakor vsako leto, tako bo tu_ di letos velika zabava na Silvestrov večer v Slovenskem Narodnem Domu v Brooklynu. Gotovo bo razpoloženje veselo in neprisiljeno, kajti to veselico priredi korporacija Slovenskega Doma s sodelovanjem pevskih društev ''Slovana" in "Domovine". Obe omenjeni društvi delujeta neumorno na kulturnem polju in pripravljata lepe duševne užitke našim rojakom v Greater New Yorku že več let. Občinstvo naj to upošteva in poseti Silvestrov večer v Slovenskem Domu stoprocentno. Na razpolago bo vse, kar spada k enaki prireditvi. Tradicijonalni pri- rard; Elizabet Logar v imenu št. 57, Niles; Agnes Vrečar v imenu št. 54, Warren; v imenu gospodinjskega kluba S. N. D. v Girardu, Mary Kogovšek. Ravno tako so ga pozdravile v imenu teli podružnic Rose Vrečar, Ivanka Prime in Matilda Cigole. Sestre Turk (pri klavirju Eddie Cekuta) so zapele krasne pesmice in zaključile program iz božično "Sveta noč' \ Nadškof se je jako pohvalno izrazil o celokupnemu programu, in podaril svojo sliko v spomin na ta dogodek. Po končanemu programu je i-mel škof talko ginljiv govor, da so bile rosne oči slehernega v dvorani. Povedal je naši mladini, kako lepa je naša slovenska domovina ali žali bog zor ob polnoči, ko se poslovi _ . . . . . , staro in nastopi Novo leto, tu- Premajhna, da bi dala krulia vsem. Zato se je moral nas narod razkropiti po širnem svetu. Rekel je, da moramo biti ponosni na novo domovino iu spoštovati njene zakone in častno braniti zvezdnato zasta. vo. Priporočal je tudi, da kjer je mogoče, ustanovimo slovenske učne tečaje za ohranitev našega jezika. V imenu naselbine se prav iskreno zahvalim našemu nadškofu in pa vsem zavednim na. šim rojakom, ki ste posetili to naše veliko praznovanje. Posebno hvalo izrekam vsem našim ženam, kuharicam, dekletom iz Girarda, Niles, War-ki ste pomagale pri ban- di ne bo manjkal. In seveda bo tudi izvrstna godba za ples. Pozabimo stara nesporazu-mljenja in glejmo na to, da se snidemo na ta večer v Slovenskem Domu, da bomo sti snili roko drug drugemu in o-sebno voščili srečno in veselo novo leto. Anton Subelj. Girard, O. Težko smo pričakovali nedelje 22. decembra, kajti ta dan je imela naša naselbina priliko, tla sprejme v svojo sredino visokega gosta nadškofa dr. Gregorija Rožmana. Vse se je radovalo tega zgodovinskega dogodka. Ob polenaj_ sti uri pripelje našega nadškofa Mr. A. Grdiua v spremstvu monsignora V. Hribarja, g. Ponikvarja, njegovega brata in g. Slapsaka. Župan je nadškofa pozdravil v imenu mesta in mu želel vse najboljše za ča_ sa bivanja med nami. Nato smo se podali v župnišče, kjer je jako lepo sprejel naš župnik nadškofa. Po malem odmoru se je podal gost v spremstvu duhovnikov v cerkev, ki je bila do kraja zasedena. Po končani službi božji smo se vsi podali v S. N. D. kjer je bil prirejen časten banket. Dvorana je bila napoljena do zadnjega* kota. Počutili smo se vsi kot ena velika družina poleg blagega očeta. Po končanem obedu je dala godba The Ohio Leather Co. krasen slovenski program na radio postaji v Youngstownu. Vodstvo tovarne je čestitalo vsej naselbini, da ima čast. imeti v svoji sredini velikega sina naše slovenske matere. Nato sem jaz pozdravil nadškofa v imenu naselbine, zatem pa v imenu S. N. D. Joe Cekuta, predsednik. Mala Virginia Juvančič je de-klamirala in izročila krasen šopek nadškofu. Za njo je mala Dorothy Arčan podarila v imenu naselbine gostu krasno srebrno kupo. Mala Agnes Ci-gole ga je pozdravila v imenu podružnice št. 55 S. ž. Z. Gi- JOSEF BECK, ŠTIRI LETA JE SPAL ren, ketu, in hvala za vsa darila, katera ste darovali za to pomembno slavnost. Nadškofu pa želim srečen povratek v našo divno Slovenijo, z upanjem, da bi se še katerikrat videli. Končno še omenim, da bo S. N. D. priredil na Silvestrov večer prav prijetno domačo zabavo s plesom. Zato ste vsi vabljeni, da pridete v S. N. D., da se skupno vsi poslovimo od starega leta hi začrtamo pot za prihodnjo leto 1936. John Dolcic poljski vnanji minister, je odpotoval v Ženevo ter se u-deležil pri Ligi narodov razprav glede francosko-angle-škega načrta za rešitev ita-lijansko-abesinske krize. Kakor znano, .sta Anglija in Francija načrt zavrnili, in ista usoda ga je -doletela tudi pri Ligi narodov. Beck je imel od poljske vlade naročilo, naj glasuje .proti načrtu. Iz Londona poročajo: Te dni se je vrnil iz bolnišnice domov Viktor Cleane, kateri je štiri leta v bolnišnici v Kentu. — Cleane je bil v svetovni vojski in ga je v bitki proci koncu vojske nekoč zasulo. ^Ko se je vrnil domov iz vojske, je postajal nenavadno močno utrujen. Te utrujenosti si zdravniki niso znali razložiti. Dogajalo se je, da je zaspal sredi dela, ali pa kar pri jedi. Zaspal je kar naenkrat ter so ga mogli prebil-! diti šele čez več ur. Ker se je to stanje vedno slabšalo, so ga poslali na opazovanje v bolnišnico v Kent. Tam pa je neke-ka dne zaspal kot mrtev in spal cela štiri leta. Zdravniki so vsak dan pričakovali, da bo umrl. Toda Cleane ni umrl in so ga moraji umetno hraniti. Pred nekaj tedni pa je njegova žena dobila sporočilo, da se je stanje njenega moža začelo močno boljšati. Prebudil se je iz svojega štiriletnega spanja ter si kmalu opomogel. Ko ga je prišla v bolnišnico obiskat njegova žena, jo je bolnik takoj spoznal. Ni se pa mogel več spomniti svojih obeh otrok, ki sta prišla z materjo obiskat očeta; eden izmeti njih ie sedaj 6, drugi pa S let star. ka je predlagala celo vrsto prič ki naj bi dokazale, tla razpolaga tožiteljica s hudimi čarovnimi formulami. Sodnik ni imel nobenega zmisla za to stvar in je rajši dosegel, da sta se obe ženski mirno poravnali. STRAHOVI V PORENJU ČAR0VN1ŠKI PROCES V 20. STOLETJU