Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta št. 18 Poštno ček. račun: št. 9-12410
Cena: Posamezna št. L 15 Naročnina: Mesečna L 65 Za inozemstvo: Mesečno L 100
Leto I. - Štev. 27
Gorica - 3. avgusta 1949 - Trst
Izhaja vsako sredo
Obsodba komunizma
Važna pojasnila k odloku sv. stolice
Glasilo sv. stolice »L’ Osser-vatore Romano« prinaša dne 27. julija nekaj važnih pojasnil k odloku sv. oficija o obsodbi komunizma. Začetkoma ugotavlja, da ie odlok strogo verskega značaja ter da obsoja komunizem zaradi njegovega materializma in protikrščan-stva. »Ni dvoma, da je komunistična propaganda zapeljala veliko vernikov, ki so še vedno Prepričani, da komunizem ni Protiverski in da ga zato podpirajo na socialnem in političnem polju. Toda po slovesnem opozorilu tega odloka jim ne bo več lahko vztrajati v tej dobri veri.« Sicer ne zapadejo še izobčenju, vendar so pa odgovorni zaradi opore, »katero nudijo najbolj zagrizenim sov-I ražnikom krščanske vere, in I ker se izpostavljajo resni ne-1 varnosti, da si zastrupijo lastno m mišljenje s krivimi nauki ko-
i	{munističnega tiska,«
Nato L’Oss. Rom. razpravlja o štirih točkah omenjenega odloka:
l> Obsojene organizacije
»1V/ DOPUSTNO VPISATI SE
V	KOMUNISTIČNE STRANKE,
Oziroma jih podpirati / —
Ker se komunisti lahko delijo na več strank, govori odlok v množini
o	strankah. Tem pa je treba prišteti ■še vsa ona združenja, katera usta: Javljajo komunisti, n. pr. svetovna zveza demokratične mladine, zgolj komunistični sindikati, itd. Kdor se vpiše v ta združenja, zagreši prepot Medano dejanje.«
Iz tega odstavka sledi neizpod, bitno, da so obsojene vse frakcije komunistične stranke: Vidalijevci in ftabičevci na Tržaškem, KPI ter demokratična fronta Slovencev v daliji, KPA ter Demokratična fron ta delovnega ljudstva na Koroškem ^ominformisti ter Titovci (KPJ) v Jugoslaviji, sploh vse boljševiške al' komunistične partije vsega sve* *a. pa naj se skrivajo pod to ali drugo krinko.
Med mednarodne pomožne komuni* stične organizacije, ki so enako ob* s°jene, spadajo: Komunistična mla» ^‘nska internacionala (KIM), orga Racija »Prijateljev Sovjetske Ru* 8*jc«, Svetovna sindikalna zveza, ‘^'etovna zveza antifašističnih žena, Med komunistične pomožne or* 8anizacije, ki delujejo med sloven* ljudstvom, spadajo tudi: AFŽ ^ntifaš. fronta žena, UDI, (Zveza žen), Skoj, (Zveza komuni* s'‘čnc miladine Jugoslavije), Zveza 0v- mladine v Jugoslaviji, Pio* "»Cki, ES (Enotni sindikati), ter še ^tete druge fronte, zveze, več ali kulturne in fizkultume usta*
l°Ve.
Oss. Rom. nadaljuje: »Komuni* kot je danes in kot sledi iz Marksa ter Engelsa >n kot ga ■ r' boljševizem, je materialističen Protikrščanski. Poskušali so, da ,0 °ddelili gospodarsko*socialna na* ■d	komunizma	od	njegovega	brezs
'e)
verskega znanstvenega sestava, a zaman. Lenin je izrecno svetoval, naj komunistični voditelji iz propagandističnih razlogov včasih zanika* jo, da bi bili proti veri. Toda de ja: nja stavijo na laž slične trditve: kjer koli je komunizem prišel na oblast, je pričel teptali najbolj raz* vidne pravice Cerkve ter jo divje preganjati.«
2.	Obsojeni
komunistični tisk
»NUJNA JE BILA TUDI PRE--POVED IZDAJANJA, ŠIRJENJA TER ČITANJA	KOMUNIST UM-
NEGA TISKA. — Kan. 1399 cerk-. vene ga zakonika proglaša, da so prepovedane »ipso jure«, t. j. že po občnem pravu, brez posebnega odlo--ka, knjige, ki »namerno napadajo vero ali nravnost... ki napada jo ali smešijo katero koli katoliško dog* mo; ki branijo zmote, obsojene od apostolske stolice; ki nedostojno go* vorijo o bogoslužju; ki skušajo po--dreti cerkveno disciplino m namer* no sramote cerkveno hierarhijo ali kleriški ali redovniški stan; ki zago-■ varjajo razporoko« . . .
Navedeni odstavek kar mojstrsko piedočuje priljubljeno vsebino raz* nih komunističnih glasil, kot so Soča, Primorski dnevnik, Ljudska pravica, Nova Gorica, Delo, da sploh., ne imenujemo večjih listov, kot so Borba, Unita, Pravda, itd.
Vatikansko glasilo nadaljuje;« Odlok sv. oficija še dodaja:	»ALI
VANJE DOPISOVATI«. _ »Te besede so jasne in ni dopustno, da bi zmanjševali ali zakrivali njih po* men. Kdor koli dopisuje v komuni* stični časopis, pa čeprav samo g/e* dališko kroniko ali leposlovno ali športno, dejansko »dopisuje« v pre* povedano glasilo, z njim sodeluje, stavi v službo komun, stranke svoje zmožnosti in svoje dobro ime: to pa je nedopustno.«
»Če pa kdo trdi, da ni škodljivo čitanje komunističnega tiska, naj ve naslednje:	dejstvo	je,	da	običajno
čitanje sličnih spisov, prej ali slej, zmede in zbega pamet neizkušenih oseb s pičlo kulturo, zastrupi njihov razum, stavi v veliko nevarnost njihovo vero in često je vzrok, da mnogi' odpadejo od Cerkve ter od verskega življenja. Ako kdo mora iz raznih vzrokov čitati slični tisk, naj si izprosi od škofa zadevno dovos
I	jen je.«
Med prepovedane knjige, katerih ne bo čital verni katoličan, spadajo skoro vsa dela Marksa in Engelsa, Lenina in Stalina, Djilasa in Kar* delja ter splošno vseh komunističnih teoretikov in propagandistov. Enako so prepovedana dela, ki zagovarjajo grobi materializem, zlasti še ona, ki napadajo vero, Cerkev, papeževo nezmotljivost, krščansko moralo, ne* razdružnost zakona.
Med prepovedane časopise spada* jo vsa glasila vseh komunističnih partij vsega sveta:	od moskovske
Pravde do londonskega Daily Wor* kerja, od beograjske Borbe do itali» janske Unita. Iz istih razlogov je
prepovedan čitanje ter dopisovanje v razna slovenska komunistična gla* sila, kot so Delo ter pok. Lavora* tore ter Primorski dnevnik v Trstu, Seča v Gorici ter Nova Gorica; dalje Ljudski tednik, Ljudska pravi* ca, itd.
