Naj vecj doventki dnevnik Združenih državah leto ... $6.00 ... $3.00 celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 Velja Za poli. New leta - York TELEFON: CHelsea 3—3878 GLAS NARODA r Iistislovenskihjlelavcev yAmerikL IV #3505 1 The largest Slovenian Daily in the United States. Isswrd every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. Entered as Second Class Blatter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CH^lsea 3—-3878 NO. 1. — ŠTEV. 1. NEW YORK, TUESDAY, JANUARY 3, 1933. — TOREK, 3. JANUARJA 1933 VOLUME XLI. — LETNIC !. J^rONSKA UVEDLA NOVO OFENZIVO PROTI KITAJSKI BOJAZEN KITAJ. ČASOPISJA, DA BODO ZACELI JAPONCI ZNOVA PRODIRATI, JE BILA UPRAVIČENA Iz Tokio poročajo o vročih bojih pri Sanhaikwa-nu. — Letalci so metali bombe na kitajsko mesto. — Kitajski general je dobil močna ojače-nja s katerimi bo skušal odbiti napadalce. — Japonci zatrjujejo, da morajo zasesti provinco Jehol, če hočejo obdržati svoje stališče v Man- * v ... dzuriji. Predloga glede piva pred senatnim odsekom * DESET TISOČ DEPORTIRANIH Samo iz New Yorka jih je bi'o deportiranih 3033. 458 jih je bilo nagnjenih k zločinom. TOKIO, Japonsko, 2. januarja. — Japonska letala so metala danes bombe na mesto Sanhaikwan, ki leži tam, kjer doseza Kitajski zid morsko obal. Spopadi, ki so se začeli sinoči, so se razvili v vroče boje. Japonska Rengo-poročevalska agentura poroča, da sta dobili obe stranki velika ojačenja. Zaenkrat se še ne ve, če so boji le lokalnega pomena ali če gre za splošne sovražnosti ob meji province Jehol. Kitajska poročila pravijo, da so Japonci iz zasede napadli kitajske oddelke. Iz japonskih virov poročajo, da sta bili v nedeljo najdeni v japonski policijski postaji v Šanhaik-wanu dve bombi. Proti večeru začeli Kitajci streljati na japonsko civilno prebivalstvo. To je dalo povod, da je bilo pozvano japonsko vojaštvo. Zjutraj se je izvedelo, da so privedli štirje kitajski vlaki ojačenja za generala Cang Lianga, ki skuša ubraniti mesto pred japonskimi napadi. Voj no ministrstvo je potrdilo poročila o bojih, sicer pa ni izdalo nobenega komentarja. Dopisnik Rengo-časniške agenture poroča, da se je general Cang Liang posvetoval s svojimi častniki. Konferenca je trajala do ranega jutra. V bližino Sanhaikwana je dospel danes neki japonski rušilec se pripravil na boj. MUKDcJV, Mandž urija, 2. januarja. — Neka brzojavke naznanja, da je japonsko vojaštvo pozno ponoči zavzelo kitajsko mesto Sanhaikwan. Vest je povzročila v tukajšnjem vojaškem glavnem stanu veliko presenečenje. SANGHAJ, Kitajska, 2. januarja.—Ob pričet-kom Novega leta izraža kitajsko časopisje bojazen da se bodo v tem letu kitajsko-japonski odnošaji poostrili in poslabšali. Vsi listi so v svojih člankih edini / misli, da bo leto ! 033, navzlic temu da je morala Kitajska leta 1931 tiho prenesti zavzetje Mandžurije in 1. 1 932 boje pri Sanghaju, prineslo še hujša ponižanja, ker vodijo sedanji kitajsko-japonski odnošaji naglo v veliko krizo. Časopisi zatrjujejo, da je japonsko postopanje v Mandžuriji dovedlo pomožne vire do konca in da je zato naYod prisiljen v letu 1933 doseči veliko zmago, ako noče, da pod naloženo težo ne omaga. Da more Japonska obdržati svoje stališče v Mandžuriji, je Japonska po mnneju kitajskih listov primorana zasesti provincijo Jehol, to je pro-vincija, ki leži med Mandžurijo in Kitajsko in bo od tam morala še dalje prodreti v pokrajino Pekinga in Tientsina, tako da bo japonski vpliv segel v srce Kitajske, mogoče celo do reke Yangtse. Posledica tega bo, da se bo Kitajska morala kazati pripravljeno za skorajšnjo rešitev mandžur-akega vprašanja. Japonsko časopisje se pritožuje vsled tega stanja in dolži vlado, da ni dovolj odločna v izpeljavi svojih načrtov. Vsi kitajski listi poživljajo narod, da pogumno leda v oči nevarnosti, ki grozi Kitajski v 1. 1933. L. 1932 je bilo 7. Ellis Islanda deportiranih 10,000 tujcev kakor naznanja naseliliški komisar Edward Corsi v svojem letnem poročilu, ki pa obsega samo zadnjih mesecev. To je največje število v zgodovini deportacij. V enajstih mesecih leta 1932 je bilo deportiranih 9065 tujcev in v decembru jih je bilo najbržc deportiranih toliko, da doseže število deportacij 10 tisoč. Med deportirane! jih je bilo 3033 ki so se naselili v Xe\v Torku. Iz drugih dežel jih je bilo preko Ellis Lslanda deportiranih 2703. G30 se jih je prostovoljno vrnilo v svojo domovino, r>4-S pa jih je bilo deportiranih, ker so bili nagnjeni k'zločinom in jih je komi sar Corsi označil kot nevarne za družbo. Leta 1931 je bilo deportiranih 7891. za 'kriminalce označenih o-seb je bilo 280. SMRT ZA TATOVE V SOVJ. RUSIJI 0ŽIVLJENJE INDUSTRIJE V AVSTRIJI Tovarne v Steyer ju bodo zaposlile 2000 delavcev. Tudi Škodove tovarne so dobile velika naročila. STEYElt, Avstrija, 2. januarja. — Veliko upanje je vzbudila vest. da bodo slavne tovarne v Ste ver ju. ki so pred in med svetovno vojno izdelale za avstrijsko armado velikansko množino municije, takoj po Xovem letu zaposlile 2000 delavcev. Uprava tovarn je dobila dvoj' velikih naročil, od katerih eno pride od brazilske vlade. Zanimivo pri tej vesti aa je tudi da so istotako dobile velika naročila Skodove tovarne v Plznu na Češkem, ki so bile že več mesecev zaprte, pa bodo sredi januarja zopet zaposlile več tisoč delavcev. Drugo naročilo na tovarne v iSteverju je prišlo od portugalske vlade, ki hoče v svoji armadi vpeljati nrovo a rs t o pn£k. (Dvomljivo pa je. da so tovarne v Ste v erj u dobile naročilo za o-rožje in municijo .kajti po ver-sailLski pogodbi je Avstriji in Xem-."iji prepovedano izdelovati orožje kako tujo državo. —- Opomba uredništva.) PROGRAM ZA DRUGO PETLETKO Vse časopisje slavi dosedanje uspehe. — Obenem povdarja zmede v kapitalističnih državah. — Edini izhod je padec buržoazije in diktatura proletarjata. Moskva, Rusija, 2. januarja. — Konec prvega petletnega načrta in •začetek drugega je dal ea.sop'som povod, da so napolnili svoje strani s slavospevi na dosedanje uspehe. S sedanjimi velikimi uspehi, katere pripisuje časopisje prvemu prizadevanju za izboljšanje ruskega gospodarskega položaja na socialistični podlagi, primerjajo časopisi položaj, ki ohstoja v dru- RESOLUCIJA GLEDE PREKLICA OSEMNAJSTEGA AMENDMENTA WASHINGTON, D. C., 2. januarja. — Danes so potekle senatorjem božične počitnice. Vse kaže, da s bo senat vkratkem z vso vnemo lotil vprašanja gled^ piva in preklica osemnajstega amend-menta. Justični odsek je dovolil, da se vrše zaslišanja o predlogi, ki je bila sprejeta v poslanski zbornici ter priporoča pivo s tremi odstotki alkohola. Zaslišanje se bo vršilo v sredo pred posebnim j podedsekom ter bo trajalo šest ur. Vsaka stranka bo imela tri ure časa za svoje argumente. V sredo bo tudi sestavljeno besedilo resolucije za preklic osem-n a jst e ga a m end m en t a. Republikanski senator Blaine iz AVisconsina, ki načeljuje obema pododsekoma, ki se bosta bu-vila s temi vprašanji, je rekel, da bo resolucija glede »preklica osemnajstega amendmenta že v sredo gih kapitalističnih državah in ga ' sestaVljenr, dočim bo zamogel pri- Eli LIX, Xemčija. 