Izdaja za severovzhodno Slovenijd
LETO XIII, ŠTEV.
Ljubljana, četrtek 17.
POSAMEZNA-ŠTEVILKA 6 DIN
Govor predsednika vlade LR Slovenije tov. Mihe Marinka nad 110.000 manifestantom
Nail narodi so trdno odločeni braniti svoje pravice
Ne bomo se sprijaznili z nobenim barantanjem za našim hrbtom, katerega cena bi bila žrtvovanje nadaljnjih naših interesov
»Trst smo osvobodili, za Trst se bomo borili! Ne damo Trsta! Življenje damo, Trsta ne...« so bili klici, ki so odmevali po vseh ulicah, ki vodijo na Kongresni trg. Dobre pol ure so se tjakaj zlivale pravcate reke ljudi, ki so prihajali z napisanimi gesli in zastavami, glasno vzklikajoč ogorčene proteste, vzklikajoč to, kar so čutili v srcih.
Enajsti dan so se včeraj popoldne že zbrali naši delovni ljudje, študentje, srednješolska mladina, vojaki in oficirji in celo kmečki ljudje iz bližnje ljubljanske okolice, da na skupnem protestnem zborovanju dajo duška svojemu ogorčenju zaradi italijanskega pohlepa po naši zemlji. V teh dneh, ko v Londonu spet mešetarijo z našo zemljo in krvjo, je ogorčenje Ljubljančanov doseglo vrhunec. Dobrih 110.000 ljudi se je zato včeraj popokine zbralo na Kongresnem trgu. Toliko jih ni bilo menda že dolgo, prav od takrat, ko je pred sedmimi leti Ljubljana pričakala svoje osvoboditelje.
Okrog petih je stopil na tribuno na balkonu ljubljanske univerze član Politbiroja CK KPS tovariš Vlado Krivic in začel protestno zborovanje. Med njegovim kratkim nagovoroih, v katerem je med drugim dejal, da naša borbena Ljubljana že enajsti dan protestira proti konferenci v Londonu, proti mešetarjenju z našimi tržaškimi brati, ga je zbrana množica ves čas prekinjala. »Naše enotno ljudstvo danes ponovno zatrjuje, da ne damo niti pedi več naše zemlje in ne dovolimo nikomur, da bi trgoval s tržaškimi brati, z našo krvjo in žrtvami. Zahtevamo za naše tržaške brate iste pravice, ki jih imajo Italijani v naši državi. Odločno zahtevamo, da se prekine londonska konferenca!« je dejal tovariš Krivic ob koncu in predal besedo predsedniku vlade LRS tovarišu Mihi Marinku, ki je dejal:
Tovariši in tovarišice!
Vi ste trdni in enotni že teden dni na nogah, nič manj kot Beograd, Zagreb in vsa jugoslovanska mesta in vasi, v neprekinjenih ogorčenih demonstracijah, v katerih vsi naši narodi izražajo svojo enotno voljo in odiočenost zoperstaviti se vsakemu poskusu kr-njenja naših pravic, kakor je namen trenutne tristranske konference v Londonu. Mislim, da je enoten, spontan in odločen nastop vseh jugoslovanskih narodov že imel delni uspeh, s katerim so potrdili svoje enodušno sogla-šanje s politiko naše vlade, kakor jo je podal v svojem zadnjem govoru v skupščini tovariš Tito. Delen uspen je v tem, da so na londonski konferenci, na kateri naj bi za našim hrbtom, brez našega sodelovanja, odločali o usodi Tržaškega ozemlja v očitno korist Italije, pod očitnim vtisom Titovega govora in ogorčenim nastopom naših narodov začeli cincati. Nov val ogorčenja, ki te dni znova zajema vso
Jugoslavijo, pa dokazuje, da se naši narodi ne zadovoljujejo s tem.
Spontana in enodušna zahteva našega ljudstva je, naj se konferenca razide, ker se je lotila nevarnega posla, kajti način, s katerim mislijo reševati vprašanje Tržaškega ozemlja, ne more koristiti utrjevanju miru in krepitvi obrambe proti agresiji.
Vsako popuščanje italijanskim imperialističnim pohlepom mora nujno slabiti trdnost obrambe proti stalni nevarnosti agresije z vzhoda, ki ji daje vzpodbudo in potuho, obenem pa vnaša nevarne elemente razdora in imperialistične pohlepe v sam mirovni obrambni tabor. Mi imamo grenke izkušnje, ki smo jih v preteklosti doživeli in izkusili na lastni koži, kakšna je in kam vodi ta tradicionalna italijanska osvajalna politika. Politika, ki jo vodijo današnji politični krogi v Italiji vse od neofašistov, re-rimske stranke in kominformistov, je vestno nadaljevanje tradicionalne iredentistične politike zadnjega pol stoletja. To ni neko naše novo odkritje, tega bi se morali zavedati tudi vsi
oni politični krogi v velikih zahodnih državah, da ne kaže popuščati kričavosti in spletkarjenju te italijanske politike, ki misli, da je prilika, da iz današnjih velikih dveh nasprotij v svetu more kaj izbarantati zase na naš račun. To bi moralo biti jasno >nim odločilnim krogom na zahodu, če jim je res pri srcu mir in trdna obramba pred agresijo, , saj imajo sami prav tako grenke izkušnje z Italijo iz istega zadnjega obdobja. Zaradi tega so naši narodi upravičeno začudeni in ogorčeni, da taka osvajalna politika Italije more naleteti na neko obzirnost in popuščanje; to nas čudi toliko bolj, ker je ta iredentistična politika za čudo predrzna in nesramna.
Da omenim samo eno podrobnost i2 italijanskega časopisja, ki kaže, kako daleč je padla morala italijanske politike in politične žurnalistike posebej. Na primer: turinski list »Gazetta del popolo« si drzne zapisati, po njegovem takole »modro« misel: »Zakaj vendar imata ZDA in Velika Britanija toliko obzirnosti do Jugoslavije, ko bi zaradi njenega težkega notranjega in zunanjega položaja bilo dovolj, da se Titu prikrajša gospodarska pomoč in bi ga že s tem prisilili, da pristane na tristransko deklaracijo.«
To Je tradicionalna politika hijene, ki se je uveljavila v italijanski politiki v zadnjih letih. Nato pa nadaljuje s prepričevanjem, da ima Italija kot faktor obrambe prednost pred Jugoslavijo. Tako rekoč v isti sapi pa govori o lastnih težavah v državi, zaradi katerih naj bi bilo potrebno ustreči italijanskim zahtevam na račun Jugoslavije, kar naj bi omogočilo, da se v bližnjih volitvah režimska stranka obdrži na oblasti. To je po priliki lajtmotiv vsega iredentističnega časopisja, ki se popolnoma odraža tudi v politiki De Gasperija.
Zamislimo si, na kakšen moralni nivo je zdrknila italijanska politična žurnalistika in z njo tudi oficielna politika De Gasperija, ki se ne sramuje sklicevati na žrtve njihovega imperialističnega osvajanja v prvi svetovni vojni, na njihov famozni »Caporetto«, ki naj bi opravičile današnje njihove zahteve po naši zemlji. Kje pa je ta famozni »Caporetto«? Mar ni to Kobarid, čisto slovenska vas v čisto slovenski soški dolini. Zakaj so tu dajali življenja italijanski vojaki, če ne zgolj za podjarmljenje drugega naroda.
Za ničesar drugega jim ni šlo tudi v zadnji vojni, samo še v strahotnej-šem obsegu. Mar mislijo na zahodu, da bi v čemer koli koristilo utrditvi miru in obrambi, če se zadovolji imperialistična Italija v njeni*» pretenzijah na Trst; mar ne vidijo, da italijanska iredenta v isti sapi s Trstom govori tudi o Istri, Pulju, Reki, Snežniku, Zadru, Dalmaciji; mar ni očitno, da tu ni po sredi samo Trst, temveč novo bohotenje italijanskega imperialističnega osvajanja; mar ni jasno, kakšno usodo doživlja že sedaj naša nacionalna manjšina v Italiji, mar ni jasno, da bi se nasilje nad temi in drugimi novimi deli našega naroda samo še bolj neizmerno stopnjevalo, če bi se popuščalo pohlepom italijanskega imperializma?
Naši narodi se tega predobro zavedajo, ker so blagodati Italijanskih osvajalcev občutili strahovito na lastni koži.
kako fašistični zmaj ponovno dviga glavo, da se ta ne oživlja samo v neofašističnih strankah in grupah, marveč te metode in. gledanja vse bolj In bolj prodirajo tudi v režimsko stranko in med kominformiste.
Pomislimo samo na dejstvo, kakšna je razlika v položaju naše nacionalne manjšine v Italiji in italijanske manjšine pri nas. Z gotovostjo lahko trdim: če bi naša nacionalna manjšina v Italiji uživala iste pravice, kakor jih uživajo delovni Italijani pri nas, bi odpadla sleherna skrb in bojazen za položaj naše manjšine v Italiji.
V tovarnah, kjer delajo Italijani v Kopru, Izoli, italijanski tovariši s pridom uveljavljajo prav tako svoje odločanje v upravljanju podjetij s popolnim soglašanjem in v bratstvu s slovenskimi in hrvatskimi delavci. To je rezultat dosledne politike našega državnega in političnega vodstva, rezultat politike KPJ, ki se je že odražal in kazal že takrat, ko smo postavljali vprašanje priznanja priključitve k Jugoslaviji. Ta politika respektira pravice vsake narodnostne manjšine, ki tvori sestavni del naše socialistične demokracije in ta politika je bila začrtana in zasnovana že takrat, ko smo ob osvoboditvi zahtevali priključitev Trsta k Jugoslaviji ter napovedovali in jasno in glasno proglašali posebni statut Trsta kot sedme republike.
Pomislimo samo na razlike v elementarnih pojmovanjih pravice in zakonitosti. Ko je nedavno sodišče v Kopru sodilo špijonom, saboterjem in diverzantom, je govorilo iredentistično italijansko časopisje, da deliktov, za katere so bili obsojeni omenjeni zločinci, pri njih nimajo za delikte. Verjamem, saj se fašističnim veljakom v Italiji, ki so kot največji vojni zločinci počenjali na naših tleh strahovite zločine, danes v Italiji delijo priznanja in odlikovanja.' Verjamem, da so njihova pojmovanja o pravici in zločinu popolnoma nasprotna našim pojmovanjem, sicer ne bi mogli obsojati borcev za svobodo na drakonske kazni, kakor so to storili nedavno v Lucci. Mar niso naša in njihova pojmovanja o pravicah v popolnem nasprotju, sicer se ne bi dogajalo, da pri nas nikomur ne pade na pamet zahtevati karkoli, na kar po naših pojmovanjih prava nimamo pravice; da nihče ne postavlja zahteve po katerem koli koščku italijanske zemlje, vtem ko je po njihovem pravično, da zahtevajo nazaj ozemlja, ki so jih po svetovni vojni osvojili ob razsulu Avstro-ogrske. In še več, da svoje »pravo« podkrepljujejo z žrtvami, ki jih je italijanski narod dal za imperialistične pohlepe zatiralcev Italijanskega naroda. Nadaljnja analognost popolnega nasprotja v pojmovanju pravice se očituje posebno v teh dneh, ko so vsi naši narodi ogorčeni nad nakanami italijanske osvajalne. politike. Spričo vsega zla, strahotnih zločinov in pustošenja, ki so ga počenjali na naših tleh italijanski osvajalci, bi bilo razumljivo, če bi v tem ogorčenju prihajali do izraza tudi šovinistični izbruhi; toda ne, naši narodi v teh dneh dokazujejo isto zavest kot vse doslej od zmagovite osvobodilne borbe, da razlikujejo fašistične osvajalce in današnje besne šovinistične iredentiste
svojih stvarnih interesih ničesar skupnega s to osvajalno šovinistično politiko. Pri nas se samo pomiluje italijanski delavec in kmet - kolon, skratka, izkoriščani delovni, ljudje Italije, ki nimajo ne organizacije ne vodstva, s katerim bi se uspešno zoperstavljali v njihovem lastnem interesu proti tej iredentistični gonji. Italijanskim kominformistom in njihovim moskovskim zaplecnikom bo zgodovina zapisala strahoten g^eh, ki ga danes počenjajo v škodo italijanskega delovnega ljudstva.
Mi imamo, žal, danes grenke izkušnje. Kdo je začel osvobodilno borbo v Trstu? Zakaj nam je danes Trst tako pri srcu? Prve korake za enotno osvobodilno borbo in oranje ledine v Trstu so netili naši tovariši, člani KP Slovenije. Za vso osvobodilno borbo tržaškega ljudstva so imeli velikanske zasluge tov. Lidija Sentjurc, Martin Greif in cela vrsta tovarišev, ki so nekateri ostali živi, ogromno pa jih je dalo življenje na samih tržaških tleh. Ko je bila pa svoboda izvojevan? pa začno današnji kominformi-
sti rovariti ln zahtevajo plodove drugih, ki so se bojevali, zase ln hočejo zavajati tržaški proletarijat.
Tudi v tem dejstvu, da Je italijanska vojska slavna po svoji neborbe-nosti, mi vidimo kot pozitivno stran italijanskega delovnega človeka. Cernu naj le izkazuje italijanski vojak neko junaštvo, če ga vodijo na osvajalne pohode izven njegove domovine, v katerih nima nikakega stvarnega interesa. Od garibaldinskih časov sem, v katerih so se italijanski demokrati junaško borili, je italijanski človek pe-han vedno le v nepravične vojne izven svoje domovine. Izjema so le italijanski prostovoljci v španski republikanski armadi, kjer pa so pokazali enako junaštvo kakor španski narod in prostovoljci drugih narodnosti.
Tudi v zadnji vojni je italijanski narod pokazal pripravljenost boriti se proti fašizmu, a je biT neorganiziran in brez dobrega vodstva. To je pokazal v velikem spontanem stavkovnem gibanju marca 1943. v severni Italiji.
Cela vrsta znakov je, da bi mi z neko res.ni.cEo demokratično Iiaiijo uspešno urejevali dobre sosedske odnose; zato je slehernemu našemu frontovcu jasno, da naš dejanski sovražnik m italijanski delovni človek, marveč njegov podjarmljevalec, da italijanski detovni ljudje in resnični demokratje nimajo stvarnega interesa biti naši sovražniki. Kar se pa italijanske iredente tiče in vseh tistih, ki vodijo vso žolčno gornjo proti socialistični Jugoslaviji, pod katerim plaščem se je znašla in zgrnila vsa italijanska reakcija od Vatikana do kominformistov, ki skuša reševati svoje težave na naš račun, jim Je treba povedati, da pozabljajo na nekaj bistvenega. Pozabljajo, da nimajo danes več opravka s staro, gnilo Jugoslavijo, temveč da je tu strnjena enotnost vseh naših narodov na trdnih socialističnih temeljih, da imajo vsi narodi popolno zaupanje v naše politično vodstvo s Titom na čelu, da imamo osem-milijonsko, enotno politično organizacijo Osvoo&ailno fronto, Ljuosko fronto, Komunistično partijo, zlasti pa z globokim, rodoljubnim socialističnim čustveni prežeto Jugoslovansko ljudsko armado, prekaljeno v težki štiriletni vojni, armado, ki je neizmerno sposobnejša kakor takrat, ko je spravila na kolena in pognala iz dežele fašistične okupatorje. Današnji italijanski politiki, ki nesijo odgovornost za vso to histerično gonjo; pozabljajo na to »malenkost«.
žalostno je, da tej gonji italijanske iredente popuščajo tudi rekateri drugi tam dalje na zahodu, katerim bi moralo bili jasno da s urn	irdpcst
obrambnega zidu proti vsaki agresiji.