Pred sodnikom v Lunebergu se je odigral proces, ki bi se končal lahko zelo žalostno, če bi se ne bil zakasnil za nekoliko stoletij. Tožiteljica iz bližnje vasi je zahtevala, naj kaznujejo neko njeno sosedo, ker je razglašala naokrog, da je tožiteljica * * čarovnica. *' Obtoženka se je zagovarjala, da jo je bila ona začarala s prstjo s pokopališča, krompirjevimi lupinami, koščki lesa in drugimi čarovnimi sredstvi, ki jih je ponoč? položila na okno njene spalnice. Celo neko kravo ji ie tožiteljica spravila na oni sv^t s tem, da je prišla nekega dne uganjat svojo "črno umetnost" v nje hlev. Obtožen- Za Novo Leto... NE MORETE BOLJ RAZVE-SELITI SVOJIH SORODNIKOV iN PRIJATELJEV V DOMOVINI KOT C E J I M POŠLJETE DAR V OBLIKI DENARNE NAKAZNICE SLOVENIC PUBLISHING Company (Travel Burma) 216 WEST 18th STREET : : NEW YORK PREVELIKA POTRPEŽLJIVOST NI DOBRA Iz Krefelda v spodnjem Po-renju poročajo nemški listi, da tam ljudje še veliko dajo na strahove. V kraju Gladbach-Rhevdt so se pred kratkim raznesle govorice, da na tamkajšnjem pokopališču straši bela prikazen. Pogumni pokopališki vrtnarje baje že večkrat pre-žal nanjo, da bi jo prijel, pa mu je ušla med drevjem. Zato se je odločil moenn rokodelec, da bo prijel strahu. Neopazen je splezal na pokopališče in se skril. Komaj pa je bil na pokopališču se je izza bližnjega nagrobnika že dvignila bela postava in z razprostrtima rokama šla proti njemu. Mož je ves otrpnil od strahu. Neto pa se je zopet o-svestil in pobegnil. Ko je ho tel preplezati pokopališki zid, ga je pograbil strah za škrice njegovega suknjiča, ki so ostali v rokah "strahu" mož pa je ves prepaden pobegnil. Nihče bi ne bil vedel za njegovo sramoto in bi bili še vsi mislili, da res straši, ko bi ne bil njegov tovariš povedal, kako je svojega prijatelja nagnal iz pokopališča. Te dni pa je začelo *1 strašiti'* blizu mesteca Stolberg. Ta "strah" je povzročil med ljudmi že mnogo strahu, ker napada na cesti mimoidoče, kar se seveda dogaja le ponoči. Policija je na nogah, da bi prijela skrivnostnega strahu, pa se ji doslej ni posrečilo. V zadnjih dneh pa je policija po zaslugi junaškega brivca dobila popis, kakšen je ta strah. Brivec se je mudil v bližnji vasi ter se zvečer na kolegu peljal skozi skrivnosti gozd domov. Sredi gošče je planila nadenj skrivnostna prikazen, ki je z globokim basom zaklicala: "Ustavite se!" V tem hipu se je mladi brivec dobro izkazal. Zgrabil je za zrač no sesalko in tako treščil strahu po glavi, da je ta zarjul in se izgubil v grmovje. Junaškega brivca slavi sedaj vse mesto. Policija pa je prepričana, da bo kmalu nehalo strašiti, ker mraz vedno bolj pritiska, tako, da najhujši strah bos in brez obleke ne bo mogel več dolgo vztrajati v gozdu. Da prevelika postrežljivost ni dobra, je spoznal na lastni koži bogat trgovec, ki je ljubil svojo mlado, lepo ženo in svojega prijatelja, pa je oba izgubil. Njegov prijatelj je začel naenkrat težko prenašati vesel in živahen značaj svoje ženice in hotel se je ločiti. Trgovcu je biio znano, kaj ga teži in ponudil mu je pomoč, da bi čim prej dosegel ločitev. Veš \caj, mu je dejal, storiva takole: Tvoja žena je krepostna in poštena, ljubi pa zabavo in smeh. Odpotuješ po uradnih opravkih, jaz pa povabim tvojo ženo na- večerjo, a ti se nenadoma vrneš in naju zasačiš. Delal se bom, kakor da sem tvojo ženo zapeljal. Rečeno, storjeno. Vse je šlo gladko, nezadovoljen mož je dosegel ločitev, toda trgovec je sam padel v jamo, ki jo je bil izkopal drugemu. Njegova Žal, da moram konštatirati, da je bilo v četrtek radio-petje newvorskega pevskega zbora — za nič. Pesmi lepe, pevci i zborni, harmonije pa nobem. Pelo je osem pevcev v zboru, slišati je bilo pa mogoče vsakega posebej, kar po mojem skromnem mnenju ne gre. In v splošnem rečeno: božična pesem naj bo božična pesem, ne pa rag-time in jazz. Mojega prijatelja Jančeta, ki me je včasi prevažal po Mew YoiJkn in okolici, smo torej pokopali. Škoda- ga je; velik in močan človek je bil. Nešteto prijateljev se je poslovilo od njega. Celo iz Cooperstowna so pri_ šli: Selanovi, soproga "Honey Jova" in Trinkaus s svojim sinom Frankom, ki so^se tudi pri meni oglasili. Pokojnega Jančeta in vožnje ž njim se bo še marsikdo dolgo spominjal. Običajno je vozil sedemdeset milj na uro. In med tako vožnjo je včasi z o-bema rokama pokazal, kaj in kako. Mene je večkrat kar stresalo. Ker je bil dober človek, je njegova duša na poti v nebeško kraljestvo gotovo "passa-la" vse rdeče luči in se v vi-cah niti ustavila ni. Iz gornjega dela države New York sem dobil za božično darilo kuhavnico in mešalnLk ter pismo sledeče vsebine: — Dragi Peter, lani si pisal, tla si dobil nekaj ajdove moke oil nekod, sedaj ti pa jaz pošiljam nekaj orodja, da boš lahko žgance mešal. Pa nikar ne misli, tla je ta suha roba iz Ribniške doline. To je vse tukaj delano. Zdaj izdelujem ribniško rajto in upam dobiti za njo patent v AVasliingtonu. Ko se to zgotli, bomo otvorili tovarno. Za delo bodo imele prednost same lepe mlade Mar-jance, Tebe bomo pa postavili za time-keeperja. Mike Bradelj. Kuhavnica in mešalnik sta koristna predmeta, toda doslej ljubljena žena je zahtevala lo- sem še precej lahko prestajal čitev, čim je zvedela, kaj je storil mož z ženo svojega najboljšega prijatelja. Zaljubljeni nesrečnež je zaman rotil svojo ženo, da ni imel nikoli ljubavnega razmerja s prijateljevo ženo. Končno je odšel k prijatelju ki mu je bil storil veliko uslugo in ga na kolenih prosil, naj mu pomaga prepričati ljubosumno žno, da je nedolžen. Toda ne-livaležnost je plačilo sveta. Kaj se ti je zmešalo — je odgovoril prijatelj. Moja žena se je pritožila proti razsodbi