2. januarja. — Odločna in stroga je ruska sovjetska vlada, da prisili prebivalstvo cht 'uspešnejšega dela na poljih in tovarnah. Dve mladi dekleti ste dve žalostih žrtvi te vladne strogosti. Tova-lišica Gribanova in njena prijateljica, tovarišica Oustinova, ste 'lili zasačeni, ko ste na kolektivni kmetiji v vasi Gsinovka kradli žito. Pripeljani ste bili pred sodišče, ki je Gribanovo olnsodilo na smrt in je bila takoj odpeljana na sodnij-sko dvorišče in ustreljeha. Tovarišica Oustinova je bila z dvema drugima kmeticama poslana za deset kt v prisilno delavnico. Ruslca vlada je izdala poziv, da se prebivalstvo strogo drži postav glede poljskih pridelkov. V ta na-l.ien je postavila 100,000 paznikov, ki nadzorujejo dela in pospravlja-l je polja. Vsakdo, naj bo moški ali ženska, ki vkrade žito s kolektivne kmetije, j.' kaznovan s smrtjo. Pa tudi za uradnike in delavci* v ITALIJA BO OPUSTILA KAZENSKI OTOK Rim, Italija, 31. decembra. — Kazenski otok Lipari v Tirenskem morju bo vlada 10. januarja opustila. Na ta otok je Mussolini pošiljal nasprotnike fašizma, vsled njegove amnestije pa bodo sedaj 4i izgnanci pomiloščeni. Te amnestije je deležnih 20,000 oseb. Na raznih kazenskih otokih je bilo puščenih samo kakih 400 političnih kaznjencev. industriji je določena stroga disciplina. Kdor cel fTan brez zadcsfnega vzroka ne pride na delo, je odpuščen in izgubi svojo karto za "hrano. V Rtviji je vsak dan odpuščenih mi>>go delavcev. Vse delo je pod veliko disciplino. To sicer ni prijetno. toda sovjeti hočejo doseči i svoj cilj. hodnji teden poročati, kako je s pivom. Collierova predloga za triodstotno pivo je bila sprejeta v poslanski zbornici z 2:10 proti IGO glasovom. Xaloga lilaine-ovega odseka je dognati, če je v soglasju z ustavo. Načrti za resolucijo, ki bo zahtevala preklic IS. amendmenta. so že gotovi. V resoluciji bo rečeno, da je treba osemnajsti amendment brezpogojno preklicati, obenem pa zaščititi one države, ki Z izjf.vo, da jeipoložen trden te- hočejo biti suhe, pred vtihotap-melj za soeijalizem s petletko, sla- Ijanjem opojnih pijač. Kongres vi "Pravda" leto 1932 kot novo naJ ima tudi pravico uveljaviti poglavje v sedanji zgodovini ter potrebne postave proti povratku pridene svarilo na kapitalistični slikajo v najbolj vrnili barvah. Vsak časopis zatrjuje, da je bil petletni naČMt izvršen v štirih letih. "Izvestja", ki je glasilo komunistične stranke, prinaša na prvi strani veliko sliko Josipa Stalina, predsednika Tretje internaeijona-le in generalnega tajnika političnega biroa. Na tej sliki je leva roka raztegnjena čez celo stran. Pod sliko je napisano: "Naprej tovariši do nove zmage!" CANGCUN. Mančukuo, 2. decembra. — Man-Čukuo vlada je naznanila, da bo inozemske obveznosti Mandžurije, ki znašajo $3,000,000, plačala v obrokih tekom 20 let. Ta znesek je bil posojen Mandžuriji pod vlado maršala Cang Hsiao Lianga. Velik del teh obveznosti se nahaja v* rokah ameriških bank. Pri tem posojilu pa so vdeležene tudi angleške, japonske, nemške, norveške, švedske, holandske in češke banke. Posojilo je večinoma v blagu za maršalovo armado in za veliki arzenal v Mukdenu. Cangovo vlado v Mandžuriji je odpravila japonska armada leta 1 931 ter je nato vstanovila novo Mančukuo državo. Japonski predsednik komisije za odplačilo dolga pravi, da bo dolg za blago, ki je bilo prejeto po 1. januarju 1931, plačan v gotovini pred 30. junijem 1 934. Za blago pa, ki je bilo prejeto v letih I 930 in 1931, pa bo plačano v zadolžnicah v obrokih v dvajsetih letih. svet: — Edina pot. da je mogoče odvrniti uničenje ust varjajočih sil. je s pomočjo soeijalistične revolucije. Dalje pa pravi list: — Iz sedanjih zamotanih položajev v kapitalističnih državah je mogoče dobiti edino prepričanje, da je edini izhod revolucijonarni preobrat buržuazije in ustanovitev proletarske diktature. 1\> celi deželi je časopisje proslavljalo 'Novo leto kot prednjo stražo naroda. Petletka je bila v štirih letih in treh mesecih končana o polnoči 31. decembra. Navzlic pohvalnemu uspehu petletke stoji Rusija nasproti pomanjkanju živeža. Glavne smernice petletke ki so stopile 1- januarja v veljavo so: odprava pomanjkanja živeža, popolna kolektivnost dežele ter popolno uničenje kapitalističnih elementov. ki so še ostali, da. se ustanovi brezrazredna narodna skupnost. II koncu druge petletke obljublja komunistična stranka najmanj dvakrat ali trikrat oliko vsakdanjih potrebščin, kakor pa jih je bilo do sedaj. Da je mogoče to do- ADOLF HITLER PREROKUJE BOLJŠEVIZEM Pravi, da bodo nezmožni državniki povzročili razsul. — Katastrofa je samo še vprašanje časa. Monakovo, Bavarska, 2. januarja. —V svoji novoletni poslaniei na narodno-socijalLstično stranko je izjavil njen voditelj Adolf Hitler. da svet dan za dnem postaja bolj zrel za boljševizem. Ta razvoj pospešujejo, kot pravi. slepi in nesposobni državniki, ki ne znajo vreči deske izpred svojih oči ter stojijo križem rok pred pretečo nevarnostjo. — Razpad je samo še vpraš i-nje časa. Posledice in nastala zmešnjava more prinesti samo uničenje. Meščanski politiki si ne morejo niti najmanj predstavljati velikanske nevarnosti, v kater' plitva svet, — je rekel voditelj nem-kih fašistov, — V deželi, v kateri je 6,000,000 komunistov, 7,500,000 socijalnih demokratov in 6,000,000 ali še več pacifistično navdahnjenih elementov, bi bilo najboljše, da se ne govori o enakopravnosti in oboroževanju, — je rekel d^lje. Xjegova poslanica pravi dalje, da more napredek Nemčije priti samo potom naeijonalizacije in da je zasluga Xazijcev. da je bil komunizem prikrajšan, ako ne popolnoma končan. V pregledu dogodkov leta 1032 pravi ilitler. da je bilo leto polno bojev in uspehov, v katerih je bila marksistična vlada v Prusiji n v celi državi prt .nagana. Ko sta pred nekaj dnevi v gor-' V svojem napadu na državnega ski vasi Rechberg pri Vorau v gra-! kanclerja von Schleicherja pravi škem okraju vaški župan in sod- j Hitler, da je sedanja vlada samo salona. Zaenkrat se še ne ve, če bo zadeva predložena državnim konvencijam ali pa državnim konvencijam ali pa državnim zakonodajam. IZGREDI NA ŠTAJERSKEM Kmetje so zelo razjarjeni zaradi visokih davkov. Napadli so davčne uradnike. — Policija jih je naskočila s sab-jami. URADKC. Štajerska. 