Naš namen, ki ga enodušno izražajo vsi naši narodi, od našega veditelia pa do slehernega resničnega rodoljuba, je čuvati mir in se postaviti po robu slehernemu, ki bi napadel našo neodvisnost, ki bj kakor koli krnil našo suverenost. To se danes jasno in glasno izpričuje v ogromnih demonstracijah po vsej državi. V teh demonstracijah izpričujemo, da se ne bomo sprijaznili z nobenim barantanjem za našim hrbtom, -aterega cena bi bila žrtvovanje nadaljnjih naših interesov.
(Nadaljevanje na 2. strani).
Vladi	FL,R J
Prebivalstvo mesta Ljubljane in okolice v svojih vsakodnevnih protestnih manifestacijah zlasti pa danes, zbrano na velikem protestnem zborovanju, enodušno podpira stališče vlade FLRJ v vprašanju naših odnosov do Italije in tržaškega vprašanja, ter z gnevom in gnusom obsoja mešetarsko politiko zahodnih velesil, katere izraz je londonska konferenca.^
Vse tiste, ki se žele igrati z usodo našega življa in ki v korist prebujajočega se fašizma gazijo naše pravice, opozarjamo:
da takoj prenehajo s političnim barantanjem na račun naših krvavih žrtev,
da nikomnr ne damo pravice reševati vprašanje Trsta brez nas,
da nikdar več in nikomur ne bomo dovolili, da bi trgoval na račun naših življenjskih nacionalnih interesov, ter zahtevamo :
da se upošteva beseda Jugoslavije in njena moč, ki se je že pokazala v bližnji preteklosti,
da se spoštujejo naše pravice in naši upravičeni interesi, in da se čuvajo napak, ki lahko koristijo samo sovražnikom miru!
Preden se prično resni in na pravični osnovi postavljeni razgovori o rešitvi tržaškega vprašanja, zahtevamo, da italijanski imperialisti odgovore svetovni javnosti: zakaj se zatira slovenski jezik, zakaj se zapirajo slovenske šole,
zakaj se vrše fizični napadi na otroke, ki odhajajo v slovenske šote,	.
zakaj se ne smejo vršiti slovenske knltnrne prireditve v dvoranah, ki so last tržaške občine,
zakaj se obsojajo junaški borci za svobodo slovenskega in italijanskega ljudstva?
Upoštevajoč tako stvarno stanje v Trstu in okolici, Beneški Sloveniji in na Goriškem, se odločno bdrimo na strani naše vlade za to, da vsa svetovna javnost ožigosa tako diskriminatorsko politiko italijanskih fašistov, iredentistov, kominformistov in ostalih italijanskih vojno-hujskaških politikantov, vzpodbujanih od italijanske vlade, Vatikana in Moskve, kot politiko zasužnje-vanja in uničevanja narodov, borečih se za svoje osnovne človečanske pravice.
Ne bomo dovolili, da bi se krivica, ki je nastala po prvi svetovni vojni, zopet ponovila!
Trst ne sme postati plačilo zločincem za zločine, ki so jih zagrešili v drngi svetovni vojni in ki jih ponovno vrše^
O Trstu se ne more sklepati nič za hrbtom jugoslovanskih narodov!
To je naš odgovor londonski konferenci!
To je naša obljuba našemu državnemu vodstvu, s katero izražamo našo pripravljenost boriti se za svoje pravice tudi za ceno lastnih življenj!
Naj živi voditelj naših narodov, neomajni borec za pravice Slovencev v Trstu in Italiji — tov. Tito!
Mar ni že danes strahotno podučno,
od Italijanskega Jjudstva, ki nima,po
LONDONSKI KONFERENCI
Z današnjega zborovanja, kjer okrog 110.000 prebivalcev Ljubljane in okolice ponovno spontano manifestira svojo enotnost in zgodovinsko povezanost z neosvobojenimi tržaškimi brati ter zasužnjenimi brati v Beneški Sloveniji in na Goriškem, ter demonstrira proti podlim metodam italijanske vlade, ki oživlja s pomočjo fašistov, informbirojcev in'ostalih iredentistov svojo imperialistično politiko — pošiljamo predstavnikom zahodnih velesil na londonski konferenci tole resolucijo:
PROTESTIRAMO proti konferenci v Londonu, ki se vrši brez Jugoslavije in to o vprašanjih, na katerih smo življenjsko in neposredno zainteresirani Naša neudeležba na konferenci nas navdaja s skrbjo in z ogorčenjem. Smo miroljubna država, kar smo v praksi že večkrat dokazali, posebno ob izpraznitvi Trsta, ko je šlo za interese miru. Ne moremo pa in tudi ne bomo popuščali ob sedanjih vojno-hnjskaških italijanskih izzivanjih, ki so proti interesom miru, Pri tem si ne moremo misliti da vam pomenijo več sedanji italijanski politični špekulanti, ki so bili v zadnji vojni vaši in naši nasprotniki eni izmed povzročiteljev zadnje vojne ter krivci milijonov padlih, ranjenih in interniranih, kakor pa mi, jngoslovansko ljudstvo in vojska, ki je bilo iskreno na strani zaveznikov od prvega dne do zadnjega dne vojske.
PROTESTIRAMO, ker londonska konferenca daje potuho Italiji, ki kljub določbam mirovne pogodbe jngoslovansko narodno manjšino nacionalno zapostavlja.
ZATO ZAHTEVAMO:
da konferenca v Londonn takoj preneha z delom,
da se v Trstu uveljavi popolna enakopravnost Slovencev z Italijani,
da se takpj uvede v Trstu tudi slovenščina kot enakopraven državni jezik,
da se takoj odpravijo zakoni fašistične Italije, ki so v Trstu še danes veljavni,
da se povrne Slovencem vsa materialna škoda, ki so jo utrpeli v fašistični Italiji,
da se pokličejo na odgovornost za ta dejanja, ki pomenijo kršitev _ mirovne^ pogodbe, kakor tudi za zatiranje Slovencev v Beneški Sloveniji in pri Gorici, tisti, ki jim jemljejo celo pravico do jezika in šole,
za uprizoritev provokatorskega procesa v Lncci proti antifašističnim borcem,
za rehabilitacijo fašističnih zločincev, Gambare, Roatte, Robottija in drugih, ki jih mi Ljubljančani predobro poznamo.
Nikdar ne bomo privolili v koncesije fašističnim in moskovskim vojnim hujskačem,
IZJAVLJAMO, da stojimo trdno na strani enotnih tržaških Slovencev in pravic demokratičnega tržaškega ljudstva ter jih bomo v njihovem boju, ki ga vodijo pod geslom: Nikoli več pod Italijo, podpirali toliko časa, dokler ne bo njihovim upravičenim zahtevam ugodeno.
Sfr. 2 SEOVENSKT P ö KO C E VA L E C btev. 92 7 n. xpriex 1952
Wad 110.000 ljudi demonstrira ¥ Ljubljani
^Nadaljevanje s 1. strani)
Žalostno je, da tam na londonski konferenci re vidijo, da s svojim delom lijejo >.xlo na mlin, na eni strani sovjetski agresivni politiki, na drugi pa krnijo miroljubne obrambne smotre njihovega lastnega Atlantskega pakta. Uveljavljenje imperialističnih apetitov Italije nujno vnaša elemente agresivnosti v sam pakt. Vsa politika, ki jo vodi danes oficielna Italija in vsi postopki razbrzdane iredentistične kampanje pa kažejo, da je smešno govoriti o kakršni koli solidni rešitvi tržaškega vprašanja na liniji tristranske deklaracije, ki je bila dana v volilne propagandne namene italijanske režimske stranke v času, ko je Jugoslavija bila tik pred odprtim napadom sovjetske vlade in kominforma.
Reševanje tržaškega vprašanja je mogoče samo na osnovi predlogov naje vlade, z njenim neposrednim sodelovanjem, ki edino more res dovesti do pametne rešitve ob spoštovanju stvarnih interesov Italije in Jugoslavije ob polnem uveljavljanju demo-
kratičnih pravic prebivalstva TržaSke— Po teh smernicah, ki jih narekuj“
ga ozemlja.
Osvajalna profašlstična politika Italije ne sme dobiti potuhe. To zahteva interes miru In tega se bomo držali.
Naši narodi so trdno odločeni obločno braniti svoje pravice. Le ob spoštovanju naših pravic in naše suverenosti je mogoče graditi trden obrambni zid miru.
Vsa Jugoslavija je trdno odločena zastaviti vse svoje sile za ta smoter, za smoter, ki ga je že leta 1945 prav s tega mesta postavil tovariš Tito, ki je izjavil, da ne dovolimo, da bi Trst postal sredstvo za podkupovanje v medsebojnih računih velikih sil.
Živela trdna obrambna enotnost naših narodov!
Tujega nočemo, svojega ne damo!
Živel tovariš Tito, dosledni pobornik pravic naših narodovi
Za govorom predsednika vlade LR1 Mihe Marinfca, ki so ga zborovale večkrat prekinjali z odobravanjem, je spregovoril prof. dr. Lavo Čermelj.
Govor prof. dr. Lava Čermelja
Vaše množične manifestacije, ki trajajo že tri tedne, so najboljši dokaz, da globoko razumete vprašanje, za katerega se z vso svojo dušo zavzemate. Dobro se zavedate, da pri sedanjem boju ne gre za nekaj kvadratnih metrov zemlje ali za eno naselje več ali manj, in tudi ne zato, — kar sicer nas Slovence posebno hudo boli, — da izgubimo zadnji košček slovenske morske obale, temveč za veliko več. Gre za Trst, ki ni samo okno v svet, kakor da često imenujemo, temveč naša pljuča, skozi katera lahko prosto dihamo.
Ce tako vneto vztrajamo pri svoji zahtevi po Trstu, ne delamo to iz imperialističnih in osvajalnih namenov, temveč zato, ker prebivajo tam naši rojaki, ker je to naša zemlja, ker je Trst sestavni del našega narodnega telesa, brez katerega ne moremo živeti.
In po tej naši zemlji, po Trstu in Svobodnem tržaškem ozemlju sega sedaj tuja roka. Italija, ki je s svojo brutalno vladavino med obema svetovnima vojnama, zlasti za fišistične-ga režima, zapustila najgroznejši spomin, se hoče zopet polastiti tega ozemlja. Mogočni klic:	«Nikoli več
pod Italijo!«, ki je na ponedeljskem taboru na Bazovici, kjer so tla še mokra od mučeniške krvi fašističnih žrtev Bidovica, Miloša, Marušiča in Valenčiča, vrel iz srca vseh tržaških Slovencev brez razlike političnega prepričanja in svetovnega nazora (maloštevilne zaslepljence, ki so še ostali v kominformističnih vrstah, ne moremo po zadržanju komunistične partije Italije več prištevati med Slovence), ta klic naj odmeva v srcih vas vseh. To je klic več kot četrt-stoletnega trpljenja, to Je klic na pomoč v skrajni nevarnosti, to Je klic na boj za življenje in smrt'
Vi ste ta kiic slišali in ga pravilno razum..!, to tembolj, ker veste, da ne gre samo za rešitev naših bratov v nevarnosti, temveč da gre za nevarnost, ki preti tudi nam, kajti osvojitev Trsta bi bila za Italijo le prvi korak za dosego njenih širših imperialističnih teženj, ki zahtevajo vso Istro, vso Dalmacijo in še kaj več. Da je temu tako, priča najbolje prva številka novega fašističnega glasila neofašistov, ki ima isto obliko in isto ime, kakor nekdanji Mussolinijev list »II Popolo d’ Italija«. Na prvi strani tega lista je slika D' Annuzija in slika iredentista Viljema Oberdanka. Naslov prvega članka pa pravi, da sedaj ne zadostuje več samo Trst. Toda varate se; ako menite, da je to samo mnenje neofašistov. Podobne želje lahko berete v vseh italijanskih listih brez razlike politične pripadnosti, od demokrščanskih listov, za katerimi stoji Vatikan, pa do skrajnih levičarskih listov; te želj“ so najbolj jasno izražali vzkliki in transparenti pri demonstracijah, ki so jih prirer/ili v Trstu in v raznih mestih Italije, te želje pa zvenijo bolj ali manj prikrito tudi iz izjav odgovornih italijanskih politikov.
Trst naj bo sanjo odskočna deska za nadaljnje imperialistično junačenje. Vzhodna obala Jadranskega morja naj bi zopet prišla pod tuji jarem, kakor je bila za beneške republike in kakor je bila med obema svetovnima vojnama.
f
Italija utemeljuje te svoje aspiracije z lepo donečimi narodnostnimi, jezikovnimi, etničnimi, zgodovinskimi in ne vem še kakšnimi gesli. Toda vsi ti agrumenti so neresnični in neosnovani, zato danes nikjer več ne vžgejo, niti ne med trezno mislečimi Italijani.
Italija skuša po starem vzgledu v italijanski javnosti, pa tudi v zunanjem svetu ustvarjati prepričanje, da je ona ne samo upravičena, temveč naravnost pozvana za take imperialistične pohode, in sicer po svoji kulturni superiornosti. To stališče je najbolj odkrito poudarjalo glasilo vladne demokrščanske stranke »11 Popolo« v začetku tega meseca, ko je postavilo tezo, do mržnja in sovraštvo Italijanov do Slovanov, in še posebej do Slovencev v Trstu in Istri ne izvirata iz etničnih razlogov, temveč iz dejstva, da stoje Italijani na višji kulturni stopnji. Slovani so barbari, Italijani pa nosilci kulture, civilizacije in vse javne dejavnosti. Kako je s to opevano italijansko kulturo in italijansko civilizacijo, zna povedati naše Primorje in naša Istra, ki sta trpela petindvajset let pod fašističnim terorjem, o tem tudi živo pričajo pogorišča vasi in nepregledna vrsta grobov širom Slovenije, Hrvatske in Črne gore in ogromno število grobov naših rojakov skoroda po vsej Italiji.
Sedanja uradna Italija zagovarja nasproti Slovanom stališče, ki ga je postavil Hitler v svoji knjigi »Mein Kampf«.
to stališče, ravna Italija s Slovenci, ki so ostali na njenem ozemlju, na Goriškem, v Beneški Sloveniji in v Kanalski dolini, saj gre pri tem celo tako daleč, da odreka beneškim Slovencem značaj narodne manjšine.
Iz tega stališča si moramo tudi razlagati sedanjo italijansko kampanjo za Trst in proti naši državi. V svoji nadutosti in v svojem neutemeljenem prepričanju o svoji superiornosti smatra Italija, da ni vredno, da bi se pogajala z nami, z barbari. Prav tako smatra, da nišo v skladu z njeno »častjo«, z njeno kulturo in z njeno »demokratičnostjo« določbe v mirovni pogodbi, ki ji nalagajo določene dolžnosti glede zaščite narodnih manjšin, in se jih hoče otresti s spremembo besedila mirovne pogodbe.
Silne manifestacije v naši federativni republiki, k: se niso omejile samo na Ljubljano in morda še na Zagreb ali Split, temveč so zajele prav vso državo — od Triglava do Vardarja — so najboljši dokaz, da problem Trsta ni samo problem Slovenije, kakor bi hotela prikazati Italija, temveč življenjski problem vse naše države, obenem so te manifestacije tudi najboljši dokaz, da ni nobene razlike med Slovenci, Hrvati, Srbi in drugimi narodi Jugoslavije, kadar gre za obrambo njenih pravic.
Možati in odločni govor maršala Tita pa je bil glasen opomin Italiji in
turnem, gospodarskem, socialnem ln političnem razvoju in napredku. Tako so ravnali italijanski šovinisti v Trstu in Istri v boju proti Slovencem, Hrvatom še za rajnke Avstrije. Zanje je bilo to umljivo, kajti zavedali so se, da izgubijo močno orožje, ako bi priznali kulturno in gospodarsko emancipacijo Slovnecev in Hrvatov. To bi nujno dovedlo do zbližanja Italijanov in Slovencev. Toda tega niso hoteli!	*
In tega prav tako noče današnja uradna Italija! Toda za italijanske nacionaliste v tistih letih je bilo tako stališče umljivo, za sedanjo Italijo, ki hoče veljati za demokratično, pa to ni savo nepojmljivo, temveč naravnost absurdno in nevarno.