3.	Izključeni
od sv. zakramentov
»Razumljiv je tudi ukrep, NAJ SE ODREČEJO SV. ZAKRAMEN* TI VSEM ONIM, KI »VEDOMA IN H OTOMA« ZAGREŠIJO ZGOc RAJ NAVEDENA DEJANJA. Kdor torej hoče ostati član komu* nističnega združenja, kdor podpira komunizem, kdor stavi v nevarnost lastno vero s čitanjem komunistič: nega tiska, kdor podpira ta tisk, ne more zahtevati, da bi bil pripuščen k sv. zakramentom. Cerkev, ki je dolžna čuvali nad vrednim preje* manjem zakramentov, mora nevred= ni m iste odreči. Samo če bi bil kdo fizično ali moralno primoran biti vpisan v kom. stranltb, ki bi jo v
srcu odklanjal in obsojal, bi ga smel duhovnik mileje soditi. Res pa je, da je komunistična propaganda mnoge preverila, tako da še danes verjamejo, da ni komunizem proti* verski ter da ga smejo podpirati na socialnem torišču, in da s tem še ne odobi ujejo njegovih brezver: skih nazorov. Po odloku sv. oficija jim ne bo več lahko vztrajati v tej dobri veri. Duhovniki naj jim jasno povedo, naj ne iščejo resnice v ko* munističnih časopisih, ampak v javno izraženem nauku Cerkve.«
4.	Izobčeni
»ZAPADEJO IZOBČENJU, NA POSEBEN NAČIN PRIDRŽANE* MU SV. STOLICI, VERNIKI, KI IZPOVEDUJEJO MATERI As L1 STIČNI TER PROTI KRŠČANSKI NAUK KOMUNIŠTOV, IN PRED* VSEM ONI, KI GA BRANIJO ALI RAZŠIRJAJO. — Materializem zanikuje obstoj osebnega Boga, du* še, človeške svobodne volje ter vsa* ko plačilo ali kazen v posmrtnem življenju. Kdor izpoveduje ta nauk, se že samo s tem odtrga od krščans skega občestva in vere. Je odpadnik. Odpadnik pa zapade izobčenju, ka* kor hitro pokaže na zunaj svoj odpad. To stori, kdor izpove materia* ližem in še bolj, kdor ga brani in razširja.«
Razgled po svetu
Politične počitnice
Z začetkom tega tedna je zavladalo v Rimu politično zatišje. Že pred nekaj dnevi je zaključila svoje delo poslanska zbornica in gospodje ljudski zastopniki so odšli na več ali manj zaslužene počitnice. Po odobritvi Atlantskega pakta je bilo najvažnejše politično delo zadnjega časa izvršeno in je bilo nekam naravno, da je zbornica, — če pomislimo še na vročino in pasje dneve —, svoje delo zaključila. Senat je nadaljeval še par dni s svojim delom, toda v petek 29. julija, ko je z veliko večino odobril Atlantski pakt, so tudi gospodje senatorji prekinili zasedanje in z najvljudnejšimi medsebojnimi voščili odšli na oddih. Večinoma vse politične osebnosti bodo za par tednov zapustile Rim. Samo notranji minister Scelba ne namerava zapustiti večnega mesta. Ostati hoče čuječ na svojem mestu, ker komunisti baje tudi o počitnicah nočejo ostatil križem rok.
Tito povabil na razgovor
ital. Veleposlanika
V	soboto 30. julija je presenetila svetovno javnost vest, da je jugoslovanski diktator Tito povabil k sebi ital. veleposlanika v Beogradu ministra Martino, s katerim je imel daljši razgovor. O sestanku je bilo izdano uradno poročilo, v katerem je med drugim rečeno: »Maršal Tito je izrazil svoje prepričanje, da je v interesu obeh držav potrebno povečati medsebojne odnose dobrega so-
sedstva, zlasti v gospodarskem pogledu.«
Sestanek med Titom' in italijanskim diplomatom se je vršil v Beogradu, kamor se je Tito vrnil s svojega oddiha na Brionih. Njegov korak ie očividno v zvezi, z izjavo ital. zunanjega ministra grofa Sforze, ki je zadnji petek 29. julija izrazil v 'rimskem senatu mnenje, da se sme upati na zboljšanje razmer med Italijo m Jugoslavijo.
Ameriški vojaški poveljniki
v Evropi
Ameriški • vojaški poveljniki so zadnji petek 29. julija z letalom prispeli v Frankfurt v Nemčiji, kjer so pričeli z razgovori o vojaški organizaciji v okviru Atlantske pogodbe. O-menjene vojaške osebnosti so: načelnik pomorskih operacij Louis Denfeld, načelnik glavnega stana kopne vojske general Omar Bradley in general Van-denberg, poveljnik vojaških sil Obiskali bodo Frankfurt, London, Pariž in Dunaj. Poleo- razgovorov, ki jih bodo imeli vojaškimi predstavniki evropskih članic severnoatlantskega sporazuma, si bodo ogledali med svojim desetdnevnim obiskom tudi ameriške čete v Evropi. General Marras., načelnik ital. generalnega štaba, se je 1. t. m. sestal v Frankfurtu z ameriškimi poveljniki.
Prijateljska pogodba med Ita
lijo in Združenimi državami
Kakor smo že poročali, ie bila 26. julija izvedena v Rimu izmenjava ratifikacijskih listin
nove prijateljske, trgovske in paroplovne pogodbe med Italijo in Združenimi državami. Izmenjavo sta izvršila minister zunanjih poslov grof Sforza in ameriški veleposlanik Dunn. S to novo pogodbo so bile obnovljene trgovske zveze, ki so bile sporazumno prekinjene I. 1937. Ameriški, senat je pogodbo odobril 2. junija 1948, a predsednik Truman jo ie podpisal 16. junija tekočega leta. Nova pogodba ureja trgovske odnošaje med obema državama s primernimi določili, ki odgovarjajo današnjim zahtevam mednarodnega gospodarskega položaja.	Po-
godba je sklenjena za dobo 10. let.
O načrtu za vojaško pomoč
Prvi glasovi ameriškega tiska so na splošno naklonjeni načrtu za vojaško pomoč, ki ga je predložil predsednik Truman. Listi, ki zagovarjajo načrt, pravijo, da bo orožje skupaj z Atlantskim paktom preprečilo, da bi prišlo do napada in bo istočasno omogočilo svobodnim narodom, da se čim bolj posvetijo svoji gospodarski obnovi. Časopisi, ki nasprotujejo načrtu, nagiašajo, da isti vsebuje težko breme za gospodarstvo Združenih držav in poudarjajo, da predlog daje predsedniku preveliko oblast, kar se tiče nakazila vojaške pomoči. Vendar tudi ti listi smatrajo, da je pomoč v neki meri potrebna, vsaj za zahodno Evropo, Grčijo in Turčijo.
Sovjetska zveza noče sodelovati
Sovjetska zveza je že drugič odklonila sodelovanje pri preiskavi o kršitvah človeških pravic v Bolgariji, Madžarski in Romuniji, Združene države pa kljub temu še nadalje vztrajajo pri svojih trditvah, da so te tri države kršile mirovno pogodbo, ko so začele preganjati in obsojati cerkvene dostojanstvenike in politične nasprotnike.
Načelnik tiskovnega urada pri zunanjem ministrstvu Združenih držav Michael McDer-mott je potrdil vest, ki jo je priobčil tisk, da je Sovjetska zveza odbila noto z dne 30. junija, s katero so jo Združene države pozvale, naj ponovno preuči prvotno zavrnitev predloga, da bi se udeležila preiskave.
Sovjetska zveza je označila obtožbe Združenih držav kot poskuse vmešavanja v notranje zadeve prizadetih držav. Sovjeti izjavljajo, da imenovane balkanske države niso storile nič drugega kot razpustile fašistične organizacije, kot to določajo mirovne pogodbe. Lep izgovor!
Pred volitvami v Nemčiji
V	novii nemški; zvezni republiki, ki je pod zasedbo zapadnih zaveznikov, bodo 14. avgusta volitve v državni zbor. To bodo prve svobodne volitve v Nemčiji po Hitlerjevem nastopu.
DETETA NED. PO BINKOŠTIH
Iz svetega evangelija po Luku.
Ko se je približal Jezus Jeruzalemu in zagledal mesto, se je zjokal nad njim in rekel: O da bi bilo spoznalo tudi ti, in zlasti na ta svoj dan. kaj ti je v mir! Tako pa je skrito pred tvojimi očmi. Zakaj prišli bodo dnevi nadte, ko te bodo tvoji sovražniki obdali z nasipom in te oblegali ter stiskali od vseh struni; )in v tla bodo poteptali tebe in tvoje otroke v tebi in in ne bodo pustili v tebi kamna na kamnu, ker nisi spoznalo časa svojega obiskanja. — In stopivši v tempelj, je začel izganjati tiste, iti so tam prodajali in kupovali, in jim je govoril: Pisano je: Moja hiša je Hiša molitve, vi pa ste iz nje napravili razbojniško jamo. — In učil je vsak dan v templju.
Zveličar Jezus Kristus nam je učenik in zgled vseh kreposti. V evangeljskih zgodbah pride na vrsto zdaj ta zdaj druga. Danes je na vrsti ljubezen do domovine. Jezus je kot človek imel svojo zemsko domovino:	Palestino z glavnim
mestom Jeruzalemom, ki je bilo Judom sveto mesto v posebni meri zaradi templja, v katerem so se pravemu Bogu opravljale daritve. Jezus ie kot
človek ljubil svojo deželo, svoje ljudstvo in glavno mesto, ki je bilo simbol narodne skupnosti in veličine.