2. jan. — .Nezadovoljnost med štajerskimi kmeti dela oblastim velike pregla-v ice. seči je potrebno razvni malo in- ... . . *-. , -__~ - i j ; sla policiji v \ oran na pomo< dustrij, da je mogoee izdelati do- j <. .. ^ . 1 volj obleke, čevljev itd. V teh industrijah. posebno po deželi bo letos naloženi kapital podvojen. Načrt za drugo petletka še ni popolnoma izdelan, toda bo dogo-tovljen do 20. januarja in predložen osrednjemu izvrševalnemu odboru. ni j.ski birič hotela nekemu kmetu, ki ni plačal davkov, na javni dražbi predati prašiča, so ju kmetje pretepli. Naslednji dan pa je morala policija v Vorau s sabljami navaliti na kmete", ki so hoteli porušiti ta-tnoč-njo mestno hišo. Šele, ko je pri- po- licija iz Gradca, je zopet zavladal mir. Štajerske oblasti le nerade na-• topa jo s silo prnti kmetom, toda dežela potrebuje denar in davke je težko izterjati. posnetek vlade prejšnjega kanclerja von Papena, vsled česar bo končala z najtežjim neuspehom in da bodo slednjič nacijonalisti zmagali. Zdaj je v teku "očiščenje" komunistične stranke v namenu, da se uničijo opozicijonalne skupine, ki so do sedaj ovirale izpeljavo gospodarskih načrtov vlade. ADVERTISE CiIASNARODA- in ROCKEFELLER PRIČAKUJE BOLJŠE ČASE ORMOXD BEACH, Fla., 2. jan. — J.ihn D. Rockefeller, ki je star 93 let je pričel Novo leto z upanjem, da bo to leto prineslo konec svetovne depresije. "Vsakemu želim srečno in pro>-perno Xovo leto," je rekel stari Rockefeller. " lipam, da bo leto 1933 prineslo^ boljše čase vsem ljudem na zem- " lji. Četudi ne vidim takojšnjega konoa sedanje depresije, vendar u-pain na vse najboljše." D A." HEW $ORK, TUESDAY, JANUARY 3, 1933 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. r Glas Naroda" Owned and Published by BLOVENIC PUBLISHING COMPANY (▲ Corporation) TF Sakaer. President L. Benedlk. Tnu. Placa of bnafneaa of the corporation and addresses of above officers: «1« W. 18th Street. Borough ef Manhattan. New York City, N. X. 6LAS NARODA (Voice of the PeefOe) Tamed Every Day Except Sundays and Holidays Is celo leto velja ca Ameriko In Kanado ...................... W.00 ■i pol leta ...».................. $3.00 Ke **trt let« .................$1.00 Za New York za celo leto......$7.00 Za pol leta ....................$3.50 Za Inozemstvo za celo leto ...... $7.00 Za pol leta ......................$3.50 Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement "Glas Naroda" Izhaja vsaki dan Izvzemal nedelj ln praznikov. Dopisi brez podpisa ln osebnosti ae ne priob«*ujeJo. Denar naj se blagovoli toMljatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se vam tudi prejRnje blvaliSče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "G1.AS NARODA". 216 W. 18th Street. New York. N. Y. Telephone: CHelsea 3—3878 OB NOVEM LETU Zopet jo zaftonilo leto v večnost in Novo leto pozdravljamo z bojaznijo in tivpetom. Preteklo leto jiatn ni dalo, kar srno pričakovali ob njegovem počet k n in radi smo se kaj lahko poslovili od njega. Sicer človek ni nikdar za'dovoljen in rad pozabi, kar je doživel dobrega in misli samo na skrbi in težave, ki so ga doletele. Toda toliko bridkosti menda še ni prineslo nobeno leto, kot 'to, ki se je od nas ravnokar poslovilo. Menda prav vsak je občutil vso njegovo težo, kajti pritiskalo nas je k tlom in nas davilo. Zato je splošno slišati klie: "Hvala Bogu, da je minilo". Sicer ni bilo leto krivo vseli nadlog, temveč deloma tudi človek sam. Na leto zvračamo vso krivdo, k< r nas je prevarilo v naših U2>ili in pričakovanjih. Ne spominjamo se, da I>i morali prenašati toliko duševnih muk, kot ravno v minul« i:s k tu. In v spominu so nam še vse dobrote dobrih let pros-peritete. V onih časih pa si nismo postavili zadostne obramrbe proti sedanji bedi, četudi so dobri časi že dolgo bili na opolzli poti. In pri vsem je bil padec prenagel in prevelik, da bi se mogli ubraniti pomanjkanja. Toda kaj nam pomaga vse to žalostno premišljevanje, kako bi odvrnili od sebe vse te nadloge in težave i Svoj pogled moramo pogumno in v zaupanju obrniti v bodočnost. Brez žalovanja stojimo db neokinčanem mrtvaškem odru starega leta. S svojimi željami smo obrnjeni v Novo leto, da bi nam naklonilo boljše čase. Slabše pač ne more biti, kot je bilo do sedaj, in zato smo upravičeni, da stopamo v Novo leto z upanjem, da bodo naše želje vsaj deloma uresničene. Gol človek na ulici. Neznano odkod je prispel pr. ni. kmalu po dvanajsti uri v Škofjo Loko dovolj čedno oblečen in simpatičen mladenič, katerega vedenje pa je biol več koč udno. Fant je begal *z ene ulice v drugo, momljal nekaj nerazumljivega predse in se oziral popolnoma apatično okoli sebe. Xa nenavadnega šetalca so takoj postali pozorni naši varnostni organi in tujec je moral na orožniško postajo. Tam so ugotovili, via imajo opravka z umobolnim mladeničem. Iz njegovih dokumentov so razbrali, da je pristojen baje v občino St. llj pri Mariboru in da je 26 let star. Fanta je nato eden orožnikov opremil proti železniški postaji, da ga spravi domov. Pa ni šlo. Še preden je bi! orožnik v mestu. se je vrnil v Skofjo Loko tudi umorbolni mladenič, ki ga je pod noč mestni stražnik zaprl . v občinski zapor. Naslednji dan zjutraj se je zatekel fant v župno cerkev, kjer je s svojo izredno gorečo molitvijo vzbujal občo pozornost vernikov, da ga je sledinjič cerkovnik izgnal iz erkve. Prišlo je do najbolj mučne zadeve. Ljudje na St. Jakobskem trgu .se niti ni.so prav zavedli kako in kdaj — že je odvrgel tujec vso obleko raz sebe in stal na trgu nekaj trenutkov popolnoma gol. X oka ter i moški so reveža hitro oblekli in moral je zopet na stražnico, kjer je venomer molil. Drugi dan zjutraj je spremil mestni delavec versko u-; mobolnega v Ljubljano, da ga odtod spravijo dalje proti domu. Med potjo je imel delavec som. Vlomilski tolpi so orožniki še osevelt, vdova j)o pokojnem predsedniku Roosevelt u. Obiskala je svojega sina Theodora iRooseveslta, ki je generalni go ve mer na otočju. POPLAVA NA ŠPANSKEM Se villa, Španska, 2. junija. — Vsled silnega deževja je reka Gitadalaquivir »prestopila bregove. Predmestje Triana je preplavljeno. Petdeset družin m- je moralo ununkniti iz hiš ter poiskati zavetja na višje ležečih krajih. vsak svojo pot : nevesta > svpjif PREDSED HOOVER SE VRAČA Na. predsednikovem vlakn, 2. januarja. — Danes dopoldne ob desetih sta se predsednik Iloover in njegova žena odpeljala proti AVashingtonn. Obiskala sta razne kraje v državi Floridi. Kjerkoli se je Iloover ju nudila prilika, je. ribaril. gmasKixsEiiBnnsnEams . am ia« •>:u;i:«!