Po zgledu, ki se je dobro obnesel v prvi svetovni vojni, ko si je z londonskim paktom vnaprej dala plačati za svoj vstop v vojno na strani Antante, je tudi sedaj zahtevala za svoj vstop v Atlantski pakt plačilo, in tudi tokrat na naš račun!
Preuranjeno in s skrajno perfidnost-jo si je za kampanjo izbrala moment, ko je mislila, da je naša država po razdoru s Kominformom in spričo sovražnih napadov z Vzhoda brez moči, da bi se lahko branila, in d# je zaradi tega naš živelj na Tržaškem ozemlju razcepljen v več manjših skupin, tako da bi bil vsak upor nemogoč. Dejstva zadnjih dni pa kažejo, da
zahodnim velesilam, da nova Jugosla- ■ se je Italija na vsej črti varala. Tr-
vija ne more dopuščati, da bi bila naša zemlja nagrada Italiji za njen vstop v Atlantski pakt in da ne more biti govora o reševanju tržaškega vprašanja brez našega sodelovanja.
Sedanja Italija si zavestno zapira oči, da ne bi spoznala dejanskega stanja v Trstu in v naši državi. Zavestno ignonira vše, kar priča o našem kul-
žaški Slovenci so se v sedanji nevarnosti zopet znašli in veličastni tabor, ki je bil pretekli ponedeljek na Bazovici, je najbolj jasno pričal vsemu svetu, da predstavljajo tržaški Slovenci po svojem številu in po svoji skupnosti silo, preko katere ni mogoče iti pri reševanju tržaškega problema.
Govor predsednika MLO Ljubljane
Jake Avšiča
»Tržaški Slovenci so odločno rekli: Nikdar več pod Italijo! Mi jih moramo podpreti in jim pomagati, ne samo iz solidarnosti do njih, ampak tudi iz skrbi za ohranitev vsega našega naroda pred novo agresijo,« je začel svoj govor predsednik Mestnega ljudskega odbora Ljubljane tov. Jaka Avšič. Poudaril je, da ne bomo dopuščali, da bi na Zahodu barantali z našo zemljo zato, da bi zadovoljevali apetit italijanskega imperializma ob vsakih volitvah v Italiji. »Zahtevamo od naših vojnih zaveznikov, da spoštujejo mirovno pogodbo. STO je bilo ustanovljeno na naši zemlji, ker so rekli, da so tu interesi Jugoslavije in Italije deljeni
in da se ne dajo ločiti. Mi smo tudi kasneje ponudili sporazum za vse Tržaško ozemlje na osnovi enakopravnosti, ker želimo mir in prijateljske odnose. Kupčije za našim hrbtom pa ne bomo prenesli. Ali bomo mar izdali žrtve borcev IV. armije in IX. korpusa, ki so v Trstu dali svoja življenja za pravice našega ljudstva. Zahtevamo, da se takoj preneha z londonskimi spletkami in uvede pravičen red tudi v coni A pod okriljem Organizacije Združenih narodov! Mi se bomo za to borili, kakor smo se borili v narodno osvobodilni borbi za naše pravice.«
Ne resolucijo, svojo pest jim pokažemo!
"Ponoven odločen nastop prebivalcev
Nove Gorice zaradi s pletkarjenja v Londona
V Solkanu je demonstriralo nad 7000 ljudi
V	ponedeljek so se v Novi Gorici ponovile demonstracije za Trst. Vse mesto je bilo v zastavah. Veliki lepaki so vabili ljudstvo na ponovno zborovanje zaradi fašističnih izpadov v Trstu in Italiji zaradi obsodbe italijanskih partizanov v Lucci in zaradi londonske konference, kjer bi rad: brez nas odločali o naši zemlji in naših pravicah.
V	zgodnjih jutranjih urah so se zbrali v dvorani narodnega heroja »Janka Premrla - Vojka« rezervni oficirji iz vsega okraja k ustanovnemu občnemu zboru Združenja rezervnih oficirjev. Po temeljiti razpravi o delu organizacije rezervnih oficirjev se je občni zbor, ki se ga je udeležilo okrog 350 rezervnih oficirjev, spremenil v ogorčeno protestno zborovanje prot. italijanski politiki, ki pod krinko demokracije skupno z vatikansko in ko-minformovsko agenturo ponovno oživ lja fašizem, dovoljuje, da ponovno izhaja fašistično glasilo »II Popolč d-Italia« in širi imperialistične apetite po Trstu, Istri in Dalmaciji, obsoja italijanske garibaldince itd. »Ne bomo samo sprejemali resolucij«, so dejali stari borci »pač pa bomo pokazali fašistom tudi svojo trdo pest, da Jih bodo za vedno minili apetiti po tuji zemlji. Prav tako pa tudi ne bo-
mo priznali nobenega spletkarjenja ▼ Londonu in nobene odločitve o Jugoslaviji brez Jugoslavije.«
Po končanem zborovanju so odšli rezervni oficirji skupaj z več tisoč demonstranti, ki so se zbrali v mestnem parku v Novi Gorici, proti postaji in nato po Tovarniški ulici proti Solkanu. Skoraj dva km dolga ulica je bila polna demonstrantov. Med njimi je bilo tudi nad 500 kolesarjev, ki so prišli iz bližnje okolice in Tovarne pohištva »Edvard Kardelj« ter so nosili številne transparente in karikature. Demonstracij so se udeležili tudi dijaki gimnazij iz Šempetra in Solkana ter številni kmetje, delavci iz ostalih podjetij in delovna inteligenca iz Nove Gorice in okolice. Na trgu Jožeta Srebrniča je pričakala sprevod velika množica ljudi, nakar so govorili predstavniki množičnih organizacij, rezervni oficirji in predstavniki italijanskega kulturnega krožka iz Nove Gorice. Na zahtevo množice je spregovoril tudi Milo Vižintin, ljudski poslanec in predstavnik Izvršnega odbora OF Slovenije. Mno-žiea ljudstva, ki je štela nad 7000 ljudi. je govornike čestokrat prekinjala z dolgotrajnim skandiranjem maršalu Titu, Kardelju Jugoslovanski ljudski armadi ter garibaldincem.	jp.
Tri dni ogorčenih demonstracij » Mariboru
Moša Pi jade o delu Mednarodnega foruma za mir
Pripravljajo šfe istočasno trije kongresit v Evropi, v Indiji in v Južni Ameriki
Beograd, 18. apr. V Beograd je prispel davi iz Pariza predsednik Začasnega odbora Mednarodnega foruma za mir Moša Pijade, ki se je skupno s predsednikom Nacionalnega komiteja za obrambo miru Josipom Vidmar j «n udeležil II. zasedanja sekretariata Začasnega odbora za iniciativo in zveze Mednarodnega foruma za mir. Na beograjski železniški postaji je Moša Pijade dal naslednjo izjavo za časnike in radio o delu tega zasedanja: »Kakor je znano, je bilo na januarskem zasedanju Mednarodnega foruma za mir sklenjeno, da bo letos v New Delhiju, glavnem mestu Indije, kongres z dnevnim redom:	pomoč nerazvitim državam
in pogoji za miren razvoj držav z različno gospodarsko, politično in drnžbeno ureditvijo. Sklenjeno je bilo tudi, da se naš začasni komite, pa tudi sam sekretariat razširita z novimi sodelavcL Glede razširitve zvez z ljudmi ln organizacijami v raznih državah smo imeli od januarja do danes znatne uspehe. Zveze so se razširile posebno z državami Daljnega vzhoda, storili pa smo vse, da bi se razširile tudi z državami Južne Amerike. V tem času so postali člani sekretariata Victor Laroc, tajnik socialistične stranke Belgije in
glavni urednik časnika »Peuple«, Luigi Preti, član odbora italijanske socialistične stranke in Naren-dra Dev, predsednik socialistične stranke Indije in podpredsednik univerze v Benaresu.
Glede kongresa v Indiji pa nis-
eden v Indiji za države Daljnega vzhoda in eden v Južni Ameriki. Naša naloga je sedaj, da to izvedemo. Ne moremo pa še vedeti, če se bo dalo to izvesti letos ali šele v začetku prihodnjega leta.«
Na koncu je Moša Pijade izjavil, da so možnosti za delo Mednarodnega foruma za mir zelo ugodne, pri čemer je treba upoštevati, da to ni edina oblika delovanja. Zato so na tem zasedanju sekretariata govorili tudi o raznih drugih obli-
mo imeli sreče. Vsi člani našega kah dela za mir in mednarodno so-začasnega komiteja so navdušeno delovanje.
pozdravili predlog sekretariata, da bi bil kongres v Indiji. Indijska vlada, na katero smo se obrnili z vprašanjem, ali bi bil lahko kongres v New Delhiju in kakšne olajšave bi nudila delegatom, nam je odgovorila, da je v velikih mestih občutno pomanjkanje hotelskih prostorov, tako da kongres z več delegati ni mogoč.
Tako smo navzlic želji, da bi bil
Maribor, 18. apr. V Mariboru so se zaradi mešetarjenja okoli tržaškega vprašanja znova razplamtele ogorčene demonstracije. Danes se že tretji dan zbirajo po trgih in ulicah v središču mesta, na Pobrežju, na Teznem, Stu dencih in Košakih množice delav cev, mladine, članov Partije in Fron te in drugih množičnih organizacij. V veličastnih povorkah se vsa ta živo pisana množica ljudi vije iz ulice v ulico ter s trga na trg. Iz predmestij pritiskajo nove in nove množice ogorčenih demonstrantov in se zlivajo v živo reko, ki neprestano vzklika proti krivici, ki se izza zelenih miz zgrinja okoli Trsta. Tisoči in tisoči delaveev in Mariborčanov se v trenutku, ko to poročamo, vijejo po mariborskih uli eah, prepevajo domoljubne petni in v ogorčenih krikih dajejo duška svojemu razpoloženju. Na čelu nekaterih povork igrajo godbe udarne koračnice, ki pa spet tonejo v vzklikih razgrete množice tisočev in tisočev Mariborčanov. V povorkah vihrajo nad množicami kakor nemi kriki in protestni zublji stotine in stotine zastav, sindikalnih praporov in pisanih parol.
Popoldne so že v zgodnjih urah preplavili Maribor tisoči najmlajših,-doige povorke ljudskošolske mladine, pionirji in pionirke. Ta nepregledna vrsta mladega življenja se je prav tako uprla na\Uju, krivici in klero-fašističnemu pohlepu po naši zemlji in naših ljudeh. Neutrudno so ta drobna mlada grla več ur terjala pravico in vpila proti krivici. Nad njimi so vihrali gozdovi modrih zastav pionir skih odredov. Dvignili so se na noge tudi vsi Cicibani in s svojimi drobnimi glasovi vpili protest.
Deklaracija o britanski pomoči
državam evropske obrambne skupnosti
Velika Britanija bo priskočila na pomoč sleherni napadeni članici evropske obrambe skupnosti
London. ]fi. apr. (AFPi Rritansko
kongres v Indiji, želji, ki je bila zunanje ;mlnlstrstvo je objavilo de prav tako splošna med narodi na uuu-u», v naleti je re—uo, da je
• -.v • n *4 i •'jv; .; vgŠjfcV	ž lil ' > yX;X-. :.	> f • » Ä& -
• ‘ j %' ’	■ v..;...;'	M ,
if ' »lil 1» ^ ?		:’ ;:š / :::::: +:
!. A :		.. 'hh
mA		Mil ’ , £
• i : <*-?. r;v	£51	Usi
Daljnem vzhodu in v Indiji, morali na sedanjem zasedanju sekretariata vnovič proučiti vprašanje, kje bo kongres. Glede na izkušnje, da prihaja na mednarodnem kongresu največ delegatov iz držav, ki niso zelo oddaljene od mesta, kjer je kongres, čedalje manj delegatov pa čim bolj je kaka država oddaljena, smo se v sekretariatu zedinili, da bodo približno ob istem času trije kongresi z istim dnevnim redom, in sicer eden v Evropi,
•••
Ji!
’ ‘AVA-AW^WAjVA

• r*n> imr*&

britanska vlada pripravljena skleniti sporazum z državami, članicami evropske obrambne skupnosti. Britanska vlada je predlagala članicam evropske obrambne skupnosti, naj bi ta sporazum zajamčil britansko pomoč in podporo sleherni državi, članici te organizacije ob morebitnem napadu, oziroma morebitnem napadu na evropske obrambne sile. Smoter britanskega predloga Je, da bi se v prihodnje razširile britanske obveznosti po bruseljski pogodbi in da bi Velika Britanija nudila takojšnjo vojaško pomoč ob morebitnem napadu na evropsko obrambno skupnost. Ta obveznost velja samo za čas, dokler je Velika Britanija članica Atlantskega pakta.
Sporočilo, ki ga je v zvezi s tem objavilo francosko zunanje ministrstvo pravi, da bo v kratkem pripravljen osnutek pogodbe med Veliko Britanijo in šestimi državami članicami
Nesporazum s Papagosom odstranjen
Atene, 16. apr. (Reuter). Predstavniki strank vladne koalicije v Grčiji in opozicijskih strank so sklenili včeraj »pomiritveni sporazum«. Skupno sporočilo navaja, da je odpravljen nesporazum, zaradi katerega so poslanci Papagosovega zbiranja grškega naroda dne 28. aprila zapustili parlament. Sporočilo o odpravi nesporazuma sta podpisala predsednik vlade Plastiras in opozicijski vodja maršal Papagos.
Švedska noče skleniti nobene vojaške pogodbe
Washington, 16. apr. (Reuter). Predsednik švedske vlade Erlander, ki je na uradnem obisku v Washingtonu, je izjavil, da Švedska noče skleniti nikakršne vojaške zveze, vendar pa je zmožna mobilizirati v osmih urah 600 tisoč mož. Erlander je pripomnil, da Švedska razpolaga s 1200 bojnimi letali, med njimi je polovica modernih
lit:«1
evropske obrambne skupnosti. Po tej pogodbi naj bi Britanija priskočila na pomoč ob napadu na eno izmed držav članic te organizacije, te države pa bodo vsestransko pomagale in podprle Veliko Britanijo, če bi bila le-ta napadena oziroma njene sile v Evropi.
Prizadete vlade sö sprejele britansko odločitev z velikim zadovoljstvom, saj bo okrepila stike med Veliko Britanijo in bodočo evropsko obrambno skupnostjo.
Obveznosti Velike Britanije do šestih držav članic evropske obrambne skupnosti so v resnici enake kot njihove medsebojne obveznosti v okviru te skupnosti.
Podobna sporočila so bila objavljena^ tudi v glavnih mestih drugih petih držav, ki se udeležujejo pogajanj za ustanovitev evropske armade.
Obisk Jožeta Zemljaka pri generalu Whitelawu
Trst, 16. apr, (Tanjug). Sef jugoslovanske gospodarske delegacije v Trstu Jože Zemljak je obiskal včeraj popoldne generala Whitelawa, generalnega direktorja za civilne zadeve angloameriške vojaške uprave STO. Zemljak je izročil g. Whitelawu spomenico o razdiralnem delovanju tako imenovanega komiteja nacionalne osvobodrive (CLN) v coni »B« STO.
