Leto Vlil. štev. 149.
^oitnln« pl*e»n«t v gotovini.
V Krškem, v torek 7 oktobra 1924.
Današnja štev. 1 — Din
Izhaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: KRŠKO. Naslov za dopise: »Naprej«, Krško.
Čekovni račun: št. 13.807.
[začasno še tudi 13.321}
Stane mesečno 25 Din, ia. Inozemstvo 35 Din,
Oglasi: prostor 1x87 mm 1 Din Mali oglasi: beseda 50 p, najmanj 5 Din
Dopise frankirajtc in podpisujte, sicer'sa r,t priobčijo. Rokopisi ac ne vračajo.
Reklamacije za list so poštn. proste
Sodstvo dr^.licejske knj ižnice,Ljublj hjim,.
Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije.
601etnica Internacionale na Dunaju.
21. sept. je bila 601etnica Internacionale in Dunajčani so obenem slavili razvitje posebne zastave. Take zastave nimajo na celem avetu kakor sedaj avstr, sodrugi, na so tudi ponosni na njo in tudi se lahko reče, da so si io v resnici zaslužili.
To zastavo je podarila svetovna Internacionalo, ki je bila ns internacionalnem kongresu na Dunaju sklenjena	od	delegatov.
Začetek je	bil	napovedan	ob 10.	uri dop.	na
21. sept. na Hohe Warte, bi je največji športni prostor na Dunaju.	Rad bi prav	natančno opisal,	pa
ni mogoče, ker	bi	potreboval	deset	.Naprejev”
sam; zato samo po važnem.
Peljal sem se že zjutraj ob 6. uri na Dunaj iz Liesinga. ob 7. je bilo že vse polno ljudstva pred vratmi tega prostora.
Nakar so prikorakali reditelji, republikanske čete, telovadci in telovadkinje, pevci, kolesarji ter različni kulturni odseki, — vse pod rdečo zastavo. Ni bilo ne konca ne kraja, cele dve uri ja trajalo, da so dospeli zadnji. Električnih vozov je dala občina na razpolago 1443 za dve uri, ki so bili nabito polni.
Za vstopnino so bile posebej kovane svetinje iz brona; vsaka je stala 5000 avstK., lep spomin. Na eni strani je napis: ,60 Jahre Internationale 1864—1924“. Na drugi strani dve robi ia napis: .FahnenenthiiUung, Wien, 21. September 1924,
Na prostoru je bilo črez 150,000 obiskovalcev, ni bilo druzega videti kakor glava pri glavi.
Na severu tega športnega prostora je bila glava te prireditve. Tu smo zasedli pevci, ki nas je bilo 3000 z ženskami; godbe pred nami, ki jih lahko tudi na stotine štejemo. Pred nami je stal govorniški oder. z rdečim žametom obit. ter polno cvetlic. Po sredini tega prostora so prikorakali telovadci in telovadkinje, 2000, ki so izvrstno kazali svojo disciplino in izvežbanje.
Zastav je bilo toliko, da jih nisem mogel pre*
šteti.
Točno ob 10. u?i odpre to slavnost kvartet oper-nega orkestra, nakar je zavzel prvi govor sodrug dr. Seitz, dunajski župan, za njim poslanec a. Do-mes; nakar so zavzeli delegati iz različnih držav govore, kakor iz Nemčije, Švice, Belgije. Angleške itd. Potem zavzame govor s, Otto Bauer, ki mu je ljudstvo tak aplavz naredilo, da celih 5 minut ni mogel začeti govoriti.
Vsi govori so bili obrnjeni za bratstvo vsega ljudstva celega sveta, ter nasprotni vsaki vojni. Dobro bi bilo, ko bi te govore napisal, pa je premalo prostora, zato sem si jih ohranil in jih bom osebno povedal, hada* pridem v domovino.
Nato se je s petjem in godbo (pesem Inter-aacionalej razvila zastava.
Ljudstvo je navdušeno pozdravljalo to novo zastavo.
Telovadci so naredili živo kladivo iz dva tisoč sodrugov in sodružic. Na stotine zastav se je priklanjalo novi sodružici. Iz te ljudske mase so se zaslišali klici: Živela Internacionala, vse je držala klobuke kvišku, ali z robci mahalo v pozdrav tej lepi rdeči zastavi.