^r:^urrrrnn::;;;;;:)11:2:; S naiiaiiBirjina.' iuOtUHBSUBaS Mali Oglasi imajo velik uspeh ■ ■ začasna, pač pa dosmrtna. Kajti še presneto dosti vode bo steklo v morje, predno hi> ra-zorožitvena konferenea končana. i ¥ ' To je baje resnična zgodba, če pa. ni resnična, je dobro i-zmišljena. V vasi je živela precej bogata toda prlžeta vdova, ki se je zate-lcbala v mladega postavnega fanta. Vdovi so rekli Ferlinčka, fantu je bilo pa Jano/, ime. Toliko časa ga je zalezovala in i! ž njo pred oltar. J Par dni pred tem svečanim do-l •rodkom je živel k<»t v nekaki me- 1 Igli. Xakratko povedano: sam 111 vedel, kaj počne. Ko je pil stal pred oltarjem, se j 11111 je naenkrat zjasnilo v glavi: — Da bi moral vse svoje življenje preživeti ob strani te ženske? Xe. za ves svet ne! Pa naj bo še tako bogi ta. Kar streslo ^a je. In ko ga je župnik vprašal, če jo hoče vzeti za ženo. — -je rekel : "Xe!" tako jasno in razločno. da. je po vsej cerkvi odmeva lo. Takega škandala, da bi se ženin pred oltarjem skujal. niso pomnili najstarejši ljudje. IV bi ne bila nevesta tako močna in stanovitna, bi gotovo omedlela. I11 tako s<» šli že min s svojimi. ^ mi jjudmi. j Po 'par tednih sta se srečala na samotni poti. Janezu je bilo zelo ■nerodno imje hotel .zaviti v stran, Ferlinčka ga je pa pridržala, rekoč: — Tak nikar se me n« boj. Saj nisem še nikogar pojela in tudi tebe ne bom. dasiravno si mi napravil pred oltarjem hudiča in pol. Vsi ljudje se mi smejejo, vsi me vlačijo po zobeh. Moj Bog. to sramote skoro ne morem več prenašati. Petd**set goldinarjev ti dam. Janez, če greš v farovž in rečeš gospodu, da si se premislil in da bi me rad vzel.'In ko bo go-npotl pred oltarjem tebe vprašal, če me hočeš, boš rekel "ja". I11 ko bo mene vprašal, če te hočem, bom rekla "ne"! Tako bova k vit, in se ne bodo mogli smejati ne meni, ne tebi. Petdeset cesarskih goldinarjev 'je velik denar. Janez se je malo obotavljal, toda goldinarji so zmagali. — Ena komedija v<*č aH manj — si je mislil Janez, in tako sta v nedeljo zopet stala pred oltarjem. Cerkev je bila nabito i>olua radovednežev. Na fajim»štrovo vprašanje, ee hoče Ferlmeko /.:» ženo, je Janez moško, toda lažnjivo potrdil: — Ja! ln ko je Ferlinčko vprašal, ee hoče Janeza za moža. je tudi Fe"r-lhrčka rekla e — Ja! Tako je bilo njeno maščevanje, ki je bilo zanjo vredno petdeset goldinarjev. Pastal je njen mož. in ga je kodirala dolgih trideset Jet.^ OXASIAB0D4 NEW YORK. TUESDAY, JAHUAEY 3,1033 THE LARGEST SLOVENE BAILY in U. 8. A. V lit BAJAmCAIN STRELA AlIHAIL ZAŠČESKO: ŠTIRI DNI S vetu vim vojna in tisti prekii- Tak da t«- je kar groza pog! eajii .strelfiki jarki — vse to m dati. ;iaj z — obraz je ves siv. — No, zdaj pa imaš zlodja, — si mislim. Se že nuišeujej i strelski] jarki. Morda mi sree ali kak »Irng važen organ ne utriplje dobre. Zaradi morda postal KI V. Potipal .m ni žilo — tiiio. ne bije. Olio, me je /e začelo zvijati po trebuhu. In fečipjje me nekaj. V h* potrt .sem se oblekel in od- ine pregledal in dejal: simulacija. — Ti že pokažem, kakšna simulacija! — sem kričal. — Morila h-»m pii žrtvoval tri rublje in se kar noče umivati. Ko so pa začeli odpeljem naravnost k profesorju J oha t i in ahati — tedaj ti pa sploh da In začel sem se pripravljati na j ni več do umivanja. Vesel si, |;ot k profesorju. Oblekel sem ei-j prilezeš do ]>ostelje. >t i perilo in se začel brit i. Poteg-j Ta'ioj sem se umil. obril, si za-iii 1 >eni r. britvijo po lien, obrisa! ■ vezal kravato in odšel lep-* svež k milo - jrledam. lice je belo. zdrave« prijatelju. In ščipanje je naenkrat in rdečica ga zaliva. j prenehalo. Pa tudi srce nekam do- lirž ."- -m si začel brisati obraz s bro bije. i>eži no. kaj pa govoriš, šenia ne- je obiskal v okolici tega mestaNv.se kraje, kjer je strela posebno rada gospodarila nad elektrovmli. Na teh mestih je bajanica povsem določna javljala karakteristične žil" podtalne v m le in vrtanja /. zemljo o (pokazala, da se ni zmotila. Te laziskave so imele za posledico, da so izboljšali ozemljitev in zvezali druge s podtaknim vodovjem, kur vini. si jra pa morda res nisem. A kar je glavno, v naši kuhinji je mrzlo in neudobno. Človeku se ZAKRINKANI STRUPI *l na dHo. ne da bi [»opil čaj. ka-i zenice so se Zdravnik dr. Lr.sehke pri pove- Španska muha (ki prav za prav iluje v neki strokovni medicinski ni muha > je bila že v starih časih reviji o ti i in |H>lletnem otroku, ki \ obliki praška cenjena kot dražil-se um je hipoma pričel«* blesti. No-1 no in pomlajevalno sreektvo. V ob-*ra niso držale več, jriava ga j", liki obliža. ki "vleče" mehurje iz bolela, k m-110 so nastopili pri vitli. ! kože. so jo uporabljali tudi za \ katerih .je menil, da ^a zasledu-j zdravljenje raznih bolezni. A tudi jejo razne živali. Po koži so mu na-: kriminalistika se je morala preče-.