sodišča, ki me je oprostilo. (*V bi ustregel tvoje želji in izpovedal, da je bilo vse je zvijača, bi moja žena s svojo zahtevo prodrla. Vlogo varanegn moža moram igrati naprej. In tako je preveč ustrežljivi trgovec izgubil ženo in prijatelja. IMAMO V ZALOGI BLAZNIKOVE U za leto 1936 Cena 25c s poštnino vred. Glas Naroda1 216 West Iftth Btr«ftt H*w York, H. D brez njih. Tudi ajdova moka ni poglavitna stvar. Velike važnosti so pa ocvirki. Ce imam funt ko oreh debelih ocvirkov, ne iSorajtam dosti za žgance. Tovarna suhe robe brez Rib-ničanov bi se ne obnesla. Le Ribničani so v takem delu mojstri. In iznajdljivi so kot nihče na svetu. Ž njimi ni mogoče konkurirati. Ali veste, kako so v starih ča3ih delali žlice in kuha vilice v prelepi Ribniški dolini f Žličar je nataknil konju zelene naočuike in mu natrosil oblanja in žaganja v jasli. Žival je jedla, misleč, da je rezanica in otrobi. Ko je bila po par urah ta nenavadna krma prebavljena, se je začela spreminjati v dva palca debelo bukovo palico. Žličar je stopil za konja z žago v roki in sproti žagal palico na tako dolge kose kot so za žlice primerni. Delo je šlo naglo od rok (ali odkoder že), in z lesom ni bilo nobenih stroškov. Če bi postavili v Fly Creeku tovarno po ribniškem vzorcu, bi ne potrebovali nobenih mladih in lepih Marjane. In potemtakem tudi mene ne. Zato pa službo time-keeperja, ki bo stal z žago v roki za konjem, prepuščam z veseljem prijatelju Majku Selanu. New York, Saturday, December 28, 1935 THE LARGEST SffiVENE DAILY IN V. 8. 7L H. OLESS: IZMET, PASTIR OVAC Anatolske hribe pokriva težka noč. Mesec že zahaja, tudi Veliki voz se že nagiba k zatonu. Tedaj vstane pastir Izmet in si ukreše ogenj, da si zavre vodo. Ovce se mu pasejo v bi i žini zato je lahko spal v koči. Vesel je bil tega, saj so časih noči v teh hribih, v teh črnih hribih Anatolije, zelo mrzle. Ovčar Izmet pozna vse natančno tod okrog. Skoraj štirideset let živi tu, odkar je sploh na svetu. Saj natančno niti ne ve ne, koliko let je to. Tudi njegov oče je bil pastir in brez dvoma tudi njegov ded. O svoji materi ne ve ničesar. Živi s svojimi ovcami. Prav nič se ne zaveda, da jih mora Čuvati. To opravlja ker je bilo že od nekdaj tako. In kako naj bi bilo drugače? Ali je sploh še kje kaj drugega T Pač, zaveda se, da je tudi še kaj drugega na svetu. ("V aih je bil spodaj v vasi in vsako leto ga obišče svečenik, tla se pogovarjata o Bogu in o svetu. A kaj bi s svetom, z vsemi temi ljudmi tam spodaj po dolinahf Ne govori nikoli nič. A to ni tako, da tudi mislil ne bi ničesar, — toda, da bi govoril? Saj niti noče ničesar vedeti o drugih in kako naj bi potem zahteval, da bi se drugi zanimali zanj ? Tako si mislil Izmet. Časih, seveda, tedaj bi od bolečine za vpil, da bi ga slišal ves svet. Zakaj, v nekaterih mesecih je poln nekega svetega hrepenenja. A ne hrepeni po 1 jn-iina ženo, ki je tleh. Saj ima ženo, ki je do-j jo. bra z njim, ko jo zdaj pa zdaj obišče. Tudi ona je pastirica. daleč odtod, za več dolin gor proti severu. Čemu bi torej potreboval ljudi? .Vendar, vero ima. In marsikak dogodek v svojem življenju si razlaga tako, da je čudež. Tedaj začuti. ioni, ki ga sam že več let uživa. Nato govorijo vsi trije, ga zdaj pa zdaj izprašujejo o ovcah, a on jim po ovinkih odgovarja. Nato si ogledujejo čredo, kar traja štiri dni. In nato odidejo. Ob prihodnjem mlaju naj bi Izmet odgnal tri tisoč ovac; kar jih ostane, naj bi nanje pazil nov pastir. Izmet je vzel dva mlada fanta k sebi, da mu pomagata. Svojega psa pusti pri ostali čredi in zato mu je slovo lažje. Ovce naj odžene v pristaniško mesto Odalijo. Fanta poznata pot, 011 pozna ovce, pa gre vse gladko. f*ez teden dni so ondi. Toda Izmetu ni jasno, kaj je prav za prav zdaj. Ovce, da so prodane? Zakaj jih gospodar prodaja, saj imajo vendar dobro volno? Nato mora čreda čakati; pet dni. Zakaj? Da pride ladja. Ladja ? Seveda, ladja. Izmetu se počasi jasni. Ovce naj bi se odpeljale z ladjo. A ne more si misliti, da so sploh tako velik«1 ladje 11a svetu. Pa kam ? I11 011? Ostal bo pri svojih ovcah, zakaj," zdaj se začne počasi bati zanje. Hodi med ovcami. To in 0110 po treplja po glavi. Stiskajo se k njemu in se mu dobri kaj o. Nato pride ladja. V velikih čolnih odvažajo ovce na ladjo, ki čaka daleč zunaj mesta. Nato jih po šest ali sedem z zadnjimi nogami navežejo na žerjave, ki jih zavihtijo na ladjo. Z glavo navzdol bingljajo v zraku in mekečejo in se brani-Izmet se s poslednjim čolnom od]>elje k ladji in je ondi Vesel, da je s pet vsa čreda skupaj. Tri tisoč ovac je, a 011 je njih pastir. Nihče se ne zmeni zanj. Stoji med ovcami na krovu in pazi nanje, s» so nekatere vse ranjene in .rvave, ker so da biva neka višja oblast nad 1 jih tako vlačili na ladjo. Ko njim, da biva Bog. Dobro ču- j se nato ozre, ne vidi nobene ti, kako veruje v svoji duši v kopne zemlje več. Tedaj ga je nekaj nadzemskega in teli svo-; strah, zateče se v največjo gne-jih sluten j ne more spraviti v j čo ovac* in se plaho in nezaupno svoje preproste misli. Rad bi razklenil vezi svojega duha, ki ga tira vedno v pozeinskost in zahrepeni po nadnaravnem svetu. To, da je priklenjen 11a zemljo s svojimi mislimi, to ga časih jako muči. Nekega dne pa pridejo trije možje k njemu. Ne prav k njemu, k ovcam pridejo. To so lastnik ovac, trgovec in še nekdo. Izmet se zaveda, kaj mu je storiti, da s i mu tejra nilnV ni povedal. Vsi tri tujce povabi v kočo. Postreže jim z mlekom "m si- ozira krog sebe. Vidim ga z vrhnega krova, kako z drhtečo roko boža ovce. Tedaj prostopim k njemu. Dam mu tobaka, a Tzmet je ves boječ in šele prihodnjega dne se mu odveze jezik. Neki turški mornar je za