Potem ao Sodražice z belo obleko in rdečimi širokimi traki črez rnme prikorakale in obsule zastavo s cvetlicami.
Zastava je iz najfinejše svile in najlepše rdeče barve, z zlatom obrobljena ter z zlatimi črkami napisano na nji:
Die Internationale der kampferprobten Arbeiterschaft Wiens 5. Jnni 21. September 1924.
Interaationaler Gewerkschefteband.
Sozialistische Arbeiterinternationale.
Na drugi strani so zapisane francosko, angle-Ško In v nemškem jeziku Marzove glavne besede:
Proletaires des tous les pays, unissez:
Werkera of the World, unitei
Proletarler aller Lttnder, vereinigt Euch!
Nato govori zvestobo s. Dr,[Deutsch. nakar so prisegli vsi. kar jih je bilo navzočih z besedami: Ihr woll'u w<r treu ergeben sein,
Getreu bis in den Tod,
Ihr woH’o wir unaer Leben weih’n,
Der Fahae purpurrot!
Kateri količkaj ljubi pravico in svojega bližnjega, to kar i deča zastava zastopa, temu je moralo priti do dna srca — občutek veselja, da se že take ogromne večine zavedajo, pod kBtero zastavo je svoboda. Sodrug delegat iz Belgije se je razjokal, hRkor sem tudi videl pri drugih solzne oči, jaz sam sem občutil nekako spremenjeno telo, ka-kor, da bi bil kamenit postal in da bi mravlje mo oblezovale; peti nisem mogel, ker sem ostrc-el od veselja in od žalosti. Občutek mi je ravno tako prišel kakor tedaj ko sem bil v bolnišnici in so nas ranjence tolažili s sv. mašo in petjem, po vsaki sv. maši se je zapela cesarska pesem in so vsi vstali in peli; tedaj je meni bilo hudo pri srcu in so me solze polile; ker sem imel pred seboj take revčke, raztrgane ude in »em se na one spomnil, ki se še koljejo v kapitalistični vojni. Ko so ti ranjenci vstali in peli, sem jaz z zobmi jezik skupaj držal, da mi ni zamigal pravični glas! Zakaj ste tako brezmiselni, da častimo eno osebo, ki je vsega tega kriva, da smo mi tukaj v bolnici ranjeni, nnmesto da bi vsak svoje delo opravljal za svoje življenje. Razjokal sem se nad temi ubogimi ljudmi, ker so bili tako zabiti, kakor tele v hlevu.
Sedaj sem ravno tak občutek imel, pa zaradi veselja, ker sem videl, kako socializem napreduje.
Bolečine sem občutil, ko sem se spomnil na jugoslovenski proletariat, ker še tako v temi tava ter podpira kapitalistični režim.
Z eno besedo rečeno, da ni mogoče opisati to, kakor je v resnici bilo.
Tako sem malo opisal to veliko slavnost, kakršne ni Internacionala imela in doživela.
To se mi je zdelo nujno treba poročati, tako da bojo buržuji vedeli, da socializem vedno raste ter naprej koraka, Ker imajo vedno polne usta, da bo socializem prej ko slej — hudič vzel.
Zatorej, sodrugi, zdramite sel
Delujte za združitev vsega delavnega ljudstva brez razlike jezikov v bratsko Internacionalo.
Pristopite k delavskim pevskim društvom! Tako bomo enkrat peli po naši socialistični sv. maši svobodne pesmi in bomo častili vse, kar živi na tem svetu! Ne pa eno osebo, bi ni nič druzega, kakor nas eden.
Kar sem videl tukaj 21. IX. 1924, to bi rad videl enkrat v svoji domovini — potem pa rad umrjem.
Vaš sodrug Fr. O,
Razno.
.Slovenec" se jezi na generale, da vplivajo na krono, naj Radičevih poslancev ne pusti v vlado. Mar naj bi se jezil na dr, Korošca I Ta namreč pomaga, da dobi militarizem milijarde', iz katerih imajo ti generali tako visoke grebene. Militarizem je treba odpraviti, potem ne bo več vpliva od strani generalske kamarile.