Gladwyn Jebb o položaja Združenih narodov
New York, 16. apr. Britanski predstavnik v OZN Gladwyn Jebb je v go voru, ki ga je imel na institutu za mednarodne odnose v ameriškem mestu Dulias o položaju Združenih narodov ter odnosih med Vzhodom in Zahodom, nastopil proti težnjam, da bi OZN spremenili v ustanovo za boj proti komunizmu. Dejal je, da ne obstojajo za uresničitev takšnih teženj materialni pogoji, če pa bi bile te težnje uresničene, bi bili omajani temelji OZN. Po njegovem mnenju bi postalo članstvo mnogih držav v tem primeru šibkejše, nekatere države pa bi morda celo zapustile OZN, medtem ko bi ZSSR utegnila ustvariti nasprotno «gyiugcijo,
Ob 19.30 so demonstracije neprestano naraščale. Na nekaterih krajih se spontano dvigajo iz množice govorniki in v odločnih besedah terjajo pravično reševanje tržaškega vprašanja. Množice demonstrantov v trenutku naraščajo okoli govornika, protestirajo, vzklikajo iz divjega ogorčenja. T.a čas se v Mariboru vije v posameznih povorkah po ulicah 120.000 ljudi. Povorke demonstrantov pritiskajo v središče mesta, nekatere povorke pa se že vračajo v predmestja, kjer nadaljujejo s protesti. Po ulicah se jim pridružujejo nove in nove gruče. Delavci, ki so v tovarnah opravili svojo izmeno, so v delovnih oblekah, še potni od dela uvrščajo med reko demonstrantov in s svojo trdo pestjo in odločnim glasom dajejo izraza svojemu ogorčenju. V nekaterih povorkah vozijo demonstranti s seboj zvočnike, po katerih oddajajo parole in vzklikajo.
Demonstracije v Istri
Reka, 16. aprila. V vsej Istri so protestna zborovanja, na katerih zahtevajo ljudske množice prenehanje londonske konference.
Včeraj je bilo v Pulju četrtič v zadnjih dneh protestno zborovanje, ki se ga je udeležilo več tisoč meščanov. V Rovinju, kjer živi več Italijanov, je bilo na protestnem shodu 3500 meščanov in kmetov iz bližnjih vasi. V pismu maršalu Titu sporočajo, da Hrvati in Italijani Rovinja, ki so toliko pretrpeli pod italijanskim imperializmom, ne bodo priznali nobenega sklepa londonske konference.
Pismo podobne vsebine pošiljajo tudi ljudski odbori okraja Pulj, delegati s konference ljudske fronte na Reki in prebivalci drugih krajev Istre. Prebivalci Istre s polno pravico zahtevajo spoštovanje ljudske volje. To pravico so si Istrani priborili s krvjo v osvobodilni vojni, v kateri so dali za svojo osvoboditev izpod fašističnega suženjstva 11.000 žrtev.
Maršal Tito sprejel mehiškega vleposlanika X poslovilni avdienci
Beograd, 16. apr. Predsednik zvezne vlade maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito je (sprejel včeraj na poslovilni obisk izrednega in pooblaščenega veleposlanika Mehike v Beogradu g. Cristobaia Guzmana Cardenasa ter ga pridržal pri kosilu.
Pri sprejemu in kosilu je bil navzoč tudi pomočnik zunanjega ministra Leo Mates. Zvečer je general Cardenas zapustil Jugoslavijo.
Naši agronomi v ZDA
New York, 16. apr. (Tanjug). Pet jugoslovanskih agronomov je prispelo v ZDA, kjer se bodo seznanili z gospodarskimi in znanstvenimi uspehi v mlekarskih farmah in podjetjih za predelavo mleka. Povabljeni so bili na specializacijo v ZDA v okviru ameriške tehnične pomoči Jugoslaviji. Letos bo šlo v ZDA še več skupin jugoslovanskih agronomov, ki so se speeiaiiziraii za živinorejo, sadjarstvo, vrtnarstvo in ostale panoge kmetijske proizvodnje. Pred dnevi je prispela v ZDA tudi skupina jugoslovanskih živinozdravnikov, ki bo proučevala metode in znanstvene uspehe na področju zatiranja živalskih okuženj.
Plastiras o odnosih med FLRJ in Grčijo
Atene, 16. apr. (Tanjug). Predsednik grške vlade Plastiras je včeraj na prvi tiskovni konferenci po bolezni izjavil na vprašanje dopisnika Tanjuga, da se je že poprej zavzemal za dobro odnose z Jugoslavijo, odkar pa je prišla na krmilo njegova vlada, so odnosi odlični med obema državama in se vsak dan bolj poglabljajo. Ustvarjeno bo takšno prijateljstvo, kakršno mora biti med dvema državama, ki imata stare stike ter skupne gospodarske in politične interese.
Novi jugoslovanski vojaški odposlanec v Atenah polkovnik Radovan Vojvodič je obiskal včeraj načelnika generalnega štaba grške vojsk«
generala Grisoropulosa.
8TEV. *> 7 n AP RICA 1952 SLOVENSKI POROČEVALEC Str. 8
Kako pomagati Soški dolini
Vsi Se živimo pod vti»om snežnih
katastrof v zgornji dolini Soče. Podatki o tem se zbirajo in škoda bo točno ocenjena. Manj znano pa je ja /e skoraj pozabljeno, da so že nrod letom dni na področju zgor-a,e >oče zabeležili 25 velikih snežnih plazov.
-^c/ni plazovi v naših alpskih predelih niso neznan pojav, vendar jjh nikjer še zdaleč ni toliko, kakor v lepi Soški dolini. Zakaj jih e največ ravno v tem predelu? jemo so kriva strma in gola po-jir,.'ia v Posočju, katerim manjka e zdni pokrov. Lanskoletni plazovi ... uničili 55 ha gozda in pri tem p,lomili 3500 m’ lesa, posneli so j,.ml jo z njiv in zasuli ceste in drupe nrometne naprave.
l iazovi so nastali v višjih legah, jte-r ni gozdov, razvili pa so se na ; - ih. neobraslih ali z gozdom sla-raslih pobočjih. Največ jih je 'no tam, kjer je najmanj gozdov.
n teh plazov je presekal cesto iz Bovca proti Trenti in prinesel s 7000 ms snega. Sneg je ležal pr cesti še v avgustu. Za čiščenje c- - pa je bilo spomladi porablje-uih blizu tisoč delovnih dni.
Večje število plazov, ki je pri-dr!o s področij nad zgornjo p Ino mejo, se je zaustavilo v rezilu. Nad Vrsnikom se je nad ■m utrgal plaz. drsel nekoliko t • n metrov in se kmalu nato za-gozdu ter ni dosegel do-
:	V okolici Čezsoče je le eden
c: netih plazov dosegel dolino, r i štirje so se ustavili v gozdu se je tudi v Zatolminu od dve h plazov eden zadržal v gozdu svoji razpravi »Plazovi in za-: ta zemljišča v Soški dolini«, napami 1. 1951. pravi pisec dr. Tre-•V: — Ce samo bežno pogleda-: na gola. strma, kamnita pobočja Vpnti por' Mojstrovko ali nad (Bovški Grintavce), moremo naprej z gotovostjo reči. da je ponavljanje plazov neizogibno r tako lahko pričakujemo, da e bodo takšni plazovi ne samt trljali, ampak da se bodo širili, zavzemali vedno večji r prinašali vedno večje ko-snega in odnašali vedno več riala. Lahko torej s popol-tovostjo trdimo, da, bodo raz-vsako leto resnejše in nevar-zlasti takrat, ko bodo plazovi ratkem uničili ostanke gozdov h ne bo nič več zadrževalo na tovi poti v dolino. Jasno je i. da se bodo plazovi razširjali io hitreje. Tako bo postalo živio v teh krajih vedno težje, pood bo sploh onemogočeno. Ško-!>a zemljiščih in prometnih na-ah bo vsako leto hujša, pri če-bo trpelo vse gospodarstvo bno veliko škodo bo to povzro-obratovanju naših elektrarn, podatkov našega elektrogospo--tva sledi, da je Soča naša naj-hudourniška reka. katere .ožina pretočne vode -naraste v kai urah od 20m3/sek na 600 m’
1 -ek. Takrat morajo elektrarne t d i prevelike spodnje vode po-ma zaustaviti obratovanje in koti. da voda upade. Vse to pa ker ni gozdov, ki bi zadrže-naraščanje in prav tako tudi - upadanje vode. Nikakršne - iacije ne morejo preprečiti na nje proda, ki ga nosijo s seboj i 'trofalne vode. Edini sposoben • lator so gozdovi, katerih danes primanjkuje v dolini zgornje
■niveč plazov je bilo leta 19-51 v -' mri Trenti in nad vasjo Soča. r tam. kjer je najmanj gozdov.
r =o pobočja gola.
Bič Soške doline
Odkod gola pobočja zgornje Soče? ten ob vzrokov je neracionalna ' ia gozda v davnih dneh. Drugi -‘ok pa je — koza. Podatki iz po-Ja živine po krajevnih odborih 'i to povedo: Področja krajev-odborov Trenta, Soča. Bovec, .’a in Drežnica so najbolj gola. d je bilo največ plazov, odtod največji dotok proda v jezove ktrarn. Teh pet KLO pa ima di 3300 koz ali skoraj 70°/« vseh z. kolikor jih je na področju ce-mega tolminskega okraja.
-\oza obgrize popke pomladka izdnega drevja, travno rušo pa ’.čuje s tem. da jo puli s koreni-mi vred. Kaj lahko se človek epriča. ali imajo v nekem kraju čje število koz. čim se malo ozre najbližji okolici: kamnite go-re, melišča in hudourniški teren >bro pričajo, da je kozji rod temeljito na delu.
Razvoj kozjereje pa v Soški do-! napreduje in s tem napreduje * di uničevanje rastlinske odeje, a mnogih mestih (blizu vasi Soče. dolini Lepene, nad Drežnico in rngod) so se še ohranili ostanki ukovih gozdov. Ponekod so to še no sktipine dreves, katerih po-tladpk drobnica, posebno koza. temeljito uničuje. Ce bi tako stanje naprej trajalo, so ti ostanki zdov obsojeni na propast. Raz.ši-!e se bodo prostrane goljave in zmere za razvijanje vse večjih nežnih plazov bodo zmeraj bolj 'dne. Na takih krajih je seveda ako drugo vrsto živine nemogo-rediti, saj koza počasi uničuje di pogoje za lasten obstoj.
Zato ne smemo zatiskati oči pred astočo nevarnostjo in ne odlašati odločitvijo do zadnjega hipa.
Rešitev je preprosta
Čeprav je položaj resen, izhod ni ežak. Prvo in najvažnejše je, da e odpravijo koze, oziroma zmanjša thovo število na najmanjšo mož-o mero. Podatki nam govore, da o ne bo težko izvedljivo. Zanimivo da 133’posestnikov v prej nartih krajih (Soča, Bovec, Žaga. Mrežnica, Trenta) redi skppno 2570 'z. To so samo taki, ki imajo po 0 in več koz. Medtem ko ima ostalih 445 posestnikov v teh krajih
v boju proti naravnim katastrofam


skupno le 630 koz. Vsi ti imajo samo po 19 koz ali manj. Vidimo torej, da je več kot 3/« koz v rokah velike manjšine, ki ima poleg tega tudi precejšnje število goved in ovac. So primeri, ko imajo gospodarji razen 9 glav živine v hlevu tudi nad 20 koz, ki jih puščajo kar brez pastirja v hribe, jih ne molzejo, temveč redijo samo za meso Tudi taki kmetje, ki prej sploh niso redili koz. so si jih v zadnjem 'asu nabavili, saj je reja kozličkov 'a prodajo v Kranjsko goro preče; donosna.
Vasi Log pod Mangartom. Kluža m Vrsnik imajo veliko manj ko/ kakor sosednje vasi (n. pr. Soča Trenta), pač pa redijo krave in >vce. To se jasno vidi tudi na ne-oosredni okolici: pobočja zelenijo rozdovi se bujno pomlajajo. Tam ie najmanj plazov. Se živijo stari ljudje, ki se spominjajo, da so tud ■ teh krajih nekdaj gojili koze, pe o na srečo kozjerejo še pravo asno opustili. S tem so popravil' ne le rastlinsko odejo svojega kra ia temveč tudi živinorejo, ker st je izboljšala tudi kakovost pašm površine. Med tem ko ima vas Soča blizu 1000 koz, jih ima Log pod Mangartom komaj 47, in še od teh i ih je 36 v rokah dveh kmetovalcev.
Drežnica, Magozd, Vrsnik, Zatolmin imajo izredno lepe travnike s prvovrstno krmo. Pašniki pa so lanemarjeni, do 'skrajnosti zapuščeni in o njihovi melioraciji še nihče ni razmišljal. Na njih pa padejo tudi koze in jih obremenjujejo. Pašniki tako postopno propadajo in bodo koze s časom njihovo cakovost tako poslabšale, da bo reje goveje živine onemogočena.
Okrajni ljudski odbor v Tolminu ,n okrajna ljudska skupščina, sta
še pred letošnjo snežno katastrofo uvidela, da je nujno potrebno urediti kozje vprašanje. Skupščina je •prejela sklep o znatnem zmanjšanju števila koz. Vendar moramo biti budni in ne smemo dopustiti, da bi ta koristni sklep zaspal. Kozarji soške doline so namreč zelo zgovoren element, ki je že marsikdaj prestregel Damoklejev meč. ko je visel nad kozjimi vratovi. Se danes se hvalijo tam v Trenti, da je celo častitljivi cesar Franc Jožef I. uvidel njihovo potrebo in odobril, ■i a j še naprej rede koze. Prav tako o baje tudi Viktorja Emanuela III irepričali, da so koze za obstanek
Soške doline neobhodno potrebne. Tako tudi še danes na tihem upajo, da bo tudi današnja »kampanja« proti kozam ostala res samo kampanja.
Tukaj jim lahko navedemo poučen primer Ljudske republike Makedonije. Ljudska skupščina je tod L 1946 sprejela ukrep, kakršnega ie ne pozna zgodovina tistih sredozemskih dežel, kjer je kozjereja še zmeraj njihov bič. Y štirih letih je od enega milijona ostalo samo še • nekaj deset tisoč koz. — Ugodne posledice tega revolucionarnega ukrepa se vidijo in čutijo na vsakem koraku. Povsod se širi bujna vegetacija, kjerkoli so se še zadržali zadnji ostanki nekdanjih, gozdov.’ Zunanja slika Makedonije se s t$m spreminja in že čez desetletje bodo sproščene prirodne sile opravile večje pogozdovalno delo. kakor bi ga mogli doseči z milijardami dinarjev za stroške umetnega pogozdovanja.
Tiste razmeroma majhne gole površine v dolini Soče, ki jih bo treba umetno pogozditi na meliščih in na zgornji gozdni meji, ne bodo posebno težek problem, ko ne bo več njihovega glavnega zatiralca — koze.
Nikakor ne smemo več dopuščati. da bi zaradi neznatnih koristi maloštevilnih posameznikov trpelo splošno ljudsko premoženje in da sc še nadalje dela vse večja škoda, ki jo bo vse teže popraviti. Seveda se kozar še nikjer ni zlahka odrekel kozjereji, za katero ne vlaga prav nikakega truda in stroškov, ki mu pa donaša korist, sicer res tisočkrat manjšo, kakor je škoda, ki jo s tem dela skupnosti.