tolmača. Izmet fp ne briga za ničesar drugega, ko za svoje ovce in po vsaki drugi besedi, ki jo pove o sebi, govori spet samo o svojih ovcah. Ivo ga vprašam o ljudeh iz njegovega življenja, se prestrašeno zdrzne. Tedaj pač prvi- krat zaživi v njegovih mislih 011a strašna misel, da se mogoče ne bo nikoli več vrnil v samoto svojih gora in da bo moral vedno živeti med ljudmi. Bržkone misli tudi na svojo pastirico, edino žensko svojega življenju. Njegovo srce spozna, kaj je bridkost. Raskave pesti si pritisne na oči in zaječi. Nato odmakne roke z obraza in jih položi na glavo neke ovce in se strmo zazre na vodo. A morje mu je tako tuje, da od groze vzdrhti in se z glavo nasloni na glavo ovce. Tako pobegne za nekaj minut nazaj v svoje tiho, srečno življenje. ' Tak je Izmet, pastir ovac. Ne zna ne brati ne pisati, ne ve ničesar o svetu in vendar je bil s rečeh — do danes, ko ga je spoznal. Kar je krog njega, ga ne' zanima. Lie polagoma začne premišljati o bodočnosti. To so nenavadne misli zanj, zakaj, njegovo življenje je bilo že vnaprej določeno, kakšno bo iz dneva v dan. Počasi čuti, kako so mu izruvali korenine, — a njegove ovce so vendar le še pri njem. Dospemo v Pirej in ovce razdelijo. Osem sto jih dajo 11a to ladjo, pet sto na ono, dve sto v klanico . . . Izmet stoji na obrežju in gleda za svojo čredo, ki jo razdirajo. Njegove črede ni nič več. Njegovega življenja je konec. — Ničesar ni več, kar bi ga vezalo na svit. Stoji ko iz kamna. In šele ko izginie poslednji čoln z njegovimi ovcami, pusti, da ga od-vedem z obrežja. Skoraj nezavesten stopa poleg mene med tramvaji, avtomobili in med ljudmi, ljudmi, ljudmi. Spremim ga na turški konzulat, mogoče se more vrniti v Anatoli jo v svoje hribe. Nihče se ne briga zanj. Pustim ga v predsobi in govorim z nekim uradnikom. Ko pridem ponj, ga ni nikoder več. Nikoli več ara nisem videl. PLINSKA VOJSKA V STARIH ČASIH Strupeni plini kot bojno o-rožje niso moderna iznajdba, ampak so to sredstvo uporabljali v bojih že v pradavnih časih. Iz predzgodovinskih najdb vemo, da so predzgodovinski ljudje ponekod stanovali v pod-zemljskih jamah, v katerih so kurili. Ti ljudje so iz lastne skušnje lahko vedeli, kako nevaren lahko postane dim, če nima odtoka. Zato so že kmalu uporabljali dim v boju proti divjim zverem, kakor tudi v boju s svojimi sovražniki. Iz zgodovine vemo, da so Grki v Delfih imeli svetišče, v katerem se je iz neke podzemeljske razpoke dvigal dim. To so bili ]>odzemeljski strupeni plini, kateri so omamljali žensko, ki je 11a tri nožu i ku sedela sar je imel na razpolago samo 15 ladij. Slovani so pa imeli ogromno brodovje več ko 1000 ladij. Toda BizantincA so s pomočjo bizantinskega ognja uničili slovansko brodovje in na ta način dosegli zmago. Ker se je ta iznajdba pokazala za tako važno, je cesar odredil, da mora na večne čase ostali tajna. Cesar je dejal: '1 Nihče ne sme vedeti, kako se ta ogenj pripravlja. Noben narod ne sme tega zvedeti.** Na svoji palači je dal napraviti ploščo, na kateri je bilo v. velikimi črkami zapisano, da naj postane brezčasten in krščanskega imena nevreden tisti, kdor bi to važno skrivnost izdal kakemu tujemu j narodu. Ironija svetovne zgodovine pa je hotela, da je ob času kri- nad razpoko in v svoji omamlje-1 ^rMh vojsk ta bizantinski I nosti prerokovala bodočnost. NOV NAČIN DELA je razvil sovjetski premogar Aleksije Ktakhanov. Po njegovem načrtu ■lio mogoče povišati delavske plače, obenem pa tudi povečati produkcijo. Na sliki ga vidite, ko razla-. ga svoje nabore tovarišem. Ta strupeni plin je bil žveple-nega izvora. Kmalu so grški učenjaki ugotovili, tla bi laliko ta plin uporabljali tudi za o-rožje. Začeli so izdelovati ta-kozvani "grški ogenj". Tako nam poroča grški zgodovin. Tu-kidides, da s Špartanoi v pelo-poneški vojni pri obleganju Platej uporabljali grški ogenj na tale način: drevesna debla so izdolbli ter jih na eni strani napolnili s smolo, žveplom in žareč i m ogljem. Na drugi strani pa so pritrdili močne mehove, s katerimi so pihali strupene pline proti utrdbam obleganega mesta. Rimljani so se šele kesneje seznanili z grškim ognjem, ki je bil za nje dolga stoletja velika tajnost. Uporabljali pa so ogenj v boju proti sovražniku na ta način, da so predmete s katapulti metali na sovražnika. Okrog Ietaa 671 jx> Kr. je živel v Heliopolisu v 'Siriji grški stavbenik Kalinikos. Ta je u-porabil znanje o grškem ognju ter sestavil takozvani "bizantinski vojni ogenj". Zmešal je žveplo, sol, smolo, asfalt in ne-ugašeno apno, in to zmes s posebnimi brizgal nam i brizgal v sovražnika. Očividno je pri tem bizantinskem vojnem ognja imelo glavni delež neugaženo apno, ki ima to lastnost, da se silno segreje, kadar pride v do-tiko z vodo. Ta toplota je vžgala druge snovi in tako so nastali plini, ki so na zraku sovražniku prizadeli mnogo škoč de. Leta 678 so Bizantinci s pomočjo tega ognja uničili a-rabsko brodovje. Leta 716 so s pomočjo bizantinskega ognja Bizantinci ubranili prvič svoje glavno mesto. Največji uspeh pa je ta iznajdba doživela leta 941, ko je bizantinski cesar Konstantin VIT. z bizantinskim ognjem premagal Slovane. Ce- ogenj uničil kristjane. »Saraceni ki so poznali nevarno učinkovitost tega t.gnja, so z njim napadli ladje križarjev in jih potolkli. Proti koncu križarskih vojsk je izšla arabska vojna knjiga, ki je popisovala, kako se delajo vojni plini iz snovi, katere vsebuje arzen in morfij. Tudi Kitajci so že pred mnogo stoletij poznali strupene vojne pline, katere so jemali s seboj v takozvanih "smrdljivih loncih." V te lonce so spravili gni-joče in grde snovi, mešanice žveplenega vodika in arzena. Kadar je pihal ugoden veter, fcio te smrddlive lonce metali pred vrste sovražnikov. Lonci so se razhili. iz njih so vreli smrdlivi plini in sovražnik je moral bežati. Leonardo ^a Vinci je tudi poznal strupene pliir*. v vojskovanju ter jih je priporočal. Tudi drugod v Evropi so bili taki strupeni plini znani. Ko so 1. 