-tali i', pušča ji kakor pri škrlatiuki.! sto baviti s špansko muho. V več- jP JJ^ JI I Sp^1 EMILE GABORIAU VELEMESTA s Nekoč je bil na vojni in sovražna sablja I mu je presekala gonijo ustnieo: s to brazgo-Znana mi je bila torej vsebina pisemca,"tino je dobil njagov obraz strahoten izraz, toda to je bilo vse. Listič sem bil našel v ve-j Ni bil zloben, par pa do skrajnosti trmast likem kupu papirja, ki sem ga bil izbral pri in liable jeze. K sreči za vse. ki so živeli \ prodaji nekega gradil vokoHei Veudom^.Ka- njegovi bližini, so pomenile tri kletviee stop. ko »neki bi zvedel, kdo je pisal to pisemce ( "j«! njegove jeze. Mislil sem, da ne bom nikoli zvedel, toda' t V. je bil nezadovoljen, je zag<"e nekdanjo moč in slavo. Tri ali štiri po. moral. Marsikdo bi bil na mojem mestu po- koleilja naj «>i se Žrtvovala v prid potom- ložil orožje, jaz sem pa potrpežljiv. Čez pol st**u- leta sem že vedel, da je bila prošnja glede Lehmann pa je navedbe baja-nice preizkušal še s posebnim oh-ei tljivim aparatom, ki beleži elek-trične lastnosti zraka, in je ugotovil, da je bajanica registrirala mot- Zvest svojim načel«mi, se je proti volji nje isto ta m kjer aparat. Bajanični otroka namenjena vojvodinji de Cham] )do- svo-leKa sn'a »ženil z dekletom, ki }i- bilo i .o javi (če \^se skupaj ni bila veli-j in njenemu možu, vedel s;*f pa tudi ka- l,rav 'tak» g^do kakor imenitnega rodu. za- ivnr vsak » jutro. j,, utripalo v bednem tempu. Zdrav- Odšel sen i na delo S|M>t<»uia sem nik nikakor ni mogel ugotoviti (►reinišljeval — »"-e mi kdo blekn * j v zroka za to nenavadno obolenje, kaj /aslran bjirv»» mojejra obraza. • 1 m^ii > pa nui j«» izpraznil želodee. stopim na \-wik inn-in k zdravniku. Po treh urah je bilo hipoma vse v Kaj veš živi. /ivi človek, a na- redu. Šele po/neje .so odkrili vzro-enkrat čof — pa jra iti več. Ta- ka. Otrok je bil pojedel večjo mno-kili primerov je vs<- polno. ! žino bršljanovih listov. Prijazna ovijalka. ki krasi tako pogxtoma hiš. VM'buje uanir<*č v svo-.s stru- mu razširalc, srce mu'jih množinah učinkuje prašek i/. španskih muh notranje, namreč kot hud strup, in često je prišlo že do smrtnih primerov, ker so ta prašek zamenjali za poper. Pet ilohro minut priil «*naj>to. prav. . . . . . , . zidov« -|Miininjani. st rt o k men; ... .. .. . . •• ,-. . . -.>•, • • ' Jiii listih neko eterično olp ueioviMija Aitko\ m pravi : i .. J penim vplivom. Ivan K«'<|«irovič, prijatelj, kaj' ti pa je.' Dams. izgh*«luš strašno slabo. Negira v o. prsteno barvo i- » 1 N ee «-T I"OK Je jeill i v ' nuM-i-n kruh in so <»b«»leli. 1'reiska- (ioirnala. da je bilo semenu GIGANTI MED TELESKOPI ka samoprevara ali tudi navadna', prevara s strani baja niča rja) temeljijo torej po teh poskusih na zračno električnih pojavih, ki sv spet v neki določeni zvezi s podtalnimi vodnimi razmerami v določenem i}iurno metodo, po kateri bi se po streli ogroženi kraji lahko temelji-1 to rešili te nevarnosti ko in čemu. Tako sem kmalu prišel skriv. to pa neizmerno bogato: in z nj<> s*' je na- je ostala lilo mar ;amo i«dik«>. da se je t"- Podoben primer se j<- zg«x|il / po\ x*iii ne>k«Klljivim lauenim oljem. Več <-trok j«* je.ll » v laneno olje nu- T« iz j;i so me zaile kot strehi besj«* zdravje rakom žvižgat, — sem pomislil. — Zdaj pa imam. In /,no\a ne* je žarelo zvijati in ščipati |m» trebuho. Komaj »'lil |»ri-lez«'l «lo doma. Il«»te| m>iii celo poklicati reš.-lno p«"staji». a I i 11 va je uognnia. tla je lanu, i/, katen'ga s(, bdi pri«b lali to <»lje, orim<"šaiiih kakšnih o<) «»d- -totkov semeiui neke vrste Ijnlike, ki ras** iii«-(l lanom. Tudi seme te ljulike ne sebi ni šk«»dljivi». t Mla tia rastlini živi rada majhna «rli\i«-a, ki proizvaja strupeni alka- loid temulin. Ta alkaloi«! s«* razširi Prih'zel sem dom »v in .se zavalil ||JU ,jl|liki y njeilo in s(l to na posteljo. Ležim. Žena tuli, tarna. Sosedje pridejo, ohajo. — No. — pra vi j« — strašno ijftbo i/^l das. Ivan Fethirovič. — Starodavno zdravilo pomaga proti hrbtobola "Dve leti Mm trpel nepreatane bolečine iltaincp hrbtobnla. roikouU •em vsakovrstne hnimente, pa tni nobeden ni j/omAgal. Prijatelj mi je priporočil Anchor Pain-Eipeller, in ko tem se le dvakrat namazal, je v»a lioleJina i/ftnila. Pain-Eipelfer je najboljši med vsemi." J. S. Lock port, N*. V. 1'JJLlMilHi | primeša lanenemii semenu, j«- p<»- i letliea razumljiva. Se mnogo je takšnih rastlin, ki jih ne smatramo za strupene, pa u-tegnejo v nekih okol išči mi h vendarle vplivati otrovno. Koprive so /.nane zavoljo svojih pekočih last-noisti. a tudi koprivni sok. ki jra dobimo s prekubanjem k«>priv in tra uporabljamo jiroti krvavitvam, utt-gne (»ovzročiti škodo v želodeu, srbeče izpuščaje na koži in druga znamenja zastrupitve. Neke vrste trobent k- — ne vse — vsebujejo strup, ki vpliva na kožj in obisti ter povzroča splošne pojave za-strupl jenja. V zvetdarni na Mouiitu I>avisu v Ti4ksasu montirajo te dni enega najmočnejših optičnih in.>rriimen-tov. kai* jih ima astronomska /a-ii(fc>t. To je oirromen zrealni teleskop. katerega zrealo meri 1 m v premeru in je veljal okroglo liski ostavil z a zfri-adbo takšnega teb*skopa Iwgati veletrgove«* William MaeDonabl. ki je umrl I. 1HU4. Otrok ni imel. — Njegovi son h lili ki ^o .skušali oporoko razveljaviti, pa »e je proces po več letih zaključil z njih |»o-rarom. Tako je zvedoslovje olioga-telo za nov velikanski nebesni top. Skoraj vsi znameniti velily te-h-skopi v Ameriki s»> nastali na po-J iloben način p» oporokah bogatih nieeenov, ki se svoje žive dni za znanost. nLso morda niti dotsti brigali. Kden največjih lečnih te- KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 West 18th Street New York, N. Y. 111 IlOflll p, . {»t zinii ]>«i POVESTI in ROMANI Agitator (Kersnik) broS. Andrej Hofer . .'.................. Ren^ška vederrvalJta ....... Belsnijski biser ............... Beli merrsrn .................... Bele iiofi, tuali junak ....... Božično darovi Božja pot na Bledu Božja pot na šmarni cori Cankar: Grešnik I^enard, broS. Mimo življenja Moje življenje Romantične duše Balkanako-Turik^ vojaka ....80 ....50 ...35 ....35 ....40 ....60 Ji5 -20 leskopov na svetu, in sicer tisti na voj-ka. a slikami .Mountu Haiuiltonu je darrJo in- in. ""^f5;; poveot V *"'*** * .. Blagajna \ elikrga vojvode snjarja Jamesa LK*ka znanosti. — . i ueuefor ........ Liek je hotel svoj denar prvotno (reman) nameniti za zgradbo velike pira-. Bnraka vojska mule. v kateri bi počivali njegovi | Beat in dnevnik telesni ostanki. Trnla njegov pri I čarovnica jatelj prof. Ilolden ga je pregovo- C/etina Borograjska ,, • selil na gradil (Tiaunnloee. liosti do (hm. I>a nisem nastopil s tem n- 1 rož jem prej, je bil vzrok ta, da mi je bilo Ta zak« 11 ni bil srečen. < V/ leto dni se j« nekaj še vedno nejasno. Od včeraj mi je pa rodil iz nje^a sin. ki j«- dobil pri krstu ime jasno tudi to.. . »Ludvik Xnrbert. Toda pol leta po njegovem — Oho! — je zamrmral zdravnik. — Kaj rojstvu mu je mati umrla. je Karolina Seliimel >izin*eijovorila i i m .1 - - , -. ^ .. . . . ■ j 1 a sntrr vo.)vii le nt uzalostila. nasiirotno, — Da v pijanosti je izdala tajno, ki jo IUI tihrm ^ |t. vest-lil. Imel ]«• zdravega, je znašala euvati celili triindvajset let. krepkega p romea in materina dota Po teh besedah je odprl Maseamt pre- r()dhiui rlunn1la«iee. Kaj mu je daleek svoje pisalne mize in vzel iz ! vse ilru^o ' dokaj debel zvezek, ki ga je zmagoslavno Za sina V skrbel stiskal v rokah. ; ]t>>no dobro razvije!, da i»i nu.