Klerikalci in Jutrovci se kregajo po svojih ..vodilnih" časopisih za prvenstvo, kateri izmed obojih so več storili za ljudsko izobrazbo. Nam ae zdi ta spor zelo podoben sporu med Kristanom in Čobalom, ki sta sicer velika prijatelja, ki pa vendar drag drugemu zamerite, kadar se bahata, kaj je že kdo naredil za izboljšanje položaja rudarjev. Rudarji čutijo svoj položaj, zato vedo, da jim ga ni izboljšal ne Kristan ne Čobel, ljudstvo pa — žal — ne čuti svoje neizobraženosti, zato z zanimanjem čita, keko se »Slovenec" in .Jutro" kosata, kdo je dal ljudstvu izobraženost. Jutrovi backi so navdušeni, ds jim je izobrazilo naprednjaštvo 10 narodnih dsm, pobožni klerikalci pa se bahajo, da jim je škofovska milost plačala iz ne vemo katerih žuljev dve knjigi — grški in latinski slovar — ki bosta pomagala izobraževati črnošolce. Socializem se v take spore zs žabjo volno ne apušča, od take volne ne bo ljudstvu nič bolj toplo. Kakor velja za rudarje, da si morajo svoj položaj izboljšati sami, tabo velja za vse ljudstvo, da si mora svojo izobrazbo preskrbeti samo!
Osr. društvo kemičnih delavcev opozarjamo, da čas beži in da je ie brezpogojno treba plačati.
Če cvetoče društvo ne more, bo plačal .umirajoči" .Naprej', neporavnani pa taki računi ne smejo ostati.
Kupujte čevlje samo z znamko .Sloga".
Ako piješ *BUDDHA“ čaj,
vžlvaš že na zemlji raj!
KDOR LAŽE, TUDI KRADE ...
Tako pravi pregovor in vselej je to tudi res. Jeseniški demokrat, ki je v ,Jutru‘ poročal o protivojnem dnevu, najbrže ni daleč od g. P. in mu na njegovo lažnjivo poročilo odgovarjamo na kratko. Res je, da se jeseniško kakor tudi drugo delavstvo iz okolice ni odzvalo v onem številu, kakor bi se moralo, toda res je pa tudi, da ni manifestiralo samo dvajset ljudi, temveč je res, da je bilo končno na shodu okoli 250 ljudi, vsi drugi podatki so kratko laž.
Tisti, ki smo se zbrali smo se zbrali v zavesti, da nam je sveta dolžnost izvršiti sklčp svoje internacionale. Pa bilo karkoli, in kolikor Ras je bilo, izvršili smo to ponosni ob polni zavesti, če tudi nas je malo še. ki ne omahnemo, v primeri s povojnimi vrstam', vendar ne bomo šteli zaspanih in omahljivcev! Naše gčslo je naprej! in zavedamo >e. da bodo še vsi, ki zdaj razne demokrate, klerikalce in komuniste posnemajo, prišli na našo pot, na pot spoznanja resnice.
Kovinarji na Jesenicah, Javorniku in Dobravi pa bodo imeli še tisočkrat priliko spoznati svojo globoko zmoto in svojo neodpustljivo napako brez. brižja in mlačnosti, katera se je pojavila v njih zaradi premale odporne energije proti reakciji, ki je že vihrala in še vihra nad nami. Zavednost vas bo dvignila iz blata; zavednost je pa le tedaj, če se organizira vsak in sleherni ter izvršuje tudi po svo. jih močeh različna dela v organizaciji. Malo, da, res malo nas je bilo na protivojnem dnevu, zato je pa veliko tistih, ki imajo pobožne želje za skrajšan rok pri vojakih, toda mesto, da militarizem odpravljamo, ga šele gojimo, ker večina delavstva ni še dozorela do spoznanja, zato nas pa razni meščanski reptili kakor ,Jutro‘ in njegov jeseniški poročevalec hočejo smešiti, toda zasmeh velja jutrovcem in nezavednim backom, ki so na ta dan šli klerikalcem na lim, jih poslušat, ko ao priredili promenadni koncert nam kontra, da ne bi ljudstvo spoznalo 6. božjo zapoved: Ne ubijaj 1 [Zakaj je šesta in ne peta? Tega klerikalni bseki ne vedo. vedo pa tisti, ki v imenu Krista vodijo za nos ljudstvo.] Lahko noč pogrebci... — Propagandni Odsek gorenjskih kovinarjev.