1241 divje tatarske tolpe napadle Evropo in premagale drugo za drugo armade evropskih vladarjev se jim je 9. novembra 1241 pri Lipnici postavil naproti poljski kralj. Poljaki, dasi »o jih pustili na cedilu sir ah o petni zavezniki, so se sami sebi prepuščeni borili s tako silo, da so tatarske čete že omahovale in se pripravljale za beg. V odločilne m trenotku so začeli Tatari v Poljajce metati strupene pline, kar je bitko odločilo. Junaška poljska vojska je (Aležala na bojišču. StoHIB^HeBS Za petdeset centov ni mogoče kupiti b o g v e kakšno darilo. Vaš prijatelj pa bo gotovo vesel, ako mu podariti Slovensko - Amerikanski Koledar. KNJIGARNA " 216 WEST I8th STREET NARODA" NEW YORK, N. Y. in . . . . ____Poučni Spisi AHN'S NEW AMERICAN INTERPRETER. — NAJVEČJI SP1SOVNIK. 150 strani. Cena.... .15 Trda vez. 279 strani. Cena ..............1.40 Knjiga vsebuje veliko zbirko liubavnih in Učna knjiga za Nemce in za one, ki so nem- žen itn i h pisem. Seine zmožni NOVA VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA 308 strani. Cena ..........................I-5® To je najpopolnejša sanjska knjiga, sestav- AMERIKA IN AMERIKANCI. Spisal Rev. J. M. Trunk. 608 strani. Trda vez. Cena......5.— Opis posameznih držav; priseljevanje Slovencev ; njihova društva in (lrn^a narodne ustanove. Bogato ilustrirano. ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. Sestavil dr. F. J Kern. Vezano. Cena ................2- ^AČE* BETON. 123 strani. Vezano. Cena. BURSKA VOJSKA. 05 strani. Cena .......... .4« "" ___ ! . _______ nfn nhFttiilr BALKANSKO TURŠKA VOJNA. 181 str. Cena .80 RONTON. 280 strani. Cena .. ljena po najboljših arabskih in egiptovskih virih. S slikami. VELIKA SANJSKA KNJIGA. S slikami. 256. strani. Cena ............................ SANJSKA KNJIGA. S slikami. 100 strani. Cena ČEN BETON. 123 strani. Vezano. Cena.. Učna knjipa s slikami za stavbne obrtnike. ..7T. L50 OB 50-LETNICI DR. JANEZA EV. KREKA — Knjiga o lepem vedenju, govorjenju in oblačenju v zasebnem življenju. BODOČI DRŽAVLJANI naj narote knjižico — "How to become a citizen of the United States". STATES. V tej knjigi so vsa pojasnila in zakoni za naseljence. Cena —............... .50 MALA KNJIŽICA Z VPRAŠANJI. Cena .15 BREZPOSELNOSTI IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 75 strani. Cena.....35 BOJ NALEZLJIVIM BOLEZNIM. Spisal dr. Jos. Ti čar. 155 strani. Cena ...................75 Opisi važnih kužnih bolezni z navodili za nego bolnikov. S slikami. CERKNIŠKO JEZERO IN OKOLICA. Spisal M. Kabaj. Trda vez. 75 stran L Cena ......1.20 V knjigi je 21 slik in en zemljevid. Zgodovina in prijiovedke o naravnem čudu, kakršnih je le malo na svetu. DENAR. Spisal dr. Kari Engliš. 236 strani. Cena .........................80 Denarni problem je zelo zapleten in težaven in ga ni mogoče storiti vsakomur jasnega. Pisatelj, ki je znan Češki narodno-gospodar-ski strokovnjak, je razširil svoje delo tako, da bo služilo slehernemu kot orientačni spis o denarju. DOMAČI VRT. Spisal M. Humek. 234 str. Cena 1.20 Splošno vrtnarstvo; posebno vrtnarstvo; sadno drevje: kako vrt krasimo: navodila za sobne rastline. 102 sliki. DOMAČI ZDRAVNIK. Spisal S. Kneipp. 240 str. Trda vez. Cena ......1.50 Broš. cena 1.25 Navodila slovitega župnika, ki je zdravil najrazličnejše bolezni z navadnimi pripomočki. Opis bolezni. Slike. DO ORH1DA DO BITOLJA. 1«0 strani. Cena .70 Zanimiv potopis s slikami tistih krajev naše stare domovine, ki so Slovencem le malo znaoi. GOVEDOREJA. Spisal R. I.egvart. 14.'t strani. S slikami. Cena ..........................1.50 GOSPODINJSTVO. Spisala S. M. rurgaj. S slikami. strani. Cena ....................1.20 Knjiirn se odlikuje po svoji izbrani vsebini in v«-!iki koristi, ki jo nudi ženam in dekletom v vso'i vprašanjih jjosfiodinjstvM. GOSTILNE V STARI LJUBLJANI 51 strani. Cena ...........................00 Podfolteu opis starih ljubljanskih gostiln, s katerimi je v gotovi meri zvezana zgodovina slovenske prestollee. GRŠKA MITOLOGIJA. 311 strani. Cena ......1.— Opis božanstev, v katera so verovali stari Grki. 94 strani. Cena Napisano v spomin možu. ki je prvi med nami uspešno propagiral veliko idejo jugo-slovanstva. OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 strani. Vez... 2.50 Knjiga je namenjena v prvi vrsti za stavbno, umetno in strojno ključavničarstvo ter žele-zolivarstvo. ODKRITJE AMERIKE, spisal H. MAJAR. Trije deli: 162, 141, 133 strani. Cena mehko vez. 50 Cena vezane .60 Poljuden in natančen 01 is odkritja novega sveta. Spis se čita kakor zan._^'va povest ter je sestavljen po najboljših virih. PO GORAH IN DOLINAH. Spisal Pavel Kunaver 197 strani. Cena ........................ V knjigi so opisane lepote naše slovenske domovine. Krase jo krasne slike nasm najlepših krajev. PRAKTIČNI RAČUNAR. Trda vez. 251 str... Priročna knjižica, ki vsebuje vse, kar je pri nakupu in prodaji notrebno. PRAVILA ZA OMkO. 142 strani. Cena ...... Nasveti in navodila, kako se je tr^ba obnašati v družbi. PROBLEMI SODOBNE FII.OZOFI.IE Spisal dr. F. Veber. 341 strani. Cena •<•• Knjigo toplo priporočamo vsakomur, ki se hoče seznaniti z glavnimi črtami sodobne filozofije. PSIHIČNE MOTNJE NA ALKOHOLSKI PODLAGI. Spisal Ivan Robida. 183 itrani. Cena Strokovnjaška razprava o poste*M<-ah preobi-lega zauživanja alkohola. RUSKI REALIZEM. Spisal dr. Ivan Prijatelj. 