^el nadalieva- ~ 'j;; ,lmJe »^JSti-sko delo! — je ti 0(Vt0V(l fh.lt, Nnl«liM.t;l s„ vz^ijnli' kor vzkliknil. — ln je opisano in pcviasnjeno, kmečkega sina. Potepal s, r lahkn k<»likor vse moje delo v zadnjih štirinajstih dnehj jc llotH v.|liai S(, ]v po sl:n||i in ,10(li, Ko boste slišali to povest, vam postane jas-; 1|lu-vinitih tmvilikih. |loll.H no, kako krepko držim v rokah vojvod«. iiiiV lesenih, s slamo |»«Mh.ž«nih e<»kljah. vojvdtlinjo de OliaiulKloee ter Diano de Trajalo je dol-«,, predno se je vojw.da de Sanvelioiiru. ^rofieo ^le Mnssidan. <'nj, — ('biiiirpdo. e odločil poslati sin.^ka v ljudsko doktore, ki si mi slepo zaupal; poslušaj tu- šolo. < Vmu bi se učil čitati in ]»isati. k«> ua di ti. ( atenac. ki si me hotel izdati. Potem je pa nameraval «'l»s«..liti na težko življenj«* mi pa povesta, ali res pretiravam, «V trdim, na kmetili^ da sem o uspehu trdno prt.pričali. ; \ se je šl«> gla«lk«» «nl r«»k do «>ne«£a dn ko 'Izrodil jii zvezek Panlu. rekoč: ; j«« N«»rbort izjxduil šcsinajst«» leto nli bolje — Vi draj?i moj. pa čitajte. Napisal sem' reeeuo. d<» dneva, ko ga jt* oče prvič odpeljal t«i zlasti z;i vas. kitajte z vso pozornost jo.' v im sto, v Poiters. Tam seje Norbert sestal ki ste je zmožni; to je zgJlba imenitne hi- > tovarišem Moii-rloiiisom. sinom očei«»veg,i še. I11 zapomnile si, da ni nobene malenko- najemnika. sti, pa naj se zdi še tako brezpomembna, kij Že petnajst let se nista videla. M out hm is bi ne bila za vas izredno važna. .. j je v Poitiersu študiral, nosil je lepo unifor- Paul jhta 4 in pol tone pri debelini M) cm. Železne kon>strukcije, ki drže zrcalo, so izdelali v tovarni, kjer ko nastajali meti vojno najmogočnejši ameriški topovi. A Hookerjev teleskop ne lx> več dolgo ■jrrvačil med svojimi tovariši. ^e od I. 1928. izdeluje namreč ameriški mojstrski <*ptik Richey zrealo, ki imelo 5 m v premem! .Mf>nti ral i ga bodo nemara prihod, nje leto. Medtem pa je ameriški učenjak Pea.se izdelal že načrt za teleskopsko zrealo h premerom 10 m in težo 12 ton!! Ta gigant nad vsemi giganti bo požrl najmauj 9 milijonov dolarjev — a morda bo boš to vzrok, da bo treba ae dolgo čakati, preden se načrt »premeni v dejstvo. Cvetke Črtice Iz življenja na kmetih Drobiž, in razne povesti — Spisal Mllčinnki .........................60 Darovana, zgodovinska povest ........JS% Dekle Eliza ____________________________________.4« Dalmatinske povesti _____________________35 Dolga roka ..........................................J50 Do Ohrida in Bitolja .....................70 Doli z orožjem ..................................50 Dve sliki: — Njiva; Starka _______(Mefiko) ................................. Devica Orleanska .............................~50 Duhovni hoj _______________________„30 Dedek je pravil; Marinka in ikra-tetjeki ............................................40 Fabjjola ali eekev * Katakombah.....45 Fran Baron Trenk.................................35 Filozofska zgodba ___________________________.60 Fn Disvol« _______...-------------------50 Cloispodariea sveta ............................40 Gostilne v stari LjoMjani_____________.60 Grika Mitologija___________________________.1.— Gusarji ---------------------- ----------------..75 Gusar v ililoilli ................................JO Hatfi Moral (Tolstoj) ..................40 fl€l papeža, vea............................ Hektorjev met ____________________________SO Hedvika .............................................40 Hudi fasi. Blage dnie, veseloigra .75 Heleno (Kmetova) ....____________________40 Hudo Brezduo (11. s*.) _____________J$5 Humorske, Groteske in Satin , vezano broSIrano Izlet g. BrouMta -------..........._________.1.20 .7n -JW .75 v začetku tresel, potem pa fnastajal vedno trdnejši, je eital žalostno zgodbo. JtO JS ..20 ..60 .80 JK .40 .60 Z5 .05 DRl Cil DEL Tajna Kodu ('liaiii].>d(.KH* I. Montlonis. — Očeta čakam. — Jaz tudi. Ta ras pa lahko Ce gremo iz Poitiersa v Loudnn, nas vo- skodelico kavt di pot skozi krajino, kjer se vrste rodovitni ravnine za prostranimi pašniki in velikimi po] u jeva | gozdovi, eldoradom divjadi, kajti gospo- Čebelica ..............................................25 * dar gozdov, pašnikov in polja grof de Mus- sidan še ni ustrelil s puško, odkar je bil p.» nesreči ustrelil na lovu svojega služabnika. A to se je bilo zgodilo že pred dvaintride-setimi leti. Grad Mussidanovih stoji malo dalje, na desni strani. O /božiču bo že 'dve leti, odkar je ovdovela grofica de Ohevauehe, bodra žena, nenadoma umrla, zapusti vsi vse svoje premoženje svoji neealkinji gospodični Sabini. Xa dmgi straiii ceste zagledamo na visoki skali gradič 8auyei»oiu*g, skrit napol za vi-sokim drevjem. Se malo dalje, vrli strmega griča, stoji liki trdnjava na skali mogočno posloj)je i'/ starih časov. To je stari grad Chainpdoce. In mračen je, saj že razpada. Tu je živel pml davnimi leti s svojim sinom ed i licem dedič enega najslavnejših francoskih imen, Cesar Viljem de Dom-pair. vojvoda de Cha,ni]M'oce, ki je veljal v svojem kraj" za čudaka. Sreča val i so ga na cesti oblečenega ki »t najsiromašnejši kmet. Bil je mož šestdesetih let, orjaške sile. Njegov pogled je izdajal železno voljo. Pod gostimi, kakor grmovje razraščenimi obr\Tni jso mežikale oči svetlo sive barve, ki ne je prelivala v lepo črno, čim se je razsrdil in mu je kri potisnila v glavo. In ne'da bi čakal na njegov odgovor ga je potegnil za seboj v kavarno. — ('e bi ne bil biljard zaseden, bi te povabil na partijo. Toda to preeej stane, a oče-ti menda ne da mnogo denarja. NADA l J JE V AN J E SLEDI Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo le« pHi romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vao bo zanimala. Cene so zelo zmerne« Knjigarna 'Glas Naroda' K 4 S O D i" HEW YORK, TUESDAY, JANUARY 3, 1933 THE LARGEST SLOVENE DAILY m U. S. A. ROMAN EE ŽIVLJENJA: 13 Za Glas Naroda priredil I. R (Nadaljevanje) Kol aar 1933 METROPOLITAN TRAVEL BUREAU (FRANK SAKSER) 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. I. PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE 1 I i »-g- ž:8ii ■ jjtiisi ! !