DEŽELNEMU KOT TRGOVSKEMU SODIŠČU
v Ljubljani.
Na današnji skupni seji načelstva in nadzorstva .Sloge" je bilo sklenjeno sledeče f
Zmotno je, če kdo smatra nadomestne volitve na zadnjem občnem zboru »Sloge" za veljavna. Te volitve so se vršile Ie za slučaj uveljavljenja novih pravil Ker nova pravila niso bila potrjena, niao atopile v veljavo niti volitve. Da je imel občni zbor tak namen, se vidi zlasti iz tega, ker je število no« vib članov nadzorstva v direktnem nasprotju z zdai veljavnimi pravili.
Člani načelstva so torej še nadalje zadružniki: Zvonimir Bernot Karel Kisovec in Joaip Pa« ■torek.
člani nadzorstva pa zadružniki: Ivan Baraga, Martin Umek in Franc Warletz.
Vsi ti so bili na seji navzoči razen z, Warletza.
Razen teh ao bili na seji navzoči in so soglašali s to ugotovitvijo tudi sledeči zadružniki, ki po tej ugotovitvi niso člani vodstva zadruge: Al. Leskošek, Vinko Moderndorfer, Franc Rinaldo. Ciril Bohm in Andrej Martinšek.
Anton Werden sploh še ni član zadruge. Ivana Krušiča pa ni bilo na seji in je iz zadruge že aploh izatopil-
V Liubljani 5. okt. 1924.
.Sloga**, nakinprod. zadruga, r. z, z o. z. v Ljubljani.
Zv. Bernot.	Ivan	Baraga,
preds, načelstva.	preds.	nadzorstva.
IZJAVA.
Izjavljam, da v zadevi vsebine članka, ki je izšel napisan od sodr. Leskoška v Napraiu radi kritja potnih stroškov za shode, na katerih sem bil
v Crni in Mežici, d« so brez moje vednosti hoteli kriti potne stroške potom Del. zbornice. Ker nisem bil na predzadnji seji u pravneoa odbora Del. zbor* niee navzoč, izjavljam, da bi bil tudi jaz logično glasoval proti takemu kritju, osobito. ker ni nibdo o tem ničesar omenil, da sem šale potom tiska zvedel. kako se je mislilo. Jaz sem dobil potne Stroške na povratku povrnjene takoj od Strok, komisije ter podajam to izjavo le ztto. ker pri stvori ne marom biti osumljen kake korupcije.
Sodr. Leskošek je :mel po prav. da je to javno povedal, samo dovoli naj mi. ker smo že za vse za javnost in ker moramo drug na druzega pazit, da bomo to kar učimo in govorimo, tudi semi izvrševali, hočem torej spomniti sodr. Leskoška, da če morebiti še ne plačuje progresivnega davka, naj ga začne plačevRti, kakor mu pritiče, ali pa naj pred javnostjo teko dolgo molči o njem. da se bo premislil, je li. izvrševanje progresivnega davka potrebno tudi za socialistične farje ali ne. Pa brez zamere, prijatelji bodimo!
J. JERAM.
Celje. V četrtek, dne 9. tm. se bo vršilo, kakor vsak mesec, člansko zborovanje, in sicer ob
6.	zvečer v prostdrih srezkčga tajništva v hotelu pri .Kroni". Dnevni red bo važen in je zato dolžnost vsakega člana, da se zborovanja udeleži. So-drugi naj prineso s seboj tudi svoje članske izkaznice v svrho kontrole. — Točnost in red mora biti princip razrednega borca za pošteno socialistično družbo. — Predsednik.
Vabilo
k nastopu Delavskih telovadnih enot v Šoštanju, dne 12. oktobra 1924.
SPORED:
1.] Od 9 do 10 dop. sprejem gostov na kolodvoru; nato odhod na glavni trg, kjer se vrši mladinski shod (ob slabem vremenu v hotelu Jugoslavija]
2.] Ob 11 poskusne vaje članov in članic.