413 strani. Cena ..........................1.50 V knjigi sn opisani predhodniki in idejni utemeljitelji to svojevrstne ruske struje. RADIO. 214 strani. Cena ....................1.75 Kdor so zanima za radio aparate. 11«' moro te knjige pogrešati. Spi^:i! jo je strokovnjak, profesor Andree. S slikami. RAČUNAR. -JOC strani. Vezano. Conn .........75 S pomočjo to knjige vam jo mogoče naglo izračunati obresti od ih>1 odstotka do dvanajstih odstotkov. Vsobuje tudi diKlatek o meri in teži. STANLEY V AFRIKI. 122 strani. Cena ------ Doživljaji slavnega raziskovalca, ki je prvi raziskal "črni kontinent". .80 .75 .65 7B .75 .50 SPOMINI. (Spisal Jože Lavtiiar.) 243 strani. Cena......1.50 V tej kiijg! obuja naš znani potopisee župnik I.avtižar spomine na svoja brezštevilna potovanja. IZ TAJNOSTI PRIRODE. 83 strani. Cena.....99 SVETO PISMO STAREGA IN NOVEGA ZA- Poljudni spisi o naravoslovju in zvezdoznan- KONA. 799 in 233 strani. Trda vez. Cena 3.— stvu. SLOV.-ANGLEŠKI IN ANGLEŠKO-SLOVEN- JZBRANI SPISI ZA MLADINO. Spisal Franc SLOVAR. 148 strani. Cena .............. .00 Levstik. 220 strani. Cena ................ J« SLOVENSKO-NEMŠKI SLOVAR. 143 str. Cena .40 Tjevstik. 220 strani. Cena bros. ve«. 1.10 Druga polovica knjige vsebuje nemško-slo- JUGOSLAVIJA. Spisal Auton Melik- Prvi in dru- venski slovar in kratko slovnico slovenskega gi del obsegata 321 strani. Cena: I. Del .... .80....II. *** Zemljepisni pregled: natančni podatki o prebivalstvu. gorah. rek^ pojjedelstvu. KRATKA SRBSKA GRAMATIKA. 4» strani... KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV. HRVATOV IN SRBOV. 05 strani. Cena .80 .30 in nemškega jezika. SLOVENSKA KUHARICA. S. M. T. KalinŠek. OSMA POMNOŽENA IZDAJA. 728 strani, lepo trdo vezana. Cena ..................6.— SPRETNA KUHARICA. 248 strani. Vezana. Cena 1.45 .50 V knjigi je nad šeštsto najvažnejših kuhar- —--------l skih navodil. KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (Urbani J \ez. 1.Z5 Spou ^^ MATERINSTVO. Cena ... .50 KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 str. jw Knjižico je spisal prof. dr. Zahor ter je na-KUBIČNA RAČCNICA. Trda -vez. 144 str. Cena .75 meujena deklicam v starosti Štirinajstih let. Navodila za lzraConanje okroglega, rezane- SPOLNA NEVARNOST. Cena ................ -25, ga in tesanega lesa. Na šestnajstih straneh je dr. Franc Derganc LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI, poezije. 306 str. ) nakratko pojasnil nalezljive spolne bolezni. UČNA KNJIGA LAŠKEGA JEZIKA. 147 str. Cena .60 Knjiga vsebuje tudi slovnico in kratek slovar. Cena. LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI. 332 strani. Cena .70 V teh treh knjigah je zbrano vse Književno delo našega velikega kritika, pesnika, pisatelja In jezikoslo\ca. LIBERALIZEM. Spisal V. Hobhonse. 126 str. .50 • Politična študija, ki nazorno prikazuje smernice nekoč tako važne angleške politične stranke. MISTERIJ DUŠE. Spl&al dr. Prane Goestl. — 275 strani. Cena ........................— Razprava o blaznosti in posledicah pijančevanja. » MATERIJA in ENERGIJA. Spisal dr. Lavo Cer- melj. S slikami. 100 strani. Oena..........1.25 - Nauk o atomih." molekullh in elektronih. Poljudno pisana razprava o izsledkih moderne znanosti. MLEKARSTVO. Spisal Anton Pevc. S slikami. 168 strani. Cena ........................L— Knjiga za mlekarje ln ljubitelje mlekarstva sploh. NASVETI ZA HIŠO IN DOM. 410 strani. Cena 1.— Ta knjiga n tleli nasvete, kako ravnati v raznih vprašanjih in neprillkab, ki se dnevno pojavljajo v delokrogu gospodarja in gospodinje in je torej vest svetovalec v vsakem domu. NAROD, KI IZUMIRA. 101 strani. Cena .... .40 Poljuden opis najsevernejšega naroda na svetu, niegove šege in navade. NAŠA PRVA KNJIGA. Spisal Pavel mere. 60 strani. Trda vez. Cena .................. .75 To je nekak slovenski abecednik, sestavljen po uzorcu ameriških učnih knjig. S slikami. Primerno sa otroke, katera hočete naučiti slovenskega pravopisa. £0 UČBENIK ANGLEŠKEGA JEZIKA. — Slovni- nica In slovar. 295 strani. Cena broš.......1.25 Vezano......1.50 UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Franc Veber. 352 strani. Cena ........................1.50 VELIKI SLOVENSKI SPISOVNIK. 437 strani. Vezano. Cena ..........................1.25 Zbirka pisem, listin in vleg za zasebnike, trgovce in obrtnike. VCŠČILNA KNJIŽICA. 93 strani. Cena ...... .50 Zbirka vosčilnih listov in pesmic k godovom, novemu letu in drugim prilikam. VOJNA Z JUGUROTO. 123 strani. Cena...... .50 VALENTINA VODNIKA IZBRANI SPISL — 100 strani. Cena ........................ VALENTIN VODNIK SVOJEMU NARODU. — 48 strani. Cena .......................... -25 V prvi knjigi so pesmi in basni, dočim ga nam je v drugi knjigi predstavil Vodnika dr. Ivan Pregelj kot pesnika, zgodovinarja, go vernika, glasbenika in časnikarja. VODNIKOVA PRATIKA za leta 1921. 128 str. Cena....... Zbirka zanimivih spisov, ki so trajnega pomena. VODNIKI IN PREROKI. 128 strani. Cena---- Knjiga je izšla v založbi Vodnikove družbe ter vsebuje življenjepise mož. ki so s svojim delom privedli slovenski narod Iz suženjstva v svobodo. ZNANSTVENA KNJIŽNICA, 78 strani. Cena.. Zanimivosti iz ruske zgodovine in natančen opis vojaške republike zaporoških - kozakov. .