Proizvodnja domačega rentgenskega papirja
Glede na potrebo naših zdravstvenih ustanov po specialnem papirju za rentgenske slike, so v zagrebški tovarni »Fotokemika« že pred dvema letoma začeli prve poizkuse za izdelavo tega papirja in sicer pod vodstvom šefa raziskovalnega oddelka tovarne dr. inž Maksa Plotnikova. Letos so ob sodelovanju dr. inž. Plotnikova ;n inž. Jakoboviča nadaljevali te poizkuse v laboratorijih »Fotokemike« in v laboratoriju bivšega oddelka za znanstvena raziskovanja, ki je sedaj priključen tovarni, in delo v glavnem zaključili. Pripravili so končne recepture in laboratorijsko izdelali prvi domači rentgenski papir FRP-2. Ta papir so vsestransko preizkusili na rentgenskem oddelku bivšega zavoda za socialno zavarovanje v Zagrebu in v drugih zdravstvenih ustanovah. Na več sto posnetkih so ugotovili, da je domači rentgenski papir odličen in nič ne zaostaja za inozemskimi papirji. Pri paralelnih poizkusih z rentgenskim papirjem »Afga« so ugotovili, da je
domači papir ne le zelo občutljiv, marveč daje tudi kontrastnejše slike notranjih organov, kar se je pokazalo predvsem pri slikah kostnih fraktur. Domači papir je uporaben tudi za medicinske rentgenske slike z fluorescentnimi foljami. Po doseženem laboratorijskem uspehu so te dni v tovarni »Fotokemika« začeli tovarniško izdelovati novi rentgenski papir, ki bo v kratkem prišel na trg. Tovarna bo lahko zadovoljila vso domačo potrebo, tako da bo odpadel uvoz rentgenskega papirja.
Prispevki Nacionalnemu komiteju za obrambo miru
Po zgledu centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije je centralni odbor sindikata kovinarjev Jugoslavije poslal Nacionalnemu komiteju Jugoslavije za obrambo miru 130.000 din, medtem ko je poslal centralni odbor sindikata kovinarjev Jugoslavije kot svoj prispevek 100.000 din.
Beli rudarji iz Črne povečujejo proizvodnjo kaolina
V ozki, od sveta skoraj pozabljeni dolinici pod Kamniškimi planinami, po kateri šumi potok Cma, se čedalje bolj razvija naš edini rudnik kaolina, ki zalaga s svojim proizvodom skoraj vso papirno, gumarsko in kemično industrijo v državi Nekakšno protislovje občutiš, če slišiš, da v Crni kopljejo bel kaolin.
Že pred sto leti so tu z uspehom odkrivali sivkastobelo rudo, iz katere pridobivamo kaolinsko maso. Obrat pa je bil v začetku le majhen in v rokah tuje gospode. Pred zadnjo vojno so rudnik sicer precej povečali, vendar je bilo delo pozneje popolnoma ustavljeno, tako da so morali po osvoboditvi začeti tako rekoč znova. Z vztrajnim prizadevanjem pa je kolektivu uspelo v kratkem času ne samo rudnik obnoviti, ampak tudi znatno povečati proizvodnjo. Rudnik v Črni proizvaja danes dvakrat toliko kaolina, kakor v najmočnejšem letu pred vojno. Kljub temu pa še ne more zadostiti vsem naročilom. Kaolin se uporablja v velikih količinah zlasti v proizvodnji papirja (samo v Vevčah in Količevem porabijo letno po 1500 ton kaolina), razen tega pa tudi v industriji gumija, v kemični industriji, za izdelovanje raznih sanitarno-koz-metičnih preparatov (zobna krema, puder itd.), deloma pa tudi za šolsko modeliranje. Da bi ugodili čim večjemu številu potrošnikov iz vse države, so sklenili, da bodo letos pripravili najmanj 1500 ton kaolina več, kakor je njihova planska naloga. Povečevanje proizvodnje jim omogoča zlasti temeljito izvedena priprava novih nahajališč rude. Medtem ko je bila ob koncu vojne v Crni odprta samo ena jama z zalogo za kaki dve leti, so zdaj z obširnimi investijskimi deli odkrili zaloge za nadaljnjih 50 let. Letos imajo razen tega v načrtu tudi raziskovanja v drugih krajih po Sloveniji, kjer kaže na kaolinsko rudo, kakor v Bistrici, na Bledu, v Tuhinjski dolini in pod Pohorjem. Tu bi potem odprli svoje pomožne obrate.
Seveda pa gledajo tudi na to, da proizvajajo čim bolj ekonomično in poceni. K zniževanju polne lastne cene so jim že doslej veliko pomagale številne izboljšave v obratovanju. To velja zlasti za nov način tesarbe v jami po zamisli direktorja podjetja Antona Karničnika. Namesto 150 kubikov lesa mesečno ga porabijo zdaj samo 90 kubikov, ne da bi bila varnost kakor koli manjša. Tudi železne jamske vozičke so začeli sami izdelovati, ker jih tako stanejo mnogo manj. Prav tako so lani zboljšali proizvodni proces v separaciji, kjer se ruda drobi in nato v obliki raztopljene emulzije prečrpava Iz bazena v bazen do končnega oblikovanja v stisnjene kaolin-ske plošče. Med drugim so postavili novo 50 m dolgo sušilnico z dvigalom, v pritličju iste stavbe so uredili lastno mehanično delavnico, zdaj pa pripravljajo še skladišče. Pri izhodu iz jame so postavili čakalnico
Narodni dohodek v svetu
Ce hočemo v grobih obrisih primerjati gospodarski razvoj posameznih dežel in skupaj z njim tudi življenjsko raven v njih, si moramo ogledati številke, ki nam nazorno prikazujejo višino narodnega dohodka v posameznih državah.
O pojmu narodni dohodek je bilo v zadnjem času že mnogo govora, zato bo zadosti, če rečemo, da predstavlja vso novoustvarjeno vrednost v kmetijstvu in industriji ter v ostalih panogah gospodarstva in to v določeni dobi, navadno v enem letu. Za izračunavanje narodnega dohodka uporabljamo realno metodo, pri kateri seštejemo vrednost čiste proizvodnje posameznih industrijskih panog, v kapitalističnih državah pa se navadno izračunava s personalno metodo, tako da seštejejo vse plače in prejemke delavcev in uslužbencev v preteklem letu.
Iz višine narodnega dohodka lahko presodimo industrijsko in kmetijsko proizvodno zmogljivost posameznih držav, kar nam nadalje služi za ugotavljanje življenjske ravni, seveda z nekaterimi izjemami. Glavni delež narodnega dohodka se ustvari v industriji, ker j* vrednost industrijske proizvodnje ki predstavlja nakopičeno človeški delo, mnogo večja od novoustvarjo ne vrednosti v kmetijstvu, ki tvor življenjsko osnovo človeštvu, vendar pa je njegov delež pri ustvarjanju vrednosti dokaj manjši. 1/ tega lahko zaključimo, da bosta narodni dohodek, kakor tudi življenjska raven dosti večja v industrijskih kakor pa v agrarnih državah.
Zaradi tega nesorazmerja je bili mogoče, da so si države z močni industrijo začele podrejati neraz vite ali manj razvite dežele, ki se čedalje bolj postajale odvisne od nakupa industrijskih izdelkov, kai je privedlo do kolonialne in pol kolonialne podreditve teh dežel. Ti dejstvo je postalo osnova imperial? stične politike industrijsko razvitih držav, ki so težile k čim večjemu osvajanju novih ozemelj, nasprotja pa, ki so se navadno pojavila pri tekmovanja velesil, s« se navadno končala z vojnami.
Kolonialnim državam niso novi gospodarji nudili skoraj nobene možnosti gospodarskega razvoja ter so težili le za tem, da enostranske izkoriščajo obstoječe vire surovin s čim manjšimi stroški. Tako pridemo do takšnih nasprotij, kot jih najdemo n. pr. v Severni Rodeziji kjer so veliki rudnikj bakra opremljeni z najmodernejšimi stroji, medtem ko kmetje uporabljajo za oranje še lesene pluge. Tako je vrednost, ki jo ustvari industrijski
delavec tam 26 krat večja od vrednosti kmetijskih pridelkov, za katere se je potrošila ista količina človeškega dela. Iz tega je popolnoma jasno razviden značaj kolonialne dežele, kjer so kapitalisti investirali svoja denarna sredstva le v tiste veje gospodarstva, ki jim do-našajo velike ekstra profite, kajti ne smemo morda misliti, da so mezde delavcev v rudnikih dosti večje od zaslužka črncev, ki so zaposleni v kmetijstvu. Tako gredo sredstva, ki bi lahko bila kot osnova za vsestranski gospodarski in kulturni razvoj dežele, v blagajne denarnih mogotcev.
Da bi se enkrat za vselej odpravilo to nepravično razmerje v razvoju posameznih dežel in da bi se obenem s tem omejila žarišča novih spopadov in nemirov, je Generalna skupščina Združenih narodov na svojem zadnjem zasedanju sprejela resolucijo o tehnični in gospodarski pomoči zaostalim deželam, katere izvajanje bi obilo pripomoglo k odpravi revščine in kolonialne zaostalosti.
Tehnično naprednejše države so s tem prevzele obveznost, da bodo nudile vsestransko pomoč nerazvi tim deželam, ali v obliki materiala strojev itd. ali pa s šolanjem tamkajšnjih prebivalcev in s pošilja njem lastnih strokovnjakov v te ležele. To bo pripomoglo k izboljšanju kmetijstva, kakor tudi k izgradnji tistih panog industrije, ki imajo v teh državah pogoje ža razvoj.
Ce sedaj primerjamo posamezne ■eline med seboj, vidimo, da zaznamuje nainižji narodni dohodek najbolj obljuden kontinent Azija in sicer povprečno 50 dolarjev letno na posameznega prebivalca V Severni Ameriki pa se povzpne količina novoustvarjene vrednosti na najvišjo možno številko na svetu. 1100 dolarjev, kar je 22 krat ver >d dohodka Azijca. Pa tudi med Evropo in Severno Ameriko obsto iajo še vedno precejšnje razlike ;n sicer pride Evropa s 380 dolar j ustvarjenega narodnega dohodke na tretje mesto, medtem ko pri nađe drugo mesto Oceaniji, kjer se v Avstraliji in Novi Zelandiji povzpne narodni dohodek na 560 do 'arjev letno.
V Sovjetski zvezi ustvari posa mezni delavec letno za 310 dolarje' vrednosti, kar pa nas ne sme zape 1 jati k temu. da bi iz tega skle-oali. da je tam visoka življenjske i-aven. Pozabiii ne smemo namreč da potrošijo v Sovjetski zvezi v enem letu več kakor tretjino celotnega družbenega produkta za oboroževanje. v čemer ne zaostajajo seveda tudi Združene države, ki si
pa zaradi večjega dohodka to lahko I deks 100:101), v ZDA znaša 100:227
na Danskem 100:146, a v Indij
laže privoščijo. Na petem mestu je sedaj Južna Amerika s 170 dolarji letno, na šestem pa Afrika kjer znaša narodni dohodek le 75 dolarjev na prebivalca.
Med posameznimi celinami obstojajo ogiromne razlike, kar potrjuje trditev, da je narodni dohodek naj višji v državah, ki imajo visoko razvito industrijo in ni ravni, vedno nujno, da posedujejo izobilji prirodnih bogastev (Švica).
Ce sedaj razčlenimo strukturo narodnega dohodka v najbolj razviti kapitalistični državi, ZDA, ki je znašal 1949. leta, 2i6miliiard dolarjev, dobimo naslednja razmerja S*/• tega zneska izvira iz kmetijstva, 2.5 iz rudarstva, 31 °/o iz indu strijske delavnosti, 12°/« pa iz trans-porta, 28#/o iz trgovine ter 18,5*/« iz stanovanj in ostalega. Značilen za Združene države je visok delež trgovine, ki kot taka ne ustvarja nove vrednosti in ne sodeluje pri ustvarjanju narodnega dohodka vendar pa moramo upoštevati, da računajo Američani narodni dohodek po personalni metodi in je vzrok tej veliki številki obilica v trgovini zaposlenega osebja, ob enem pa tudi profit trgovcev.
Naj večji delež pri ustvarjanju narodnega dohodka, pa ima industrija Zahodne Nemčije, ki znaša 52°/o, medtem, ko se v rudarstvu ustvari 17°/o, v transportu 8.8*/«, v trgovini 10°/«, v kmetijstvu pa ima svoj izvor 12•/• celotnega narodnega dohodka.
Kot nasprotje tega navajamo sedaj Kitajsko, kjer znaša delež kmetijstva * v narodnem dohodku 63°/«, v rudarstvu 0.4*/», v industriji 7.2°/» ter v trgovini in transportu skupaj 20*/«. Ta ogromna razlika nam lahko pojasni nizko življenj sko raven azijskih držav, kjer je s ekstenzivnem obdelovanju zemlji zaposleno ogromno delovne sile produktivnost pa je na tako nizk stopnji, da je možno le s skrajnim naporom pridelati toliko brane, da zadostuje prebivalstvu po malošte vilnih industrijskih središčih. Na sprotno temu'pa je znatno manjš odstotek kmetijskih delavcev v ZDA (15*/*), ki pa kljub temu la Itko zaradi visoke stopnje mehani zacije v kmetijstvu izvažajo veliki količine kmetijskih pridelkov. Aki sedaj primerjamo vrednost, ki je ustvari s svojim delom kmet, s tisto, ki jo ustvari v isfem času industrijski delavec, vidimo, da je zadnja najmanj en in polkrat pr do štirikrat večja od one v kmetij stvu. Ta razlika pa se pri intenzivnem obdelovanju zemlje neprestano zmanjšuje in je popolnoma iz-epajeaa že v Veliki Britaniji (ia-
100:340; čim večja je ta razlika, tem večja je tudi zaostalost kmetijske proizvodnje, zato je izenačevanje storilnosti dela v kmetijstvu in industriji eden glavnih pogojev za skladni gospodarski razvoj posamezne dežele. Za zaključek navajamo pregled višine narodnega dohodka za posamezne skupine v državah. Pod 100 dolarjev: Kenija. Rodezija, Ekvador, Dominikanska republika, ter dežele Jugovzhodne Azije. To so bila nekdaj izrazito kolonialna ozemlja, ki pa se sedaj osvobajajo tujega pritiska in težijo k vedno večji samostojnosti, iako v gospodarskem, kakor tudi v političnem pogledu, vendar pa še dolgo ne bodo mogla odpraviti posledice kolonialnega izkoriščanja.
Od 100 do 200 dolarjev-.narodnega dohodka se letno ustvari v Egiptu. Mehiki, Braziliji, Čile, Kolumbiji in v Peruju ter na Japonskem, v Siriji in Turčiji ter Vzhodnoevropskih državah (med njimi tudi Jugoslavija — nekako v sredini med 100 in 200).
200 do 300 dolarjev nove vrednosti pa ustvari povprečno vsak prebivalec Južnoafriške unije, Kube. Portorika, Avstrije, Madžarske in Italije. V naslednji skupini od 300 •lo 450 dolarjev letno, se nahajajo Argentina. Urugvaj, CSR. Finska, čaliodna Nemčija, Irska, Poljska in Sovjetska zveza (Zahodna Nemčija plačuje svoje dolgove in reparacije).
450 do 600 dolarjev narodnega dohodka letno pa ustvarijo v izrazito industrijskih deželah Belgiji. Franciji, Luksemburgu in v Venezueli (nafta) ter v državah z velikim trgovskim brodovjem na Norveškem in Nizozemskem.
V šesti skupini so Kanada, Danska, Švedska. Švica. Velika Britanija, Avstralija in Nova Zelandija kjer znaša narodni dohodek 600 do >00 dolarjev letno, medtem ko pripade sedmo in najvišje mesto Združenim državam s 1100 dolarjev letno na prebivalca.
Seveda pa te številke ne jamčijo da je tem vsotam primeren tudi življenjski standard, kajti pozabiti ne smemo, d-a obstojajo v kapitalističnih državah še vedno precejšnje razlike med prejemki industrijskega delavca in kmeta ter med dohodki lastnikov podjetij in ostalih predstavnikov kapitalističnega razreda, trgqvcev in veleposestnikov. Kljub tej pomanjkljivosti pa nam gornji podatki lahko služijo za približno primerjanje življenjske ravni v posameznih deželah in celinah na svetu.