3.j Ob 14 zbirališče na dvorišču hotela .Kunst" in nato odhod skozi mesto na telovadišče, kjer bo javni nastop.
4.] Po telovadbi prosta zabava v prostorih hotela »Jugoslavija" z raznimi zabavnimi atrakcijami.
Sodeluje tsmburašk! odsek »Svobode* iz Šoštanja.
Vstopnina znaša 15, 10 in H Din.
čisti dobiček se bo porabil za nabavo novega orodia DTE »Svobode*. Šoštanj. — Odbor DTE.
Kocijančičev slučaj.
Zdaj. ko je tudi Bohmova revolucija že v „ai-moht" padla, zdaj damo lahko zopet Arnškom nekaj prostora v nr.šem listu. Mnogi se bodo jezili, pa seveda vsem ni mogoče ustreči. Zlasti tistim ne, ki čitajo .Naprej' le za zabavo. Kdor bo hotel razumeti, za kaj gre, naj si še enkrat prečita v sobotnem .Nepreju' z dne 20. sept. članek „2 krat 2 je 5f?J* in .Zopet nekaj novega". Tam bo našel vse .mušie pikice" spredaj in zadaj in bo lahko presodil, kdo je stvaren in kdo piše .pavšalne čvekanje*. Komur pa se ne ljubi primerjati, ta naj takih stvari sploh ne čita in naj si potem tudi ne lasti sodbe, kaiti kdor ne ve. ne sme soditi.
h vseh člankov bodo trezni presojevalci vi-deli. da je med Arnškom in Kocjančičem razloček ne le v letih (Kocijančič ima že 23 let] ampak tudi drugače. Vendar ne moremo za to, da je s. K. še na seji pokr. odbora 5. okt. držal z Arnškom in psoval, kakor da ga ne bi bil nihče nikdar učil, da se ne sn e nikomur reči n, pr. golju£, da pa je dovoljeno reči in napisati vea postopek goljufivega dejanja. Kdor tega ne razume naj vpraša kakega stateišega sodruga, vsem pa je treba, da razumejo. Ne sme se reči, da so bili v vodstvu Kons. društva za Slov. 1. 1920 goljufi, pač pa se sme reči. da je dalo to društvo takrat četrt milijona bron za krista-novsko stranko in da ta znesek ni kot tab nikjer vpisan v knjigah tega društva in da s« torej te knjige fingirane. Čeprav se da to dokazati, vendar ne smeft nikomur zato reči goljuf, ampak le .goljufal sil* V trenutku strasti se človek zareče, to je odpustljivo , če »a to še 14 dni poaavljs. potem mu je treba ugoditi, drugače bi asčel res misliti, da drži bika za rogove.
Ko je s. K. #e drugič hotel dokazati, da ima pravico tudi proti urednikovi volji dati v list karkoli hoče fn je zato. ker mu to ni bilo dovoljeno, kričal in divjal in zmerjal s. Beraota s .Kristanom', je dobil odpoved na uro. Ko je zahteval plačo In odškodatao za mesec dni dopusta, je dobil tudi to zrffotc vi jen o za tokrat, ho prinese potrdilo, da je razveljavljeno jamstvo, ki ga je od nas dobila neka firma, pri kateri je s. K. kupil obleke za večji znesek neae bi mu ge bilo Izplačati. Na željo, naj ves dogodek sam popiše, dokler je še dobro v spominu, je odgovoril: .Pišita me v r . g. Bernot l" To je Mio v četrtek, v petak je iziel sobotni .Naprej' v soboto zvečer smo pa prejeli Kocjsnčičev odgovor. Ko se je vrnil s. Bernot s Jesenic, kjer je imel 21. IX. shod proti vojni, in iz Novega mesta, kjer je imel 23. IX. obravaavo pri sodišču, je prejel s, K. sledeči dopisi
Štev. 3356.-24.	Krško,	dne	24. sept. 1924.
BI.
Sodrugu Karolu Kocjenfiču.
v Krškcai.