■ — Potem tega ne smeš storiti! — pravi Gizela. — Zakaj pa ne? — vpraša Dora. — Za nas vse bi bila sreča. — Nesreča bi bila! — -Dora, pomisli sama na sebe! — Gizela jo roti in drži za ramo. — Dora, ne prodaj se! Tako daleč še nismo t-Xoben človek ne bi od tebe zahteval take žrtve in je ne bi hotel j .sprejeti. Dura vidi ljubezen svoje sestre. Gorek občutek spreleti njeno J sicer mrzlo srce. ___O. ti — ti! — šepeče Dora in »za trenutek položi, kot bi prosila pomoči, glavo na njeno ramo. Z veliko ne voljo posluša grof roteče in svareče Gizeline be.se-de. Popraska se za ušesi. — Prodati! Kdo govori o kaki prodaji? To je neumnost! Xi-kdo l)ori ne prigovarja. Mislim pa, da se taka priložnst ne sme za-j vreči brez premisleka. Posebno Dora, ki si vedno želi. da bi prišla ■ enkrat i t. naših skromnih razmer — ali misliš, da bi Dora med nam j enakimi mogla dobiti tako bogatega snubca * Saj ste brale. Komer-1 eijalni svetnik je vreden osem do deset milijonov in — — Ali je mu je res izdelovanje mezdnega olja in snažilnih ma-j >ti toliko prineslo? — vpraša l>ora. naglo vstane in se postavi pred ' očeta. — Se ono vprašanje, papa, ali imaš na nak na."-in kake ob ve«- : nosti do gospoda svetnika? Ali m mu ti vdahnil pogum, da me je J zasnubil ? j — Kako prideš na to misel? — Skoro jezno ^e trese njegov glas in mirno gleda v njene oči. — Izključeno! Priznam, da sem j rati v njegovi družbi. Seveda pa je namenoma iskal moje družbe. Vseskozi je možak. Da pa tebe občuduje, so že tudi drugi opazili. Nikdar pa ni meni tega omenil. Njegova snubitev mi je nepričakovana. četudi ne ravno presenetljiva. Kakor so prepričevalno zvenele grofove besede, je vendar imeli Gizela odločen občutek: ne govori resnice, nekaj tiči za tem! < ><"e ^ je bil dober igralee. In Doro .>o zaslepili milijon. Njene misli so, letele k Kmstu in lahek nasmeh zaziblje njene ustnice. In zopet reče Gizela : — Dora, nikar! Mlada m in lepa! Tebe še čaka sreča. Pri svojem poželjenju po razkošnosti ne smeš pozabiti same sebe ter preslikati glasu svojega srca. Poznani te: s tisoč bolečinami in tisoč solzami boš še nekoč obžalovala, da -i se prodala. Ne dovoli, da bi s teboj barantali, kajti — — Kdo govori o barantanju! — vzroji grof. — Dora ni tako sanjava, sentimentalno hudalo kot si ti. Toda takoj se zopet obvlada. Preveč važna je bila zadeva — ena nepremšljen i beseda bi mogla vse uničiti — njegova čast. nje-1 gov ot.stoj. Svojo hčer je predobro poznal. S pre vda mi m i in prem - j »Ijrnimi besedami ji je razložil korist te zakonske zveze : veliko bo-."-iii dar. Svetnik mu jo neko.- rekel, da ga je dal zidati za svo- j JO bodočo ženo in ira dan ogledovanja, ko je komercijalni .svetnik! ♦ako izpraseval za njegovo mnenje, se mu je zasvetilo v glavi. IIo-s, man je tudi slikarju takoj vrnil slikarski načrt s primerno plačo, katero pa je umetnik v napačni ožabnosti odklonil. Pri teh besedah Dora živo zardi. Videla je pred seboj zagorel, lep obraz s temnimi, živimi očmi. V glasbeni sobi je videla vitkega »'»»poda. ki ji je vr?el v obraz tako uničevalne besede — nato pa je •utila mehka u>ta na sva jih ustnicoli. sliši llarkarolo — tesno stis-ie uMnicr. da so bile ko ozka. rdeča črta im bledem obrazu. Ali se ta spomin ni hotel umakniti? Za svojo predrznost bi moral biti še hujše kaznovan — proč naj gre; da ne bo vet" tov! ~ Torej tvoj odgovor. Dora. Ali da, ali ne — meni je vseeno. Nočem ti prigovarjati. Toda govori še prej z mamo. Mislim pa, da je vreden takojšnjega odgovora. - Za takega svaka se ti zahvalim, l)ora. — pravi Ana, ki je prvi«** kaj pripomnila. Ana stoji pri oknu in pazljivo gleda na uli-eo. da ne bi'nikdo ušel njenemu pogledu. Mogoče je bil še kdo. ki je imel še nekoliko časa. da bi prišel mimo. — Gaspa Dora Hoseman. ■•ojena grofica Dernhausen — saj mora vsakdo takoj opazii. da mora mož imeti neizmerno veliko denarja. stola Vsebuje poles spisov dveh naših pisateljev Trohe in Rupnika tudi pesmi Johna Bukovin-skega, opis našega "Severnega romarja" Planinska, par krasnih povesti, poučne članke iz zemljepisja, naravoslovja in zgodovine ter nešteto drugih zanimivosti. Vpoštevajoč slabe gospodarske razmere, smo ga tiskali le omejeno število. Vemo, da boste popolnoma zadovoljni z letošnjim koledarjem _ in zaradi tega ne odlašajte, pač ga naročite še danes. TEH 160 STRANI ZANIMIVEGA CT1VA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNIH ZA VSAKEGA 50 CENTOV Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York, N. Y. Cena 50c 15. februarja: IWrt-ngaria v Cherbourg 16. februarja: !>cutiichianil v Cherbourg 17. februarja: Kuri>pu v Kremen 18. februarja: Champlain v Havre Itt*x v Cenua 22. februarja: i:remft) v Dremen 25. februarja: O'nte tli Savoia v Cenoa Jlaj^stir v Cherboi"< 4. januarja: Majestic v Cherbourg Albert Ballin v Cherbourg 5. Januarja: Kremen v Bremen 6. Januarja: Rex v Genoa 7. januarja: Lafayette v Havre 11. januarja: Leviathan ' Acquitania Hamburg v Clterbourg v Cherbourg Cherbourg — O. I)ora. .vaj še ni vse t;iko jrotovo. Treba je še kavcije, llama ]ia ni imela so nohene priložnosti govoriti o tem s papanom. — odvrne Ciizela z žareeimi lici. Obe >estri >edita pred hišo pri vratih v senci velikega rdeee in belo pisanega s«»ln»"nika. ki ju je varoval .pred žarki jutranjega soln-ca. Dora je ravnokar zajtrkovala. medtem ko je Gizela vstala zelo zgodaj. Njene "zlato-rjave lase pokriva sirokokrajen slamnik, okrašen s poljskimi cvetlicami. Pisan predpasnik je ovit čez navadno domačo obleko okoli njene lepe. polne (postave. Pridno so njeni nežni prsti luščili mladi «rrah. so vendar. iJizela, ali moraš to delati vpraša — Povej 1 I)ora. iiizela se zasmeje nad njenim malo zaničljivim vprašanjem. — Ne. tejra mi pravzaprav ni treba. Toda me veseli. — -Jaz 0. dee. — Pri eksploziji v rudniku Natrman-vok je bilo irbitili 13 majnerjev. • •den pa je bil ranjen. MASAEYK JE ZBOLEL. KDAJ UMIRAJO LJUDJE Xemei so priredili za leto 1^:11'. svojevrstno statistiko: kako staroc-t dosegajo njihovi državljani in od VLADARSKE SKRBI Pred mcs»eei s«* je vrnil mladi auamski vladar Bao-Dai i/. Pariza, kjer je več