E. Rasberger
za delavce In nakladalnico. Pač pa jim prevoz še vedno povzroča prevelike stroške. Zato so sklenili, da bodo dosedanji prevoz s konji zamenjali čim prej z novim kamionom, s čimer bo prevoz še enkrat cenejši. Na zniževanje stroškov mnogo vplivata tudi veliko prizadevanje celotnega kolektiva in dobra disciplina
Novi 18 članski delavski svet s predsednikom Vinkom Urhom na čelu« ki so ga pred kratkim izvolili, je vprašanje rentabilnosti še zaostriL Kolektiv je letos samoiniciativno zvišal svojo stopnjo akumulacije od 110 na 173. Letos pa bodo zgradili še eno večjo stanovanjsko hišo poleg štirih hiš z lepim rudarskim domom, ki so jih postavili že dosedaj.
Čeprav daleč od glavnih poti in središč, se beli rudarji iz Crne lahko postavijo na marsikaterem področju. Ze dvakrat zaporedoma so sl osvojili republiško zastavo kot najboljši rudarski kolektiv v Sloveniji. Letos skušajo dobiti zastavo v trajno last, čeprav se zavedajo, da imajo v rudarjih iz Laškega resne tekmece. Do takrat bi pa radi zgradili — vsaj v grobem — še svoj Kulturni dom, ki bi v ozko grapo ob šumeči Cmi prinesel tudi več kulturno-prosvetnega življenja.	bp
Še štiri uredbe o plačah
Delovni odnosi in plače . umetnikov
Prejšnji teden smo na kratko poročali, da Je zvezna vlada med drugim izdala uredbo, ki ureja delovne odnose in plače umetnikov in pomožnega umetniškega osebja, zaposlenega v gledališčih, državnih simfoničnih orkestrih, ansamblih narodnih plesov in drugih umetniških ustanovah. Po tej uredbi se šte-' jejo za umetnike gledališki igralci, režiserji, umetniški voditelji, dramaturgy scenografi, slikarji, dirigenti, glasbeni solisti, člani profesonalnih glasbenih in baletnih ansamblov in Sitalni umetniški sodelavci. Delovni odnosi se bodo urejali s pismenimi pogodbami za določen ali nedoločen čas, ali pa samo za posamezne vloge, za določeno gledališko delo, za pripravo koncerta itd. Vsi, ki bodo «iklenili pogodbe za stalno delo, se bodo šteli za državne uslužbence in bodo imeli vse pravice do socialnega zavarovanja. Tisti, ki bodo angažirani za honorarno delo, pa bodo uživali zavarovanje za primer bolezni in trajne nesposobnosti za delo ter starostno zavarovanje.
Osnovne plače se bodo ravnale po nazivih in plačnih razredih od 5608 do 22.500 din. Upravnike gledališč, direktorje dram, oper in simfoničnih orkestrov bodo razvrščali sveti za prosveto, znanost in kulturo. Poleg plač pa bodo prejemali po pomenu in velikosti ustanove položajne dodatke do 6000 din. Uredba določa tudi 'umetniški dodatek, ki se bo po pogedbah določil najmanj za eno leto in bo znašal za najvišje kategorije plač od 1500 do
10.000	din, za ostale pa od 500 do 5000 dim
Plače v zadružnih organizacijah
Z uredbo o plačah delavcev in uslužbencev v zadrugah in zadružnih organizacijah je določeno, da se te plače urejajo s pogodbo bodisi posamično ali kolektivno. Kolektivna pogodba se sklene med upravnim odborom zadruge in sindikalno podružnico ozir. delovnim kolektivom. Dogovorjene plače ne morejo biti manjše od predpisanih minimalnih postavk za delavce in uslužbence v gospodarskih podjetjih. Le v majhnih in nerazvitih zadrugah so lahko te plače po dobljenem soglasju okrajne arbitraže do 25*/« nižje. Predpisi te uredbe se ne nanašajo na plače v obrtnih proizvajalnih in uslužnos*nih zadrugah. Uslužbenci v zadružnih zvezah pa dobe plače v soglasju z načeli o plačah uslužbencev državnih organov.
Nazivi in plače v PTT službi
Po uredbi o nazivih in plačah uslužbencev poštne, telegrafske in telefonske službe, se ti uslužbenci dele na upravne, poštmo-telegrafsko. telefonske, tehnično-strokovne, računovodsko-knjigovodskfe in pisarniške uslužbence. Plače se določajo po strokovnosti, nazivu, pokazanem uspehu pri delu in letih službe. Temelme plače so razvrščene v 20 plačnih razredov od 5000 do 22.500 din. V določenih razredih so po ffrije periodični poviški po 300 do 700 din, ki se dajejo vsake tri leta dejanske službe. Položajni dodatki znašajo 300 do 6000 din mesečno. Določeni so tudi dodatki za posebne pogoje dela. za nočno delo, spremljanje pošte in preseganje mesečnega delovnega učinka. Uslužbenci, ki morajo biti uniformirani. dobijo brezplačno službeno obleko in obutev. Prevedba se mora izvršiti do 15. maja, nove plače pa veljajo od 1. aprila.
Plače uslužbencev Narodne banke
Po uredbi o nazivih in plačah uslužbencev Narodne banke Je uvedenih pet nazivov:	pomožni bančni uslužbenci,
bančni uslužbenec, višji bančni uslužbenec. svetnik in višji svetnik. Za prvi naziv Je potrebna nižja strokovna usposobljenost za drugi srednja ozir. višja strokovna usposobljenost. Določenih je 20 plačnih razredov od 5000 do 22.500 din. Plače se bodo določale po delovnem učinka pri tistih poslih, kjer se učinek lahko meri. Pri določanju plač se upošteva strokovna usposobljenost ozir. sposobnost uslužbenca, dosedanji naziv, pokazani uspeh pri delu in leta službe. Določeni so tudi posebni premijski dodatki do 3000 din mesečno, položajni do-dsifJci od 300 do 6000 din in nagrade. V 3., 6., 10. in 14. plačnem razredu so po trije periodični poviški po 300. 500 in 700 din mesečno. Prevedba se mora izvršiti do 15. maja, nove plače pa veljajo od 1. aprila.
Vprašanja,n odgovori
VPRAŠANJE: Ali se lahko všteje v delovno dobo potrebno za pravico do otroškega dodatka, tudi delo obsojenca v kazensko poboljševalnem zavodu, ki ga je opravljaj obsojeni kot kvalificirani delavec?
ODGOVOR: Ker se doba prestajanja kazni v kazensko poboljševalnem zavodu ne šteje kot delovno razmerje, je treba po prestani kazni znova pridobiti staž za pravico do otroških dodatkov.
VPRAŠANJE:	Uslužbenec - družinski
oče s 6 otroki Je oddal svoje posestvo v izmeri 1.80 ha, od katerega ima 50.000 odmerjene dohodnine, v najem. Najemnina znaša i0Wr din. In 300 litrov vina letno. Ali ima uslužbenec pravico do otroških dodatkov za nepreskrbljene otroke?
ODGOVOR:	Ker mesečna najemnina
ne presega 2000 din na družinskega člana, ima uslužbenec pravico do otroških dodatkov.
VPRAŠANJE: Ali pripada pravica do otroških dodatkov za ves mesec v primeru, kadar delavec zaradi vremenskih nepriJik ni mogel delati?
ODGOVOR: Otroški dodatek pripada za toliko dni, za kolikor dni v mesecu ima delavec po veljavnih predpisih pra* vico do plače.
Franjo Cićek;
BRKOLINCEK
Mati Spela je z obema rokama grabila po kupu tižola ter ga odbirala v jerbas. Vsi fižolčki so se preplašeno umikali. Kajti bili so trdno prepričani, da jih pomeče Spela v lonec vode ter Jih skuha pri živem telesu. Ce bi fižolčki vedeli, da so določeni za seme, bi se prav nič ne bali. Toda tega jim mati Spela ni povedala. Med zadnjimi, ki so hočeš nočeš morali
zlesti v Špelino pest, je bil tudi droben fižolček Brkolinček.
Poln jerbas je postavila Spela na klop In sedaj so prišli vsi fižolčki na mizo in k pregledu. Ali je bila Spela stroga. Samo debeli in lepo svetli fižolčki so bili izbrani za seme, vsi drugi pa so morali nazaj v Jerbas in nato v svinjski kotel. Tudi drobnega Brko-linčka je sunila Spela vstran. Toda Brkolinček je bil take vrste tič, da ni hotel ostati tam, kamor je bil namenjen. Izmuznil se je izpod Špelinih prstov in pri drugem sunku je zletel poleg nekaj izredno lepih in debelih fižolčkov v Špelin predpasnik. Tako Je ostal med izbranimi in dobro rejenimi bratci za seme. Kmalu nato se poda Spela na njivo, da posadi fižol.
Prazna Špelina roka je šinila v predpasnik ter pograbila polno pest fižolčkov. Kmalu so bili v zemlji ln Spela zagrabi novo pest fižolčkov. Tako je šlo naprej in kmalu so bili vsi fižolčki v rahli zemlji razen Brkolinč-ka, ki se Je skril v ozko predpasnikovo gubo in tam obtičal, da ni mogel več ne naprej ne nazaj.
»Tako, končala sem,« pravi mati Spela ter spusti predpasnik iz rok. Nobenega fižolčka ni nikjer več, le Brkolinček tiči v gubi ter gleda z enim očesom po rjavi njivi, kjer so pokopani njegovi bratci. Ko pa stopi Spela preko razgona, se predpasnik raztegne in iz gube pade Brkolinček na tla kakor je dolg in širok. Pa še stopi nanj široka Špelina noga ter ga pritisne v zemljo. Tako Je prišel tudi Brkolinček v zemljo, a ne na njivi poleg bratcev, ampak zraven na ozari.
glej! Iz trebuha navidez mrtvega Br-kolinčka požene navzdol korenlčlca kakor dolga noga, navzgor pa kalica kakor ukrivljena roka. Skozi to roko porine tudi glavo navzgor in v beli dan pokuka lep vršič s sveže zelenimi listi.
»Sonce, sonce, sonce!« kriči veselo Brkolinček ter sili sedaj z vso silo kvišku. Presneti Brkolinček, kako se je spremenil! Iz drobnega, ledvici podobnega zavaljenca, je postal Brkolinček vitek in visok fant, ki nima druge želje, kakor da bi neprestano plezal nekam navzgor in prav visoko.
»Lejte ga, lejte Brkolinčka!« ga veselo pozdravljajo bratci, ki so že mnogo večji in lepo stoje v vrstah kakor vojaki in vsak ima svojo prekljo, po kateri se pridno vadijo v plezanju.
»A tam ste vi?« se čudi Brkolinček. »Ali niste umrli?«
»Hahaha, kaj še!« se smejejo bratci. »Tako smo umrli kakor ti. Zdaj šele pravzaprav začnemo živeti. Holaj, fantje, vsak k svoji palici in tekmujmo, kdo bo prvi na vrhu!« Pa se po-ženo fižolčki po prekljah in plezajo v veselem vetru ter drug drugemu nagajajo. Brkolinček jih žalostno opazuje. Tudi on bi rad plezal, a nima nobene preklje.
»Kje pa ste, bratci, dobili palice?« jih vprašuje in skoraj mu gre na jok. »Kje?« se smejejo poredni bratci. »Mati Spela nam jih je postavila. Kako pa, da si ti, Brkolinček, izven vrste? Spela te vendar ni vsadila tja na rob njive? Tako neumna že ni!«
Brkolinček je bil tiho. Ni maral praviti, kako strahopeten je bil in kako se je skrival in da Je po lastni neumnosti prišel tja ob mejo na ozaro. Sedaj mu je bilo žal, da ni poleg bratcev in da nima preklje. Le zakaj ni v predpasniku skočil Speli v pest? Zakaj se je skril v gubo? Plezal bi sedaj lahko in se zibal v zraku kakor njegovi bratci.
»Mogoče pa pojde tudi brez palice,« si misli, »saj sem še precej krepak.« Tako se tolaži Brkolinček in se z vsemi silami poganja kvišku. Glej ga, precej visoko se je potegnil! Silno vesel Je bil samega sebe in že je hotel iz same objestnosti pokazati svojim bratcem dolg Jezik, ali v tem hipu potegne močan veter in vrže Brkolinčka na tla kakor polomljeno steblo. Od tedaj ni več silil kvišku. Lovil ln oprijemal se je vsake večje bilke ter se plazil in opletal po gosti travi na ozari.
Z grenko zavistjo Je tu pa tam poškilil za bratci. Joj, kje so že bili! Nekateri so jezdili že vrh prekelj. Zelo
DIH 03 CÄ
Kaj sem videl na Islandu
Ko sem potoval na Island, je bilo poletje. Vkljub temu je mati spravila med mojo prtljago topla, volnena zimska oblačila in celo drsalke. Prav so mi prišle le drsalke, ker imajo v glavnem mestu Reykjaviku lepo drsališče z umetnim ledom, Na Islandu ne zamrznejo reke niti pozimi, četudi leži otok v polarnem krogu, saj ga obliva topli Zalivski tok. Zato Je na Islandu tudi tako milo podnebje.
•
Na Island so me zvabili vrelci vroče vode, ki jim pravijo gejzirl. Prav zares me niso razočarali. Nekateri med njimi brizgajo vročo vodo in paro tudi sedemdeset metrov pod nebo. Toda gejziri niso le prirodno čudo, temveč prav uporabni. V Reykjaviku so toplo vodo iz gejzirov napeljali po mestu, da z njo ogrevajo stanovanja. Tudi mestna kopališča polnijo z njih toplo vodo.
Kurjava za ogrevanje prostorov je torej prav cenena, saj ni treba zanjo izdati niti beliča. Zato so pa zgradili v bližini teh vrelcev pokrite vrtnarije, v katerih gojijo Južno zelenjavo.
C. S.:
Šle k, šle k, šle k!
Slek, šlek, šlek! — ej, starka Zima, te je jug odgnal v gori?
Ce se vrneš, krava Dima nasadi te na rdgi.
Ščegetale te v podplate bodo travice iz tal; oglušimo te, ko vate piskal vsak bo na piščal.
Ce te sonce le pogleda, strah ti zlezel bo v kosti, saj s toplino ie prepreda vriskajoče mlade dni,
da je cvetje zabrstelo, zacvetelo, zadehtelo in medu so polne čaše.
Ej, čebele, v panje naše sladek med ko j prinesite, vse otroke vzradostitel
Križanka ,Jadrnica*
Mine dan ln mine noč, Brkolinček i čuti, da postaja nekam napet, kakor da se je preveč najedel.
»Suknjico si moram sleči, sicer me raznese.« pravi samemu sebi. Ali bilo je že prepozno. Brkolinček poči kakor napeta žoga in suknjica mu odpade.
»Konec me je!« zakriči Brkolinček, »zdaj sem mrtev!« Hitro zatisne oči, da vidi, kako Je, če si mrtev. Toda
drzni so jih celo preskakovali ter se oprijemali sosednjih in jahali na glavah svojih tovarišev. Vsi so se na-lišpali z bujnim cvetjem, obhajali bučne svatbe ter plrovali iz dneva v dan. Murni, čmrlji in čebelice so jim neprestano svirali poskočne pesmice. Obširno polje je žarelo v poletni razigranosti in prešernem veselju. Brkolinček pa je sameval tik ob njivi. Ka-
Vodoravno:	2. Spomenik, 4.
pristanišče na Finskem, 3. ponovno, zopet, 6. prostor za predvajanje filmov, 7. se dotakne, prime, 9. vprašal-nica, 10. veznik.
Navpično: L Pristanišče v Dalmaciji, 2. poveljnik ladje, 3. poplava (dvojina), 5. predlog, 8. vzklik.