£0 .00 .35 ___. L29 WZnUDZ* New York, Saturday, December 28, 1935 TBB LARGEST SLOVENE iTAILI IN 17. JR PRODANE DUSE ZA ROMAN IZ ŽIVLJENJA 'GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. Jfc INAUGURACIJA PRVEGA FILIPINSKEGA PRESEDNIKA Se enkrat ti povem, pusti 4 o ošabno govorjenje. Po-•lbo gospoda Kurgerja boš sprejela in stric kot tvoj varuh iua pri tem še tudi odločilno besedo." " Vse bom storila, pripravljena sem delati za vas od jutra do večera, toda samo tega ne, samo tega ne!" Herbert Riliar se zgane na migljaj svoje žene. 4'Pač mi moraš dovoliti, da kot tvoj varuli ne morem privoliti, da bi tako lepo priložnost zavrnila. Vklonila se dos, ako ti rečem, da te gospodu Burger ju v tvojem imenu ob-iiubim. To je za tb najboljše, in če so mladi ljudje tako nespametni, jih je treba do njihove sreče prisiliti. Vse to se ti -edfy zdi zelo čudno in vsled tega bom skrbel za to, da boš imela dovolj časa, da se na to misel privadiš. Še danes bom gospu Burgerju povedal, da ti bo v veliko čast postati njegova žena, da ga pa prosiš, da ti dovoli štiri tedne časa, da se v svojem sreu vredno pripraviš na to čast. In s tem je konec. Dopovedati mu moram na razumljiv način, da ne bo užaljen in da ne bo odnehal. Torej, ravnaj se po tem; v štirih tednih bomo obhajali t v o.jo zaroko in poroka bo kmalu sledila " Roza hoče uekaj odgovoriti, toda stric jo zavrne: : Molči sedaj, naveličal sem se poslušati tvoje neumnosti." Roza stisne ustnice in gre iz sobe na svoje delo. Nikdo .drugi kot sama je vedela, kako obupana in nesrečna je bila. ^^Snffla eno je vedela gotovo — rajši si poišče smrt, kot pa biti žena tega moža. Vedelii je samo, da je bilo brez pomena oporekati. Herbert Rihar je rekel svojemu novemu gospodarju, ko se je prvič sešel ž njim: "Svojo varovanko sem obvestil o vaši snubitvi. Vsa prevzeta je te sreče. Kaj takega ni mogla sanjati in je še vsa zbegana. Sploh je nekoliko občutljiva, zato ji morate dovoliti nekoliko časa, da se sprijazni s to mislijo.'' Gospodu Burgerju žare poželjive oči. Pogladi se po bradi. "Seveda, saj si more mmisliti, kako more taka sreča dekletu zapreti sapo. Namah bo postala zelo bogata. Kar sem v dolgoletnem boju dosegel, ji bo kar naenkrat padlo v naročje. In to je že nekaj za revno dekle. Toda ugaja mi, da se nekoliko upira; druge ženske se človeku obesijo za vrat, ona pa je drugačna — nekoliko braniti se še bolj podžiga snubca. Kako dolgo pa bom moral čakati na prvi poljub?" "JRečimo štitri tedne, gospod Burger." "Štiri tedne? Za moje hrepenenje je malo dolgo, pa naj bo; še danes zopet odpotujem, kajti tukaj ne moreni zdržati tako dolgo. Ud .. i___ t __ < vorniim avtomobili ali pa kadar prinaša veter z gora z drob- daj na žalost, zelo nesigurna. Njegov ustanovitelj mister 2. januarja: Majestic v Cherbourg 3. januarja: Bremen v Bremen Manhattan v Havre 4. januarja: Champiain v Havre 8. 10. 11. januarja: Aquitania v Chebuorg januarja: l^uropa v B reinen januarja: lie de France v Havre Vulcanina v Trst januarja: Washington v Havre gubil svoj mandat, dva druga vneta člana klubskega odbora pa sta postala člana zgornje zbornice. Središče parlamentarnih ei-liiidroposcev je sedaj sir Austin Chamberlain, ki je izjavil, se od svojega cilindra ne bo več ločil. Toda med novimi ministri j" eden sam, ki časti takšno pokrivalo, to je ru- Roza sedi v temi v svoji sobi ter srpo gleda pred se. Teta Helena je imela navado zvečer električno svetilko odviti, da ne bi po nepotrebnem zapravljala elektrike. .V času inflacije so se tudi razsipni ljudje naučili varčevati z drago razsvetljavo, sedaj pa, ko je inflacija ponehala, je treba dvojno varčevati. Stric Lil teta sta že davno legla in sta isto mislila tudi o Kozi. Pa četudi je bila še tako trudna, miru ni mogla najti. Ze nad uro je sedela v temi in misli so se ji zbegano podile za čelom. Zvečer je še enkrat imela prepir s stricem. Jasno in kratko ji je povedal, da je Burgerju dal svojo besedo in da bo v štirih tednih zaroka. Roza še enkrat poskuša oporekati, toda ji ni dovolil do besede in tako je molčala, ker ji govorjenje sploh ne bilo nič pomagalo. To pa je smatral za znak, da se je izpametovala in da se bo vklonila. Toda, ko tako sedi v temi in se v mrazu zavija v odejo, v bojazni išče izliod. Jasno ji je bilo, da v to zvezo ne bo nikdar privolila. Kajti bi šla v smrt. Toda bila je mlada in je navzlic temu ljubila življenje, ki ji je po fcmrti njenih starršev prizadelo toliko gorja. Da, ljubila je življenje in je upala, kot vsak drug človek, da tudi na njo še kje čaka sreča. Toda kaj naj stori? Oditi od hiše? Kaiu? Duhove starišev kliče za varstvo in pomoč, kajti na celem božjem svetu ni imela nobenega človeka, h kateremu bi se mogla zateči. Seveda — imela je še eno teto v Argentini — misel na to tujo teto jo prevzame kot majhna iskra upanja. Toda ta iskra zopet takoj ugasne. Kako bi mogla priti do te tete? In če bi se to tudi zgodilo, ali bi pri njej našla pomoč? Saj tete ni niti poznala, o njej je vedela samo, kar je o nji slišala od strica in tete in od svojega očeta, to oboje pa si je nasproto-. val o. Njen oče je to teto Josipino imenoval kot junaško, odločno dekle. In to ji pride v njeni srčni stiski na misel. Kaj že je oče o njej povedal? Sedi in premišljuje in nato ji je. kot bi zopet jasno slišal glas svojega očeta : Pripovedoval ji je, kako rad je imel svojo mater, da mu je bila vse. Brez matere uima sedaj nikogar, kot edino malo Rozo, ki mu je morala nadomestiti vse. In tedaj mu je Roza rekla: : "Ali nimamo nolwmega 'drugega sorodnika kot strica Her-berta in teto Heleno?" Oče pa je gledal pred se. "Ena moja sestfična še živi nekje na svetu, najbrže v Argentini. feoli je z menoj v sorodu kot stric Herbert, kajti njen oče in moj oče sta si bila brata. Trne ji je bilo Josipina in je bila zelo lopo dekle. Vedno sem jo imel rad, sem pa imel s svojo lastno srečo toliko opravka, da sem se tedaj za njo le malo zanimal. Nato pa sem slišal, da je šla v širni svet z možem, ki ga je ljubila, ker so jo hoteli prisiliti, da bi Še poročila z bogatini ženinom, ki ga pa ni imela