O Vašem članku .V odgovor", ki smo ga prejeli v soboto zvečer 20. t. m. pred udhodom s. Bernota. izjavljamo, da pred sejo pokr. odbora n e izide. Razloge smo predali v .Napreju" 19. 9.. ko smo objavili Arnškov članek .Bernot in načelo javne sti* v z: dajem odstavku.
Pokrajinski odbor bo o zadevi gotovo razpravljal, \endar Vam za vsak slučaj vrnemo V8Š članek v prepisu, če niesate lastnega prepisa,
S sodružniea pozdravom:
Uredništvo »Napreja" Bernot
S.	Bohm je takrat mislil, da je Bernot odstavljen, zato sta s Kocjančičem vprizorila orjunsško zabavo, češ, nič f*e ne Ho delalo v uradu, dokler tajnik tega ne prekliče. Šele to je naredilo mir, da je a, B. naročii iti po javno zaščito. Take čase smo imeli v tajništvu in uredništvu takrat, ko ie bilo največ dela. Od ene strani so nss sovražili, ker pišemo v listu .otročarije*, od druge so nas pa po or junaško hoteli prisiliti, da jih moramo pisati. Vse to pa zaradi teg^, ker si je Bohtn mislil, da je njegov čas prišel in da lahko pripravi revolucijo in ker so se nekateri doli zapeljati po njego/i matematiki: 2 brat 2 je 5, potem pa so bili hudi na absolutista, ki je t>o vsej sili hotel da obvelja njegova 2 brat 2 je 4 ...
Zdaj, ko je soglasno dognano, kaj je prav in kaj ne. zdaj se lahko objavi ta razburjeni odgovor. Kaj je v njem laž in kaj resnicB, naj se potrudi vsak sem razbrati. Če bomo pa iz odgovorov delavstva razvideii, da to ali ono ni jasno, bomo do-tične točke še pojasnjevali, dokler bo vse jasno.
Tistim, ki se boje. da se pred svetom smešimo, naj povemo v tolažbo da je treba tudi ta kelih izpiti, če hočemo priti kdaj do prave demoTtfiC*!«. Dozdaj je znalo biti naše ljudstvo mirno edinole v cerkvi, kjer ni smelo govoriti. Take debate ga bodo n .učile mirnejše fcrvi tudi v ostrem živahnem boju.
V ODGOVOR.
Sodrugi. ki ste Opazili na gbvi in pri nogah mojega sobotnega članka Bernotove mušje pikice, ni se vam treba prestrašiti 1 V mojem žepu ne c ;enk-lja š * noben Kristanov milijon, tudi dr. Korun me še ni povabil kot .organizacijo Krško" na svojo veselico 5. čkt. Stvar je bolj zapletena. Stojim namreč kakor vedno na stališču, da naj vsak zamorec gre, ki se je skregat s svojo pravilno preteklostjo. In ker se mi je Bernot za takega zamorca izkazal, je prišlo do spora.
Prva posledica je bila, da sem dobil še isto uro odpoved, zelo socialistično odpoved: še niti plače ne bi smel pod takimi in takimi pretvezami dobiti, med konjskimi figami na cesti je moja plača, saj tudi vrabci od take živijo. Če mi ni všeč. naj tožim, v tem času smem malo crkniti, seveda mi ni všeč In sem si rekel, da bo o zadevi odločala še neka višja inštanca, pokrajinski odbor. Tem potom mu zadevo izročam v rešitčv.