Vse rešitve pošiljajte na naslov: Uredništvo »Najdihojce«, Knafljeva 3, Ljubljana.
mor se Je ozrl, povsod življenje in vrvenje. Zemlja, zrak, nebo, vse je živelo in pirovalo. Sam živžav okrog njega. On pa sam brez svatovskega cvetja z oveiimi listi v bujni ln gosti travi. Prijela ga je taka žalost, da Je zaprl oči in kmalu zadremal.
A ni spal dolgo. S pašnika je ušla sosedova krava Liska. Ovohala Je sočno travo na ozari pri fižolčkih in že je bila tam. Ham, ham, ham! je šlo tik ob njivi vse tja do Brkolinčka. Ham, ham, ham! — in Brkolinčka ni bilo več; Liska pa se je zadovoljno obliznila.
Tako dobite t Reykjaviku vse leto kumare, paradižnike, melone in papriko, pa tudi čudovito južno cvetje.
•
Največje bogastvo Islanda pa je morje, ki ga obdaja. Sredi zime priplavajo iz globin morja v velikanskem številu morski raki in ribičem se ni treba mnogo truditi z lovom. Včasih je toliko rakov, da je morje čisto rdeče. Za- raki priplavajo slaniki. Islandski ribiči polovijo na ieto tudi do 400.000 ton rib.
•
Blizu vasice Laugar sem videl ribiča, ki je lovil v gorskem potoku postrvi. Snel Je postrv s trnka ln Jo počasi pojedel. Čudil sem se na ves glas, saj sem mislil, da možakar uživa žive ribe. Toda v resnici je bilo drugače. Postrv je bila že kuhana, ko jo je potegnil iz potoka. Zakaj? V potoku sta dva toka. Eden je ledenom r-zel, druga pa vroč kot krop. Po mrzli vodi plavajo lepe postrvi. Ko postrv prime za trnek, jo ribič potegne za nekaj časa v vroči tok potoka, da se skuha in tako si lahko privošči okusno postrv kar med ribolovom.
•
Nekega dne ml Je pokazal prijatelj Harold staro knjigo. Natisnili so jo leta 1600. Harold jo Je odprl ln mi gladko bral odlomke iz nje. Islandski jezik se skozi stoletja ni skorajda nič spremenil. Celo listine iz 13. stoletja je Harold prebiral brez težav. Na Islandu so že zgodaj po izumu tiska ustanovili svojo tiskarno in tiskali knjige v svojem jeziku. Čeprav Je otok majhen, je vendarle rodil svetovni književnosti osemindvajset slavnih pisateljev in pesnikov.	—th—
Rešitev ugank iz S. številke
Imena vseh, ki so uganke pravilno rešili, zaradi pičlega prostora, ne morem objaviti. Kljub temu, da si to želite, upam, da mi boste to pot še oprostili.
Pravilna rešitev je naslednja;
Skriti pesniki so: Aškerc, Prešeren, Vodnik, Kosovel in Jenko.
Uganka Je: Polica, potica.
Križanka »Miška«: Vodoravno: 1. Zal, 4. mati, 5. angora, 6. norma, 7. age, 8. ob.
Navpično: 1. Zagreb, 2. atom, 3. lira, 4. mnogo, 5. Ana.
To pot je bila sreča naklonjena naslednjim, ki so vse uganke pravilno rešili:
1.	Silvo Klemenčič, uč. IV. r. osn. šole na Viču, Ljubljana;
2.	Pionirji iz osnovne šole, Loje pri Podmelcu.
K«j je nemogoče?
Da prazna vreča stoji pokonci, da zajca loviš z bobnom, da ogenj pogasiš s slamo, da napolniš raztrgano vrečo.
SKRIVALNICA
, <W
Vsi, ki ste videli naš mladinski film »Kekec«, boste na sliki hitro spoznali Bedanca z dolgo črno brado. Na sliki pa je tudi Kekec, ki se skriva pred Bedancem in mu, poreden in nagajiv, kaže osle. Ali ga boste našli?
L Krilov: — M. Klopčič:
Opica in naočniki
Na starost opica je z vidom oslabela, a od ljudi je v uho ujela, da ni tako hudo, če pešajo oči, samo naočnike naj si dobi.
Pol ducata si jih je priskrbela! na vse strani jih opica vrti:
na teme si jih da, na rep si jih naniže, zdaj ovohava jih, potem spet liže; učinka od nikoder nič.
»Fej, trikrat fej, naj vzame ga hudič, bedaka, ki ljudem še kaj verjame: to o naočnikih laži so same; komu ničvredni le so v prid?«
In takšna sta bridkost in jeza jo prevzeli,
da treščila naočnike je v zid,
kjer so se v tisoč koščkov razleteli.
Na žalost pri ljudeh je prav tako:
Ker ceniti ne zna, nevednež prav slabo, krivično o koristni stvari sodi; a če nevednež ta je izmed višjih kdo, jo še preganja vsepovsodi.

Prispelo je pisemce ..
Draga Najdibojcal
Tudi pionirji osnovne šole Loje— Podmelec, ki leži na vznožju Rodice, zelo radi čitamo Najdihojco, ki nam prinaša obilo lepega branja. Vsak dan v šoli med odmorom in po malici rešujemo križanke in se učimo lepih pesmic.
Kot povsod po Tolminskem, je bila tudi pri nas letos huda zima. Zaradi nevarnosti pred plazovi nismo mogli skoraj mesec dni v šolo. Plazovi so napravili veliko škodo. V Liscu je odnesel plaz hlev poln živine, ki je bil last očeta naših dveh součenk Marice in Tončke Kenda. Kendovim je naša Ljudska oblast takoj nudila pomoč v blagu.
Ce nam objaviš naš dopis, se bomo drugič še kaj oglasili.
Lepo Te pozdravljajo
Pionirji iz osnovne šole v Lojah!
Dragi pionirji lz Loj!
Da se boste še oglasili, vam z veseljem objavljam vaše pisemce. Veseli me tudi to, da radi berete Najdihojco in obljubljam vam, da bo sčasoma prinašala še več zanimivosti za pouk in zabavo. Iz vašega pisma sem izpustil le nekaj in sicer to, kar mi pišete o
Mara Tavčarjeva:
Pomlad
S soncem bo prišla vesela k nam pomlad nazaj, trata v cvetju, deca v petju bo imela raj.
Ptiček na zeleni veji pesem bo zapel, ljubko ptičko za ženlčko zopet bo imel.
Spletla bosta gnezdo v meji za svoj mladi rod, vse veselo bo in pelo ln cvetelo vsepovsod.
malicah, ki vam jih pripravlja vašs »tetk- Marija Kovačič. No, dober tek' — p. lu se spet kaj oglasite!
Urednik
Dragi tovariš urednik!
Zelo sem se razveselil ugank In kri-žank, pa tudi pravljic iz Najdihojce. V zadnji številki mi je najbolj uga jala korejska pravljica: »Kako je s:n rešil očeta«. Tudi pravljica »Ženin m ček in nevesta lisica« je zelo smešns: le črtico »Deklica in ogledalo« nisem dobro razumel. Križanke in uganke pridno rešujem. Vedno jih ne uganem, a zadnje, mislim, da sem pravilno re-šiL Ce bom med izžrebanimi, se bom veselil.
Pionirji bi bili zelo veseli, ako ti Najdihojca prinašala tudi ročna dela (kako se naredi ptičja hišica ali kej sličnega).
Sestavil sem »Skrite živali« in T. jih pošiljam. (Objavljam jih kar na tem mestu:) Vse naokoli je zlato, !e v sredini je srebro. Ce mami kradeš med, vedno pride ti nasled. Tetka, čakaj, da priteče Metka. Ko sem bil ma: hen, nisem nič znal. Tisti, ki ti je nagajal, bo okaran.
Prisrčno Te pozdravlja
Silvo Klemenčič, uč. IV. r. osn. šole na Viču.
Dragi Silvo!
Ti si pa res pravi ptič: pošiljaš mi pisemce, v njem lepo poveš svoje mnenje o Najdihojci; poleg tega pa pošlješ še »skrite živali«, ki jih bodo pionirji z zanimanjem reševali.
V bodoče bo Najdihojca prinašala tudi takšne poučne spise, ki si jih pionirji žele in se bodo iz njih o marsičem poučili. Ze danes boš lahko bral o izletu na Island — na otok na skrajnem severu Evrope. Tudi »Brkolinček« bo povedal o svoji rasti in žalostnem koncu. Toda vse to boš sam bral in ocenil. Piši mi, kakšno je Tvoje mnenje o tej številki — več glav več ve. Ostani mi zdravi
Urednik
Godyn-Jermol:	NüSeljend,
domačini in otroci
To ga je nekoliko potrlo, vendar je iskal dalje. Poldan je bil že zdavnaj minil, ko se je zopet ustavil. Sedel je na skalo in si obrisal znojno čelo. Dolgo je mračno gledal predse. Do tistega hipa ni dvomil, da bo sina našel, tedaj pa se ga je začel lotevati obup. Nekaj potlačene trave in polomljenih mladik, nikakega drugega sledu. Toda tisto sled »o prav tako lahko napravile tudi živali?
Ce bi bil Toma našel prvo urp, bi mu ne bil prizanesel biča. Tedaj pa ga je že tako izmučila skrb, da bi ga bil privil na prsi, če bi ga zagledal. Ce ga ne najde do večera, je mislil, bo padel v roke urojencev. Odvedli ga bodo s seboj, ali pa ga bodo prav tam umorili.
Ta predstava mu je bila tako živa, tako mučna, da je v trenutku planil na noge. Zaškrtal je z zobmi in zgrabil za puško. Toma mora najti, četudi bi ga bilo treba izkopati iz tal. Ali ga iztrgati iz krempljev črnih vragov. Bil je ko divji. Planil je v sedlo in pognal konja.
Nekaj ur pozneje, ko je sonce že padalo v zaton, ga je nehal iskati. Bilo je vse zaman. S povešeno glavo, z mračnim pogledom ie jezdil proti domu.
Bil je že mrak, ko je dospel do hiše. Zena ga je pričakovala na verandi. Saj ga ni bilo treba izpraševati o uspehu pohoda. En sam pogled je razodeval vse. S kletvijo je vrgel bič v kot in odšel v svojo sobo.
Agata je bila sklenila roke pred obrazom in gledala’za njim. Potrebovala je tople besede in tolažbe. Morda tudi Stine. Toda v tistem trenutku se mu ni upala približati.
— 6 —
Proti jutru je bila legla v sotesko rahla megla in shladila zrak. Toma je začelo mraziti. Premetaval se je na ležišču, dokler se ni prebudil. Sedel je in stisnil gola kolena pod brado. Z očmi je prebadal mrak.
Prav blizu se je dvigala velika skala. Poleg nje so stali stari evkalipti. Vse kar je bilo za njimi, je bilo nejasno. Stapljalo se je s temo. Na nebu ni bilo videti zvezd. Nad glavo mu je pošu-mevalo listje.
Toma je bolela glava, razbijalo mu je v sencih. Podprl si jo je z rokama. Mučila ga je žeja in lakota. Ude mu je tresel mraz. Se bolj se je stulil v dve gubi. Z levico si je zakril oči in se oslonil na kolena. Tuhtal je in grebel, kaj naj stori. Toda nobena rešilna misel mu ni prišla na um.
Desnice, ki mu je visela do tal, se je dotaknilo nekaj mrzlega. Tom se je zdrznil, zazeblo ga je đo srca. Mislil je, da se ga je morda dotaknila kača. Toda bil je le velik, pragozdni pajek. Morda se plazi okoli njegovega ležišča vse polno teh nagnusnih živali.
Skočil je na noge. Toda udje so mu bili tako težki, tako leseni, da se je le z muko prestopil. Ni trepetal le od
mraza, trepetal je tudi od izčrpanosti. Praznota, ki jo je čutil v telesu, ga je delala še bolj malodušnega. Zbral je vse sile, tekal sem in tja, da bi se nekoliko ugrel. Počenil je utrujen, se zvil v klobec. Poizkusil je zaspati, da bi dočakal jutra.
Slednjič, čez dolgo, se je zaznala zarja. Tom se je oddahnil. Ze je mislil, da ne bo konca tiste noči. Odpravil se je na pot. Tisti kraj, ki gotovo mrgoli pajkov in kač, mu je vzbujal grozo. Soteska se je zožila, bregovi so bili nižji. Bila je pravzaprav le plitka struga, katere dno je bilo poraslo z gosto travo.
Pod nogami je začutil nekaj blata. Upal je, da bo zadel na kako kal z vodo, da si pogasi pekočo žejo. Ob tej misli je začel korakati tako naglo, kot so mu le dovolili omrtveli udje. Iznenada je postal. Struga se je delila v dva rokava. Širši je vodil naravnost v najgostejši pragozd. Ob straneh je stalo visoko drevje in gosto grmovje, ki je bilo posuto s pisanimi cvetovi.
Polagoma je vstalo sonce. Zalesketalo se je v kronah dreves, pozlatilo veje. Ptice so pele.
Deček jih ni poslušal. Njegovo uho je ulovilo žuborenje, ki je prihajalo izza grmovja. Postal je in ostro prisluhnil. Tako žubori voda. Razdelil je z rokama veje in pogledal. Ni se motil. Pred njim je ležal tolmunček. Izpod visoke skale je izviral studenec, se izlival v curku in svetlo penil.
Prerinil se je skozi grmovje, legel na trebuh in se s hlastnimi požirki napil vode. Nato si je umil roke in obraz, se obrisal z ovratno ruto. Poiskal je grm, o katerem je vedel, da ima užitno listje. Poizkusil je zajtrkovati. Toda zdaj se mu je ta jed že upirala.
Voda ga je okrepčala. Kljub lakoti mu je objelo telo rahlo ugodje. Kakor da se boji ločiti od vode, je obsedel ob studencu in se igral z nožičem. S konico je rezal v lub velikega drevesa, ki je stalo pred njim. Ni nehal, dokler ni bilo v lubu z velikimi črkami vrezano njegovo ime: TOM. Začudil se je, kakor da se prej ni zavedal, kaj dela. Znova se je napil vode in se dvignil.
Poživljen je splezal po strmem bregu iz tokave. Dosegel je visoka drevesa pragozda, ki so se nepregledna širila v daljavo. Postal je, da bi nekoliko razmislil. Od ujca Gregorja je zvedel, ga se mora človek, ki se je izgubil v pragozdu, ravnati le po nebu — po soncu in po zvezdah. Prejšnjega dne je bil odšel proti jugu, zato je iskal dom na severu. Toda ker je hodil proti severu veliko dlje časa kot proti jugu, je bilo mogoče samo eno: izgrešil je farmo. Pustil jo je daleč ob strani, hitel je mimo nje v pragozd.
Zdaj se je zdelo tudi njemu nemogoče, da bi našel dom brez tuje pomoči. Crtudi je bil majhen, je moral misliti in preudarjati za. odraslega. Sklenil je torej, da bo romal dalje proti severu, proti severu kot prejšnji dan. Ze zaradi tega, da ne bo blodil v krogu. Oče mu je večkrat omenil farme, ki ležijo nekje na severu. Ce bo hodil zmeraj dalje, dalje, mora slednjič priti do njih.
Dospel je do visokega drevesa, ki je bilo obraslo z vejami skoraj do tal. Tom je bil dober plezalec. Kadar ga ni videla mati, se je rad zibal na vejah kot opice. Pognal se je kvišku, plezal od veje do veje in obsedel na vrhu. Razgledoval se je.
Razgled mu ni vlil poguma. Sama prostorna šuma, kakor daleč mu je seglo oko. Nikjer kake farme, mlake ali pašnika. Nikjer doline ali večje jase, v tistem enoličnem zelenem morju dreves in grmovja. Le prav daleč, čisto na obzorju, je bilo videti ozko, svetlo črto. Morda so bili to pašniki naselbin, o katerih sta mu pripovedovala oče in stric. Morda je bila le stepa, na katerih so imeli urojenci svoja lovišča.