Toda Kristus ni bil fanatičen patriot. Fanatikov, strastnežev, je bilo ob njegovem času zelo veliko, a prav ti so narodu povzročili največ gorja in sprožili kmalu po Jezusovi smrti strašno katastrofo, ki je napovedana v današnjem evangeljskem odstavku. Jezus je ljubil domovino prisrčno, a ne slepo strastno; v njegovi ljubezni ni bilo sovraštva do drugih ljudstev, ni bilo pogubne težnje po svetovni vladi, ne praznih obetov lahkovernim množicam. Trezno ie videl tudi napake svojega ljudstva in oholih voditeljev; zato je svaril in rotil. Zameril se je tako voditeljem, toda vztrajal je vedno na zdra-
vi	črti ter nam zapustil zgled zrnerne pa stanovitne domovinske ljubezni.
V	dobi narodne probuje smo tudi pri nas imeli priliko opazovati razliko med pravo in zgrešeno ljubeznijo do domovine. Bilo je tudi pri nas — čeprav ne v obilni meri — narodnih fanatikov, ki so plamteli kakor slamnat kres, ki rodi hipno navdušenje in zapušča spet ljudi v temi. V takih strastnih trenutkih so nas ne-
kateri hoteli napraviti :kar za Hrvate, drugi pa celo za Ruse. Našli so se taki, ki1 so v krščanstvu in katolištvu hoteli zalotiti najhujšo narodno nesrečo in zagovarjali povratek v poganstvo. Tisti, ki so začeli boj proti Cerkvi in veri, so hoteli veljati za edine prave narodnjake in so drugim odrekali narodno čustvovanje. V času težkih poskušenj, ko je bilo treba zastaviti življenje in imetje za čast in obrambo naroda, so pa mnogi taki fanatiki prvi vrgli puško v koruzo in oblekli srajco bolj modne barve.
V	najtežjih trenutkih je stal narodu ob strani katoliški duhovnik. On je vedno uči' zmerno pa stanovitno ljubezen. Narodnosti ni postavljal za najvišji vzor in cilj človeškega nehanja, kajti višja mu je bila vedno vera v Boga, v Kristusa in njegovo ustanovo sveto Cerkev. V tem svojem pravilnem gledanju in zmernem stališču pa je našel duhovnik moč, da je stanovitno in uspešno branil narodne koristi tudi takrat, ko so fanatiki umolknili in se poskrili. Znal je narod tako ljubiti, da mu je tudi napake in slabosti očital in ga opominjal k poboljšanim Neredki so dali tudi življenje v dobi. ko so najhujši obsedenci proglasili: vse duhovnike pobiti!
Zveličarja so dogodki, kf jih je napovedal, opravičili. Zgodovina bo pokazala tudi, kako je slovenski duhovnik zavzemal pravilno stališče. Blagor narodu, če bo hotel poslušati svoje najbolj trezne in nesebične svetovalce !
za 4. januar 1791. Galerije ustavodajne zbornice so tisti dan napolnili z najtemnejšimi elementi pariške revolucionarne množice.
Predsednik je pozval duhovnike, naj prisežejo zvestobo civilni konstituciji. Prvi je bil klican škof iz Agen, msgr. de Bonnac. Izjavil je: Vest mi ne dovoli priseči; želim, da mojo vest zbornica upošteva.
Za njim je bil pozvan župmk iz škofije Agen. Ta je rekel: Potiskate nas v prva stoletja krščanstva, ko so se morali verniki skrivati pred državno oblastjo. V čast si štejem, da sledim svojemu škofu. Vest m: brani, ne morem priseči.
Nek drugi župnik je izjavil: Gospodje iz tretjega stanu, ki ste nas povabili v imenu Boga miru, naj sodelujemo z vami v tej zbornici, povejte nam, ali ste nas povabili za to, da nas zadavite, ali za to, da nas obsodite, da umrjemo od lakote? Ne morem priseči.
Sledil je župnik iz škofije Alencon. ki je mirno povedal: Sem sin katoliške cerkve. Vest mi ne dovoli priseči.
Galerija je že prej delala sramotilne opazke, pri teh besedah pa je začela že divje razgrajati.
Predsednik zbornice je skrajno vznevoljen zavpil: Zadnjič pozivam pričujoče duhovnike
-	poslance, da prisežejo. Vsta-
Stara zgodba	za
nite vsi! — Niti eden se ni prostovoljno dvignil. Treba je bilo ponovno klicati vsakega posebej. Ob koncu so dognali, da sta na civilno ustavo prjsegla
2	škofa in 86 duhovnikov, na še večina teh je prisegla s pridržkom, ako papež odobri civilno konstitucijo. Le izraziti ianzerii-sti so prisegli brez pridržka.
Zgodovinska seja se je torej končala popolnoma drugače, kot so pričakoval: sovražniki verne Francije in Cerkve. Začela se je nato doba preganjanja, mučencev in izpričevalcev Kristusovih, ki je trajala skoraj 8 let.
Kam pa je revolucionarna Francija jadrala po prelomu s Cerkvijo, nam bo zgodovina, ki je učiteljica življenja, povedala
v	prihodnjem članku.
Za danes naj bo pribito, da so si francoski duhovniki pustili od ustavodajne skupščine odvzeti vse premoženje in vse dohodke in da nisp obrnili hrbta svoji domovini, ko je potrebovala njihove pomoči. Ko je pa šlo za duševne dobrine in za svobodo Cerkve, so po veliki večini tudi ti, sicer precej revolucionarno usmerjeni duhovniki — poslanci brez strahu izjavili: Ne smemo; vest nam ne dopušča. Boga je treba bolj ubogati kot ljudi.
Ali se stara zgodba ne ponavlja tudi danes?
t i	(Dalje)
Iz življenja Cerkve
Ob vseh prevratih med krščanskimi narodi se najbolj pogosto sliši očitek, da je katoliška cerkev zaveznica zatiralcev naroda in glavna ovira, da se ne more med ljudmi uveljaviti socialna pravičnost in politična svoboda, ker se Cerkev krčevito brani, samo da bi ohranila svoje pravice in gmotne dobrine.
Da Cerkev brani svoje od Boga ji dane pravice učiti vse ljudi in jih voditi k zveličanju, tega ji pač nihče ne sme vzeti za zlo; da bi ji pa bile gmotne dobrine prva in glavna skrb. ni res. Kako je ta očitek prazen, razvidimo iz zgodovine francoske revolucije v letih 1789-1795 in iz zadržanja francoske duhovščine v tistem času.
Proti zlorabam kraljeve in plemiške oblasti in proti predpravicam višjih — tudi cerkvenih— stanov, se ie takrat uprl tako zvani tretji stan — meščanstvo. 14 julija 1789 so uporniki
v	Parizu napadli in zavzeli trdnjavo in državno ječo Bastil-lo. Že naslednji dan je msgr. Inigne, pariški nadškof, imel v cerkvi Notre Dame zahvalno službo božjo, pri kateri je izrekel upanje, da se začenja v Franciji nova doba socialne pravičnosti. Tudi duhovščina sama je bila prepričana, da se morajo razmere v državi temeljito spremeniti v prid tretjemu stanu, ako naj zavlada mir in red med' Francozi.
V	stanovski zbornici, kamor je sklical kralj Ludovik XVI. 300 plemenitašev, 300 duhovnikov — med njimi 44 škofov — in 600 meščanov, so vsi duhovniki glasovali za odpravo fevdalnih pravic, proti davčnemu preobremenjevanju meščanov. Brez ugovora so duhovniki glasovali za odkup desetin, ki so
jih dobivali od raznih posestev, župniki so se pa tudi brez ugovora odpovedali dohodkom štol-nine.
Prorticerkvena borba se prične
Ko je Mirabeau v seji 4. 8. 1789 predlagal popolno odpravo desetin, je nastala sicer debata o tem, kako naj duhovniki živijo, ako iim odvzamejo še desetine brez vsake odškodnine, a nazadnje je pariški nadškof v imenu vseh izjavil:	»Izročamo
v roke naroda tudi desetine, zaupajoč v njegovo modrost, da nam bo na kak drug način omogočil živeti. Namen naše duhovniške službe je, da se svobodno oznanjuje evangelij, jda se lepo in dostojno vrši služba božja, da so župnije oskrbljene s krepostnimi in gorečimi pastirji, da dobivajo ubožci zadostno poporo. Vse materielne dobrine radi žrtvujemo za splošni blagor domovine.«
Ker ie tudi Cerkev družba ljudi, ki ne žive od zraka in se morajo hraniti in oblačiti kot vsi ljudje, ker potrebuje, za bogoslužje zidane cerkve z vso bogoslužno opravo, za vzgojo bodočih duhovnikov semenišč -nih profesorjev, za podporo u-božcev prav tako gmotnih sredstev, je čisto naravno, da ima tudi Cerkev pravico do zadostnega premoženja. Ako se je zaradi ljubega miru v revolucionarni dobi tudi temu odpovedala, je pač jasen dokaz, da Cerkev ne polaga na gmotna vprašanja tolike važnosti, da bi se zaradi tega sprla z državljani. Zato je še vseh 300 duhovnikov hodilo tudi nadalje k sejam v zbornico, ki so io iz stanovske spremenili v ustavodajno in vsi so z ljubeznijo sodelovali pri načrtu za novo ustavo.