Druga posledica je bila ta. da stojim pred vami stigmatiziran s sramotnim pečatom izdajalca naših načel, kot Kristanov posredni ali neposredni podrepnik, kontrabantar proti načelu javnosti in raz-dirač. Tukaj ne potrebujem nobenih inštanc. J?z sam si bom inštanca, ki ne bom pustil, da mi kdo s podlimi sumničenji pomaže delo, kolikor sem ga pri svojih slabih zmožnostih in vseh drugih grehih vendarle izvršil in ki je moje delo. Kdor me bo s pavšalnimi čvekarijami namesto z dokazi predstavljal za zavestnega ali nezavestnega eksponenta nečesa. kar nisem bil in tudi ne bom, dokler se ne bom sam oblatil in javno povedal, da sem baraba postal, ta bo imel z mano opravka. Pravijo, da se je nevarno z bikom bosti; jaz tega ne verjamem. Imam svojo metodo, ki mi še ni odrekla in ml tudi tukaj ne bo. Bika zgrabim za rogove. Ta metoda je seveda le za ljudi z lastno močjo. Mevže in slabiči splezajo na drevo, kadar jih bik napade, Kru-šiči in Jerami odlagajo svoje funkcije in odgovornost za gospodarstvo, ki se niso potrudili napraviti ga boljšega, kadar se razdrejo s »kakšno posamezno osebo, jaz si pa upam postaviti svojega moža in svojo mirno vest še nadalje za stvar resnice. Sodrugi, laž je
1. v sobotnem Bsrnotovem komentarju trditev, da sem B5hm« pomagal .vtihotapiti* v .Naprej* sklicanje nadzorstvene seje 14 tm. Resnica je ta, da mi je BOhm izrecno ?agotovii, da je ta objava do-menjena.
2. Laž je to, da bi se bila z Bernotom kaj dogovarjala, da mora biti vse v knjigo vpisano, kar pride od zunaj v list. Tega sploh nisva govorila. Kako se pa vse v knjigo vpisuje, o tem se, sodru-gi, iz knjige sami prepričajte.
3. Ravno tako ni res. da bi se z Bernotom sporazumela glede njegovega samoiastnega izmeta-vaaja kakih dopisov in notic, n. pr, BOhmove, Iz lista. 0 tem imam jaz še vedno svoje mnenje, pa ga prepuščam odločilnejšim Inštancam v rešitev. Treba pa bo na vsak način postaviti končnoveljaven sklep: če more Imeti kakšna posamezna oseba pri nas takšno polnomoč, da sme o vsem sama odločati, kaj pride v list in kaj nel Bernot se krije seveda za svojo odgovornostjo pred članstvom in sodiščem. To je vse prav, toda smešno in nelogično ne sme
postati. Vzemimo slučaj: Tisti Bernot, ki se iz drugih norčuje, kadar menijo, da odgovarja .Sloglno" vodstvo tudi sodišču, tisti Bernot je menda ves prestrašen, da utegne priti krški policaj ponj, če bo pustil Bčhmovo notico na dan, aii pa da bo članstvo po njeni lopnilo, Če bo BOhm kakšno nepravilnost zagrešil!
4. Zmota aii iaž je. da bi se bila ir.ldva s s. Barago ml. pogovarjala, da svojega članka ne bom objavil. Sodr. Barsga je pripravljen potrditi, da kaj takega niti od daleč nisem rekel.
5. Sodrugi, in ko sem Bernota teroriziral, da ne sme mojega članka iz lista metati in mu' komentar pripissti, nikar ne mislite, da sem revežu s ko-leni na prsih klečal in mu palec potiskal v oko. O ne, ampak rekel sem mu [priznam-malo preglasno], če hoče kak komentar dodajati, ga lahko napiše že danes, vseeno pa bo, če ga preloži za jutri, kakor so vsi drugi člani sfeoro brez izjeme svoje komentarje k Bemotovim in drugim komentarjem prisiljeni objavljati drugi dan. bicer si tudi jaz pridržujem pravico, sem rekel, še danes Bernotov komen. tar komentirati. Šlo je za načelo, ker tega bi itak ne storil, šlo je predvsem zato, da se list ne zamudi. Pa mož ima svoja mnenja o svojih pravicah, odgovornosti in domnevanem splošnem pooblastilu, ki ga od stranke ima, zato je pustil list prelomiti, s čimer se je srečno zakasnel; zato je trdil, da jaz in torej vsak drugi nima pravice njegove komentarje še isti dan komentirati. Tako se pri nas razu. meva in prakticira načelo o enaki pravici za vse. Jaz kot član stranke odločno zahtevam, da pokrajinski odbor tudi v tem oziru uveljavi točne smernice.
