//ft NO. 140 '■ ' ■ ■v'-' ' -.y AMCRICAN IN SPIRIT FOR6IGN IN LANGUAGE ONLY Beiving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVGNIAN MORNING N€W5PAP€R CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, JULY 24, 1973 LETO. LXXV. — VOL. LXXV Kambodža bo prosila ZDA, naj ne ustavijo letalskega podpiranja Vlada Lon Nola bo zaprosila vlado ZDA, naj ne preneha z letalsko podporo njenim oboroženim silam s 15. avgustom 1973. PHNOM PENH, Kamb. — Ko Meči bolj in bolj stiskajo obroč okoli glavnega mesta, išče vlada Lin Nola možnost za podaljšanje podpore ameriškega letalstva njenim oboroženim silam. Te so v treh letih vojne z rdečimi izgubile dve tretjini celotnega državnega ozemlja in se sedaj borijo z njimi za samo glavno mesto. Brez vztrajne podpore ameriških letalskih sil bi morda rdeči že zmagali. Ta podpora bo na razpolago le še do 15. avgusta, kot je sklenil Kongres ZDA. Novi grobovi Veronica J. Dudzik V nedeljo je umrla v Euclid General bolnišnici 56 let stara Veronica J Dudzik z 18870 Pas-now Avenue, roj. Kendzora v Blaine, Ohio, žena Charlesa, mati Mrs. Robert Burnette in Mrs. Allan Tamblyn, 4-krat stara mati, sestra Chester P. Kend-zra, Mrs. Helen Vajdič in pok. Leona Dolecky. Pogreb bo jutri iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. ob 9.30, v cerkev sv. Križa ob 10, nato na Knollwood pokopališče. zveza WASHINGTON, D.C. — Ko se je sen. H. Jackson odločil preiskati prodajo pšenice ZSSR lani, poljedelski tajnik E. Butz to vztrajno brani in izjavlja, da je bilo tedaj v ZDA toliko pšenice, da niso vedeli, kam z njo Bredsednik je ta sklep sprejel, in 30 vsb farmarji, javnost, Kon-ko je zakonski predlog podpisal.' Sres in vlada tiščali, da naj se Tedaj je obstojalo upanje, da bo ^ ZDA odvišnih zalog žita kako ■le mogoče dotlej doseči v Kam-!2116!36- bodži premirje, sedaj so izgledii Velik sovjetski nakup žita^ je za kaj takega zelo revni. j 2al'0 za2eb6n in na splošno. Lon Nol se je odločen obrniti j ,sma,tran za velik uspeh. Čas jej ha Nixona za podaljšanje ame-j sevec^a P0kazak da je bil to velik riške letalske podpore, toda ta j usPe,h za ZSSR, pa slsb za mu ne more ustreči, ne da bi ZDA, oziroma za ameriškega po- Razpor v plačah med ti lu črnci raste Uradni viri kažejo, da je razpor med zaslužki belcev in, črncev v ZDA vedno večji in vse izgleda, de še raste. WASHINGTON, D.C. - Urad za ljudsko štetje je ob primerjanju in proučevanju podatkov c prebivalstvu ZDA in o njegovih dohodkih prišel do zaključka, da je v letih 1967-1972 razpor v dohodkih med črnimi in belimi rastel v vseh poklicih in v vseh predelih dežele. Razlike še vedno rastejo z edino izjemo med osebami z visoko izobrazbo. Tako na primer mlade črnke z vsaj enim letom visoke šole zaslužijo 97/0 tega kot bela dekleta z enako izobrazbo. Črni z visokošolsko izobrazbo v starosti 25 do 34 let zaslužijo povprečno 84% tega kot beli moški istih let in z enako izobrazbo. To je precejšen napredek, ker starejši črni moški z vsaj enim letom visoke šole zaslužijo le nekako 71% tega kot belci z e-nako izobrazbo. Nixon se odločil za končanje snemanja? WASHINGTON, D.C. — Pred-| sednik Nixon naj bi se bil odločil za končanje snemanja vseh razgovorov v Beli hiši in drugih I ---------- njegovih uradnih prostorih, kot Ko je predsednik Nixon včeraj sporočil Senatnemu odbo- C0X ZAHTEVATA JO' trdijo vesti iz Bele hiše. “Chicago Tribune” poroča, daj ni bil Nixon nikdar vnet za snemanje razgovorov in da ga je prva leta ukinil, pa pustil nato njegovo obnovo. -------O------ Odpor proti vojaški ii ru, ki preiskuje Watergate afero, da mu ne more izro čiti posnetkov razgovorov v Beli hiši in drugih doku mentov, ki jih je ta zahteval, je odbor zahteval te dokumente “pod kaznijo”. Enako zahtevo po teh dokumentih je postavil A. Cox, pos'ebni javni tožilec za zadeve Watergate. Obe zahtevi je Bela hiša odklonila. WASHINGTON, D.C. —Senat in Bela hiša sta prešla v odprt boj, ko je senatni odbor na od-njegove nato obrniti na zvezno sodišče, ki lahko zahtevo Senatnega od- , , bora potrdi kot pravilno v ok- klonitev niegove zahteve po . . . , , , ,. , , viru zakona, lahko1 pa se tudi dokumenti to za tevo po ^ re p0S^.avj na Nixonovo stališče. V Narodna delavska zveza je j pil P0v aznijo . ^ re ,3e m se vsakejn slučaju ostane možnost po dobrih dveh tednih O-I je postavil na stalisce ločenih o-j priziva na in končno magala in opustila splošni ^ +— 1- ^ štrajk, ki ga je oklicala v protest razpusta Kongresa.! o ločitvi oblasti ni mogoče govo- blasti, med tem ko je Senatni odbor mnenja, da v tem slučaju Število črnih na visokih šolah sč je v letih 1987-72 podvojilo in je doseglo 727,000 oseb, med tem j*- M de- J ° \ I 1 o-rro-fT7o Ul co mnH xrnrtcfwnm Organiziranega odpora proti diktauri dejansko ni več. BUENOS AIRES, Arg. — Nasprotniki sedanje vlade v Urugvaju so se začeli zbirati in pripravljati odpor proti njej, ko so prepričani, da se bo razvila v polno vojaško diktaturo po brazilskem zgledu. Predno bi se ta mogla utrditi, bi jo opozicija rada začela drobiti in se ji upira- preje za to debil privolitev Kongresa. Ta je odločno proti vsakemu podaljšanju in po vsem sodeč ne bo svojega stališča spremenil v prihodnjih par tednih. T ako Lon Nolu ne bo ostalo drugega, kot iskati rešitev v neposrednih razgovorih z rdečimi nasprotniki. Gen. S. Fernandez, vrhovni Poveljnik kambedžanskih oboroženih sil, je kljub takemu razpoloženju v Washingtonu dejal, da ima upanje, da bodo ZDA Prošnji Kambodže ustregle, če Se “Severni Vietnamci in Viet-kongovci ne bodo dotlej umaknili iz Kambodže”. trošnika, ki mora zaradi velike prodaje žita ZSSR sedaj plačevati dražji kruh, pa tudi dražje meso in vso drugo hrano. Velikanski sovjetski nakup žita v ZDA je namreč pognal cene žita navzgor doma in po svetu. ZDA bi bile lahko žito prodale boljše in brez javne podpore, če bi se bile pravočasno pobrigale in položaj žetve v ZSSR in drugod po svetu pravilno ocenile. Spiav Aeali zopet na peti proti Mehiki BRIDGETOWN, Barbadi. -Splav Aeali, ki plove pod pokroviteljstvom mehiške televizije od Kanarskih otokov proti Yukatanu v Mehiki, je ostal nekaj časa tu, da so popravili nje- ko se je zmanjšalo število mla-1 ^tva, ki se je pod vodstvom dih črncev, ki so zapuščali sred-j komunistov prvo dvignilo proti nje šole brez rednega zaključka. vladi. _ Sen. Enrique B. Erro, ki je bil Razpor med letnim dohodkom pCvod za razpust Kongresa in u-črne in povprečne bele družine! vec[k0 diktature, je tu razlagal, v ZDA se je tekom preteklega j ga je treba začeti boj proti dik-i desetletja postopno manjšal, la_ taturi v Urugvaju na deželi. Pri- PredsedniK Nixon našla preje ni je začel zopet rasti. Srednji lZna} jg, da bo to težko, ker ljud- knkegs kompromisa, dohodek črne družine s 4 člani je na Spi0,gn0 ne kažejo posebne j Senatni odbor in posebni jav-je od leta 1971 do leta 1972 pa- nejevolje proti p r e d s e d niku! ni tožilec A. Cox sta včeraj zah-j predsednik posnetkov ne da na riti, ker ima Senat pravico do vseh dokumentov, ko raziskuje temeljna vprašanja in morebitne nezakonitosti in zločine, v katere bi utegnili biti zapleteni Člani vlade, oziroma izvršne o-blasti. i Ameriška zvezna ustava temelji na čelu ločitve zakonodajne, sodne in izvršne oblasti. Vsaka je za sebe samostojna in neodvisna v okviru ustavnih določil. Morebitne spore med za-konodanjno oblastjo, ki jo predstavlja Kongres, ter med izvršno, ki je združena v osebi predsednika ZDA, razsoja Vrhovno zvezno sodišče. To bo verjetno tudi tokrat imelo zadnjo besedo, če ne bosta Senatni odbor in Vrhovno sodišče. Postopek se lahko vleče 0 tem mesec, dva ali celo dalje časa. Vprašanje je težavno in ga je, treba proučiti od vseh strani. Doslej še ni bilo nikdar pred Vrhovnim sodiščem odločeno. Odločitev bo brez dvoma izredne važnosti za bodočnost ZDA v pogledu odnosov med predsednikom in Kongresom. Ko je predsednik Nixon odklonil izročit posnetkov, je v pismu sen. Ervinu sporočil, da “so posnetki v popolnem soglasju s tem, kar jaz vem, da je resnica, in kar sem jaz izjavil, da je resnica”. Pripomnil je, da je pri poslušanju takih neposrednih posnetkov razgovora vedno možnost, da jih vsakdo tolmači po svoje v skladu s svojim gledanjem. Sen Ervin je opozoril pri branju predsednikovega pisma na ta njegov del s pripombo, da del za 1% napram dohodku be-, Bor(jari;)erryjU; za katerim naj lih družin na 59%. Za povprečno belo družino je znašal lani $11,549, za povprečno črno pa le $6,864! mesa w naslefep teh fidsiih 21% wife? CLEVELAND, O. — Cene me-1 gov radio, nato pa je v nedeljo 3a v Ohiu in po vsej deželi se krenil zopet na odprto morje, bodo v naslednjih 15 dneh povi- Cilj upa doseči v nekako 40 za kar eno petino, napove- dneh, je dejal njegov vodja San-ciujejo v poljedelskem tajništvu tiago Genoves. Ghia. Nato naj bi se nekako u- Na splavu je 6 žensk in 5 mo-sfalile in ostale na novi ravni do ških, ki proučujejo možnosti bovega leta. Namestnik direk- mirnega in dobrega sožitja med °rja David M. Urmston je na- obema spoloma na dolgi, samot-j Povedal tudi dvig ostalih živil ni poti. povprečno do 15%, ko bodo Sovjetska zveza napoveduje velik pridelek pšenice bi se skrivali vojaki. Sen. Erro je vodnik “široke fronte”, ki je pri zadnjih predsedniških volitvah upala celo na zmago1. V njej so povezani socialisti, krščanski demokrati in komunisti. Vojaki so Erra obdolžili, da podpira gverilce Tu-pamaro in zahtevali od Kongre-PARIZ, Fr. — Tukajšnji in-jsa, da mu odvzame poslansko formativni urad ZSSR je obja-j nedotakljivost. Ko je Kongres vil, da pričakujejo letos v ZSSR j to odklonil, so vojaki pritisnili rekordo letino pšenice — 197.4 na predsednika republike Bor-milijone ten. Bogat je pridelek | daberryja, da je Kongres razpu-zlasti na Ukrajini, pa tudi v Po-, stil in ga nadomestil z državnim volžju in predelih do Kavkaza, svetom. Sen. Erro dolži vojaške Tam je bila lani suša pridelek vodnike, da nameravajo Urug-hudo okrnila. , vaj voditi po zgledu Brazilije, Po sedanji napovedi bo letos-.kjer ima vojska prvo in zadnjo 10 do 14 besedo, Kongres pa le toliko, ko-jo vojaki dovolijo. nji pridelek pšenice za milijonov ton večji od lanskega, likor mu tevala od predsednika Nixona razpolago “iz strahu, da bi mo-izročitev posnetkov predsedni-1 gli privesti do različnega za-kovih in drugih razgovorov med (ključka” od predsednikovega. člani glavnega stana v Beli hiši,1 _______0______ katerih obstoj je bil odkrit šele *7 -J ^ a * pretekli teden. Ti posnetki so £u£l£lTlJ& X)0St.t. bil$ napravljeni za zgodovinski gENGAZI, Lib — Tu je danes arhiv predsednikove knjižnice in za morebitno predsednikovo rabo. Predsednik jih smatra za svojo osebno last, do katere nima nihče pravice, tudi posebni Senatni odbor in posebni javni tožilec A. Cox ne. Sen. Sam Ervin in ostali člani odbora so soglasno odločili zahtevati od predsednika Nixona te posnetke pod kaznijo (sub poena). On ima čas odgovoriti na njihovo zahtevo do četrtka. Da bo odgovor odklonilen, je jasno že sedaj. Odbor se bo moral armarji; trgovci na debelo in 113 drobno vsak dodali svoje stroške in dobičke k cenam, ki Bh bo moral potrošnik plačati, j k ^ Urmston je dodal, da sei °do morale cene postopno usta-j b ker je dovoljeno v okviru Ze 4 nadzora nad cenami in' a6ami dodati ceni le povečane | troske, ne pa tudi pri tem po-j Ve6ati dobiček. Cene svinjine in bravine so Mste, prav tako cene perutni-> med tem ko so cene govedi-e °stale pod nadzorom do 12. SePtem)bra. s ?^a‘rles W. Fazio, podpred-v6 ** Fisher Foods, je napo-ab da bo cena piščancev ta e 611 okoli 26% višja od one ^e^en’ svinjina Pa bremenski prerok B^rtly cloudy no oblačno, naj višja tem-ratura okoli 80. WASHINGTON, D.C. -Iranski vladar šah Reza Pa-hlevi je po več letih prišel včeraj ponovno na uradni o-bisk v ZDA. S predsednikom Nixonom in s člani vlade bo razpravljal o mednarodnem položaju, predvsem o Srednjem vzhodu in o Prednji A-ziji, kjer igra Iran svojo vlogo. Glavni del razgovorov je določen vprašanju modernega orožja, ki bi ga Iran rad še kupil v ZDA. Od leta 1965 je šah izdal za moderno orožje v ZDA okoli 3.6 bilijonov, v Veliki Britaniji in v drugih državah Zahoda pa še dodatni bilijon. Vse to mu še ne zadošča, šah hoče iranske oborožene sile izgraditi v n aj-močnejše med “Izraelom in Indijo”, trdijo zahodni opazovalci položaja. Iran je član CENTO, obrambne zveze za Prednjo A-zijo, ki jo je pomagal osnovati J. F. Dulles v času predsed- nika Eisenhower j a pod imenom Bagdadski pakt. Ko je prišlo v Iraku do prevrata in je tam prišel na vlado levičarski režim, je Irak prenehal biti član zveze, ki se je preimenovala v CENTO. Zveza naj bi bila zapirala pot sovjetskemu prodiranju na Srednji vzhod. Njena vrednost je močno padla, ko se je Sovjetska zveza utrdila v Egiptu. Siriji in Iraku. Egipt je sovjetske vojaške sile in strokovnjake sicer lani odslovil, pa je še vedno od ZSSR popolnoma odvisen v pogledu orožja. Sovjetska zveza se v zadnjih dveh letih posebno utrjuje v Iraku in gradi v gornjem koncu Perzijskega zaliva pristanišče in oporišče Umm Qasr. Iranu, ki je v sporu z Irakom, to ni po volji. Prav tako to ni po volji malim arabskim državicam ob Perzijskem zalivu in seveda ne Sadvski Arabiji. Ko se je Velika Britanija pred dvemi leti umaknila s področij “vzhodno od Sueza”, je Iran sklenil prevzeti varstvo Perzijskega zaliva, kamor je s svojim vplivom že začela siliti Sovjetska zveza v sodelovanju z Irakom. Od tedaj je Iran močno povečal svoje oborožene sile, zlasti letalstvo in vojno mornarico. Na svoji strani Perzijskega zaliva je zgradil mogočno vojaško oporišče Bandar Abbas in gradi še večje Chah Bahar dalje proti vzhodu oz. zalivu Hormuz. Prvo je stalo okoli 200 milijonov dolarjev, zadnje bo okoli 600 milijonov. Iran ima velike dohodke od črpanja ibogatih ležišč olja in je odločen varovati pota, po katerih to olje odhaja na svetovni trg. Iranski šah si je naložil tudi nalogo podpirati Pakistan, sosednjo islamsko državo, ki je zašla v hude težave, odkar je v vojni z Indijo decembra 1971 izgubil svoj vzhodni del, sedanjo neodvisno republiko Bangdalcš. Indija in Afganistan, severni sosed Pakistana, bi rada Pakistan razdrobila v več manjših državic, ki bi megle nato postati njun plen. Iran se temu upira in se prizadeva, da bi Pakistan ohranil. Tudi za to potrebuje močne oborožene sile. Pri tem se zaveda, da se z Indijo ne more meriti po številčni moči, lahko pa svoje najboljše oborožene sile boljše in modernejše opremi in izvežiba. To je tudi njegov cilj. V Indiji se tega zavedajo in so tudi na tem, da svoje sile s podporo Sovjetske zveze izpopolnijo. Vse to Washingtonu ni posebno všeč, pa se zaveda, da mu ne preostane nobena druga izbira, ko se ZSSR in Indija načrtno trudita za okrepitev svoje politike in vpliva y Prednji Aziji. zjutraj pristalo potniško letalo B-747 Japonske letalske družbe. ki se je včeraj zjutraj dvignilo z letališča v Dubai, kjer je bilo na puščavski vročini s 143 člani posadke in potniki 70 ur, potem ko je pristalo za kratek čas zaradi tehničnih težav v Damasku. Pristanek v Iraku, Savdski Arabiji in drugod je bil odklonjen. Libija je pristala na pristanek letala v Bengaziju, ko so ugrabitelji letala grozili, da bodo to sicer s potniki in posadko razstrelili v zraku. Letalo je bilo ugrabljeno pretekli petek na letu iz Amsterdama v Tokio. Libijske oblasti so ugrabitelje prijele, potnike in posadko pa spravile iz letala brez kake večje nesreče. ST. LOUIS, Mo. — Potniško letalo Ozark Air Lines je v viharju treščilo na tla v predmestnem naselju preteklo noč, pri čemer je bilo 34 oseb mrtvih. Od 45 oseb v letalu je ostalo živih 11. Letalo naj bi zadela strela, ko je zašlo v nevihtne oblake. PAPEETE, Tahiti. — Oblasti preiskujejo vzrok nesreče potniškega letala Pan American B-707, ki je treščilo v morje kmalu potem, ko se je dvignilo s tal na pot proti Los Angelesu. Samo 1 od 79 oseb v letalu je preživela nesrečo. ZURICH, Šv. — Včeraj je umrl tu 82 let stari E. V. Ricken-backer, letalski as prve svetovne vojne in upokojeni predsednik Eastern Airlines. Pokojni “capt. Eddie” je bil eden največjih letalskih pionirjev ZDA. TRIPOLI, Lib. — M. Kadafi, Iz Clevelanda in okolice Pozdravi iz Slovenije— Pozdrave z Vršiča v Sloveniji pošiljata rojakom v Clevelandu Mary Strancar in Lari Zimper-man. Sporočata, da imata lepo vreme in obilo veselja. Zadušnice— Jutri, v sredo, ob 7.45 bo v cerkvi Marije Vnebovzete, v nedeljo, 29. julija, pa v cerkvi sv. Pavla na Chardon Rd sv. maša za pok. Ano Stupar ob 1. obletnici smrti. V petek ob 7.45 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Ivana Prezlja po naročilu družine Lojze Bajc. Jutri ob 8.15 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok Johna Bavec ob 4. obletnici njegove smrti. Asesment— Tajniki bratskih društev bodo jutri, 25. julija, pobirali asesment v SND na St. Clair Avenue. K molitvi— j Članstvo Društva sv. Jožefa | št. 169 KSKJ je vabljeno nocoj 'ob 8. v Želetov pogrebni zavod | na E. 152 St. k molitvi za umr-jlega Antona Kapel, j Obisk— i Mrs. Louise Vovko, 1146 E. 66 ! St., mati rev. Vovko, je pred-I stavila uradu AD svojega neča-|ka Jožeta Zajca, ki je prišel z 'rev. Vovkom na obisk iz Jugoslavije. Kdor bi ga želel videti, naj kliče 391-9266. Hvala za obisk in obilo prijetnih dni v naši deželi! i Veto je obstal— Mestnemu svetu sinoči ni us-j pelo preglasovati županovega j veta sklepa, naj mesto plača mestni policiji in gasilcem celotne stroške za bolnišniško zavarovanje, kar bi stalo mesto I okoli 2.5 milijona dolarjev. Izid glasovanja je bil 20:7, 2 glasova premalo. Policija in gasilci izjavljajo, da bodo jeseni pri volitvah nastopiti proti članom mestnega sveta, ki njihove zahteve niso podprli. Dopolnilo— Anton Kapel, o katerega smrti smo poročali včeraj, je bil doma v Kalu pri Pivki, kjer je zapustil sestri Antonijo Bizjak in Ivano Urbančič. Bil je član KSKJ št. 169, SNPJ št. 142 in Kluba slovenskih upokojencev v Euclidu. Indija in ZSSR prvi priznali novo vlado v Afganistanu NEW DELHI, Ind. — Kabulski radio je že pretekli četrtek objavil, da je ZSSR priznala no-1 vo vlado in republiko. Isto je storila tudi Indija. , Naglo sovjetsko priznanje je vzbudilo sum, da bi utegnila bi-; ti ZSSR kako povezana s pre-; vratom, saj je znano, da je ona glavna dobaviteljica orožja Afganistanu in zato v dobrih odnosih z njegovimi vojaškimi vodniki. Prevrat je kot znano izvedla skupina kakih 50 mladih častnikov pod vodstvom gen. Dauda, svaka in bratranca kralja Za-hirja, ki je bil tedaj na zdravljenju v tujini. predsednik Libije, je včeraj na velikem javnem zborovanju izjavil, da bo ostal na čelu države, dokler ne “bo dosežno zedinjenje” Libije z Egiptom. Egipt se upira nagli in popolni združitvi zaradi prevelike različnosti in je voljen sprejeti le postopno. aaii:ui'~ ;.i ur "n v: v a. july 24, 1973 afkl^MERišK/t Domovii\/i fr 1 a>~3 rdmn^—f; r * Ii 7»g Mmmmuimummm 6U7 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except, Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA* £s Združene države: $18.CC na leto; $9.00 za pol leta; $5,50 .za 3 mesec« Ca Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesec* Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $13.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 fcr one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO 5 No. 140 Tuesday, July 24, 1973 Vatikan, komunizem in emigracija n. zgodovino onečaščenega dobrega imena svojih protivni-kov, onih, ki leže pobiti v domači zemlji in onih, ki so se smrti rešili z begom v tuji svet, in dokler javno ne prizna in obžaluje krvavega pokolja onih tisočev borcev za zmago njih lastnih idealov, toliko časa ni misliti na zbližanje med vlastodržci v domovini in povojno emigracijo, pomnoženo z vsemi prejšnjimi izseljenci, ki so z njo glede komunizma v domovini istega mnenja. Na tej točki, morda na tej edini, bi bilo mogoče zdru-, žiti nas vse v enotno bojno črto; nastopajmo in delujmo vjbe> ko se ie edinosti, dasi smo si morda glede mnogih drugih vprašanj krepko v laseh. Oblatena čast in nasilno prelita bratovska kri vpije do neba! Ob tem klicu krvi nas ne more motiti posebna strategija in taktika vatikanske diplomacije do režima v domovini, pa naj sklene z njim še en protokol še tesnejšega sodelovanja. Mi stojimo pokonci, zravnani, zvesti sinovi Cerkve, pa tudi zvesti sinovi in hčere svojega zatiranega naroda, in hočemo tako ostati do poslednjega diha. Taka je naša pravica in naša dolžnost. In to zahtevata od nas naša čast in naš ponos, pričakujeta pa od nas naš narod in naša domovina. i. . L. P. Glavne smernice Pavla VI. za sveto leto zemeljskih stvarnosti, ki po svoji daritvi, neizčrpnem viru življenja in odrešenja, združuje papež je določil, srca_ Cerkev se zaveda, da je nujno BESEDA IZ NARODA Pismo Vrhenškega Tineta j Waukegan, 111. — “Dan neodvisnosti” smo praznovali v naši j Ameriški Vrhniki bolj mirno. J Včasih, pred leti, smo bolj ropotali in bili glasni na vse razne viže. Zdaj se je pa vse nekam uneslo. Še malo poka in kaka parada je tu in tam. Mlajši si najdejo zabave, starejši smo pa najbolj zadovoljni pod košatimi javorji, topoli ali lipami. Zadnjih je bolj malo, le kak Slove- Ob sedanji usmerjenosti vatikanske diplomacije, kot smo jo na kratko opisali včeraj, ne bo nič napak rečeno, če zapišemo, da ta razvoj med povojnimi — pa tudi prejšnjimi — emigranti raznih narodov in pokrajin na svetu, najbolj bolestno prizadene prav slovenske izseljence. Kajti težko bi našli narod, ki je radi komunistične krvave revolucije med sovražno okupacijo toliko hudega prestal in tako strahotne žrtve doprinesel kot ravno Slovenci. To so zal naše ljudi dovolj znane stvari in jih ne bomo znova pogre-1 vali, čeravno nanje kar preveč radi pozabljamo. Na tem ! mestu je treba to povedati v zvezi z našim razpravljanjem | o sedanjem zadržanju Vatikana do komunizma. Kar lahko odkrito zapišemo: Razočarani smo in ne o-dobravamo, če ne naravnost obsojamo. Tako stališče je človeško popolnoma razumljivo, celo opravičljivo in nima nič opraviti z zvestobo Cerkvi in njenemu učiteljstvu. Ne gre za nas tu in za vprašanja vere kot take, ne za moralne probleme človeškega življenja, kar vse je božanska funkcija Cerkve, gibajoč se v provinci duha in duhovnih vprašanj in potreb. Gre namreč v našem slučaju za sekularno ali svetno funkcijo Cerkve, saj ta kot božja ustanova deluje med ljudmi na svetu in se zatorej mora za doseganje svoje misije posluževati sekularnih potov in načinov, ki se v gotovih zgodovinskih pojavih zdijo, kot da bi ne bili v skladu z njeno duhovno misijo. Kadar in kolikor gre za takšne diplomatske poteze cerkvene “politike”, jim katoliški vernik ni v vesti dolžan pritrjevati. Dobro pa je in potrebno, da jih razume, ali vsaj skuša razumeti. To mu namreč olajšuje in utrjuje življenje s Cer- j ^ pupev^e ndj kvijo in njenimi sekularnimi ukrepi. j.h se tako mocrmo s kakim, pl- Da je razumevanje mogoSe. človek ne sme nikoli izpu-T“ dToredTe«' ^ ^ stiti iz uma bistveno razliko med “politiko Vatikana in po-• zravenPs Detami’Dri Mesih trkali htiko sekularnih ustanov in gibanj. Dočim je cerkvena “po- K ^ P P +P i lirika”, (ki io radi te različnosti devamo v narekovaje) u- ' faVd a ravnana in vodena za reševanje in zveličanje človeških duš, I 'f' ste- ° V0 )ezera’ da si?,se : • v ' ! _ razmerje do sočloveka. Dejansko vodi spreobrnjenje sleherna spokorna vaja po svojem bistvu do sprave z nas Slovencih, ostre ra nami ni sprave. z brati, do sprave v katoliški o- Cerkvi in v njenem razmerju do v drugih Cerkva, da sprave družbi med vsemi ljudmi Mi imamo s komunisti doma svoje lastne, Opeha, pokojni Anton Grdina iz zadnjemu je prišel že po"polno- stalo se bo plačalo iz blagajne, une in dokler ti niso zadovoljivo poravnani, med Clevelanda in še nekaj drugih, či. Potrka in služkinja pride od- Priglasilo se je 36 članov in čla- nrave. Cerkev se na te račune pri svoji misiji ne wi več. Ti so mnogo storili za pret vrata in mu na pragu reče: nic ne seji, lahko se jih priglasiI razlike razredov, ras in narod C 0Z,ra1t11- Za n^pa SO ti na Splošno znam računi odprti .n£se organizacije. Vse premalo “Ah, gospod zdravnik, naš go- še 17. Nečlani plačajo $150 'nosti To je tista sprava ki 'e da spod so nocoj umrli.” | Pozdrav! '' ' ^ pet k edinosti, ki se bo ureshiči- Zdravnik pa Ji odvrne: “Rav- J. Okcrn, tajnik la Bog daj, da bi svet sp°zl -ini) kar je J. Kennedy dejal, °P; jo-č se na Sv. nastopnem govoru: ,ir3' svoj iei0 pismo, v “Blagor ° rodu, kateremu je Bog Gosp0'1^ Sv. oče priporoča, naj vza mo resno namene svetega 16 ^ ki so navede111 bo*0 to je vse tiste, zgornjih točkah, so zato jjg deležni njegovih sadov vsi u \ ozM1’ Cerkve in bo ves svet sp da je Kristus edini rešitelj ta. Lojze Rozin ve' an ZA ‘Včeraj SMEH šem očetu brz°J3 vi1' P3 Pošlji denar, stari, ostal s6111 ,g, brez cesti!” je zaupal študent m nhc saldi rani. Dokler pamreč komunistična partija in se jih spominjamo in to kaže, režim v domovini z javno izjavo 'ne opere pred svetom in ne znamo biti dovolj hvaležni v 1 mu kolegu. “In kaj je odgovril?” t _ ‘Takole: Pazi se v Kristusu, prenovitelju vseh ne povozi avto.” te sinko, /tJN‘!• hiška '.^A, JULY 24, 1973 SANA0SK4 DOMOVINA iz slovenskega 1 oronta Icrsnis vabi tia 14. siovsnski dasi Sv y nedeljo, 29. julija 1973, bodo Slovenci v Torontu obhajali \ 14. slovenski dan na Slovenskem letovišču. Letošnje prazno-" Je bo v znamenju 25-letnice prihoda prvih skupin slovenskih ^Seljencev po drugi svetovni vojni, ki so zapustili svojo rodno k tn°vino, da bi se izognili komunističnemu nasilju. Prišli so v adsko svobodo, se vanjo vživeli in postali tekom četrt stoletja kanadske skupnosti, ki pa je ohranil svojo slovensko svoj-^enost. Spored je sledeč: Qb 11. uri dopoldne slovesno dviganje zastav 11.30 sv. maša za vse žive in mrtve Slovence Ob 2h pričetek popoldanskega programa s kanadsko in slo-Vensko himno Pozdrav in kratek uvod Predstavljanje gostov kratki nagovori gostov Nastop deklet iz Sudburyja (pripravil g. Rovanšek) Glavni govor (povabljen je bil g. Miloš Stare, preds. SNO) Square-Dancing (nastop kanadskih otrok) Nastop plesne skupine “Biser” (pod vodstvom ge. N. Škulj) Nastop Slovenske telovadne zveze (pod vodstvom g. ing. F. Grmeka) P° končanem programu bo za ples igral orkester ‘Karavanci’ Dobrodošli na letošnjem Slovenskem dnevu! I 2. 3. i 5. 6. 7. 8. 9. 10. H. 12. kve so prišle v slovensko posest: V New Torontu, Hamiltonu, Montrealu in Winnipegu. Tudi nekaj narodnih domov je bilo kupljenih in letnih letovišč. Več in več družin si je nabavilo svoje lastne domove in Slovenci so se s svojo marljivostjo in skrbno varčnostjo kmalu gospodarsko postavili na noge in mnogi so dosegli lepe uspehe. Ko bomo na letošnjem XIV. Slovenskem dnevu o tej 25-Iet-nici prihoda prvih slovenskih povojnih imigrantov v Kanado, govorili in mislili, moramo najprej izreči zahvalo božji previd- nosti, ki nas je pripeljala v to bogato deželo, da smo lahko v tej kratki dobi dosegli vse to, kar danes imamo. Osrednja točka našega prizadevanja pa naj še naprej ostane naše slovenstvo, katerega moramo vsi gojiti in skrbno negovati, s poštenim in vzornim življenjem pa dokazati, da smo kot Slovenci vredni biti državljani te lepe dežele, ki nas je tako gostoljubno sprejela in nam dala novega upanja in smotra za naše življenje. Otmar Mauser Paviljon Ljubljana m larawan 73 krasen uspeh TORONTO, Ont. Z veče- pozdravljali mlaji s slovensko in ^ 254 etilni prihoda stenski ptiwofne Imigracije y Kanado ja OIIONTO, Ont. — Imigraci-j6 Zanimiv pojav v človeški Otovim k; ,a igral in je od vsega počet-a veliko vlogo pri evolu-j)Qsa_/~* Procesu in oblikovanju ia in se preseljeval Jheznih predelov sveta, kjer ^a lTlnoSib primerih popolno-je2^rernenila rasno, etnično in stVa °Vri0 kompozicijo prebival- W0Vek je zapuščal svoja pr- ali ^ bivali§o gov 2Seijeval iz različnih razlo- SEriio k £a •ie SonNa h ranitev’ ker je pri iska-Ve jj11'arie prehodil velike daljave H UstavlJal tam, kjer je He. ^Sei 2adostno količino hra-štabih ekonomskih tuno/ V nekaterih deželah se 'ti pj,1 ^Ucii še danes izseljujejo koja avirn°, da so šli “s trebu-Pre 3 krubom”. tu^i e^evanje pa se je vršilo ri Zaradi klimatskih razmer Bodisi, da je v ^Osejj 11 Predelih zavladal ne-tt°stai0 ^ttaz in je življenje tam siln nemo§(>oe, ali pa je mor-^ ip -a Vr°čina osušila pokraji- 'l0 sPremenila v mrtvo pu-elo. ° brez F 'v-i' vode, tako da je bil Prisiljen poiskati si nove- spomin bl^°VAJSETl OBLETNICI soproga, očeta starega očeta Strbentz ki k Umi1 25- julija 1953 ^inii0 •' °(3kai, sle že 20. ieti v^o 86 oci Tebe poslovili, "’““Gel: « »»”1. n° si med nami. n^mrakh višave iasne. N?niSo«ce srkeVne noči> 1Ce *>** neX i!i:gaSne’ H Gjoči: St, c . n4’ Sln> hči in vnuki rjfleS’ 0nt" 24. julija 1973 ga, za življenje ugodnejšega o-kolj a. ; V novejši dobi so se pojavile ! imigracije, ki so nastale zaradi ! socialnih, političnih in verskih preganjanj. Tako nam je znana ! zgodba o Izraelcih, ki so zapu-' stili egiptsko suženjstvo in se naselili v obljubljeni deželi. Prav tako nam je vsem znana zgodba o prvih imigrantih, ki so na ladji “Mayflower” leta 1620 pripluli v Severno Ameriko. V zgodovini pa najdemo še veliko drugih primerov imigracije. Iz naše lastne zgodovine nam je znano, kako so se Slovenci v VI. stoletju izza Karpatov odpravili proti zahodu in se naselili v novi domovini, ki se je razprostirala od roba Furlanske ravnine do izvira Zilje, Drave, Aniže in Traune na zapadu, preko Donave na severu in na vzhodu do Bakonjskega lesa in Blatenske-ga jezera, ter obsegala dobršen | kos Panonske ravnine. Iz mno-| gib od teh predelov so se naši ; predniki morali pozneje umakniti pred nasilnimi sosedi in se naseliti v alpskih predelih, kjer še danes žive. Izseljevanje Slovencev pa se s tem ni končalo. Nadaljevalo se je vse do današnjega dne, sicer ne v taki obliki kot v dobi prvotnega preseljevanja, vendar lahko rečemo, da so po drugi svetovni vojni Slovenci masov-| no zapuščali svojo zemljo zaradi ! ideološko - političnih sprememb, J ki so nastale potem, ko je v Slo-I veniji prevzela oblast komuni-J stična partija. Tej ideološko-po-| litični imigraciji je po nekaj le-, tih sledila še ekonomska imigracija, ki je v velikem številu zapuščala rodno domovino zaradi slabih gospodarskih razmer, ki so zavladale doma. Letos je poteklo 25 let, odkar so prvi slovenski povojni imigranti prispeli v Kanado. Četrt stoletja težkega dela, molitev, u-panja in sanj je minilo. Četrt stoletja spominov, težav pri vži-vljanju v nove razmere in novem pričetku, kajti življenje je bilo treba znova od kraja pričeti in iz nič ustvariti dom, zase in diužino. S prihodom v Kanado Slovenci sicer nismo spremenili rasno, etnično in jezikovno kompozicijo tukajšnjega prebivalstva, vendar smo svojo navzočnost kmalu dokazali s prvo slovensko cerkvijo, ki je bila pozidana s prihranki in žulji teh prvih povojnih imigrantov. Ti ljudje so ustvarili tu košček Slovenije, ker so ljubezen do svoje zemlje prinesli s seboj in tako tudi nam, kar nas je pozneje prišlo, utrli pot. Se druge cer- rom prve julijske nedelje se je v velikem Torontu končal mednarodni praznik bratstva, prijateljstva in zbližanja, ki je trajal od 23. junija do 1. julija. Vrata so se zaprla za 50 paviljoni Metro Caravan ’73, ugasnile so luči, potihnile pesmi in zvoki, ki so v devetih dneh prinašali stotisočim obiskovalcem prijetne ure posebnih doživetij, ki se dogajajo le v času torontskega mednarodnega praznika. Ko gledamo nazaj, se nam vsa karavansko zastavo. Ob gorenjskem balkonu so viseli venci in nas spominjali prazničnih dni. Pri vhodu v veliko dvorano ste stopili pod pravi kmečki kozo-lec-krajnik, kjer smo tiste dni sušili deteljo, da je prav po domače dišalo. Ob stranskih lučeh so kraljevale slike poznanih slovenskih krajev, nad njimi pa so vihrale bele zastave z grbi naših mest in trgov. Okrašeni mlaj pred odrom je dopolnjeval sceno. Ob vhodu v malo razstavno ta dejavnost zdi kot čudovita | dvorano smo ofo zeleni vaški o-pravljica, fantazija mladosti iz graji prebirali dolgo listino za-drugega sveta, ki ni več vsakda- vednih slovenskih podjetnikov nja realnost, temveč podoživlja-' in kulturnikov, ki podpirajo to nje tega, kar je bila nekoč stvar-1 vseslovensko vsakoletno akcijo, nost, ki je ni mogoče v polnosti Na sejmskih stojnicah 1 v mali priklicati ali oživeti v današnjih razmerah in okolnostih. Vendar dvorani smo zbrali domačo u-metnest v rečnih delih in v le- je del našega celotnega življe-jsu. Svoja dela so razstavljali nja in hotenja, znamenje je na-1 tudi slovenski torontski umetniki Božo Kramolc, Nežka Škulj, Marija Kramar, Vilko Čekuta in Marjan Kolarič. Gospe iz Idrijske doline so s svojini kleklja-njem spet pritegnile mnogo občudovalcev. Razstavo so letos poživile še predice ter gg. Vinko Kržišnik in Milan Martinčič, ki sta spretna izdelovalca klekljanih čipk; Na ogled so bile izredne slovenske knjige. Obiskovalci so v razgovoru z dekleti in voditelji razstave prej emali je bila v teku petih let pohovna j mnogo znanja o slovenski zem- še poedine in skupne narodnostne duše. Slovenska Caravan ’73 je bila kot slavnostno romanje v daljno domovino, kakor smo jo doživljali v onih letih, ko so še svobodno pritrkavali zvonovi ob velikih praznikih in procesijah, ko je vriskala ob večerih za vasjo prešerna fantovska pesem in so dekleta, prežeta sonca in zdravja, slonela ob oknih polnih nageljnov, rožmarina in roženkravta. Naša Caravan ’73 Iji- Kulturni program Caravan ’73 sta dopolnjevali dve folklorni skupini: Biser (voditeljica ga. Nežka Škulj) in Nagelj (voditelj Ciril Soršak), ki sta izmenoma nastopali. Njihovi živahni nastopi so privabljali vedno več- pesem naše domovinske ljubezni in spoštovanja do večnih nespremenjenih kulturnih vrednot našega naroda. Za ugled in uspeh slovenskega paviljona Ljubljana se je žrtvovala vsa slovenska skupnost v Torontu. Stotine prostovoljcev in prostovoljk je daro-;je število obiskovalcev. O, to je valo mnogo ur svojega časa, da' bilo smeha, petja in vriskanja, je devetdnevni program v le-j prešernega mladega veselja ti-pem redu potekal in prinesel ste dni. In naši orkestri! V povsem udeležencem najlepše spo-j letne torontske večere je odme-uiine. j vala slovenska harmonika, meh- Cerkvena dvorana pri Mariji ke melodije ljudskih pesmi so Pomagaj na Manning Ave. se je vabile v Ljubljano tisoče kara-za čas Caravane spremenila v vanskih potnikov. Čez 12,000 jih vaško središče. Zunaj so goste je prišlo. Sredi tedna nas je obi- | skal torontski župan David Crombie s svojo družino in spremstvom ter pokusil našo domačo potico. Naša kuhinja je bila ves čas Caravane dobro založena s takimi dobrotami. Vsak dan so marljive kuharice pripravile svež golaž, kranjske klobase s kislim zeljem ter postregle z raznim pecivom, kavo in lipovim, čajem. V točilnici v drugem kotu dvorane pa so naši možje točili najrazličnejše domače in tuje pijače. V prijaznem domačem razpoloženju in sodelovanju, v skupni misli, da ohranimo sebi in mlademu rodu živo slovensko zavest, z željo uvrstiti se v krog svobodnih narodov, ki sestavljajo novo kanadsko kulturo — so potekali karavanski dnevi. Slovenska skupina se je visoko vzpela. V letošnji Caravani smo med 51 paviljoni dosegli drugo najboljše mesto za vsesplošno karavansko avtentičnost in atmosfero v paviljonu Ljubljana — tretje mesto (Molson’s Music Festival Award) za glasbo in ljudsko zabavo v torontski Ljubljani. Poleg teh odlik je na zaključnem večeru v Royal York hotelu 3. julija, Janez Mesec zadel še glavni dobitek — plačano letalsko pot v London, Anglija. Tako naše petletno delo za slovensko narodno skupnost v o-| kviru Metro Caravan ni bilo zastonj. Z združenimi močmi, skupnimi napori in premišljenimi načrti smo dosegli uspehe. Na tem mestu se Pripravljalni odbor za slovenski paviljon Ljubljana,' Caravan ’73, zahvaljuje vsem, ki so na katerikoli način pomagali našemu imenu do velike časti in priznanja na letošnji Caravani. To je bilo delo ljubezni in žrtve. Ni mogoče objaviti imena vseh delavcev in nastopajočih. Posebno zahvalo pa zasluži Dolenčeva mama, ki je spekla celo skladovnico potic in krofov, ga. Kavčič, ki je s svežimi nageljni in vrtnicami krasila dvorano, g. Vilko Čekuta, ki je vodil celotno okrasitev prostorov, g. Marjan Krasna, ki je brezplačno izvršil vsa mizarska dela, vsi člani glasbenih orkestrov, ki so s svojim igranjem dopolnjevali družabni program — gospe Ana Kokalj, Soršak Marija, Boštjančič Darka, Hace Minka, Babič Stanka in Ludvik Marij a,» ki so s svojimi pomočnicami vodile kuhinjo, — g. Lučko Mozetič, ki je vsak dan skrbel za red in snago. Hvala mladim plesalcem in njihovim učiteljem, ki so s svojo folkloro očarali obiskovalce — hvala strežnicam pri mizah in gospem pri prodaji peciva. Hvala naši Miss Ljubljana, gdč. Marti Demšar, ki je vse dni Iju- ZA ISKANJE IN SLEDITEV SATELITOV — Letalska obramba Severne Amerike ima Baker-Nunn kamere, kot je tale na sliki na oporišču pri Cold Lake v Alberti v Kanadi. Ta naprava je sposobna ujeti odsev luči kot žoga za košarko velikega predmeta v daljavi 25,000 milj. beznivo spremljala goste pri kozolcu. Ob imenu teh sodelavcev pa se zahvalljujemo še dolgi vrsti Slovencev in Slovenk, ki so vsak po svoji najboljši moči pomagali h krasnemu uspehu paviljona Ljubljana na Caravan ’73. Za Pripravljalni odbor paviljona Ljubljana Caravan ’73 Anica Resnik -------o----- Kanadski parlament hoče razgovor z ZDA o oljevodu OTTAWA, Kan. — Parlament je pretekli četrtek soglasno sklenil predložiti razgovor s' predstavniki Kongresa ZDA o oljevodu preko Aljaske. Kanada je v skrbeh, da bi petrolejske ladje, ki bi vozile olje iz Valdeza na jug, onesnažile kanadsko tihomorsko obalo. ZA DOBRO VOLJO “Tu je nekaj, kar bi rešilo finančne probleme ■ vaše fare,” ponuja prodajalni agent. “Kaj pa je to?” vpraša župnik. “Nabiralna škatlja. Novci padajo skozi različne zareze. Dolarji, poldolarji in kvodri padejo na žamet, daj mi, nikli in peniji pa na zvonec!” CLEVELAND, O. MALI OGLASI EUCLID — ZIDAN DUPLEX 6-6 - tri spalnice, IVa kopalnice in klet. WESTPORT AVE. — EUCLID blizu E. 200 St. z aluminijam o-bit ranč, tri spalnice, soba za! televizijo, velika kuhinja, polna klet, dvojna garaža. Cenjena za | hitro prodajo. $24,900. MENTOR split level z aluminijam obita, tri spalnice, dve kopalnice, pri-klopjena garaža, na velikem lotu. NOVI DOMOVI Odprto od 6. do 9. ure zvečer. Russell ave. blizu 800 E.A250 St. različni modeli, ranči, split levels, Colonials. All improvements in and paid. UPSON REALTY 489 E. 260 St. RE 1-1070 Odprto od 9. do 9. ure zvečer (142) NAPRODAJ Hiša z štirmi spalnicami na 19970 Grand BIvd. gozdnata in slikovita okolica v Euclidu. kopalnica in prostor še za drugo, rekreacijska soba, dishwasher, garbage disposal, zunanja rešetka na plin, blizu šol, cerkev in bus. Kličite 481-2997 zvečer, podnevi 951-3351. -(141) Hiša naprodaj Enodružinska, 6 sob, dvojni lot, na novo dekorirana, $13,000. Kličite 681-1721 -(143) Barvam Zunaj in znotraj Ugodna cena Kličite vsak čas 361-9603 ________________ -(143) V najem 3 na novo dekorirane, neopremljene sobe za 1 ali 2 odrasli osebi. Vprašajte na 1176 E. 61 St., spodaj, spredaj. Kličite 47o-2644 ______________________ (143) Lastnik prodaja Hišo, v E. 185 St., okolici, zidana, za eno družino, blizu šol, bus in trgovin. Kličite od 3. do 7:30 zvečer 486-6540. DOBRIH ROKAH — Običajno javni lovci psov, kot je Rusty Brown v Aberdeenu, Wash,, niso posebno nežni ljudje. R. Brown je brez dvoma izjema, kot kaže slika. Ko je dobil tri izgubljene mlade psičke, jih je sam krmil z mlekom, dokler ni dobil za nje novih lastnikov. —----o------ Jezikovna posebnost V danskem jeziku pomeni besedica “hygge’, ki je ni mogoče prevesti v noben drug jezik, celo vrsto stvari. Skupina danskih dijakov je {skušala ugotoviti pomen te besede. Hygge pomeni: sedanje v družbi med pogovorom in smehom, pitje čaja s kolački, ne biti v sporu z nikomur, dobiti pismo od njega ali nje, živeti pri babici, imeti v šoli priljubljene predmete, iti zgodaj v posteljo z dobro knjigo, poslušati gramofonske plošče in sanjariti, vstati v nedeljo ob šestih zjutraj in iti po pecivo, ležati v temi v postelji in se pogovarjati, biti na obisku in končno — imeti mir. To je v danskem jeziku “hygge”! CLEVELAND, O. Help Wanted — Female Help wanted Cleaning woman for pleasant home, one day weekly, references required. 531-6578. -(142) Help Wanted Male or Female Help Wanted First shift Light assembly operation Call 696-2220 AMERICAN INDUSTRIAL SAFETY EQUIPMENT 3500 Lakeside Ave. Cleveland 44114 ___________ (x) Male Help Wanted Gradbeni delavci Izkušeni v gradnji kanalov in drugega dela pod zemljo, najmanj 3 leta izkušnje. Dobra plača in obrobne koristi. Javite se prosim na: Box 123, American Home, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103. (x) Delo na strojih “Drill Press” Tovarniška izkušnja priporočljiva EISHEE IN KOMPANIJA 27011 Tungsten cesti v Euclidu Kličite 732-8351 (145) HELP WANTED. General Office Work Typing, knowledge of Slovenian. Short hours. Call 431-0628 (x) (149) tK IŠČEMO URADNIŠKO MOČ 1 Ameriška Domovina išče zanesljivo uradniško moč, moškega ali žensko, z znanjem slovenščine, angleščine in tipkanja. Nastop službe takoj. Oglasite se osebno ali pismeno. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio 44103 431-062S ——----------------------- --------------------- S* 1 Mg ■ ’’f i’.T AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 24, 1973 ločenimi, tedaj zadostuje dovo- teri spričuje, da je oče dal svo- zdelo umestno, da najprej pri- RAZPOROKA ROMAN Spisal PAVEL BOURGET — Prevedel A. KALAN “Midva bi raje danes zvedela, toda s tem, da ga loči, ga pa ne kaj je vzrok vašega obiska,” re-: uniči. M. Lucien de Chambault če Darras. “Vi veste sedaj, kedo|je sin gospoda de Chambaolt in da sem in zato vam bom jaz od-[ nje, ki je bila Mme de Cham-govarjal.” “Ne vem, ako bi bilo . bault in za to se tukaj gre. Ker popolno pravilno”, reče Mou-,ta mladenič še ni petindvajset nier, nekoliko zopet počaka in' let star, mora za svojo poroko nadaljuje, “ko bi bila pot po-J dobiti dovoljenje svojih staršev, polno uradna. Toda ker si ni- ' ločenih ali ne v smislu člena 148 sem pri svojem posetu pri M. lin žena za tako dovoljenje ne Darras izbral tega strogo urad-(potrebuje nobenega pooblasti-nega pota, zato se mi zdi, da se la.” Ijenje onega soproga, v čegar j emu sinu Lucienu dovoljenje, korist se je izrekla razporoka da se poroči z Mile Berthe Pla-ali ločitev.” Ako bi torej M. Dar- nat. Treba je le še spolniti neko ras privolila v zakon svojega' formalnost. Postava zahteva, da sina in če bi M. de Chambault se napravi še drug avtentičen tega ne privolil, tedaj bi odlo-' akt, namreč od gospe, kateri čila Mme Darras. Toda v tem spričuje, da vi tega ne privolite, slučaju pa ni za to Mme Dar-1 Prav za prav bi moral po nared-ras, oče pa privoli, tedaj tukaj bah privesti seboj enega svojih oče odloči.. . Morda mislite, da j tovarišev ali pa dve priči, da je tu kako nasprotje in da se ne izvršim ta uradni posel, ter vjemajo posamezne točke po-j vam to poprej uradno naznaniti. stave. Toda vsaj veste, da po ’ Daši ta način postopanja ni ni-zbornicah, kjer se delajo tako- kakor žaljiv, je morebiti vendar zvane reforme zakonika, ne sede le neprijeten, ker se iz tega raz- stvar le pospeši, ako vpričo vas obravnavam z milostno, ker za- “Prav, gospod notar,” reče Darras, “Mme Darras je to od- deva je po zakonu popolno ose-j klonila.” bna in velja le njej.. . Vsaj veste, kaj ne, da sem zastopnik M. de Chambault-a? . . .” Govoril je notar tako izredno dvorljivo, kakor je to navada pri možeh njegove vrste, vendar se je za to finest j o pokazalo ono “To vem,” odgovori notar, “in uprav radi tega sem prišel. Treba je pa, da opomnim vas in tudi Mme Darras, da s to odklonitvijo ne zabranite poroke, ker isti člen 148 pravi čisto jasno: “Za slučal, da se soproga sami strokovnjaki...” “Postava je postava, in jaz sem vedno poslušen vsaki postavi,” odgovori suhoparno Dar-. ras ter pristavi: “To se mi zdi! šele uvod, ki nam napove, da je : M. Lucien de Chambault prosil očeta takega dovoljenja in da: ga je tudi od njega dobil? .. “Da, gospod,” odvrne notar. To želji očeta M. de Chambault, ki ga zastopam, šel sem v njegovo stanovanje in tam se je napravil avtentičen akt, ka- vi j e kaka mržnja. Zato se mi vatno poskusim, kakor mi je naročil tudi moj kijent. Vi seveda ne veste, da je M. de Chambault bolan, nevarno bolan. Zdravniki so mnenja, da bo pljučnica v zvezi s staro boleznijo na jetrih. Po mojem mnenju in v dolžnost si štejem, da vam govorim popolno odkrito, po mojem mnenju je bolnik na koncu. Gre se morda le za nekaj tednov, mogoče le za nekaj dni. Ž njim je pri kraju. Kadar je pa človek tako blizu smrti, marsikaj drugače vidi kakor sicer. Ganilo je očeta, da ga je milostna« sin obiskal, da je tako lepo ž prizna... Meni se zdi ^ njim govoril in da mu je izkazal |da storite delo ljubezni, a '° to brez vspe toliko sočutja. On je pritrdil j nasprotujete — in ^ njegovi prošnji, vendar on ni ha — dovoljenju urn^ra^0,,r,„. miren. On ne bi rad videl, da bi vidva menila, da vama s tem hoče delati kako krivico. Delal vama je velike krivice in on jih izgn' ker jaz vam zatrdim, da je ^ bij en. Jaz si ne lastim PraV! a. da bi posegel še po drugih ° zih. ¥ Mag spojili m naše Iple starša OB PRVI OBLETNICI ODKAR SO V GOSPODU ZASPaLI NASA LJUBLJENA MATI, STARA IN PRASTARA MATI IN OB 12. OBLETNICI NAŠEGA LJUBEGA OČETA nepremagljivo orožje, namreč; sporazumeta, odloči volja oče-postava, katere je bil ravnokar j tova.” že omenil. Te besede preženo i “Ali tudi v tem slučaju, ako se inženirju vso jasnost iz obraza,13e ločil zakon zaradi njegove ki se hipoma stemni. Notar je krivde,” prekine ga drugi mož, bil pri petdesetih letih, bolj maj-: “in če se mu je vzelo tudi varu-hen, prikupnih potez, bistre oči štvo nad otrokom? To vendar so se mu svetile skozi očala; bil ni mogoče!” je olikan mož, ki ni živel samo * “Da, tudi v tem slučaju,” od-V pisarni, ampak mnogo se gibal govori M. Mounier, “ali je varh po družbah in po klubih. Neko- ah ni, njegova očetovska oblast liko je zarudel, vendar je ostal ostane v veljavi.” popolno miren v svojem govo- “Tako!” zavpije Darras. rjenju tudi k0 mu Darras odgo- “Družba spozna po svojih sod- vori: “Bil sem tega mnenja, da po postavi za omoženo ženo ni nič izključno osebnega; toda za kaj se prav za prav gre?” “Zaradi načrta za zakon, ki ga je zasnoval Lucien de Chambault,” reče notar, “za kar pa on potrebuje privoljenja od Mme Darras.” “On je že prosil za to dovoljenje,” prekine ga Darras, “pa ga mu nisva dala.” (“Uprav pri tem je treba, da pojasnim, kar sem ravnokar omenil,” reče M. , Mounier, “to je namreč eden tistih redkih slučajev, da vi ne morete pri tem prav nič posredovati vsaj po postavi ne. . . Oprostite, da moram obrazložiti neprijetno stvar. Mme Darras je bila raz-poročena, ko ste jo vi vzeli. Toda razporoka ne vpliva nazaj na zakon. Postava lahko loči zakon, nikih, da je kak oče nesposoben vzgajati hčer ali sina in zato se mora mati sama posvetiti tej vzgoji; kadar se pa pokaže kak odločiven trenutek na priliko, da si treba izbrati ženo ali moža, tedaj pa naj ima odločivno besedo malovredni oče? ... To je nekaj strašnega!” “Da, toda ta nedoslednost ima tudi svojo doslednost,” reče notar. “To so namreč neki ostanki stare postave, ki so jih privzeli v novo. Stara postava je bila zato, da družina enkrat zasnovana ostane vedno skupaj. In res tudi z ločitvijo tak zakon ni popolno razrušen, ker še vedno ostane pravica podedovati. Kakor ostane ta pravica, tako se vzdržuje tudi očetova oblast, katero postava še vedno varuje, razun v nekaterih slučajih, katere pa zakon natanko našteje. S tem postava natanko loči, kakor sem ravnokar omenil, razrušitev in ločitev zakona. Vendar je treba nekega pogoja. Po-stavodajavec se je oziral na slučaj, ako bi malovredni oče, kakor vi pravite, hotel se maščevati, ker se ni njemu izročilo varstvo nad otrokom, ter ne bi hotel dovoliti zakona, ki ga želi mati. Za ta slučaj pa določi člen 3 postave z dne 20. junija 1896: “Ako je nesoglasje med starši razporočenimi ali fizično ’.mmsmmmsmmmmm \ V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE ODKAR JE UMRLA NAŠA LJUBLJENA MAMA, STARA MAMA, TAŠČA IN SESTRA Marija Prijatelj ki je umrla 24. julija 1972 Eno leto je minilo, kar Te več med nami ni, a v naših srcih še živiš in živela boš do konca dni. 'Žalujoči ostali: hčerke: MICI in ŠTEFKA zeta: TONE in LOJZE vnukinje in vnuk in ostalo sorodstvo Euclidj Ohio 24. julija 1973. J Lynden O. Pindling PREDSEDNIK VLADE NA BAHAMIH — Lynden O. Pindling, zadnji predsednik vlade Bahamov, samoupravne posesti Velike Britanije, je postal prvi predsednik vlade nove neodvisne države 10. julija. Mm Stupar Frank Stupar ki je umrl IS. aprila D6l ki je umrla 24. julija 1972 ki je Tam v zborih nebeških prepevajta slavo mi v sveti ljubezni smo z Vama vsak čas, kjer Stvarnik je Vajno neskončno plačilo, tja s svojo priprošnjo vodita še nas. Žalujoči: Sir,s vi: FRANK, WILLIAM,. STANLEY in EDWARD Hčere: ANN por. ERJAVEC, ELSANORE Snaha: KATHERYN, LILLIAN in JUSTINE Zet: EDWARD vnuki, pravnuki in pravnukinje. Cleveland, Ohio 24. julija 1973. ŠE SE SELITE bn0« izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni Potl'e da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tede»^ Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA G1J7 St. Clair A ve. DOMOVINA ,03 Cleveland. Ohiu naslov: naslov: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO l AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA ZAVAROVALNA ORGANIZACIJA V AMERIKI Mi izdajamo najmodernejše celo-življenske in «•> j vH«! (endowments) certifikate za mladino in odrasle do 60. leta; vsote so neomejene nad $1,009. I vul' j Naša ugledna bratska organizacija Vam poleg “ J nine n udi tudi verske, športne, družabne in drug® ‘ pd j nosti. Pri nas imate, na primer, priložnost udele* ute j kegljanju, igranju košarke, itd.; nadalje se lahka , plesov, poletnih piknikov, prireditev za otroke. športnih turnej b° ♦ : ii! SLOVENCI! PRIDRUŽITE SE SLOVENCEM! ZAPOMNITE SI — PRI. NAS DOBITE OSEBNO POZORNOST! ledcc‘L ! Za podrobnosti in pojasnila stopite takoj v stik s » N j tajniki/tajnicami (ali pa pišite v glavni urad: ■•z Chicago St., Joliet, 111. 60431). .072s ! ! t MARY HOCHEVAR, društvo št. 162, Tel. 481-21241 Miller Ave., Cleveland FRANK ŽNIDAR, društvo št. 169, Tel. 761-6362 15606 Holmes Ave., Cleveland > { JOSEPH GRDINA, društvo št. 172, Tel. 1129 Addison Rd., Cleveland 881-767®