Toda voditelji revolucije so imeli v načrtu, da spodkopljejo s postopnimi predlogi stavbo Kristusove cerkve v Franciji.
Dne 13. februarja 1790 so predlagali, da se razveljavijo vse obljube redovnikov in razpustijo vsi redovi, ki se ne pečajo s šolo ali s strežbo bolnikov. Za tem so storili še usodnejši korak s predlogom, naj se v državno ustavo sprejme paragraf, ki so ga krstili za »civilno konstitucijo duhovščine«. Glavna njegova vsebina je, da škofje in duhovniki ne bodo več služabniki katoliške cerkve, ampak bolj služabniki francoskega ljudstva in države. Volijo jih državljani sami nastavlja iih v njih službe potom vladnih škofov država. Civilna konstitucija je hotela torej ustanoviti francosko narodno cerkev, ki bi ne bila več katoliška, ampak razkolna.
Pri tem napadu na svobodo in edinost Cerkve pa se je skupina duhovnikov pokazala v veliki večini nepopustljiva. Skof iz Clertnonta je izjavil: »Ko se spomnim na to, kaj sem dolžan cesarju, ne smem pozabiti tega, kaj sem dolžan Bogu«. Po daljših debatah so dali duhovščini več mesecev časa, da se odloči. Kdor bi odklonil prisego in bi ne priznal civilne konstitucije, ne bi smel več izvrševati duhovske službe in bi izgubil vse državljanske pravice. Ako bi kljub temu še poizkušal skrivaj vršiti dušno pastirstvo, bi bil kriv Zločina proti javni varnosti.
Prelom s Cerkvijo
Dolgo so odlašali s sejo, v kateri naj bi se zastopniki duhovščine v zbornici javno odločili. Končno so jo napovedali
Katoličani na Skrajnem Vzhodu
Naloga misijonov je širiti in utrditi krščanstvo po vsem svetu. Devetnajst stoletij se že trudi Cerkev, da bi dosegla ta namen, pa je vendar še toliko poganov, ki ne poznajo Kristusa in njegovega nauka. Poglejmo n. pr.: Vzhodno Azijo! Na severu Filipinskih otokov leži Japonska, ki šteje 80 milijonov prebivalcev, pa ima le 120 tisoč katoličanov. Ob strani Japonske leži ogromna Kitajska, kjer živi skoro četrtina človeštva, skoraj 500 milijonov ljudi, pa šteje le tri milijone in četrt katoličanov.
—	Jugovzhodno se razprostira Indokina z dvajset milijoni prebivalcev pa ima samo poldrugi milijon katoličanov. — 8>e bolj na jugu je Indonezija z dva in sedemdeset milijoni ljudi pa samo 750 tisoč katoličanov. — Nekako sredi teh dežel ležijo Filipinski otoki, ki so skupno tako veliki kot Italija in štejejo več kot 14 milijonov katoličanov na 16 milijonov prebivalcev. — Skupno je torej na Skrajnem Vzhodu dobrih dvajset milijonov katoličanov. Ce prištejemo h temu še pet milijonov katoličanov, ki živijo v Indiji, Pakistanu, na Cejlonu in v Birmaniji, dobimo pet in dvajset milijonov katoličanov in sicer 14 milijonov na Filipinih, ostalih 11 milijonov pa je raztresenih med več kot milijardo azjiskih prebivalcev. Če vse to dobro premislimo, ne moremo trditi, da je katoliška cerkev v Aziji utrjena, posebno če pomislimo, kako razmeroma tnalo je misijonarjev, ki skrbijo za te raztresene ovce. V vsej neizmerni Aziji s Filipini vred je komaj 17 tisoč domačih in tujih duhovnikov oz. misijonarjev. Da bi se število misijonarjev v doglednem času povečalo, ni nobenega upanja. In vendar je treba število misijonarjev povečati, drugače ie nevarnost, da zamudimo ugoden čas za žetev, ki se nam ravno sedaj nudi.
Toda odkod naj dobimo misijonarje? Morda iz Evrope? Evropa bo gotovo napravila svojo' dolžnost, ali vse to bo premalo. Ali naj jih dobimo i? latinske Amerike? Toda tudi tam potrebujejo sami Še veliko' duhovnikov. Ali naj jih dajo Filipinci, ki so kot Azijci v prvi vrsti poklicani, da postanejo nekak misijonski center za azij' ske narode? To bi- bilo zelo lepo, ali kaj ko imajo sami velikansko pomanjkanje duhovnikov, Morali bi imeti za svoie potrebe vsaj štirinajst tisoč duhovnikov, a jih nimajo niti dv'a tisoč. — Iz vsega tega sledi, da je ravno pomanjkanje misijonarjev prvi problem, ki ga ie treba rešiti, če hočemo, da Kristusova cerkev požene tudi v ogromni Aziji globoke korenine, da prekvasi s svojim naukou] ondotne narode ter jih pridobi za Kristusa iti za krščansko kulturo.
Kongres ameriških katoličanov oktobra leta 1950 v Rim11
Bratovščina krščanskega nfttj' ka je naznanila, da bo ob prt' liki »Svetega leta« priredim svoj svetovni kongres za vet' sko vzgojo v Rimu. Po tej izJfj
vi	bi se moral kongres sestat v oktobru prihodnjega leta, a ^ Združenih državah so se.žesO' daj pričela razna zborovanja. je del sporeda, ki stremi, za večjo udeležbo posameznih šk°' fij vseh pokrajin ter vseh rodov sveta. Tako je želel svojem povabilu kardinal Fran cesco Marmaggi, prefekt Sve^ kongregacije, ki nadzoruje n črte za versko vzgojo riutsK' katoliške cerkve po vsem sveV Predpisano je, da bodo delega ' ki se bodo udeležili kongres' glavni inštruktorji vseh T>dS‘.• meznih 124 nadškofij in ŠK<*. Združenih držav. Govori se-bo kongres prekosil vsa dq ^ danja zborovanja. Njegov ni namen bi bil, da poglobi,^ izboljša verski pouk 27 m'1'1 nov ameriških katoličanov. ,
zveze v Trstu
niti ne priznava hiti ne. šteje. Prosvetni dvig naroda bo šel lahko naprej le z istočasno gospodarsko osamosvojitvijo. Naša stranka je socialna. Socialen biti se pravi delati na to, da postane ljudem dobro. V predavanju je bila podana kritika liberalnega gospodarstva in nakazan naš program in naše stališče do delavskega vprašanja. Danes vidimo, da so ljudstva razdeljena\ na dva tabora, tabor materializma, ki ga vodi komunizem, in tabor, ki se bori za človečanske ideale pod vplivom verskih naukov, krščanstva. Kar je vmes, je le navidezno in začasno. Kar je vmes, se mora zdaj zdaj odločiti ali gre sem ali tja. Vmesnega jutri ne bo več.
Temu referatu je sledilo poročilo o Slovenski krščansko socialni zvezi in o političnem položaju na STO. V debati je bilo razčiščeno vprašanje razmerja SKSZ do drugih slovenskih strank. SKSZ odreka v imenu pravih demokratičnih načel katerikoli stranki monopol nad slovenskim narodom. SKSZ ugotavlja, da imajo vse nekomui nistične stranke pravico do obstoja. Vodstvo SKSZ predlaga, da se ustanovi Slovenski narodni svet, ki bi moral ščititi narodne interese in ki bi predstavljal skupni forum slovenskih demokratičnih političnih strank nd STO. Zveza je z obžalovanjem ugotovila napade na duhovščino in cerkveno hierarhijo, ki so se vršili ob priliki volivne borbe in odklonila vsako odgovornost za to. V borbi proti komunizmu ne zadostuje prazen antikomunizem, ampak je potrebna pozitivna ideološka vzgoja, ta pa je možna le v okviru političnih strank. Zato je bila obsojena zastarela edinjaš-ka miselnost, ki vodi do ideološke mlačnosti, breznačelnosti in nedemokratičnosti. Načela enot m h narodnih strank so z razbitjem fašizma in vpadanjem komunizma izbrisana iz modernega demokratičnega življenja. Poudarjene so bile zasluge SKSZ. da ni prišlo do volivne abstinence demokratičnih Slo-vencev v Trstu.
Popoldne se je vršil referat j o organizacijskih vprašanjih, i Sprejeti so bili važni skleni cm organizaciji stranke, vodstvu in dela na terenu. Debati je sledila j načelna razprava o nalogah ka-1 toliškega tiska na STO. V pre-
davanju o kulturnih nalogah SKSZ je bilo prikazano dosedanje delo prosvetnega odseka v Trstu in na podeželju in nakazan program za bodoče. Prosvetnemu odseku je bilo izrečeno priznanje za uspešno organizacijo Slovenskih večerov v Trstu in za veličastne nastope na prostem na Repentabru.
Študijski dan Slovenske krščansko socialne zveze ni prikazal le velikega dela stranke, ampak tudi živo potrebo po politični organizaciji s krščanskim in socialnim programom na Svobodnem tržaškem ozemlju.
udeležbi ,pri predstavi Divjega lovca na Repentabru. Poudarili smo, da je tudi ta prireditev pomenila za Slo* vence na Tržaškem velik dogodek in da je ponovno utrdila našo narodno samozavest in skupnost.
Danes še nekoliko strokovne oce* ne. Delo je režiral Vilko Čekuta, ki je pripravil pred leti že uprizoritev istega dela v Gorici. Zdaj je bila njegova naloga precej večja. Pred* stava na prostem zahteva tako od igralcev kot od režiserja mnogo več. Vendar je režija z danimi sredstvi rešila položaj, kolikor je bilo le mogoče. Kakor je namreč prostor na Repentabru za predstavo idealen, ima prizorišče to slabo stran, da ni nikjer prehoda. Tako je moral reži* ser pošiljati igralce preko strehe po visokih lestvah, da je dal vsaj malo videza velikega prostora. Vse to so težave, na katere marsikak gledalec niti ne misli. Seveda bi se dalo tudi prizorišče izdelati lepše. Zal, da ljudje, ki so se lotili tega prosvet* nega dela, nimajo nobenih mecenov ali pa držav, ki bi denarno to delo podprli. Stroški za najmanjšo sceno pa so že ogromni, Vse to je treba upoštevati, kadar pišemo oceno in tudi kadar gledamo in presojamo | uprizoritev. Velika večina gledalcev j je tudi vse to razumela in ni šte* dila s priznanjem.
Med igralci je prinašal največ dobre volje Tonček Kranjca, ki je vlogo tega vaškega reveža in modri* jana res dobro odigral. Med ostali* mi igralci pa so vloge dobro rešili: Čekuta Janeza, Globočnik župana, Dovjak Gašperja, Vadnjalova Maj* do, Kregar kovača in še več drugih.
V	podrobnostih so bile izdelane vloge Novine, Rebca in Abrama. Vse glavne vloge so bile podane dovršeno. V stranskih vlogah pa je nastopalo mnogo domačih igralcev,
Koledar za prihodnji teden
i	.	j>*	'	S
7. avg usta. NEDELJA. Deveta po* binkoštna. — Kajetan, sp.
8. PONEDELJEK. Cirijak, Larg in Smaragd, mučenci.
9. TOREK. Janez Vianej, sp., je pred sto leti župnikoval v majhni kmečki župniji Arsu na Francoskem.
V	učenosti se ni odlikoval, pač pa v pobožnosti in pastirski gorečnosti. Umrl je 1. 1859. — Roman.
10. SREDA. Lavrencij (Lovro, Lovre) se šteje med najslavnejše mučence prve krščanske dobe. Nje*
ki so bili prvič na odru. Tudi Vad* njalova je nastopila prvič v taki večji vlogi. Na nekaterih mestih se je seveda poznala novincem nego* tovost, vendar pa celotne podobe predstave ni motila. Pri igri je so* deloval tudi komorni zbor »Škrjan* ček« pod vodstvom prof. Klakočer* ja. Izredno ubrano petje je vezalo dejanje in ustvarilo pravo slovensko vzdušje na Repentabru.
Če strnemo sodbo o predstavi »Divjega lovca« bomo rekli, da smo uprizoritve lahko veseli. Seveda o5 pozarjamo vse, da nimamo namena pisati politične ocene Vse politične ocene bodo in so prišle do drugač* nih zaključkov.
Slovenski oder, ki je uprizoril Divjega lovca v okviru Krščanske socialne zveze, je storil tudi s to prireditvijo veliko narodno, pa tudi prosvetno delo. In za nas, Slovence in za prireditelje, je samo to važno. Ta zaključek pa tudi nalaga nove odgovornosti za nadaljnje delo.
F. G.
Prosvetni večer na Opčinah
Na Opčinah so v zadnjem .času ustanovili novo Slovensko prosvetno društvo, ki je imelo v petek svojo prvo prireditev. Večinoma so pro* gram izvajali gostje.
Moški pevski zbor »Jadran« je na tem večeru izvajal cel koncert slo* venskih pesmi pod vodstvom prof. Hareja, Kljub neakustiki dvorane so razen nekaterih izjem odpeli spored zelo dovršeno.
Na koncu je bila na sporedu še pesnitev B. Čoklja »Lepa Vida«. Delo samo je naslonjeno na narodno pesem in nima kake posebne lite* rarne vrednosti. Motiv pa je lep in vreden prikaza na odru. Če ga ne bi
gov praznik je bil nekoč zelo slo«
vesen. Pri krstu so radi daj>ali dečkom njegovo ime, zato ifflanjp tudi nemalo priimkov, ki izvirajo od tod: Lavrenčič, Lovrič, Lovriha itd.	„
11. ČETRTEK. Tiburcij in Suza* na, mučenca.
12. PETEK. Klara, devica. Po zgledu Frančiška Asiškega in pod njegovim duhovnim vodstvom je ustanovila ženski red; po nji se te nune imenujejo »klarise«. — Hila« rija, muč.
13. SOBOTA. Kasijan, mučenec.
motila neubrana glasba za odrom, bi bil uspeh lahko večji. Prizor, ki ga je zrežiral Vlado Kralj, je ves slonel na lepi Vidi. Igrala jo je Sa* ša Hreščakova, ki je gotovo od vseh igralcev svojo vlogo še najbolj re* šila. Pokazala je mnogo čustva, le žal, da je bila tu in tam nerazum* Ijiva. Slabše je rešila svojo vlogo kraljica in glasova za odrom. Dani*
lo	Kranjc pa je kot zamorec pre« pričal, le v kretnjah je nekoliko preveč pretiraval.
Med sporedom je kratko pojasnil namen društva B. Čokelj, ki j© izja« vil, da bo to prosvetno društvo ne* politično in da se ne bo vezalo ne na levo, ne na desno. Kasneje pa je prebral isti govornik nekaj obvestil in navodil politične stranke Demo* kratska zveza.
Zlatomašnik Karel Obla«
V	začetku avgusta, menda 9. t. m., bo praznoval svojo zlato mašo na Gorjanskem tamošnji dušni pastir, č. g. Karel Oblak. Slavljenec se je rodil 1. nov. 1876 in je bil 23. VII. 1899 posvečen v mašnika. Služboval je najprej kot kaplan v Komnu, odkoder je šel na Gorjansko, kjer je preživel obe svetovni vojni. Ves povezan s svojimi duhovljani jim je stal ob strani v veselih in težkih časih. Vsa desetletja je bil njihov skrbni in požrtvovalni svetovalec v vseh vprašanjih vsakodnevnega življenja. Naj Bog blagoslovi njegovo delo in naj mu dodeli doživeti še mnogo zdravih let sredi dragih Krašev cev, ki ga spoštujejo in cenijo. Na mnoga leta!
-- Kulturni obzornik
Predstava »Divjega lovca“ na Repentabru
Zadnjič smo poročali o veliki
Dan Slov. kršč soc.
Repentabor je postal mejnik v kulturni zgodovini primorskih Slovencev, trdnjava čiste slovenske kulturne tvornosti in zanosa, moči novo. nastajajoče Slovenke miselnosti in vere v boljše dni. Saj so. nam vsem v živem spominu romanja tisočev k »Sleherniku« in »Divjemu lovcu«, ki so razgibala in povezala Slovence na mejah domovine, da so postali klicarji svojemu narodu.
Slovenska krščansko socialna zveza je priredila v petek 29. julija na Repentabru svoj študijski dan. Udeležilo se ga je veliko število slovenskih javnih delavcev, ki so izmenjedi misli o aktualnih vprašanjih našega političnega, kulturnega in gospodarskega življenja na Svobodnem tržaškem ozemlju ter dali stranki smer in navodila.
Študijski dan se je začel ob 10. uri s sveto mašo, ki jo je daroval gospod župnik Avgust Žele. Zjutraj, sta bili na sporedu predavanji o ideoloških osnovah stranke, »Zakaj se imenuje SKSZ krščanska in socialna?«, in referat o političnem položaju na STO in ŠKSZ. Popoldne pa so bila obdelana vprašanja o tehničnem delu, o ^organizaciji, tisku in kulturnem delu v Zvezi.
V	predavanju o ideoloških osnovah stranke jc predavatelj pokazal živo potrebo po organizaciji slovenske stranke s ■krščanskim in socialnim programom na tem ozemlju. Zmotno je, odtegovaš se politiki. Združili smo se v politično stranko, ki zagovarja načela, ki smo jih mi sami spoznali kot najboljša in edino prava. Brez stranke v politiki nič ne opravimo. Stranke so šele tiste organizacije, ki misli in različne poglede ljudi usmerijo k skupnemu cilju, ker iim pojasnjujejo stvari, na katere ljudje kot posamezniki ne bi mislili. Stranke sei moramo okleniti z vso ljubeznijo in predanostjo. Poseben pomen ima naša stranka zato, ker je moderna. Ona zastopa tista načela, ki so za nas Slovence na Tržaškem ozemlju najboljša: je slovenska narodna stranka, je krščanska in socialna. Le sa-moslovenska politična stranka ie lahko tista, ki je sposobna naš narodni boj na teh tleh do konca bojevati. Pomislimo, koliko Slovencev je dalo svoj glas komunistični stranki, ki ni slovenska in ki slovenskih glasov
PlERRE L’ERMITE
Kako sem ubila svojega otroka
ŠTIRINAJSTO POGLAVJE
Ker je vlekel veter proti jadrnici, Dominik in Lolita precej pozno Nistala ob Souzeaujcjski obali.
Ljec se je bal, da sc mu ne bi Pokvarila juha, ko ju ni bilo tako Jolgo, a zopet je bil vesel, ker je z Dominikom Lolita in si je Phslij, da se bo slednjič menda ven* ^sr »zganil«.
. Kntalu sta mlada stala pred vilo; ‘L bi prav čeden parček! Dominika je že ' docela ožgale *Cl'ce, lase je imel počesane nazaj, ,a sc mu je videlo visoko čelo in "‘'•kor jasno morje modre oči, Lolita j1*1 Je bila poleg njega drobna in ;J 11,1 k a kakor nežen bršljan ob tc‘Pkem hrastu.
»No, no otroka!« jima zakliče ^Cc- »Le urno, le urno! Pet in tri* tSfct rib sem pripravil1«
»A kje sta se mudila toliko časa? Že . celo uro vaju pričakujemo!« resno pripomni Dominikova mati.
»Mamica, saj se nikoli niste hoteli z menoj voziti po morju; zato ne veste, da pri jadrnici ve človek samo, kdaj se odpelje, a nikdar ne. kdaj se bo vrnil!«
»Pa naj bo to po tvoje! Saj ti rada verjamem... Samo nekaj opa* žam, da vselej, kadar se voziš z Lo* lito, nazaj grede piha nasprotni veter!...«
Pri večerji so bili vsi silno dobre volje. Ujec je od zadovoljstva meži* kal z očmi in ni mogel prehvaliti svoje juhe. Ko pa je popil še koza* rcc dobrega vina, se mu je razvezal jezik, da bi ga človek komaj spo* znal.
Dominik ga je pod mizo večkrat dregnil z nogo, naj ne pozablja, da je Lolita zraven; a ujec se ni dal ugnati, marveč mu je enkrat celo precej glasno odvrnil:
»Pazi, pazi, da koga drugega ne suneš!«
Ni bilo več daleč do enajstih, ko
sc jc Lolita, ki ji je mamica dovo* lila, da je malo dlje ostala pri Yholdyjevih, ločila od »Turkiza« in se vračala proti »Ker*Mimie«, ka* ntor je imela morda dobrih pet mi* nvt. Navadna pot zavije najprej na levo skozi gozd, nato pa zopet na desno in po drevoredu naprej. Na koncu drevoreda se sredi borov in lav or jev skriva vila »Ker»Mimic«.
Večer je bil tako krasen, travnik je tako dehtel in mesec je tako ve* ličastno plaval p° mirnem nebesu, da sta Dominik in Lolita rajši kre* nila na desno k morju, ki se konec poletja včasi svetilka, kot bi gorelo.
Po strmi sipini sta se vzpela na vrh holmca in se oba na glos začu* dila divni krasoti—
Postala sta in uživala nepopisno lepoto poletne noči...
Kakor žareča hostija, ki jo drže nevidni prsti, je visel svetal mesec nad Souzeauxjskim zalivom. Nebo je bilo prosojno ko kristal in po njegovi biserni bliščobi so kakor diamanti cvetele žarke zvezde,
V	daljavi je ležalo širno morje, ki ga je kakor tančica pokrivala
belkasta meglica. Slišalo se je samo pljuskanje upadajočega morja, kot bi valovi za slovo poljubljali obrež* ne skaline.
Moker prod je bil podoben njivi, posejani s topazi.
Posebno krasen pa je bil grič, po katerem so rasle žolte suhe rože in rdeče resje in polno modrikastega bodičja.
Pritlikavi borovci, ki so jih zvili in skrivili viharji in nevihte, so mo* leli iznad zemlje koščene korenine, in človek bi rekel, da ima pred se* boj tropo škratov in palčkov, ki mirno pričakujejo mlada sprehajal* ca, ki sta se drznila stopiti v nji* hovo kraljestvo in jih motita, ko uživajo mir in samoto.
Dominik je še v dijaških letih prečita! zgodovino noirmoutierjske* ga otoka, ki jo je napisal slavni Piet. Začel je praviti Loliti tudi neko pripovedko, ki še živi med ljudstvom, češ, da včasi ponoči ob polni luni prihajajo duhovi z raznih pokopališč in so shajajo na Claire* skem griču. Ravno pod belim »Gaut* hierjevim stdlpom« prirejajo gro*
zanske plese. Od začetka se vrtijo lepo lagodno, nazadnje pa že div* jajo in besne, da je strah in groza. Gorje mu, kdor bi jih motil! ... Pa kdo vse prihaja tjakaj! Starci iz slanih močvirij, zelenkasti okostnja* ki mornarjev, ki so končali sredi morskih valovov, stare čarovnice, ki so bile nekoč znane po vsem Noir* moutierju, in razmrcvarjena trupla nesrečnežev, ki so jih leta sedem* najsto tri in devetdesetega pobili »brezhlačarji« ter pokopali prav na tem gričku in pod temi najvišjimi topoli... Nekako v teh nočeh pri* hajajo sem pod beli stolp, zavijejo v staro obleko ostanke svojih nek* danjih teles, vpijejo in počenjajo skrivnostne pa strahotne reči.
Dominik je vse to mirno razkla* dal Loliti in se niti domislil ni, da take pravljice, zlasti če jih pripo* veduješ ob takem času in na takem kraju, še posebno delujejo na mla« do dekle, ki se je včasi kar zdrznila, čeprav jo je vodil za roko.
Prideta iz gozdiča. Na' levi sta pu» stila za seboj Olaireski park in do* spela do jase, ki se je belila ko po*
Fatimska Gospa bo romala
Ni več daleč do onih dni, ko bo po naših župnijah v okolici Trsta romala fatimska Marija in trkala na srca naji se ji odpro na stežaj.
Mnogo je po naših vaseh src, ki so za Boga in njegovo Mater trdo zaklenjena. Ali ni dolžnost vseh vernih, da ta srca pomagajo omeh* čati? Marija čaka na žrtve.
Poslanstvo žrtev
Ni je skoroda lepše, pomembnejše besede, kot je žrtev: saji žrtev po* meni ljubezen — ne v besedi, tem« več v dejanju. Ali se ni Kristus žr* tvoval in s tem odrešil človeštvo? Rast mlade Cerkve so zalivale žrtve, tudi krvave. Morda danes vse pre* malo razumemo globino in poslan* stvo te besede. Ali nismo vse pre* več egoisti, le vase zaverovani in v svoje rešenje, svet pa prepuščamo samemu sebi. Ali pa bi ga radi re* ševali kar tako mimogrede z lahkoto in komodnostjo. In vendar mora zrno. v zemljo pasti in tam segniti, da rodi sad. Več idealizma mora biti v nas, več dejanske ljubezni do bližnjega, več žrtvovanja.
Pastirčki vabijo
Fatimski pastirčki — Lucija, Fran* cek, Jacinta — so hitro razumeli besedo žrtev. Posebno jih je pre* tresla strašna prikazen pekla, ko so začutili resnično grozo pogubljenih. Odslej jimi žrtev kar ni hotelo biti dovolj. Saj so vedeli, da s svojimi drobnimi zatajevanji večne pogube rešujejo one, ki so na robu prepada. Ali bomo res mi ostali slepi, ne* usmiljeni, trdi? Preprosti pastirčki nam kličejo, da jih posnemamo.
Za naše brate ore
Žrtve so posebno potrebni prav naši bratje in sestre po krvi tu v naši okolici. Brezboštvo je mnoge stisnilo v svoje trde klešče in jim zmedlo pamet, zameglilo oči, zbegalo živ« ljenjski korak. Beseda jih ne spre® obme, odklanjajo jo. Žrtev pa pre* dre vse zapreke. In končno ima med svobodno voljo in milostjo zadnjo besedo le Bog.
Ti dnevi pred romanjem in med .njim — sploh ves mesec avgust in september — naj bi nam torej po* tekali v duhu žrtvovanja vseh naših bridkosti in križev za spreobrnenje grešnikov in nevernikov. Bodimo veliki! Bodimo resnični kristjani! Naša ljubezen naj bo dejanska. Ma* rija, milostna Mati naših bratov in sestra, bo že naredila svoje.
Rožni venec je imela v rokak
Fatimskim pastirčkom se je M a® rija prikazovala z rožnim vencem v
rokah. Ni čudno, če so rožni venec tako zelo vzljubili. Z njim so izka* zovali ljubezen do Marije. Z njim so reševali duše.
Naj bo rožni venec posebno v teh dneh priprave na Marijino ro* manje po župnijah tržaške okolice tudi nam ljuba, najljubša molitev. Rožni venec je lahka ustna molitev, pa je tudi globoka premišljevalna molitev srca. Ob njem prodiramo vedno trdneje v skrivnosti vere, ki nam po vrsti kakor filmske slike stopajo pred oči.
Ne sme nam postati enolična, dol* gočasna ta molitev. Vsako desetko, morda celo zdravamarijo, posebej posvetimo za rešitev tega svojega prijatelja, onega znanca, idejnega nasprotnika, brezbožnika. Bog, Ma* rija hoče po nas rešiti svet, tudi po naiši molitvi. Ali ni velikansko naše poslanstvo? Kako blaženo ti bo v večnosti ob sebi zreti nekoga, ki ga je tvoja molitev pripeljala v srečo.
Uspeh Marijinega romanja med mlačnimi in nevernimi je v veliki meri odvisen od molitvene priprave vernih. Ali se zavedamo te odgo* vernosti? Zatorej pogumno po Ma* rijinem zgledu vsi rožni venec v roke!
Dopisi
Kanonična vizitacija v Pevmi
Na naš vsakoletni shod sv. Ane je prevzvišeni nadškof opravil v na* ši župniji svoji nadpastirski obisk in podelil nad 100 otrokom sv. birmo. Radi smo ga po devetih letih po* zdravili v naši sredi; vsaj: otroci so storili svojo dolžnost. Zastopnikov oblasti pri sprejemu ni bilo. Med slovesno sv. mašo g. dekana msgr. Novaka nanj je prav iz srca govoril g nadškof, popoldne pa je pomen obojih praznovanji obrazložil g. de* kan. Udeležba župljanov je 'bila zjutraj in popoldne zadovoljiva, še na pokopališče se je k molitvam za mrtve razvila precejšnja procesi* ja moških in žensk iz župnije. Hvala g. nadškofu za vse, kar je storil med nami!
Barkovlje
Srebrna poroka
Za god sv. Marte sta v ožjem družinskem krogu obhajala svojo srebrno poroko ugledna Barko vi jan a Franc Lapel in Emilija Danev, Pred oltarjem sv. Jerneja sta potrdila vez ljubezni. Dobri Bog naj ju ohra* ni še mnogo let v sreči in veselju!
Odgovorni urednik : Stanko Stanič Tiska tiskarna Budin v Gorici
Prosek - Kontovel
Iz letošnje kronike
Dnevi teko in tedni i.rt meseci in se v večnost iztekajo. Marsikateri spomin je nagnjen k pozabljivosti, zato vaški kronist piše kroniko. Ne o vsem — kdo bi jo mogel spisati — pa vsaj o onem in tem.
Dobrodelna kuhinja. Skoro vse leto je doslej v obeh župnijah de* lovala Dobrodelna kuhinja za otro* ke in potrebne starejše ljudi. Važ* nosti take ustanove ni treba po* sebej poudarjati.
Opasilo. Lansko leto smo za opa* silo — na nedeljo preneseni praznik sv. Rešnjega Telesa — doživeli sko* ro pravi bojkot. Letos so bile poti lepo okrašene, oltarji pripravljeni, udeležba je bila razmeroma velika, igrala je godba, v vasi je ležalo ne* kc spoštljivo, na splošno prijazno razpoloženje. Moških se je nekaj udeležilo procesije, a malo, premalo. Skopneli so tisto dopoldne moški nekam v notranjost hiš, kot da so le žene gospodarji vasi. Ej, možje, Bog ne bo več dolgo stikal za va* mi. Prišel bo čas, ko ga boste vi z grozo v očeh iskali, pa bo nemara prepozno.
Volitve. Na te ne moremo biti ponosni. Vendar nekateri počasi, počasi odpirajo oči. A. najbolj člo* vek verjame to, kar na svoji koži izkusi. Takih izkušenj so potrebni naši ljudje, ki so v slepoti obrnili hr* bet krščanstvu in slovenstvu.
Prvo obhajilo in birma. Število otrok ni bilo veliko, otroci pa so za oba praznika doživeli veselje, srečo, kakor jo more občutiti le nepokvar* jeno otroško srce.
Gorjansko pri Komnu
V	nedeljo 17. t. m. je bil v tej prijazni kraški vasi shod sv. Mohor* ja in Fortunata. Prošnjo za običajno procesijo po sv. maši so oblasti za* \rnile. Ker so pa farani odločno protestirali, je bila končno dovolje* na. Udeležba je bila večja kot zad* nja leta. Navzočih je bilo 6 duhov* nikov in mladi fantje so s ponosom nosili nebo in cerkvene predmete ter delali čast Najsvetejšemu. Pred par leti so bili redki, ki so pokazali javno svoje versko prepričanje. Po težkih preizkušnjah pa tudi mladina polagoma spoznava, kje je prava sreča in svoboda. Cerkvena pobož* nost se je izvršila v najlepšem redu v veselje duhovščine in vernikov. Otroci so pogrešali sejmski dirindaj, posebno kolače in kramarijo, odrasli pa vinsko kapljico. Za petletni plan morajo tudi v Gorjanskem doprine* sti svoj delež; sezidali bodo »ljud* ski dom«. V Komnu so se v ta na* men odločili sezidati velik skupen hlev za več sto glav živine. Delo udarniško napreduje. Nekaj hiš v Komnu in okolici, ki so jih obnovili, pa še vedno čaka strehe.
ZANKE UGANKE
UREDNIK: DOMEN
16 L E S T V A.
(Domen )
bram kdor na je je šel ja na zvest
jzaklad
(Sv. pismo.]
ba
o
ga
moč
na
telj
je
pri
šel
]7 BESEDNA UGANKA.
(Grušenjka.)
Globočina, kneginja, krčmarica, letopis, tišina, slabost, rudar, hlapec, mehkužnost, kozarec, manjšina, zapoved, nasad, okence, pogan, hudoba, mesec, požeruh.
Po dve zaporedni črki iz vsake besede dajo pregovor.
18	ŠTEVILNICA.		
		(Domen.)	
1 2	3	2	opoldanska jed,
4 5	6	2	utež,
7 8	9	2	mesto v Juž. Ameriki,
3 1	5	10	dostojanstvenik,
1112	7	2	krojaško orodje,
7 2	9	2	vrsta kamele,
13 14	7	5	majhna naselbina.