6. Ljubi sodrugi, ampak da se kakšna reč zadržuje samo zato, ker ni Bernot še našel načina, kako bi se proti njej zabranil, to se ni pripetilo samo meni. Od 22, avg. že leži v tajništvu neki članek s. Arnška o zadnji seji pokr. odbora. Kaj je natančna vsebina tega članka, ne vem, ker ga še nisem dobil, čeprav sem ga že zahteval. Tudi zapisnik o tisti seji še ni objavljen, čeprav je že bil urgiran z raznih strani. Ne rečem nič, vem pa, da gre sedaj spor o nekih sklepih na tč] seji, članstvo pa še vedno ne ve, kaj pravi zapisnik oz. resnica o teh sklepih.
7. Ker sem baš omenil s. Arnška. naj dodam za nameček, da je podla laž, če mu Bernot v ,Na-preju’ 14. tm. očita, da mu je delo v tajništvu smrdelo. Jaz sem delal z Arnškom ves čas. ko je bil pri nas, in moram reči, da smo imeli malo ljudi bolj pridnih, nego je bil on. Marsikaj je nerodnega napravil, večkrat sem bil in sem še danes zaradi tega in onega jezen, ampak takšne morale pa nimam. da bi mu kradel tisto, kar se ukrasti ne da, zato ker je storjeno.
8. Vsakemu priznati, kar mu gre. to je menda tudi socialistično načelo. Tudi najhujšemu nasprotniku je treba za krivico dati zadoščenje. Bernot si je v tem oziru, v moje presenečenje, zadnii čas menda tudi drugačno pooblastilo priskrbel. Še danes ni preklical svojega neutemeljenega napada zaradi svojih delnic Zadružne banke, čeprav je že več nego dva tedna tega, odkar je bil v .Socialistu* popravek in je Bernot tudi pred pričami izjavil. da bo svojo zmoto preklical. Nikar ne mislite, sodrugi. da sem ta slučaj navedel samo zavoljo Bernota. Gre tudi za list, o katerem vedno pišemo, da noče namenoma nikomur delati krivico, pa jo hoče v tej zadevi enkrat polomiti.
9	Ker sem	že pri preklicu	krivih	trditev, naj
vzamem še eno:	BOhmu je bilo	te dni	kot smrten
greh očitano, da je zahteval za reorganizacijo v knjigovodstvu 2600 Din. Resnica je ta, da je njegov proračun izkazoval samo 1660 Din. in, prijatelji, tu ne gre v prvi vrsti za kakšne nepotrebne novotarije, temveč bi šel denar za knjige, ki jih po ugotovitvah sodne revizije moramo imeti, šlo je tudi za knjige, kakor smo jih že imeli, pa so bile že malodane	popisane.	(N. pr, žurnal.)	A seveda, povedati to	resnico tako, bi pač ne	bilo	več — de-
magogija.
Sodrugi, v naglici sem nanizal nekaj momentov. ki pojasnjujejo vzroke tega spora in ki predvsem dokazujejo, kako neumna je trditev, da so Korunovci ali Kristan ali ne vem kakšni za nas mrtvi vragi vedno krivi, da se pričkamo med seboj in tratimo svoj čas in prostor s temi pričkarijami. Potrudimo se vsak pisati samo resnico, pa ne bo treba pričkarij in odgovorov. Potrudimo se sumničenja predelati najprvo v sebi, pa ne bo sporov. Ali je n. pr. res. da bi mogla cela organizacija, kakor je celjska, stati pod slabim vplivom dveh ljudi, ki jim je pa treba siab namen šele dokazat}? V ,Napreju1 14. tm. smo čitall to gorostasnost. Gene-raliziranje se mora pri nas tudi nehati, kakor pre-nehavajo generali. Ljudi, ki tega niso sposobni razumeti in ki bodo dalje sumničili in sumničili brez dokazov, bo pač treba poučiti drugačne, proletarske, to je objektivne manire. Zavestne lažnjivce bo treba z resnico moralno diskvalificirati pred vsemi ljudmi. To je težka pot da dosežemo svoj cilj. toda edina je, ki se ne konča v prepadu. Je čdina, ki je poštena. ,	Karlo	Kocjančič.
Lastnik: »Sloga", r. z. z o. p.
Izdajatelj in odgovorni urednik;
Zvonimir Baraot
(v Imenu pokr. odbora SSJ in K£>2.)
6.	X. Tiskarn« brstov	v	Krgk	ta	,#gQ