rada. Lijubo, junaško bitje I Imela je prav, človek mora. ostati svojemu srcu zvest, drugače se izgubi. (Dalje prihodnjič.) darski minister Crooshank, mi klobuki. l)a bi temu po-j med člani spodnje zbornice je četiu napravili konec, so v pa prav za prav samo še sir prejšnjem parlamentu nekate- j James Rothschild navdušen zajposleni z graditvijo cest so po-oslanci osno-lmodo Austina Chamberlaina. dobni živini kipom iz sivega ali nim peskom pomešan prah. Ponoči, kadar spe v svojih šotorih, jim lega na pljuča, ker prodira skozi odeje, posebno kadar se napije nočne rose. Abesinski prah je siv ali rdeč-kats ti. rdečkastega kamna. Pot, ki jim lije v jxitokih z obrazov in Poleg poučnih knjig, muzikalij, iger, pesmi itd., imamo v zalogi precej nabožnih knjig, predvsem Molitven ik:e v krasni vezi, importiranih iz starega kraja. Slovenski molitveniki: SVETA URA v platno vez...............90 v fino usnje vez ..........1.50 v najfinejše usnje vez ....1.80 v najfinejše usnje tr0 v najfinejše usnje vez ....1.80 RAJSKI GLASOVI t platno vez.......;. v usnje vez ......... v fino usnje vez..... v najfinejše usnje vez KVIŠKU SRCA v imitirano usnje vez . v usnje vez ......... v fino usuje vez..........1.— v najfinejše usnje vez ....1.20 v najfinejše usnje tnla vez 1.50 v bel cellulojd vez.........1.20 NEBESA NAŠ DOM v i>uuarejeno .............1.— v najfinejše usnje vez.....1.30 v najfinejše usnje trda vez. 1.60 Hrvatski molitveniki: Utjehaj starosti, fina vez.....1.— Slava Bogu, a mir ljudem fina vez.................1.50 ....<80 ...1.20 ...1.50 ...1.60 ... .60 ... .80 najfinejša vez.............1.60 Zvoneec nebeški, v platno...... A0 fina vez. .................1.— Vienac, najfinejša vez.........1.60 Angleški molitveniki: (ZA MLADINO) Child's Prayerhook: v barvaste platnice vezano .30 v belo kost vezano........1.10 Come Unto Me v platnice vezano .........30 v lielu kost vezano.........35 Key of Heaven fino vezano ...............35 v usnje vezano.............70 v najfinejše usnje vezano 1.20 Angleški molitveniki: (ZA ODRASLE) Key of Heaven v celluloid vezano.........1.20 v celluloid najfinejša vez. ..1.50 V fino usnje vezano ........1.50 Catholic Pocket Manual: ▼ fino usnje vezano ......1.30 Ave Maria: ▼ fino usnje vezano ......1.40 rt KNJIGARNA "GLAS NARODA Samo tri ji* možje prisegajo torej brezpogojno na to modo in , da se niso nikjer podano- t" > v resnici premalo, da bi j golili teles, zapušča v prahu u-im pobojem prikazovali ««' bila bodočnost častitljivega mazane brazde, toda žilavi pio- 1 * ' ' " ------ ni rji prenašajo muke s stoičnim nasmehom, ki priča, da dobro vedo, da s^ bodo nekega dne zgrudili s krvavo peno na ustih. Ob cestah, po katerih se pomikajo neskončne kolone to-j vornih avtomobilov, ni skoraj nobenega rastlinstva. Prah pokriva vso redko travo in listje na drevesu se sploh ne vidi. Veje z uveli mlistjem pokrite na debelo s prahom, mole kvišku kakor roke, iztegnjene v obupnem klicu. Silno pripekajoče solnce mu pa tudi ne more prinesti hladila in oddiha. Kadar začne deževati se izpremeni prah v gosto, neprehodno blato, v katerem obtiče italijanska vozila in po katerem se pomikajo pesči le z največjo težavo. Toda italijanski vojaki hrepene po nalivih in blatu kajti le dež i 111 more rešiti prahu, ki jim počasi razjeda, pljuča. Nepopisne muke prenašajo Italijani v Abesini ji, njihov pohod je eden najtežjih, kar jih pomni zgodovina koloni jalnih vojn. Prav imajo tisti, ki pravijo, da se A-besinija sama najbolje brani da zemlja sama zapira sovražni vojski vrata. Zdravniška veda zelo hitro napreduje in tako je uvrstila v oficijelno patologijo povsem nepričakovano dve nove bolezni. Prva je lenoba, eden izmed sedmih poglavitnih grehov. Doslej smo mislili, da je lenoba več ali manj prehodni odpor do dela, ki pa ima izključno moralno podlago. Zdaj se je pa izkazalo da ni tako. Eden najboljših angleških zdravnikov zatrjuje, da gre za kronično bolezen, izvirajočo iz lahke možganske in mišične paralize. Če se bo znanosti posrečilo izolirati strup, ki ga izloča ta bolezen v človeškem telesu, bo kaj lahko odkriti protistrup in potem bodo tudi največji lenuhi ozdravljeni, pravi angleški zdravnik. In tako hoče v trenutku, ko morajo množice brezposelnih po vsem svetu živeti v brezdelju ta dobričina privesti stotisoče po delu lirepenečih ljudi pred vrata neobratnjočih tovarn. Druga bolezen je starost, kar 31. januarja: pa v splošnem ni nič novega. Nov je samo način zdravljenja te bolezni, kakor za predlaga dunajski zdravnik dr. Porges. Izguba elastičnosti ožilja, ki je značilna za starost, baje ni posledica vis »kega števila let, tem več dednosti, posredne ali neposredne. Ta bolezen se da le-čiti s pravilno prehrano. Ve-i i4. februarja: čina bolezni starega človeka jej Berengaria baje čisto fizična posledica de- 15 februarja: belosti, revmatizem pa zakrivil Champiain v Havre prevelika teža telesa. Poleg te- 10- februarja: ga star človek rad misli na bolezni, o katerih je slišal, a strah, kaj pogoste sugestiven je vzrok polagoma naraščajočega zla. Treba je torej paziti, tla se Človek preveč ne zredi, da ohrani duševno ravnotežje in da od-ganja od sebe strah, pa lahko dočaka visoko starost. 18. januarja: Lafayette v Havre Ilex v Genoa 22. januarja: Majestic v Cherbourg -4. januarja : Bremen v Bremen 23. januarja: Champiain v Havre 2T>. januarja : I le de France v Havre 2. februarja: Conte tli Savola v Genoa 5. februarja: Majestic v Cherbourg S. februarja : Rex v Genoa i 12. februarja : Washington v Havre Bremen v Bremen v Cherbourg Europa v Bremen 19. februarja : Europa v Bremen 20. februarja : Majestic v Cherbourg 21. februarja: I le