let študiral, v svojo d<»- eesa umirajo. Tako so na primer u-j moviuo in za->edel je prestol sv>jih got ovil i. da je od 1000 moških o- - I se Ves moder od jeze stoji oče pred njo. jo s silo potegm ter jo pelje hkozi vrata : Tvoje obnašanje, Ana. in tvoje besedičenje kaže. da si ;.elo neumna. Mnojj-o preveč smo ti spregledali — zdaj pa mora biti drujrače! Tako jezt-n ni bil grof so nikdar in zaradi njegove razjarjeno-sti Gizela zapet misli Skoro proseče gledajo njene lepe rjave oči sestri v obraz: - I>ora, pomisli! T<»da Dora -zmaje z glavo. Dra«ra duša. za //'niti'v s poročnikom z majhno plačo nisem ustvarjena. In kdo drugi nas bo hotel poročiti* — Papa, piši torej. t.a *i moram celo stvar še .premisliti, ker mi je snubitev prišla pre-'lajflo, da ji pa nisem nenaklonjena. To moreš povedati kot svoje mnenje. Iz Hernhauscna pa mu boš potem sporočil moj konečni ->ki«-p. Komereijalni svetnik n»i jo gotov. MaJo naj še potrpi, da ne 1 »o mislil, da *eni komaj čakala na njegovo snubitev, da mu čini prej zletim v objem. Sedmo poglavje. + Komtesa Dora Bernhansen potisne kup pisem, ki so ležala na majhni mizi, vstran in zlekne svojo vitko postavo v udoben -pleten klol. — To je pa vendar dolgočasno brati vedno iste okorele besedf. Itako položi pred usta, da zakrije zdehanje. — To so čestitanja. Dora! — Gizela ji očitajoče ipoleda v njen lepi obraz, ki je bil resen in brezbrižen. Gizela prmeha luščiti grah in položi roko na DorLno roko. — Čestitke so, za to jih sprejmi hva-!ežno. Dora se zaničljio zasmeje. — Sprejmem jih. kot so mišljene. V nekaterih pa je nevoščlji-vont zaradi milijonov, deloma tudi škodoželjnost, da sem se jaz, ki •:< m brla razirpit«. kot zelo ponosna, konet-no ponižala. I>ora se nekoliko dvigne v naslonjalu in zamahne z roko. da bi preprečila odjr°vor sestre. — Nikar, Gizela, prihrani si vsako besedo, —saj vem vse, dovolj "•em premislila in som sletlnjič privolila. Ko sem enkrat gospa Ho-srmftiuiora, *o mi ne bo več treba, kakor mogo«"e ti kot bodoča baronica liibra. ukvarjati h tak '.ni kuhinjskimi d<4i. kakor ti sOdaj. Nikar ne bodi preveč rdeča. Gizela! Kdor ima oči /.a gledanje, naj vidi I Poyej; ali uii potem ne morejo «e čestitati t križal njenih po- ki So uuu.li teko411 leta le 5:11 mož, preko .),> let starih, ostalih 4GH ljudi pa št' ni doseglo te .sta-r«jsti! Zanimivi .so tudi vzroki: od •'IG0.77<» anoških oseh. ki .so šli tekom leta v grob, jih je le 49,792 u-mrlo radi slabosti (nad 60 let!>. o->talih 310.484 pa radi različiiiii bolezni ali nesret" (avtomobili, pa-de<* itd.K Z drugimi besedami: o.I 100 moških jih umre SI predčasno! Po starosti pa umirajo moški takole (enoletna statistika) : <^eb v starosti ikI 21. do 30. leta; — 18,4*17 od .H. do 40. leta ; 25.011 od 41. tlo 50. leta. In ml teh je bilo 171.011 zakoneev! To se pravi, sleherni dan da v Nemčiji 4pi. Praga, Češko, 30. decembar- — <'ehoslovaški predseilnik Tomaž G. Masarvk je zbolel za hripo. — Zdravniki pmvijo. da njegova bolezen ni nevarna, toda se mora varovati, ker je star 82_let. POZOR, ROJAKI! I ia učil i department ima divi-dendne čeke spodaj navedenih o-seb ter jih jim zaradi pomanjkljivega naslova ne more dostaviti. Kdor ve. kje se te osebe nahajajo. naj sporoči Glasu Naroda, ali na j se pa same oglase. Paul Breeelj. 300 Snydam St.. Prookliyn. N. Y. Pa vola l>re«zceli, 30ti Snydam St.. Urooklvn. N. Y. .Josef Kovae. l*ox 402, Thomas. AY. Ya. Martin Lizzul. 173 Ave. A.. New To je baje prvi krrak, ki ga je -lor i I mladi vladar, da moderniira' iork-^ ^fatija 1 ..under 478 Duda nes svojo deželo. Drugi ukrepi pride-' jo na vrsto pozneje. Morda bodo'St - W Toronto. Canada, resnejšega značaja, ali pa tudi ne.' Mathia Petsehe, 149 Noll 14. januarja Cham plain v Havre K u ropa v hretnen Con te di «avoia v Gen .a 18. januarja: Pres. Harding v Havre Deutschtand. Cherbourg 29. Januarja: Olympic v Chedbourg 21. januarja: Bremt-n v Bremen Saturnia. v Tr«t Paris v Havre V-ed.nn v Ijoiilogne sur Mer 25. januarja: Mannattan v Havre New York v Cherbourg 26. januarja- Berentiaria, v Chertxiurg ?8 januarja: Lafayette v Havre 11. Januarja: Euripu v liren»-n 4. Januarja: Majestir v Cherl->urt» Albert H-Ulin v Cherbur« 5. Januarja: l:r« men v Cl^rb'.urg 6. januarja: K* x v Cletioa 7. januarja: l-ifayette v Havre 11. januarja: La-v>a t lian v fTherbours Aquitania v Cherbourg Hamburg v Cherbourg 14. Januarja: Cbampiain v Havre Europa v Bremen Con te di Savoia v Genoa 18. Januarja: l*r»-stdt-nt Harding v Havre L>eutiM*hU%nd v Cherbourg 20. Januarja: Olympic v Cherbourg 21. januarja: Dremen v Premen Saturnia v Trst l*iir:s v Havre Veedam v Boulogne sur Mer 25. januarja: MatiHatan v Havre New York v Cherbourg 26. Januarja: Bt-rengaria. v Cherbourg 28. januarja: Lafayette v Havre 31. januarja: Europa v Premen 1. februarja: Albert Ballin v Cherbourg 3. februarja: Aquitania v Cherbourg 4. februarja: Conte di Havuia v Genoa 7. februarja: P.remen v Bremen 8. februarja: I^eviathan v ChertMiutg Hamburg v Cherbourg 10 februarja: • »lympic v «*li«-rbourg Paris v Havre V JUGOSLAVIJO Preko Havr« Na Hitrem Ekspresnem PaimjCQ PARIS 20. JANUARJA 10. Februarja — i. Marca CHAMPLAIN li. Januarja — l-l. Februarja LAFAYETTE Januarja — 7Marca NIZKE CENE DO VSEH DELOV J (j G OS LAVI JE Za DOlamila in potne nate vprašajte naš« pooblašCene ag«nt« ^frmeh JLna 19 STATE STREET. NEW YORK BREMEN EUROPA NAJHITREJŠI PARNIKI. K AH JIH PLUJE S A M O 7 DNI D O JUGOSLAVIJE Poseben vlak ob parn-ku v B-err.erhavenu jamči najbolj pripravno potovanje v Ljub'jano. Pojasnila pri l..k;Uti!h agentih .i i 57 BROADWAY, NEW YORK NORTH GERMAN VODNIKOVE KNJIGE za leto 1933.« , mtih.!II. irrc SO DOSPELE 4 KRASNE KNJIGE: i > - -»» Z.erjavi , * T * * 1 ulipan 4*Od pastirja do izumitelja", "Vodnikova Pratika" za SAMO $1.35 KNJIGARNA "G LAS NARODA" 216 \V. 1 8th Street New York St.. BLAZNIKOVE Prati ke za leto 1933 Kdor jo hoče imeti, nam piše. naj saj vidimo, tla .so vladarsko skrbi res težki\ l»ao-l)ai je tudi dober a\-tomobilist, pol«*^ ti*r bodo pri teh skrbeli odrezali . Garrett-vlllo. W. Va. CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Anglesko^slovensko Serilc (ENGLISH SLOVENE KB^ObJI) I KNJIGARNI GLAS NARODA SIC West Utk 9tmi t Htm M CHt Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N.Y. POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN