List 25. v Tečaj XL. spodarske y obrtniške naroc bf 9»- Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold,, za eetrt leta 1 gold, pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za eetrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 21. junija 1882. Obseg: Raznotere skrbi čebelarja. Gospodarske novice. ravoslovna črtica. Kaj imamo storiti, ako nam toča vinograde potolče ? Osemnajsti veliki zbor „Matice slovenske'^ v Ljubljani 14. jun. jansko romanje v Rim leta 1881. (Dalje.) Blag spomin na Hercegovino. Mnogovrstne novice. ~ Na- Spomini na veliko slav- Naši do- pisi Novičar. Gospodarske stvari noroglave in se pred panjem na hrbtu ležeče krčevito zvijajo. Zdrava mlačna hrana vspešno pomaga. Raznotere skrbi čebelarja. Večkrat mora skrben čebelar sam na pomoč priti svojemu brezštevilnemu vseh napak in nerodnosti, ki večkrat nastanejo med čebelami. Prva skrb se tiče matice. atica umre vsled starosti ali se izgubi in ne najde Ce se čebele v hudi zimi dolgo ne morejo izprazniti, Če trp6 zraven tega se lakoto in žejo in dobi- nezdravo hrano, dob6 drisko ali grižo, ter onesna- zarodu, ker^ čas'ne ozdravi ^ijo panj, satovje, kakor tudi same sebe, in v panju vajo nastane hud smrad. Po zimi tak panj očistiti je silno težavno. Navadno se ta nadloga sama odpravi v gorki spomladi, ko se zopet čebele očistijo. Vsakako naj se več svojega zaroda f ali pa pogrne v boji 7 in čebele si P^ stanovanje očisti ali pa premenja. Pitanje z mlač- ne morejo preskrbeti nove rodovitne matice. Panj je toraj brez kraljice. Zapazimo pa to: nejo nenavadno nemirne ter iskajoč po panji in pri vra- Cebele posta- ticah notri in ven begajo. Počasi se, se ve da umirijo, iz česar pa nikakor ne moremo sklepati, da so dobile nered uže novo kraljico. Vsakako je velik nemir m Bumjjiv, in pogledati je treba, če ni panj brez matice. Ce po bitvi Čebele nenavadno malo izletavajo. mrtvi trotje v panji ostanejo. Prepričamo da se pa se ve ne zalege. če panj preiščemo ter ne najdemo matice in tudi nim medom vspešno zdravi. Najnevarnejša bolezen je pa gnjila zalega. Večkrat pogine nekaj nepokrite zalege vsled mraza. To ni posebno nevarno; čebele izmečejo mrtvo zalego iz panja. Hujša je pa ta bolezen, če so čebele kot ličinke zdrave ter še le potem v pokritih celicah gnjiti začn6. Celični pokrovčki vpadejo in prikaže se sredi njih mala luknjica. Vsa ličinka razpade notri v rujavo slezovino. Hud smrad napolnuje cel panj. Delalke postajajo lene in vse zaostane. Navadno se dob6 tudi matične celice ) ako- ravno čebele ne rojijo, in mnoge trotje zalege, kar kaže da nimajo čebele prave matice, ki bi delalke zalegala. > Ako se je bolezen le enega panja prijela, odvze-mimo gnjilo satovje iz panja, dajajmo čebelam mlačne in zdrave hrane, kateri malo salicilne kisline prime- Ce panj se ni dolgo brez matice, dajmo mu sajmo novo matico. Ce je pa nimamo in so še trotje v panji, obesimo notri par tablic z odprto delalsko zalego s čebelami vred, ali pa dajmo zaprto matično celico med čebele. Ako pa čebele nimajo prave matice, temveč ki same trote zalega , kuga škodljiva. Ako pa nastopi ta bolezen kot prava nalezljiva katera se hitro razširja, je silno nevarna in Povzročijo jo najbrže za prosto oko nevidljive glji- vice t ki napadejo ličinke. velikim vspehom se rabi tako delalko i ali kako jajčica nosečo 7 da je ) nam omenjeni način nič ne pomaga } ker se vsaka nova matica hitro umori. Trotja matica se mora zoper to gnjilobo salicilna kislina. Se ve da delo zamudno in težavno, če hočemo tudi uže okuženo satovje rešiti. Gnjilo satovje se mora odstraniti in se- vjeti in pokončati. Ce pa kaka delalka katera se ne drugo satovje in panj pa po naslednjem načinu loči od drugih čebel } zalego napravlja, dajmo vse očistiti: Kupi naj se gramov kristalnaste salicilne čebele v prazen panj. Pri odprtih vraticah bodo kmalu vse izletele, in le napačna kraljica bode po matični na- vadi s par čebelami ostala v panju. Te se pokončajo kisline, katera naj se v 40 gramih čistega vinskega cvetu v mali steklenici raztopi in dobro zamaši. Potem naj se vzame skledica čiste, mlačne vode, kateri se to- ali pa vržejo v drug panj, ki ima pravo matico napa čna hitro pogrne Se ? kjer liko kapljic salicilnega cveta pridene, kolikor gramov brez roatice vspešno pomoči. potem je mogoče panju voda tehta. to vodo tovje naj 7 se vse naškropi: čebele, sa odprta in zaprta zalega, kakor tudi panj. Dob6 Ce pa ni trotov v panji, pridevanje trotove zanič ne pomaga. Združiti je treba cel zarod s kakim drugim. Tako združenje se posebno spomladi in v jeseni priporoča pri maloštevilnih zarodih. lege se tudi za to posebne stekleničice, ki vodo skozi malo odprtino razpršijo Ce pa hočemo tudi uže okužene zalege. rešiti 7 od pravimo vse čebele iz satovja, ovijmo oddrgnjen vži Veliko skrbi nastane čebelarjem vsled mnogoterih galen klinček s pavolo ter ga pomočimo v vodo, kater bolezni, izmed katerih naj naslednje omenimo smo prej primešali polovico salicilnega špirita , pre Vsled nezdrave hrane postanejo večkrat čebele derimo vsak pokrovčeh in vtaknimo notri pomočeni / 194 konec Loži se pa to pravlja z malo stekleno briz- škodovan vinograd, vidimo mnogo trt, od katerih ni druzega ostalo , kakor samo kratek konec, pri drugih uničen ves letošnji Ijene, razbite in počene. prirastek, nekatere so pa polom gainico. Vsakih osem dni naj se to ponavlja. Vsak drug večer jim dajmo Ve medii, kateremu smo pri djali 30—40 kapljic salicilnega špirita. Čebelarjem pa tudi škoduje, če Čebele v druge pa njove po med hodijo. Temu se v okom pride , če se pomagati se da samo na ta način, ako gledamo na to, maloštevilnim panjem vratica zmanjšajo. Večkrat ni da napravimo trte z umnim obrezovanjem in obdelova- druzega pomoČka, kakor slabe Gotovo je žalostna stvar, pregledavati tak vinograd, panjove odstraniti Satovju zelo škodljiv je črviček voščenega molja. Cistenje panju, posebno odstranenje moljevih zapredek se priporoča kot sredstev zoper tega škodljivca. Zunaj njem vsaj za prihodnje leto rodovitne. Pri trtah, katere imajo samo letošnji prirastek poškodovan, poiščejo naj se iste mladike, ki so zdaj na starem leau do zadnjega očesa dobro ohranjene ter se naj obrežejo do tega očesa. panj pa pleni sopar jajčka in črvičke pomori Večkrat miši čebelam veliko škodujejo. Mč.la vra lija To oko jelo bode gotovo poganjati uže meseca ju- } napravilo bode krepke mladike, iz katerih bo po- tica jim zabranijo priti v panj , in v pasti jih tudi ve- stal uže prihodnje leto rodoviten les. Tiste mladike pa, liko lahko polovimo ki nimajo več nobenega zdravega očesa, naj se popolno Razun tega imajo te koristne živalice še mnogo so- odstranijo; stara trta jela bode na novo zopet poganjati. Najboljše je, ako pustimo samo dve najkrepkejsi mla- vražnikov med tiči. Ose, sršeni in mravlje tudi rade v panjove po med hodij čujejo. } pa Gospodarske novice. Koliko imamo na Kranjskem živine i Kakor znano, štela se je o priliki ljudskega šte- Morda bode marsikaterega zanimalo, ako povemo, koliko smo imeli živine leta 1869. in koliko je imamo sedaj; te številke, ki nam kažejo stanje naše živine, do sedaj še niso bile malo škode prouzro- diki rasti, ter porežemo vse druge. Ko ste ti dve mladiki uže precej močni postali, naj se zopet okrajšate do zadnjega očesa, katere bodo potem uže letos olesenele. Razumevno je, da se ne sme z obrezovanjem pričeti takoj po toči; trte naj se pust^ vsaj nekoliko časa, da se zopet nekoliko okrepčajo. Koj po toči izgledajo viljenja leta 1869. in 1880. tudi živina. vinogradi v potem še kaj resnici strasno, pripomorejo lahko določimo, kaj si pa kmalu ia bode treba porezati in ne. Toča tudi mnogo zemlje iz vinogradov odnese, treba je toraj zemljo spraviti nazaj in jo nasuti okolo trt, ako se to ne objavljene. Šteli so: zgodi, se trta rada posuši Leta 1880. Konj Mul' in oslov 21.975 156 leta 1869. 19.365, toraj več 2.610 222 Goveje živine 225.144 manj 66 Matoroznan^ke stvari. Ovac KÖZ Svinj Panj e v 67.431 15.636 73.130 32.125 189.540, toraj več 35.604 manj 17.730 85.161 16.555 63.358 25.203 }} J) >> več >> 919 9.772 7.922 Naravoslovna crtica. leto konj Iz tega ae razvidi, da se je število goveje živine > > svinj in čebel pomnožilo, število ovac, koz, mul in oslov pa zmanjšalo. K. Vvažanje goveje Živine na Laško leto' Ijem splošnega življ jim moč tega škodlj zovati in spoznavati v resnici ,,kebrovo in mrcesj Ker se letošnje ' imenovati zamore, bode morebiti častitim čitate Novic" povoljno, da jim tukaj nekoliko vrstic ia kebrovega podam, po katerih bod od vseh strani natančnej opa bilo je od meseca septembra lanskega leta prepovedano. Po viadinih poročilih od 15. maja je pa zopet dovoljeno iz našega cesarstva vvažati živino v Italijo. Opozoru-jemo živinorejce posebno na to, ker se bo sedaj živina zopet lože prodajala in boljše plačevala. Po svojih raznih vrstah so med vsemi drugimi mr česi hrošči (kebri) najštevilnejši. Njihova životaa oblika se vrsta po vrsti druga od drug tako močno razlikuje, da se temu v resnici čuditi moramo da nekateri med njimi so celo izredno-čudne prikazni. Barve so mnogovrstne, večkrat krasne in občudovalno lepe, na pr. razni Gospodarjem priporočamo sedaj, ko se setva ajde bliža, še enkrat velikansko japonsko ajdo, kakor smo uže v 16. številki našega lista poročali. Dobi se pri trgovcu Fr. Dolencu v Skofjiloki in v Kranji. Sploh se hvali ta aj da Zavoljo njiboveg Ičkarji, muškatniki i kresči, kozlički in drug ložej drug in dalj časa mrcesi } metulj trdega zunanjega površja morejo se pokvarjeni ohraniti in spraviti, nego in kožokrilci (muhe in ugo sem spadajoče mrČesje), kateri imajo navadno bolj mehko pokvari. To bilo je pa uže } skušnje. kakor jako velika in rodovitna in vredna po- truplo, kakoršno se hitrej naravoslovcem v davnih časih gl povod C. k, ministerstvo kmetijstva naznanja > da se sedaj izdelava posebna sol v koscih (Salzwürfel), katera je neobhodno potrebna, ako hočemo narejati puter, ki dalj časa obstane. Metrični cent stane gold. 80 kr. Dobi se: Salinenverwaltung in Ebensee. da so se s tem mrčesom natančneje pečali in ga po vseh straneh na drobno opazovali. Kebri vseh vrst imajo navadno po štiri kožaste (mrenaste) flafutice ali letalne kožice, ostre ustnice (uatne dele), prosto premikajoče oprsje ter so razni in popolni spremembi (prepodobovanju) pod flafutice) pokrivaj Jim Letalne kožice vadno roženata, red- (P kej krivalca, pod katera keber ob času počitka in hoj usnju podobna, a le malokedaj mehka gorenja po (iospodarske izkušnje- pr letal SVOJ proti sprednjemu koncu navskriž položi zvije in popolnem spravi ali skrije. Prave J e talnic Kaj imamo storiti^ ako nam to^a vinograde potolce'^ Poročali smo uže, da j toča keber edi in raztegn med letanjem popolno razprostre, razvije grade močno poškodovala. Ako pogledamo tak pavske in štajarske rožena pokr po v v zrascena, pod katerimi Pri nekaterih kebrovih vrstah so po hrbtu doli šČitu enako gornj kup pa pravih letalnic nimajo in toraj - 193 _ tudi letati ne morejo. Kebri imajo se svojim životom zelö veliko primerjaje zel6 male glav jemo po dvoje mrežastih oöes razne velikosti ogromno število kebrovih vrst, ker je med ^ ^ v » vrj UAk b&U \ß\J\J^ L V CWOlit y pOlö^ katerih razprostira se tudi po dvoje tipalnic, na vsaki Na teh glavah opažu- njimi velika večina poljedelstvu, sadj kakor sploh rastlinstvu zelö škodljivih gozdorej motozate, členkate zemlj ^ * * ^ priza nekateri imajo sčetinaste, nasalo! A še se nahajajo skoraj povsod med kmeto . _ . „ , , Prava smrt in poguba kebrovim ličinkam v strani glave po ena. Tipalnice imajo pri raznih kebro je krt. Naj bi se mu pač povsod po zasluženii vih vrstah tudi razno obliko ' .....* ^ . . . . , r. r. r j drugi ničate tipalnik gojzdate, bataste in pihal taki slepci, da ga smrtno sovražijo in na mo kebri dvoj kot d an j Na vsakem čeljustji in na spodnjem obustji imajo na prvem po eden ostrih in grizljivih do dva, a na drugem pa po goče načine lov6 in preganjajo. Ostudna nehvaležnost kebri del6 se po njihovi razliki, lastnostih pičkov, kar vse prirodnih svojstvih v več za-se obstoječih kompletnih služi za grizenje, odjedanje, pristriganj kupaj jim vrst ali razredo Ker je pa za natančneje opisovanje Le prav malo vrst kebrov m razje- vseh kebrovih posameznih vrst na tem mestu premalo po sest enakih grizljivih špičkov ali zob v svojem ob- splošnega življ ustji. Kebrovo oprsje obstoji iz treh obročkov, od ka- gospod urednik terih prvi je prosto se gibajoč in sega do pričetka po- tlači in zmaši. *) kateri imajo prostora, povedal bodem pri drugi priliki zopet kaj gosenic in metulj > če me častiti krivalic letalnih fiafutic xxaiuni^, to imenujemo kebrove prsi Ob izrastku obeh gornjih rožnatih pokrivačic, namreč dopisom vred v papirnati koš ne po M. Rant. se te života drž6, nahaj ) plošica, kateri L se mala, navadno trivo učenjaki „šildek*' (ščitek) gelnata rožena pravijo. Drugi ali zadnji del kebrovega života obstoj navadno iz šest do sedem obročkov, kateri so drug v Znanstvene ^ivavi. druzega prirej keber Vsak popolno razviti in nepohablj nih ma po sest, z ostrimi krempelj nog Gled^ števila cejsna razlika : navadno dobro previde ih udov je pri kebrih pre obstoji vsaka kebrova noga iz slavnega prvosednika dr Osemnajsti veliki zbor „Matice slovenske" v Ljubljani 14« junija. Prvi očni zbor Matice slovenske po smrti njenega Jan peterih udov ali členov. Vendar imajo pa pri nekaterih niškega bil je j a k vrstah tega mrčesa sprednje štiri noge po pet, a zadnj m nave značile zel6 dve pa Dalj po štiri ude ali členke čnih zborih Po nahaj tudi takih vrst, pri katerih imajo se med mnogobrojno kebrovo družino poročilo Bleiweisa viteza Trste akoravno so se obrav-V mnogo prejšnjih ob-Slovencu'' podamo bralcem sledeče enako, kakor za-se šestere noge vsaka po štiri, po tri in tudi samo po dva glavna dela ludne ob Matičnega občnega zbora ki bil v sredo popo štirih v čitalnični dvorani, vdeležilo se je nekaj (uda ali členka); ti poslednji so pa le zelö zel6 redke čez öO društvenikov. Predsednikov namestnik gospod prikazni Kebrovi črvi (ličinke) imajo navadno po šest prav Grrasselli omenjal je v svojem ogovoru ranjkega dr Bleiweisa, predsednika Matičneg ——,^v, ^WK^» .., , in pisatelja uusipa kratkih nog; tudi so med temi v redkih slučajih popolni Jurčiča in pričujoči so v znamenje sočutja svojega za- Josip breznožniki. Mjihovi (ličink) život je obročkast; ima trdo. navadno rujavkasto glavo, katera je z vsemi raz- ; jedajočimi (grizljivimi) organi preskrblj imajo pozneje kebri sami. Živ6 in prežive se ti (k tajnika, kakoršne delovanj rad njune zgube vstali. Potem zboru predsta O od novega ki prečita poročilo o odborovem brovi črvi ličinke) v (Čitatelj januarija 1881. do konca aprila 1881 em gobah, mesu, mrhovini emlj ) lesu raznih sadežih i starem Čreslu , gnoju in v sad poročilu tajnikovemu ogl dr. V o š n j a k ter nem cvetji itd., kar navadno od nekoliko tednov do več omenja prizadevanja za slovenski učni jezik v državnem let traj zboru in krepke podp v,. ««.T-^v^^v vav^ t«k^v,*^ v.ki so jo v tem prasauji v^em Ob svojem času zabubi se vsaka (ke- skazovali Slovencem, zlasti pa velikega in marljivega Cehi brova) vrsta po svojem naravnem zakonu truda ki ga je v tej zadevi imei poročevalec f TXUVM J^vy Ijl«l C» V AaCkVfi.lU« lil. U.VAC» , jC v tCJ £ naj idljive, kar vse skupaj je z nekim dobro razločne navadno umazano rumenkastim in prozornim kom Jkot se suho mrenico) obdano. ali kebrove ličinke napravljajo v Kvičala imenuje za svojega častnega uda mesic se Ci rastlinskih koreninah in na sadnem cvetj s^ redno veliko lemlji svojo gl. namestnik Ma- prof. predlog z živo pohvalo sprejme, kar prvosednikov gosp na iz- kem in ogromnem številu požrešnostjo, sosebno Grasselli gosp. Kvičali naznani s sledečim telegramom: „Veliki zbor Matice slovenske Vas anes zaradi Vašega trudoljubnega in zaslužnega pri preobčutno škodo Komu ni znano če se v veli- zadevaoja za širje vvedenje slovenskega učnega jezika hajajo, neizrečeno in v srednje naše šole enoglasno izvolil častnim članom f vadnega rujavega hr kaj vse vničijo samo črvi (ogerci) ali kebra In skodli ) drug ličinkami karji, kateri za letom vničijo? iz kebrovega kraljestva se svojimi Matice slovenske^'. Na vabilo prvosednikovo zbor izreče zahvalo vsem so pa gospodom, ki so se za Matico trudili s pregledovanjem bito ubadarji: cvetarji , koščičarj popravljanjem rokopisov, ali so ji kaj darovali, ravno pes v sadnih krajih na milij tako navzoči vstanej v zna sadežev leto društveniki, med katerim eoj sočutja za umrlimi so bili preteklo leto razun Kebri navadno le bolj neukretno in okorno letaj omenjenih dveh še škof Dobrila, dr. Ulaga, notar Fr a nekateri pa tem spretnej 7 po mlj drevesnih de Rapoc itd 1881 Gosp za Dohodk Ihar potem poroča o letnem računu blih tekajo, kakor vseh vrst krešci, muskatniki m roparji je bilo i: etek 31. decembra 1880 Vsi ti druge škodlj v goto bab brez usmiljenja preganjajo zelö koristni in so kmetovalčevi veliki dobrotniki zalegi, ličinkah in bu- v obligacijah 9760 gold. Plačila društvenikov 2726 gold f } m zrö, zarad usta cesar so novnikov 487 gold delu Naj povem še to, da so naravoslovci samo gold 7 Obresti letnikov 3366 gold., skupaj 3847 od obligacij 403 gold ) 9 našem mlj h Evrop do sedaj uže nad deset t vine 114 gold. 53 kr. ^ skupaj 517 gold. 53 kr od goto Hišni v t keb t a k n i 1 To gotovo Bodemo radi sprejeli. Vred. 196 dohodki od hise na kongresnem trgu stev gold. 57 kr., b) od hiše na Bregu stev 52 kr. (Matično stanovanj gold rilo 81 kr kr vračunjeno), skup gosp dr kup Za prodane knjige 251 gold. 56 kr 2428 689 gld. 3118 da vzem6 gg. dr. Blei weis, Kobler in dr. Stare. Izvoljeni 80 gg.: Pletersnik s 194 glasovi, Erjavec (192), Leveč (190^ dr. Svetina (190), dr. Zupanec (188), Vil- Pajeka 10 gold har (187), Zupančič Viljem 182) Wiesthaler (178), Se- VJJ. ^vi., V gotovini 10 480 gold. 99 kr. , v uun- ^Tiaruaiu ur. uarcv; ixuulu iLiüigar gacijah 9760 gold. Ce se odštejejo stroški 7218 gold. (112) in Majcigar (89). Ker se je pa dr. Svetina izvo- dohodki 10 gld. nekovič (175), Hubad (165), Suklje (163), Keržič (120) v bli Marušič (117), dr. Jarec (116), Robič (116) Žolg J ar kr f ostane i metka v goto obligacijah 9760 gold 3262 gold. 95 kr f v in čani znesek če se k temu prištej na kongresnem trgu st 25.343 gld litvi odpovedal, vstopi namesto njega pesnik Gregorčič ki je dobil 84 glasov. nalogu XVIL Matičnega velicega zbora gledd 57 kr. in vrednost hiše na Bregu štev. 8. 11.400 gold., prenaredbe društvenih pravil poroča v odborovem imenu skupaj 36.743 gold. 57 kr., potem vrednost inventarja gosp. S ve tec. V zadnjem občnem zboru se je bilo in zaloge knjig 4000 gold. , se skaže stan konečnega namreč po nasvetu prof. Raiča odboru izročilo v pre- premoženja v gotovini 44.006 gold. 52 kr., v obligacijah tres, da bi se premoženje Matično rabilo po zgledu ju- pa 9760 gold S t r o š k goslovanske akademije in da bi se pi'avila Matična spremenila po zgledu pravil Matice hrvatske. Odbor je Upravni stroški: a) tajniku in likvidacijskemu od- bil za pretres teh nasvetov izvolil pododbor udov, seku 685 gold'., d) za pisarno 191 gold. 30 kr. skupaj je pravila jugoslovanske akademije in hrvatske Matice 876 gold. 30 kr. Izdavanje knjig: a) spisi 1338 gold, natančno pregledal 46 kr., b) tisk 1000 gold., skupaj 2338 gold. 46 kr. pa našel, da se na naš zavod ne dajo obrniti, ker ste omenjeni društvi osnovani na vse Vezanje knjig 190 gold. 85 kr. Stroški za šolske knjige drugačni podlagi. Odbor Matice hrvatske razdeljen je (živalstvo) 1581 gold. 40 kr. Na račun kupne cene za v dva oddelka, namreč v književni odbor, ki šteje hišo na kongresnem trgu 281 gold. 95 kr. Obresti od udov pa v gospodarski odbor ki ima udov. Razun 200 gld. Stroški 2 hiš a) davki 1094 gld. tega sta za vsak oddelek še en podpredsednik in za dolga te hiše 94 kr., b) razni slroški 314 gold. 61 kr., skupaj 1409 ves odbor en predsednik. Odboru se ni zdelo primerno gold. 55 kr» Razni izdatki 339 gld. 53 kr. Skupaj 7218 gold. Za nasvetovati > naj se tudi pri naši Matici zmanjša število kr. Zbor brez ugovora ta raČun vzame na znanje odbornikov in naj se odbor deli v književni in gospodarski oddelek; tudi vnanji odborniki imajo posla, ker pregled in potrdilo računov se pa po nasvetu prof. Levca se jim pošiljajo rokopisi v pregled, in je bolje da jih izvolijo gospodje: Hribar, dr. Svetina in Dragotin je več, ker včasih je treba za pregledovanje spisov na- agar prositi še gospode, ki niso v odboru. Tudi ima Matica Gospod Vilhar prebere potem sledeči proračun za priliko počastiti zaslužne vnanje možč, ki jih izvoli za leto 1882: Dohodki: Obresti po odbitem davku, in sicer: iz državne rente v srebru: 5 po 100 gold. štev. 546.378, 548.115, 448.116, 256.407, 257.403, nominalna vrednost obligacij svoje odbornike. Razun tega vsako novotarenje in vsaka prememba zbuja nekak sum in nepotrebno vznemirjenje, toraj v imenu odborovem nasvetuje, naj se pravila „Matice slovenske" ne spreminjajo. (Konec prihodnjič.) 500 gold., letni obresti 21 gold. 9 po 1000 gold.; štev. 147.573, 147.574, 147.567, 147.577, 147.578, 219.682, 219.684, 219.685, 242.691, nominalna vrednost obligacij Spomini gold., letni obresti 378 gold., b) iz drž. posojila na veliko slavjansko romanje v Rim leta 1881 9000 leta 1860. serija 18.312, št. srečke 16, nominalna vred nost obligacij 100 gold., letni obresti 4 gold. 20 kr. skupaj 403 gold. 20 kr. gold. ? J od naložene gotovine 100 Spisuje Jos. Levienik. (Daije.) Cisti dohodki Matičinih hiš 1600 gold. Od dru- Prihod Hercegovincev, Odhod iz Jahina, Prot Rimu. stvenikov (letnikov) 2000 gold. Za knjige, ki se morda prodajo, 200 gold. Skupaj 4303 gold. 20 kr. Str o s ki. cegovme Okoli 10. ure prišli so za nami še romarji iz Her- bil pripeljal parnik iz Dalmacije katere Tajniku 600 gold., blagajniku 60 gold., knjižničarj 50 gold., strežaj 40 gld (iz Zadra). Pravi velikani bili so to, res orjaške postave, v krasni turški opravi. Gospodje oo. Frančiškani % 9 s 1 • • rv ve- skupaj 750 gld. Potrebščine kot njihovi dušni pastirji bili so jim voditelji. za pisarno 150 gold. Vezanje knjig 200 gold. Razni iz- likim veseljem pozdravili smo te nove so-romarje; tudi datki 100 gold., skupaj 1200 gold kom 4303 gold. 20 kr primeri z dohod- oni so se nas Slovencev zaveselili, kajti spoznali so nas o staj za spise in tisk) 3103 gold. 20 kr Zbor tudi ta proračun odobri brez ugovora za izdavanje knjig (to je po govoru zdajci za so-rojake taistih njim dobro znanih slovenskih vojakov, kateri so pri okupaciji Bosne in Hercegovine tako obilno sodelovali, in se skazovali kot Gospod prvosednikov namestnik potem povabi na- jako hrabri fantje. Določeno je bilo, da vzoČe, da naj oddajo listke za volitev odbornikov. Tudi vinci z nami vred odpeljejo naprej proti Rimu. se Hercego- omenja, da pravilno dopolnilna volitev za kakeg za toliko časa, kolikor lega odbornika uni še sedeti v odboru umr-imel smo Kak nered je po italijanskih železnicah, spoznali ko j ta večer. Imeli smo dobiti separatni (svoj na-laščni) vlak. Čakali in čakali smo brez konca in kraja. Dr. Zarnik poprime besedo; njemu se zdi 40 od- Poslednjič (uže po 11. uri) se nam odpro duri v dvo- Komaj » v M jkA « ^ ^ A. • JUk» X-/ f^ v/ v/ v» Vr ^ i) * * * ^ w w ^ A «L Vr W VL A» v W t V/ VA * ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ JL • \Jt ^ ^ J ^ w %Jm \J V4 ^ & V/ VA V« . bornikov preveč; po njegovem nasvetu naj bi jih bilo rišče in veleva se nam, naj zasedemo vozove. manj in naroči naj se prihodnjemu odboru , da naj to pa smo bili sedli, hajdi, zopet se nam zakliče: >> Vsi reč pretresa. Tudi naj se gleda na to, da bo vsak od- nazaj vun! ta vlak ni pravi^^ Zmeda čez zmedo! Cea malo bornik ,,Matice Slovenske" kot znanstvenega zavoda znal slovenski diktando pravilno pisati. Gosp. prvosednikov namestnik opozori govornika, da bo o tem prilika go- vendar časa vozove. zaukaže se nam zopet, zasesti ravno taiste Nekako nevoljni smo ubogali. Vlak je bil voriti pri prihodnji točki dnevnega reda. Ob enem določi, da skrutinij ali štenje oddanih volilnih listkov pre- pravi Čakali smo še nekaj časa, poslednjič noč okoli polunoči — odrdral je vlak z nami ven v tamno ; zunaj kolodvora pa je jakinska ponočna plašarija « h ; nameatu voščila: „srečen pot!^' sramotilno kričala za nami, kar nam je očitno kazalo, kako prijetni gosti da smo nekaterim Taiijanom. zovlak, in to tako naglo, da sem večkrat mislil: „če Vozeč se v 3. razredu sprevideli smo dalje , kaki sme skup vlak iz tira, komaj u bodo malo naših kosti pobrali Kakor hitro se je bil dobro zaznal dan, opazil sem prav na vsaki postaji deloma jsko, deloma dr reveži so oni popotniki, ki se na Talijanskem dolgo žavno stražo (žandarje). Glede na jakinsk časa morajo voziti v vozovih tega razreda. Na naših noati mishl sem si prec: „vlada gotovo ve, da liberal nepriiaz avstrijskih železnicah so sedeži tudi v vozovih 0. razreda zložni; okna so pripravna, da se tudi sede skoz nje more gledati; tudi imajo priredjene police in ka- nim Taiijanom slavjansko romanje ni po y boji veljne, na katere se prtljaga pokladati more. Pi tali janskih vagonih 3. reda je vse drugačno, neizrečeno priprosto, nepripravno, neukretno. Vhoda sta v vozove te vrste na vsaki strani le dva, in to na konceh. Se- toraj kakih škandalov, in da bi te zabranila, ukazano povsod straži, naj bo na to opazna^^ In kaj smo še videli po teh goratih krajih? Vkljub visocemu prazniku zapazili smo, da so ljudje delali na poljih > kakor dežev je štiri vrste J po podolgoma vravnanih, tako da letu. Kosili, kopal bila pratika kazala zadnji delavnik v i, želi so, kakor paganski divjaki tam Afriki ali Avstraliji. Poljaki so se hudo li nad po dve in dve vrsti popotnikov eden proti drugemu temi suroveži in pretili jim s pestmi iz vagonov oni obrnjenih. tudi KI opi so tako ozke, da bi popotniki, ce bi prostora bilo, le a težavo, ali celö pa so debelo zijali nemogoče na polj na nas. Mislil sem si pač „Kakorsna vlada, taki podložniki.'^ Ali duhovscma za njih ležali. Nasproti sedeči popotniki drug druzega s take nerodnosti na take visoke praznike koleni dosežejo. kaki polici ali kaveljnu , kamer bi zamore misliti. Da bi postavil temu oneČastenj komaj se se kaka stvar položila ali obesila, ni duha ne sluha, nasprotje, odprl sem si okno Ako je vagon s popotniki natlačen (kakor je bil naš), ni za prtljago druzega prostora, kakor nesnažna tla pod sedežem, ali pa lastno naročje. Oknica so zel6 taka, kakor pri naših zidanih hlevih , na pr., kake 3 čevlje Bog sko pesem oponoseno f malo ne bodi jel prepevati sprelepo našo sloven- vagona , m široka m kakega IY2 čevlja visoka, vravnana pa tako visoko pod vagonovim vrhom , da popotniki ne morejo Pridi vsa kršanaka čeda Cast aposteljnom zapoj ; f gledati skoz nje, če ne vstanejo. Tudi pri svitli noči se bilo tedaj komaj videlo , po kakih krajih se vo- Sčasoma se je svet vendar jel malo bolj prijazen kazati, okolica se odperati. Prvi veči kraj nam je bilo mesto Folignio, ki stoji blizo železnice v jako prijetni zimo. gosti tmini, kakor je bila namreč tisto noč (mlaj je bil 26. rožnika, toraj pred človek zastonj ven oziral. dnevi), bi se bil Da pri tako narodnih sedežih na kako spanje ni do časa za bilo misliti, je očividno. Le to, da sem prejšnji dve noči le malo spal, zatisnilo mi je od časa kak trenutek vtrujene oči. Pri nas po Avstrijskem na postajah pov6 kondukter ime kraja in čas postanka. Po Talijanskem te navade ni. Ni se povedalo, kje smo, in koliko časa postojimo; če je kdo zapustil vagon, jel je kondukter hripavo kričati: „Partenza^^ (kar se menda pravi, na pr.: urno nazaj v vozove). Al malo se menijo popotniki za ta klic, tako da jih je bilo skor treba s silo gnati nazaj v vozove. Na naših kolodvorih so tako veliki, da se njihovo do stranski dolinici, in še dokaj bolj lepem položaji. Nekaj mesta je v ravnini, mnogo pa ga je pozidanega na griči, ki se v ozadji precej visoko nad planoto vzdiguje. Vozečim se naprej po odprtem svetu sredi dobro obdelanih polj bilo nam je naslednje, zopet veče mesto Spoleto, ki ima tudi jako lepo lego in položaj. Iz daljave presoditi mora se nekoliko veče biti, kot Folignio. Zlasti cerkvd je videti mnogo Tretji veči kraj, do katerega smo dospeli v hitri vožnji, bilo je mesto Terni. Planota je tu zel6 obširna, prijazna, polja jako dobro kultivirana. Tukaj se železnica cepi na dva oddelka. Levi, po zemljevidu soditi nekoliko daljši, pelje preko mesta Rieti; naš vlak pak je oddrdral po desni, na videz nekoliko krajši progi misel naj vzamem tudi signalnih zvoncev. Privozili smo iz ravnin zopet v skalnate ožine ) peljali se skoz več predorov, in dospeli kmalu zopet na veliko nenje razlega tudi po zelo obširnih kolodvorih. Po Talijanskem so ti zvonci, bolje: zvončki. postajo Orte. (Dalje prih.) kakor kaka otročja igrača, mali, drobni, romarji šalili, ko in prav velikokrat so se so culi zabingljati slaboglasni zvončič. Ko je v jutro 29. junija, t. j. v visoki praznik sv. Petra in Pavla, prvakov apostoljskih, jel svitati zor, bilo je tako občutno mrzlo, da se bi bil gotovo do škode prehladu, ko bi i&abavoe stvari Blag spomio na Hercegovino. pretHadil, ko bi ne bil imel „plaida^*, to je, veliüe zim- n^ar eke rute seboj. Tu sem previdel in hvaležno spoznal, dilo se je to je. velike zim- Kar Vam tu pripovedujem } drag i) Novičarj ) 1878 kako prav so imeli na ljubljanskem kolodvoru ob našem odhodu milostni prošt gosp. dr. Jarec, ko so mi (name-ravajočemu, da bi bil „plaid" ondi kakemu prijatelju B Herceg } ko go- naša slavna armada posedla Preteklo IT se nekoliko tednov, kar so ,,Novice prinesle jako zanimiv spis o letošnjem dalmatinskem izročil, in ne ^a vzel na daljno pot v vročo spodnjo hercegovskem uporu, katerega^ je^ moj prijatelj Italijo) prijazno rekli: „Boga zahvali, da ga imaš pri prav lepo popisal Ce prav ni še dokončan, vendar me sebi služil". ) v nočni vožnji čez Apenine ti bo jako dobro je spodbudil, da primem za pero in vam napišem sledeče Vrgorac j trg pa ne z obilno obrt kakor naš In res bilo je tako. Vozili smo se ravno proti ju- Tržič; tudi ne leži na Gorenjskem ampak ravno na meji dalmatinski in hercegovinski. Pod njim proti Her tru skoz apeninske soteske, ki so mi v potopisih ni ikoli dosti ne prehvaljeno lepoto doljne Italije kazale ravno cegovini razprostira se prij pi katera rodi v nasprotni meri. Doline ozke, neprijazne; zemlja Črno-rujava, pusta, nerodovitna; stavbe železnične pa vse take, kakor bi jih nikdar ne iskal in pričakoval pri onem narodu, ki se šteje glede zidarske umetnije menda obilo sladkih fig, mnogo kislega grozdja in rumene ko ruze. treje Po njei vij se klavrno plitvi potok, tu malo hi } tam pa zopet tako počas > da človek kmalu bupal, ako za prvega vse zemlje. Nikjer ni bilo videti nič odveč se imenuj priteče ta vodica kedaj v isto reko, katera Neretva. lepega, pa tudi kaj preveč trdnega ne. Edino, kar je Imč poto čeg počasni tek Vam tu popisujem > bilo dobro, bila je urna vožnja Vozili smo se kot br- všlo mi je iz spomina, kajti pretekla so uže štiri me 19§ jako viharna leta, kar sem se v svoji neizrekljivi sreči dirjam po stopnicah dol, kjer mi uže sluga nasproti kot novorojeni rezervni in v Hercegovino prepeljani prileti in komaj jeclja: „Turki so tukaj^^ ter 8e trese čaatnik sprehajal po močvirnatih njegovih livadah. Na drugi strani te planjave, to je, trgu Vrgoracu ravno nasproti dviguje se sivo skalnato in robato robovje precej kakor šiba na vodi. To pa ni ,,8pa8 podal sem si mislil in se naravnost straži, katera je vstrelila in je stala tik mojega dolgočasno proti nebu. Na najvisem vrhu stoji mala stanovanja. Kaj je? Straža mi odgovori, da je dobro trdnjava, pod njo pa hercegovsko mesto Ljubuska. videla, da se je nekdo bližal Ako hočemo to trdnjavo imenovati trdnjavo Lju-buško, omeniti moramo takoj, da ona ni bila več trdna, ampak uže precej razdrta. Od 15. avgusta do 15. sep mogla, kedo. Klicala je trdnjavi, samo toraj trikrat ,,Halt } razločiti ni da!' wer ker se pa nikdo oglasil ni, je strelila. Kedo bi si ne mislil, da se je hotel kak Turek pri- tembra 1. 1878. bil sem namreč poveljnik tej trdnjavi, lazati trdnjavi? Vojaki posedli so v trenutku vse zi- Zapovedoval sem 60 dalmatinsko pešcev , osem topničarjev in eno dovje, potem je bilo vse tiho in mirno. mulo , katera je imela častno nalogo, da Bleda luna skrila se je za sive oblake, kakor bi ne nara je iz mesta donasala vode in druge raznovrstne hotela pričati bližajočemu se krvavemu prizoru > kajti pričakovali smo, da bodonas vsak trenutek napadli Turki. Čakali smo; vsem je bilo nekako čudno pri srcu. Od Trdnjava Ljubuska znamenita in očitna je samo od daleč zaslišalo se je Čudno stokanje, morda stokanje stvari, ki so tam doli življenju človeškemu neobhodno potrebne, kakor: kruh, meso in štupo zoper bolhe. daleč; ako bi JO a J dragi I „Novičar^', pogledal blizo I istega predrznega nesrečneža, ki se je približal trdnjavi in ga je morda zadela krogla. Potem je bilo zopet vse Isto tako bil je tudi nje notranji drob uže ves razjeden tiho; le netopirji frfetali so sem ter tje in iz daljave in zamotan. Prostori te trdnjave vgajali bi gotovo bolj slišalo se je zdaj in zdaj enoglasno, ponoči jako nepri- bal bi se gotovo, da jo sv. Medarda dež spere v dolino. tistim domačim živalim v stanovanje, katere imajo na- ; mesto dlake ščetine, namesto gobcev rilce ter po stari navadi v svinjakih stanujejo. Kot poveljnik izbral sem si v svojem stanovanji najlepši prostor za svoje ležišče, na katerega sem po lestvici, kakor kokoši, plezal, bom jetno pri nas nega čuka. Turkov petje slovanskega, v teh krajih pa uže poturče- pa še ni bilo. Skoraj se je jelo uže daniti in Čakali smo jih še vedno, kajti trdnjavinih vrat nismo smeli odpreti, da bi pogledali Vojaki prenočevali so pa najraje pod milim ne bi bda to tudi lahko kaka 7 , kajti tožili so, da jih v istih sobah vso noč po životu nekako čudno ščiplje in grize, kar so, kakor se dokazalo, provzročile male šesto-nožne živalice, katere pri nas preganjamo navadno s to smo dobro vedeli, da je zvijača, da bi kaj tam stoče. Saj nas zajeli, in je pozneje natančno štupo in žavbo. Turek ves pasji in zvit kot kozji rog. Boljše je toraj nekoliko potrpeti in počakati, kaj nam pokaže beli dan. Na skali sede premišljujem, kako bi bilo lepo, če bi nas Turki napadli; mi bi jih pretepli, gotovo podili dilo 25. dan avgusta bil je jako soparen dan. Sivi oblaki kmalu kinčal zlati križec moje prsi so se od severa proti jugu, kakor bi tem premišlje- } da preje pridejo iz te se Jim mu- tera je nerodovitnejša nego naš Kras. žalostne in puste dežele, ka- zunaj trdnjave, kakih štirideset vanji sem zadremal, kar me pokliče moj sluga in mi pokaže stvar, katera je korakov od zidovja ležala v svoji krvi na tleh. Pa kaj je to? Ali je to isti izdajalec, ki nas je nam bil toplomer, ako bi ga ravno bili pri rokah imeli, hotel zalaziti in katerega je krogla v istem trenutku za- pokazal v senci samo kakih 24 stopinj toplote. Proti večeru prenehala je vročina uže toliko, da bi Ura bila je ravno kor kovašk pet, ko pripiha v eni sapi, ka- dela, ko se je prikradel do trdnjavinih vrat ? Pogledamo meh, iz mesta papirja Prečitam gor vojak , ki mi izroči list natančneje. Pa , ----------^ C, vsaj i VCV.XX y «^J» ^ ^t stalo je napisano sle- stoka in brca z nogo, to ni nas sovražnik, to še človek ; f To ni Turek, ki tam leži v svoji krvi urno; v pismu deče: ,,Ravno sem poizvedel da nameravajo Turki še to noč napasti trdnjavo ter se polastiti v nji nakopičenega orožja in smodnika.'^ Dragi bralec, verjemi mi, ko-sem te vrstice pre- ni, ampak osel. Hercegovini se namreč živina pase vse noči, ker čital, bilo mi vem, zgolj 31 je tako čudno pri srcu, da mi je, sam ne njave, da bi si tu poiskal kake skorjice kruha ali kak poguma ali bojazljivosti, kar zastajala sapa. ^^ug jedljiv ostanek Straža, katera ga v temi l\ spo- da je, sam ne ljudem primanjkuje hlevov in krme. Nedolžni osliček, nadejaje se nič hudega, prikoračil je ponoči do trd- kake skorjice kruha ali kak njave, da bi si tu poisxa Da ne pozabim, omeniti moram , da mi je te vrstice znala, zakričala je nad njim: „ Halt, wer dal'^ Revež ; pisal moj poveljnik, precej visok častnik z zlatim ovrat- gg je prestrašil, in ker ni bilo mogoče, da bi nikom, srebrnimi zvezdami in rudečim nosom. Povedal mi je v istem listu dalje, da moram biti jaki pripravljen vsak trenutek na boj. mesecu zatrosili v Hercegovini toliko kulture v enem da To pa m mala stvar! Zato sem brez zamude sklenil, braniti domovino do zadnje kapljice krvi, ter se proti turškemu vragu podal svojim vojakom. se svojimi vo- vsak osel razumel nemški, se je spustil v tek, straža, katera ga ni poznala, vstrelila je za njim ter ga zadela skozi zadnjo desno nogo v trebuh. Ko smo ga zagledali ležati v krvi, hiteli smo k njemu; revež pogledal Vojaki, velika nevarnost nam preti! temi be- sedami pričel sem namreč svoj govor, v katerem sem kulture! jim natanko razložil, kaj ima vsak storiti, ako bi nas ponoči napadli Turki, Bilo je uže pozno; ves truden se vležem na pare trpin, to je, na svoje ležišče, Sabljico položim na levo, revolver pa na desno stran postelje , spravim Malovr- nas je še enkrat prav milo, pobrcal z levo nogo in izdihnil svojo oslovsko dušo za zmiraj kot žrtva nemške E, K. Mnogovrstne novice. hove „poezije (( Oblak se je vtrgal 9. dne t. m. v Veršecu na pod zglavje (takrat bil sem namreč za- Ogerskem. Dež namešan z debelo točo je kar iz škafa ljubljen in sem te pesmi, ker ,,Haderlapova ljubljanska pridno prebiral) ter zaspim lil. kratkem času je pisma'* se niso izšla, jako s seboj potok Mesic silno narastel, noseč vse f kar je dosegel. mestu, kjer te nesreče pa ne zarad poezij, ampak zarad vtrujenja wer da!^* Pa glej! kar čujem klic: ,,Halt , wer da!^' ,,Halt, Memo okna se zabiiska bum! niso vode. stanovalci pričakovali, so bile naenkrat niže ležeče hiše polne Do prsi visoka voda je drla po mestu J take > ? da še IZ Kakor bi trenil, planem kviško, Zgrabim hiš niso mogli bežati. Km a pa po- sabljo in jenja velika povodenj m vee se zbira na mostovih, da i 00 vidi žalostno katastrofo. Posebno poln gledalcev je bil Ta dan bilo je namreč pri slovesnem sprevodu v Šmi most pri srbski bolnici. Na enkrat se zruši temeljno zi- helski fari lepo število kmečkih deklet s pečami na dovje ter vse pade v vodo, most, kakor tudi gledalci, glavi in s svečami v rokah, kar je v resnici vredno Kakih 30 do 40 ljudi je klicalo na pomoč v dereči vodi. očitne pohvale; s tem so pokazale celemu svetu Vse je hitelo na pomoč in mnogo se jih je srečno rešilo v istini verne in > da Da suho. Koliko jih je našlo smrt, se se ne v6 dobro. 80 poštene Kranjice , ki se ne sramujejo Jok je nastal strašansk. Matere so iskale svoje otroke, vino in njene lep otroci svoje reditelje; nepozabljiv ostane ta prizor vsa- naša domovina preavitlemu svojega kmečkega stanu in so ponosne na svojo domo sege Dru, leto naj pokaže pa kemu ) ki je videl to boritev za življenje. D o sedaj vladarju, da rodila mu se tudi Kranjska vrle junace in krasne devojke, ki hočej osem hiš podrlo. Kar ni voda odplavila, pokončala mu braniti pravice cele mogočne Avstrije in dra se toča. Vsi vinogradi v okolici so uničeni. domovine, zraven pa ohraniti si tudi svoje pravice pred tujim posilstvom. Bog pomozi! Nasi dopisi. Anton Derganec t Gorice 20. jun Dr. Jos. vitez Maurovich ilI16Dllj6 S6 WV4C1J UV^VA ^iA^CkU y J^i JC? L^ preteklo soboto uamesto odstopivšeg^» dr. Dep tedaj goriški župan ki bil olj drug Bohinj 17 kmetijske podr tajnik Pričakoval sem, da se bo kedo ki so mu razmere natančneje znane, oglasil kaj Posel njegov bo težak, toda pri odločnem postopanj ako se vse moči mestnega zbora združijo v vredbo si podarskih razmer našega mesta, zaslužil in o našem prečastitem, 3. t Porenti. Ker se to tem, dasiravno malo kasno spregovoriti m. umrlem g. župniku Luki godilo, naj mi bo dovolj ) o bo kmalu gorko zahvalo vsega meščanstva goriškega zbora do zdaj ni bilo pomenlj redke in obravnavaj se deve peljal A. Winkl ključlj Zborovanje ro, seje so Vreme je pri nas nestanovitno gospodarsk za- edelj Ranjki gosp. župnik L. Porenta opravljali so svojo duhovno službo v Srednji vasi okoli 34 let. Prva leta bili so duhovni pomočnik pri svojem stricu Antonu Pobili so za župnika. posvečen naši renti, a po njihovi smrti se skoz naše mesto vaš deželni predsednik volj Tedaj ves čas njihovega delovanj župniji. t k šel v soboto umrla v visoki starosti pogrebu svoji materi } ki teh letih storili ao premnogo koristnega za blag Naj mati preblagega vašega deželnega očeta v miru počiva naš kraj. Navedem naj le najimenitnejše stvari Za zadnjih let svojega strica, kateri so bili precej bolehni, morali so večinoma vse duhovske reči sami Novomesto 15 aika našnjega, zelo popačenega , s tujimi Prežalostne razmere da- po katerem se opravljati. Naredili so takrat tudi načrt za novi faro okuženega časa, opominjajo običaj uže čisto zidanj f res lo. Ko so to delo nas sč zapovedliivo sdo, da odvrnili to kužno bolezen od ljudstva in ne prepu- nemudne pomoči dognali, niso mirovali, temveč poprijeli so se dela v cerkvi, kjer je marsikaka stara in trohnela reč klicala stili vsaj našega značaj nega kmeta • • # m ^ m m ^ ^ * poštene Kra Leta 1869. omislili so nove zvonove. poznejih njice izneveriti se kmečkemu stanu in narodu sloven- letih napravili so znotranjo cerkveno opravo čisto novo skemu. Za to mora skrbeti v prvi vrsti ljudska šola, kakor: altarje, božji grob, tlak po vsi cerkvi, obhajil f katera ima sveto nalogo, v otročjih srcih vzbujevati in gojiti ljubezen do jih novati pa s krasotami njih rojstnega kraj domovine, ob enem jih in s Dostimi, ki jih ima lepi. Častiti sozna-pred- klop gosp katera j ako okusno izvršena dela gre vsa hvala Vurniku v Radoljici), klopi itd Tudi kmečki stan pred vsemi popravil in oglasil prav dobro gosp. Zup glje je Krop druzimi stanovi. z eno besedo . ona mora vzgojevati Imeli so vse pripravljeno , da bi se bila še druga malenkostna cerkvena oprava nova naredila, pa neiz- -vk^M.«.^^. »»».uvrw., , vrUM T V^J T M «4» LUdit V>U. (VVy 9 bUC« IV V ^ U C» 1 C« V A UU V cfc ii a T C U i Iči , kmečke otroke za kmete v pravem in dobrem pomenu prosljiva smrt ustavi jih v njihovem delovanj v 59 besede. Za to so v drugi vrsti pokli društva , ki pa tudi zastop vsa kmetijski stan, in med temi naj- jih starosti. To delo f ki prvo kmetijska društva. Poklic teh društev ne obstoji nasledniku Vurniku naročeno, pričakuj je večinoma uže pri gosp zd izvršitve po njihovem samo v tem, da skrbiio za to T VA«. ^E^LK^ijxj jjct da se kmetijstvo v de- xuva<» uc oam^ ao. »jciä.cv, t želi razvije in pripelje do najviše stopinje popolnosti; gospod župnik neizrečeno vneti. Toda ne samo za cerkev, tudi za šolo bili so ranjki ona morajo smatrati za svoj našega kmeta njegovemu smoter tudi to, da ohranij stanu in narodu, da mu varu- Imeli so namreč prej v Srednji vasi malo pa čedno solsko poslopje, katero pa ni zadostovalo sedanjim za-jejo njegove pravice, da ga izobražujejo njegovemu stanu htevam. Vendar za pogajanje, predno se je določil za primerno, ter ga pripeljejo do prave ljudske prosvete, novo šolo primerni prostor, preteklo je več let. Nazadnje zraven mu pa obvarujejo tudi njegove narodne šege, pri se vendar g. župniku posreči po neumornem trudu, da nas na Kranjskem na pr. posebno narodne noše. Zel6 žalostno bilo za celo Kranjsko, ako bi se je za to izbral najlepši prostor v celi Srednji vasi. na enkrat To novo šolsko poslopje, ki je tudi po osnovi ranjcega gospoda sezidano, dela temu prostoru, kakor celi zgornji noso prišli po namodnih, tujih šegah ob svojo narod katera se zlasti med kmečkimi fanti žalibog skoraj čisto dolini vso čast. Nad šolo in na vzhodni strani šole na- opusča kom se pri izvanrednih anostih kakor bode drugo leto meseca julija pravil se je iz sveta, po katerem so prej drva gonili in tudi presvitli naš cesar navzoč 9 lep pri kateri bode je bil poln kamenja, lep šolski vrt. zastopal naš narod, kakor s tem, da bi poslale vse občine naše drag domovine svoje deputacij narodni noši. To omenili se poprimejo z novega z tej Tako imamo po neprenehljivem in trudapolnem delovanji ranjcega g. župnika Luka Porente prekrasno slovesnosti v domači cerkev in prelepo ter prostorno dvoraaredno šolsko po- smo uže danes zarad tega, da e na- pet fantj in mozi roüne sege f predno se bode obhajala 6001etnica, ko se da Kranjska naša združila s habsburškimi deželami bodo mnogobroj slopje, katerima se daleč na okrog para ne dobi. Šolski vrt, katerega so pričeli ranjki gospod, pri njegovi izvršitvi pa preobilo sodelovali g. kaplan J. Po- kljukar, dasiravno jih je prva osoba županije mnogo astopane vse občine pri tej sloves- zavirala, je zdaj do malega dodelan ter bo Bohinjcem, «ir^r.; g^ p^j^ne s poskušanjem žit in zelišč ter se sadje- nosti se svojimi poslanci v narodni obleki ar se tiČe kleta kmečkega st skeg pol ) lesu, prvo delj pokazala so letos de- rejo, v veliko korist. po niso še čisto opustila Kešnjem te svoje lepe narodne noše. Nezmožni smo preblagemu ranj. gosp. L. Porenti povrniti vse, česar so storili za našo okolico. Le na^ 200 Vsemogočnega se obračamo s prošnjo, naj svojemu ne- ,,Robič razlaga, da je zmanjšanju Matičnega pre- utrudnemu delavcu v njegovem vinogradu stotero po- moženja vzrok to, ker so bile prej v račun obligacije vrne ) kar je storil v njegovo slavo na zemlji in v nas v nominalni duani ter telesni prid in blagor! A. V. Ljubljane Politika zdaj miruje, državni zbor vrednosti** Temu ) sedaj so pa ondi postavlj v borzni itd pa tako; ampak jaz sem na očitanje gosp je pretrgan za nekaj časa, delegaciji tudi niste se skli- prof. Šukljeja, da se z Matičnim premoženjem slabo cam. jFakcijozni^* poslanci hodijo po svetu ponavljat pred svojimi volilci svoje znane govore zoper vlado, dru- 7 zega pa ni nič toraj so se za politiko pričeli pasji } gospodari, odgovarjal „Vzrok , da med drugim sledeče se le k Matičnega premoženja dnevi. Deluje zmanjšal, je to, kar so se pri nakupu hise banke „Slo še ni sklican. Da bi bil več ne misli. nekaj deželnih zborov, kranjski pa venije*' leta 1879. obligacije, ki so v računu v nomi razpušČen, na to zdaj uže nihče Menda bo živel, dokler mu ura naravno nalni vrednosti, prod ne preteče, in to bo še le drugo leto. {Premiranje konj) vršilo se bode letos meseca knjige samo kacih 600 gold, vredne, ni resnično po borzni vrednosti, katera je pa dosti niža, kar se je tudi v občnem zboru uže razpravljalo in pojasnilo. Tudi očitanje, da so Matične , kajti septembra, in sicer v Ribnici 7 v Sentjerneji 6., na sama f Vrhniki 9. in v Kranji 12. septembra. Toliko danes, v prihodnji številki prinesemo vse precej obširno oznanilo, vredna nad 2000 gold, itd ka knjiga „Pokorny živalstvo", kije pošla in jo je Matica v 3000 iztisih na novo dala natisniti, je {Raki v Krki) so skoraj vsi poginili za kugo. # • To pojasnilo se mi zdi potrebno zato, da se ne sin Opozorujemo na to posebno „ribarsko društvo*^ katero krivo mišljenje po časnikih o kakem slabem gospodar naj gleda na to, da se v Krki spusti. raki iz Francoskega vpeljejo in stvu z Matičnim premoženjem Luka Rob 7 {Služba adjunkta na vinorejski soli na Slapu) je razpisana z letno plačo 800 gold, in prostim stanovanjem. Prošnje vlože se naj do konca julija pri dežel- odbornik Matice slovenske nem odboru. Službovanje prične se s 1. oktobrom. — (Gospod deželni predsednik Winkler) odpeljal se je te dni na Goriško, kjer mu je umrla mati v visoki starosti. Novičar iz domačih tujih io dežel. Dunaj Grof Taaffe vrnil se je na Dunaj ter opet prevzel svoja opravila Sicer bi bilo na Du » kih v „JNarodnl tiskarni'' v prav lični obliki na svitlo. kancler knez üismark v nemsKem arzavnem ^uui Prvi zvezek je uže izšel in obsega lepi roman: „Deseti levičarjev s Herbstom na čelu prav prav občutij T-IafKaf-y^iflnnö«' Wpp ne v {Jur^i^evi zbrani spisi) pridejo v desetih zvez- naji vse mirno, ako bi ne bil pretekle dni nemški Narodni tiskarni'* v prav lični obliki na svitlo. brat< 7 ter veljä s poštnino vred gold. kancler knez Bismark v nemškem državnem zboru naših po- ni- božal, imenoval jih je Herbstzeitlose'', ker ne vedo {Slovenski list ^^Edinost^^) pričel bode od lija naprej izhajati po dvakrat na teden. {Umrl) je okrajni glavar kamniški kdar ob pravem času onega storiti 7 kar bi bilo nemštva in bil v Gradec prepeljan. Klančič Avstrij na korist, m svaril je svoje levičarj nasimi 7) Herbstovci rekoč, da še nikdar ni nobena stranka tako sramotno in tako hitro razpadala, kakor levičarji av- Brencelf^)] dve številki debel, bo prišel na strijskega državnega zbora. Tukajšnji levičarski listi se kar vijo od jeze in sramote, kolikor se o sramežljivosti dan te dni. — {Nemcurska olika,) Iz Ptuja se nam piše: Znani nemčur dr. Michelitsch (po domače Mihelič) je 13. ju pri Iz Trsta še sme govoriti Preteklo nedelj je tržaška oko nija po polunoči v kavarni „Europa'' v družbi svojih lica v mestni zbor ponočnih pajdašev natakarja Pogačnika, čevljarja Gra- poslanci, eden je olj barja, usnjarja Janežiča, mirnega Slovenca sedlarja Ma- lahonih priporočan omahlj halko s pestjo v obraz iz tega vzroka udaril, Domača stranka zmagala je s lahon Cesare, eden pa tudi po 3 C Burg- državni poslan ker ni staller. Po vsem imela bo domača stranka hotel pomagati peti prueke pesmi „Wacht am Rhein'", uuujauiuuv .^u, u^mpiuLUč«» incuciituvotvc» tuui iiuhau, {Tabor v Celji) napraviti so hoteli Slovenci; pa bodeta po značajnosti svoji omahovala in omahovala domačinov 26 asprotna dentovska tudi toliko Ijivih dva 7 vlada ga je pa prepovedala; nemčurji nameravajo pa dokler ne omahne deželni namestnik sam dalec v napraviti ravno isti dan tako zvani „Parteitag^'. Nade- stran iz Trsta, v kar mu prav kmalu Bog pomozi \ jamo se , da vlada ne bode enostranska in ga tudi ne bo dovolila. Iz Egipta Umorov in napadov novih se ne {Poslano.) št. 136. ,,Slov. Nar. znanje« tu«« ovioi^ txi^^v* jv^ »v.*.«., »v., se jih je nad 32.000 uže izselilo; govori se o sestavi ministerstva, katero bo kolikor moč vsem po volji; zmes njavam konec bo pa s tem še težko. več toda strah med tuj je velik trdi se da omenja se o razpravah Matice Slovenske v velikem zboru dne 14. junija med drugim to le: Vabilo na naročbo tega meseca izteče naročha na .^Novice^^ za prvo polovico letošnjega leta zata 99 naročnike in prijatelje naše^ ki so naročnino le za ta čas odrajtali ali ki na Koncem vljudno prosimo novo želijo dobivati nas list, naj se oglasijo zato do konca tega meseca, da liste poredoma dobivajo v pričetku druzega polletja ,^Novice'^ z glasnikom'-^ vred stanejo za pol leta po poŠti 2 gold. 40 kr 9 V tiskarni prejemane gold ) za četrt ,, jju „ j- „ a./— t/ „ „ ,, Naročnina naj se po najcenejši poti poštarskih nakaznic pošilja pod naslovom Blaznikova T ' 7.7*___* M ^Jf»^»^^^^ po 30 kr v tiskarne v Ljubljani Adininislracija ^^l^ovic Odgovorni vrednik: Alojizj Majer. — Tisk in založba: J. BlaznifeOTl Daslednibi v Ljubljani.