Prve in druge črke posameznih besed ti dajo ime slov. tednika.
19
KONJIČEK
(R. s.)
	po	li	bož	
	u	kaj	so	
	n	je	de	cu
kdor	po	Bo	pr	ju
N. pregovor.
Pazi kako skače konjiček na šahovnici! Začneš pri Bo; dobiš pregovor o usmiljenju do reveža.
Novice
Zlata maša v Barkovljah
Barkovljani so praznovali v nede* Ijo 31. julija vesel dogodek. Njih priljubljeni rojak, preč. gospod Ma* tija Škabar, je obhajal petdesetletni* co svoje nove maše, ki jo je pred polstoletjem daroval v barkovljanski cerkvi. To je gotovo pomemben do* gedek v času, ko se toliko poudarja, da je Trst čisto italijansko mesto. Naš list je že poročal o delu gospo* da zlatomašnika, zlasti o njegovi veliki ljubezni do slovenske mladi* ne, katero je trideset let vzgajal na šentjakobski šoli sv. Cirila in Metoda. Zlatomašniškega slavja se je udeležila velika množica vernikov njegove domače župnije in tržaške* ga mesta. Zlatomašnika so spremlja*
li	pred oltar številni sobratje iz mesta in okolice. Med sveto mašo je govoril preč. msgr. Ukmar, ki je bil pred petdesetimi leti navžoč pri novi maši jubilanta. Prelepo je med službo božjo prepeval barkovljanski cerkveni pevski zbor. Želimo, da bi gospod zlatomašnik doživel uresni* čenje življenjskega dela, duhovno in politično vstajenje, slovenskega na* roda, ki mu je posvetil vse svoje življenje.
Prisega županov
Uradno besedilo prisege, ki so jo položili novoizvoljeni župani na anglo»ameriškem področju Svob. trž. ozemlja, se glasi:
»Lojalno prisegam, da se bom ravnal po zakonih angloameriškegft področja Svob. tržaškega ozemlja in da me bo pri izvrševanju dolžnosti vodil izključno namen splošne bla*
ginje.«
Smrt dobre matere
V	torek, 2. t. m., smo pokopali ob častnem številu prijateljev in znan' cev gospo Marto Černe, mater šte* vilne družine. Pokojnica, ki je pred vojno živela na Vogrskem, je vse svoje moči in vse svoje delo, posve* tila lastni družini. Naj počiva v Bogu! Vsem preostalim iskreno sožalje.
SHOD SKALNICE bo nedeljo 7. 8. pop. ob 4ft pri Sv. Ivanu v Gorici.
Pobožnost za može In lante bo kol po navadi.
DAROVI
ZA »SLOV. ALOJZIJEV1ŠČE« Nekaj dobrih družin iiiz Števerjan« 1000; Silič Ana 500.— lir.
mit krožnik. Mesec je sijal, da se je razločno videla vsaka vejica na hrastju in po tleh so se risale sence, kot bi se stegovale tu drobne, tam pošastne roke.
Šla sta mimo takega hrasta, ki je rasel na samem pred nizko kmečko kočico. To je bila poslednja kočica in je kakor igračka čepela na vrhu sipine, ki se je vlekla še dalje.
Sele sedaj se je odprla pred nji* ma širna ravan; na dvoje jo je delil »Gauthierjev stolp«, ki se je ble* ščal ko svetla pika, ker ga je mesec tako čudno obseval.
Molče sta stopala dalje.
Njuni senci sta se ko živ; premi* kali za njima in zopet sunkoma hušnili naprej kakor oplašenc st ra* že na pragu nevidnega sveta,
Nenadoma se Lolita tesno oklene Dominikove roke:
»Ne hodiva več naprej!... Mene je strah!«
»Vas je strah, Lolita? Menda ven* dar ne boste verovali v duhove in strahove, ko ste rekli, da nimate nobene vere?!«
Spet se je stresla m Dominik jc
začutil, kako se je v silnem strahu pritisnila k njemu. Prijel jo je za tresočo se roko, ki ji je bila vsa potna od neke muke.
»Ali se samo šalite ali kaj?«
»Lejte jih, lejte jih, tukaj je že tretji!« je vpila in kazala na beli stolp.
Zastonj je bilo vse Dominikovo prigovarjanje; ni ga niti slišala.
»Lejte, še, vedno so tam!... Ce* dalje več jih jel... Mene je strah! Bežival«
Lolita bi bila kmalu zbežala na* zaj naravnost proti dvema ribniko* ma, ki sta se skrivala v travi. Ker nista bila nič zagrajena, je bilo silno nevarno in gotovo bi bila Lolita za« gazila v vodo, da je ni Dominik zadržal.
Ozrla sta se proti stolpu in sedaj je tudi Dominik videl nekakšne sence, ki so se naglo premikale.
»Lejte jih, lejte jih, tukaj, je že tretji!« je vpila Lolita. »Ga v>* dite?... Sedaj teče! Sedaj se skri* va za nama, tam pod borom!«
»Pa pojdiva nazaj!« veli Domi* nik.
V	tem hipu planeta iz zemlje či* sto poleg njiju dve postavi kakor dve ženski in kot bi pognal dve sivi pošastni krogli, zdrvita preko nasi* pa naravnost proti morju.
Lolita je obstala ko pribita. Re* vica je vsa drhtela v Dominikovih rokah.
Tedaj oba zagledata čuden prizor: neke postave, kot si ljudje pred* stavljajo coprnice, so tekale sem in tja, vreščale in škrtale z zobmi, se vzpenjale na nizka drevesa in izgi* nile v zemljo.... Včasi je bilo vi* deti, da vlečejo nekakšne plahte, v katerih je bilo nekaj trdega in tež* kega. Nenadoma se obrnejo in zdelo se je, kakor da se hočejo v besnem zaletu vreči na Dominika in Lolito. Pod njihovimi kljukastimi nogami se je drobilo vresje, kakor bi ga popalil z ognjem, drevje se je od groze zvijalo in plahte so vi* hrale v vetru kakor peklenski mrt* vaški prti,..
Dominik jo je držal in gledal, ka* ko se je neka stara škrbasta baba, ki je imela prste vse skrivljene in koščene noge, čisto zraven njiju
pognala na neki bor. Drevo se je je nckaji časa otepalo in se od strahu majalo, nato pa ie hreščilo v zamolkli šumi...
Na zadnje je vse izginilo v neko globel, a se je zopet prav kmalu prikazalo nekoliko dlje ... Starke so hitele ko sto i pet in drvele dru* ga čez drugo ... Vsaka je vlekla silno dolgo plahto, k' se je zadevali ob korenine, se zapenjala in odle* tavala od raskavih tal, kot bi sc ko* renine branile nadležnih gostačev . .. Včasih je bilo videti, kakor da se je kak mrlič izmuznil izpod odeje in ušel, toda starke so takoj planile nadenj in ga pokrile z rjuho. Luna je svetila na te sence in jih še po* večavala, da so švigale ko peklen* ske prikazni...
Končno starke s svojimi plahtami počasi izginejo v strašno noč.
Oncsveščeno Lolito vzame Do* minik na roke in jo nalahno odnese k morju, kjer ji z vodo moči čelo, senca, roke in lase ...
Malo po malem se je Lolita za* vedla. Se zmerom je trepetala in plašno bolščala v temo.
»I kaj Vami je, Lolita?« jo vprfl” ša Dominik.
»Kje pa so?«
»Kdo vendar?«
»Še vprašujete!«
Lolita še enkrat zapiči oči v se*1' co, ki je bila okrog njiju, če ni k®J nevarnega...
Ko vidi, da ni nič, se malo p°* miri in nekoliko pametneje vpraša
»Kaj pa je bilo prav za prav?«
»Mogoče kaj čisto navadnega!« s® zasmeje Dominik.
»Pojdiva, pojdiva! Toda samo morju ... Nikdar več ne stopim n® oni grič!«
Bila je ravno oseka in sta lahko vrnila ot> obali skozi Sou«^ auxjski preliv, pod vilo »Ave ria« pa sta zavila v drevored ^ dalje v gozdič.
Tako je Dominik končno le PTl> vedel ubogo Lolito vso drgetajo^ domov, kjer jo je pričakovala že nekoliko v skrbeh, ker je ni b1 tako dolgo. Tudi Dominik je precej razburjen, čeravno sc je