Tom je globoko vzdihnil. Četudi bi bili tam zadaj pašniki, bi bilo do njih več dni hoda. Kako bi vzdržal tako dolgo brez hrane in vode? Poleg tega se je bal hladnih noči. Ce je le pomislil na noč, ki jo je prebil v soteski, ga je stresnilo do mozga. Poleg tega vročina dneva. V avstralskem pragozdu ni sence in hladu. Sonce neusmiljeno prodira «kozi na pošev obrnjene liste. Toda moral je dalje. Ni mu preosta-jalo drugega. Dalje — ali pa žalostno končati v tisti divjini.
Sonce je bilo že visoko na nebu. Pro-siralo je skozi veje in žgalo kot ogenj. Sprva je dečku dobro dela toplota. Toda pripeka je naraščala. Naraščala mu je tudi šibkost. Znova je občutil lakoto in žejo. To pot huje kot prej. Pri studencu si je bil namočil ovratno ruto. Zdaj si jo je pritisnil na ustnice, da bi si jih ovlažil. Toda to je le malo pomagalo. Ruta je bila kmalu suha.
Hodil je, ne da bi se ustavil. Bilo je že blizu poldneva, ko je bil tako izčrpan, da ni mogel več narediti niti koraka. Ustavil se je v senqi dreves. Postalo mu je jasno: če v naslednjih urah ne najde kaj užitnega in vode je izgubljen. Najprej se je hotel nekoliko odpočiti. Morda bi ga okrepčalo spanje. Skrbelo ga je, če bo mogel spati naslednjo noč!
Še enkrat:
Za kulturno podobo naših mest
Vsaj tisti bralci, ki jim ni vseeno, kakšno je zunanje lice naših mest, se bodo verjetno še spominjali našega članka »Za kulturno podobo naših mest« (z dne 14. marca letos). Tam smo med drugim omenili, da je zastopnik mestnega ljudskega odbora Celje na konferenci predsednikov vseh mestnih ljudskih odborov Slovenije pri Svetu za komunalne in gradbene zadave vlade LRS povabil slovenska mesta na tekmovanje, ki naj bi trajalo do jeseni, Sedaj je program tega tekmovanja končno točno določen in tako poziva mestni ljudski odbor Celje vse mestne ljudske odbore v Sloveniji k tekmovanju v naslednjih točkah:
Kateri mestni ljudski odbor bo bolje uredil oziroma organiziral:
1.	Javna poslopja in stanovanjske stavbe
Ureditev fasad, vhodov in vež. -Snaga in skrb za vzdrževanje.
2.	Ozelenitev naselij
Ureditev parkov ln nasadov, hišnih vrtičkov, okrasitev oken ln balkonov, ureditev pokopališč in igrišč.
3.	Vprašanje napisov in promet, znakov
Javni napisi, njihova ličnost in skladnost z okoljem, obnovitev prometnih znakov, odstranitev starih napisov in lepakov, ureditev plakatiranja in druge oglasne službe.
4.	Snago v naseljih
Z ureditvijo odvoza in odlaganja smeti, čiščenje cest, parkov in trgov, vprašanje smetiščnih jam in gnojnic. Splošna snaga naselja.
6. Zgodovinsko-kulturne spomenike ter druge turistične znamenitosti in naprave
Koko so urejeni ln vzdrževani. Kako so popularizirani, ureditev in skladnost z okoljem.
6.	Poslovne prostore, predvsem za potrebe gostinstva in druge javne namene
Snaga, ureditev, postrežba. Kako je rešeno vprašanje prenočišč in nastanitev prehodnih gostov.
7.	Izložbena okna in izložbe
Ureditev in / redna izmenjava, snaga in ličnost.
8.	Boljši odnos do naselja
Sodelovanje z raznimi društvi ta . drugimi množičnimi organizacijami pri populariziranju in vzgoji prebivalstva do pravilnejšega odnosa napi am naselju. - Delo s šolsko mladino.
B. Obratovanje komunalnih naprav ln
podjetij
GOZDNI POSESTNIKI
IN KMETIJSKE ZADRUGE POZOR
!
»HMEZAD«, hmeljarska zadruga z o. j. v Žalcu poziva vse one, ki imajo na razpolago hmeljevke, da jih ponudijo pristojni Kmetijski zadrugi v odkup. Kmetijske zadruge pa prosimo, da nam javijajo razpoložljive količine, katere bomo odkupili po dogovorjenih cenah. Dovoljenja za sečnjo prejmete pri pristojnem Poverjeništvu za kmetijstvo in gozdarstvo. — Pohitite s proizvodnjo hme-ljevk, s čemer koristite sebi in skupnosti.«
Ureditev preskrb* z vodo (Javni Izlivi, vodnjaki, izviri, napajališča. periSca podobno). Trgi, tržnice, pokopališča, klavnice itd.
19. Proslave državnik praznikov in spominskih dnevov
Z ureditvami trajnega pomena.
•
Mesta, ki želijo tekmovati, naj sporočijo to svojo željo naravnost mestnemu ljudskemu odboru Celje ali komisiji za tekmovanje pri Svetu za gradbene in komunalne zadeve vlade LRS. Na ta naslova naj pošiljajo nato tudi redna mesečna poročila o svojih uspehih v tekmovanju. Tekmovanje traja do 29. novembra letos in je tem-
bolj pomembno, ker bodo posamezni mestni ljudski odbori prejeli od vlade LRS določene zneske denarja iz tiste milijarde dinarjev, ki jo je naši vladi odobrila zvezna vlada kot pomoč za odstranitev škode zaradi letošnjih izrednih snežnih padavin. Gre za to, da se uporabijo ti zneski kar najbolj gospodarsko in da dosežemo z njimi kar največji možni učinek. V zvezi s tem bi bilo morda prav, če bi vključila mesta, ki bodo sprejela poziv Celja, v načrt tekmovanja še 11, točko, in sicer: kateri mestni ljudski odbor bo dosegel z dotacijo iz zvezne milijarde dinarjev največji možni učinek.
Občinske frontne volitve so poživele zanimanje za poliUČno delo v radgonskem okraju
Razen v eni občini je bila v radgonskem okraju na frontnih volitvah dobra udeležba povsod, najboljša pa je bila v Radgoni. Volitve občinskih odborov so skoraj povsod poživile delo Fronte. V Cerkvenjaku se je novi odbor zavzel za škropljenje sadnega drevja. Ker v tem predelu potrebujejo tudi nekoga, ki bi poznal bolezni živine in prvo pomoč bolni živini, so sklenili poslati enega izmed najboljših mladincev v tečaj, kjer bo lahko pridobil vsaj najosnovnejše znanje. Frontovci so razpravljali tudi o nerednem obisku šole, ki so ga krivi predvsem starši. Sklenili so, da bodo malomarne starše opominjali, naj se bolj kot doslej povežejo s šolo in je ne ovirajo pri izpolnjevanju njenih dolžnosti. V Vidmu je občinski odbor Fronte sklenil skrbeti za življenjske
potrebščine materi dveh majhnih otrok tako dolgo, dokler ne bo začela dobivati podpore socialnega skrbstva, ki ji je že odobrena.
Najslabši frontni odbor na področju dosedanjega radgonskega okraja pa je v Gornji Ščavnici, kjer so od 340 legitimacij 290 legitimacij vrnili s pripombo, da so jih frontovci prinesli nazaj, ker od Fronte »nimajo nobenih koristi«. Novi predsednik, ki so ga izbrali pred kratkim, v Ščavnici ne bo imel lahkih nalog, vendar zavedni frontovci pričakujejo, da bo izboljšal celotno delo Fronte, ki v tem kraju doslej ni dovolj delala. Slab odbor je tudi pri Negovi, kjer še za vse lansko leto dolgujejo članarino. Članarino je na dolgu tudi frontni odbor Janžev vrh, kjer je sicer ena izmed najboljših delovnih zadreg v okraju.
Roparska tolpa
pred sodiščem
V ponedeljek 14. aprila se Je začela pred -vojaškim sodiščem v Ljubljani razprava proti roparski tolpi in njenim pomagačem, ki so kupovali ukradeno in naropano blago. Ta tolpa je od. leta 1947 do januarja letos ropala in kradla v okolici Celja in v Ljubljani. Tako se zagovarjajo pred sodiščem Aleksander Tavčar, mehanik, Marjan Kuder, Ernest Klemen, ključavničar, Vinko Remškar, delavec, Josip Zorec, rudar, Janez Sodja, delavec, Elizabeta Tavčar, Anton Peško, Ivica Bjelič, dijak, Rudolf Jagrič, mehanik, in Franc Havliček, obrtnik.
Ze leta 1947 so se združili v tatinsko tolpo v Vrbjem Marjan Kuder, Josip Zorec, Jakob Bolha, Anton Peško in Ernest Klemen ter pričeli v okolici Celja s tatvinami na veliko.
žem v rtrebuh, da se Je zvrnil brez moCl. Remškar in Bjelič sta bila oborožena s •pištolama, prvi pa je nosil tudi bombo. S ta k ovruk a so zvezali, Turnšku pa so vzeli listnico s 6000 din. Od tam so odšli k hiši, kjer sta spali Jožefa Stakovnik m njena služkinja. Skozi okno so vdrli v hišo in grozili s pištolami, da se je Stakovnika od strahu onesvestila. Vdrli so v predal in ukradli preko 100.000 din. Pobrali so Itudi precej obleke in perila, tri zapestne ure, budilko ln večjo količino prekajenega mesa. Preden so odšli, so Remškar, Bjelič in Tavčar služkinjo Kumrovo tudi posilili.
Ob koncu decembra sta Kuder ln Klemen na Poljanskem nasipu napadla 76-letno Frančiško Pertič in Ji iztrgala ročno torbico, v kateri je imela denar in
Ko je prišel obtoženi Kuder v Ljub-	v skupni vrednosti okrog 5000 din
___ - ; ,	____ .-------v. „ j — *1... 6. Januarja letos «n Kuri pr Tav?,, j™
ljano, je Kmalu zbral okrog sebe družbo ljudi z enakimi nagnjenji. V prvi polovici lanskega lota so se tako v Ljubljani združili v tolpo Aleksander Tavčar, Vinko Remškar, Janez Sodja in Ivica Bjelič. Kmalu, ko se je tolpa v Ljubljani organizirala, so se skupaj odpeljali na Štajersko. Vozil jih je Tavčar, ki si je izposodil pri podjetju, kjer je bil uslužben, tovorni avtomobil. V Vrbjem jih je Kuder seznanil z Zorcem in Bolho. Dogovorili so se da gredo v Pepelno vas in tam oropajo Jožefo Stakovnik. Kuder Je ostal na straži. Tavčar, Rem-škar in Bjelič pa so vdrli v malo hišo kjer sta spala Jože Stakovnik in Maks Turnšek. Bjelič je Turnška sunil z no.
STARŠI IN VZGOJITELJI!
Vabimo Vas, da sc udeležite tečaja
„VZGOJA NAŠIH
ki ga bo otvorila Centralna ljudska univerza 22. aprila 1952. V 11 predavanjih se bodo obravnavala najaktualnejša vprašanja vzgoje in zdravja otroka. Predavanja bodo enkrat do dvakrat tedensko v večernih urah v dvorani Doma sindikatov, Miklošičeva c.
Prijave za tečaj se sprejemajo na Centralni ljudski univerzi, Resljeva c. 9 od 15. aprila dalje (od 10—12 in od 16—18 ure), kjer prejmete tudi vsa podrobna pojasnila.
CENTRALNA LJUDSKA UNIVERZA LJUBLJANA
»
LITO
TITOVI
ZAVODI
LJUBLJANA
SPREJME TAKOJ STRUGARSKA DELA ZA REVOLVERSKE STRUŽNICE DO PREMERA 0 75 mm IN MALE STRUŽNICE DO PREMERA 200 do 300 mm ZA SERIJSKE IN MASOVNE KOSE PRESKRBA MATERIALA PO DOGOVORU Specifikacije in načrte z naročili pošljite na prodajni oddelek Informacije na telefon 32-11
NUDIMO UGODEN DOBAVNI ROK
SUM II
Ljubljana
TOVARNA BONBONOV, ČOKOLADE IN PECIVA
opozarja vse svoje odjemalce na svoje priznano dobre
izdelke
DROPS, FOURRE, DRAŽE IN FONDANT BONBONE
kakor tudi
NA RAZNE VRSTE KEKSOV
Maloprodajni trgovski mreži priporočamo, da si nabavi raznovrstne naše bonbone in kekse pri
GROSISTIČNIH PODJETJIH SVOJEGA OKRAJA
ŠUMI
TOVARNA BONBONOV, ČOKOLADE IN PECIVA
LJUBLJANA, GRADIŠČE 7L9
«. januarja letos so Kurier Tavčar in njegova žena nameravali vlomiti v poslovalnico »Izbor« v Limgarjevi ulici, kjer pa so jih prepodili. Dva dni kasneje so ponoči vlomili v poslovalnico »Preskrbe« na Vodnikovem (trgu. Tavčar in Klemen sta se zvečer skrila v notranjost lokala in potem odprla vežna vrata, da sta se jima pridružila še Kuder ln Tavčarjeva žena. Odmesli so za 448.663 din manufak-tumega blaga, 12.090 industrijskih in kmečkih bonov ter 70M din gotovine.
Ko jim je oblast že bila na sledi, so 11. januarja na prigovarjanje Remškarja v Rožni dolini napadli prodajalki Pavlo Logar in Angelo Stopar. Klemen in Sodja sta jima odvzela ročno torbico z okrog 1509 din gotovine in 700 industrijskimi boni. Sodja jim je vrgel v oči poper, Tavčar in Remškar pa sta stražila.
To je le nekaj kodvigov te tolpe. Kuder je ukradel iz spalnice prometne fete Ljudske milice pet dežnih plaščev in pištolo »Bereta«, z avtom so se tudi odpeljali v višnjo goro, kjer so nameravali vlomiti v dekliško vzgajališče, bili pa so prepodeaii. Vsi so bili oboroženi. Pripravljali so tudi roparski napad na tovorni avto podjetja »Tekstil«, ki vozi na cesti Ljubljana—Trojane.
Ko je prišla oblast tolpi na sled, sta skušala Kuder in Klemen pobegniti čez mejo, budni varnostni organi pa so ju prijeli v bližini Kamnika.
Pri zasliševanju je Rrišlo večkrat do dramatičnih prizorov, ko so obtoženci drug drugega obtoževali. Sodišče Je z vso vestnostjo iskalo vzroke, zaradi katerih so obtoženci prišli na pot zločina. Vsi so mladi in zdravi. Preiskava Je dognala le njih skrajno pokvarjenost. Vsako udejstvovanje v mladinskih, telovadnih in prosvetnih organizacijah jim je bilo tuje. Hoteli so le na lahek način dobro živeti in pijančevati, za kar jim plače niso zadostovale. Denar, ki so ga dobili z ropom in tatvinami, so zapili.
Razprava se še nadaljuje,	V.
Tržačani so obiskali Maribor
V	nedeljo Je prišlo ▼ Maribor Te* izletnikov iz Trsta. Gostje so sl ogledali Maribor in okolico ln se zanimali tudi za delo ln življenje našita ljudi. Ustavili so se v hotelu »Orel«, kjer se tudi sicer ustavlja čedalje več tujeev, ki prihajajo na oddih ali zaradi poslovnih zvez. M. S.
Zbor Združenja rezervnih oficirjev v Mariboru
V	nedeljo je bila v Mariboru ustanov-
na skupščina Združenja rezervnih oficirjev za mesto Maribor. Razen 196 delegatov, izvoljenih na rajonskih odborih, se je skupščine udeležil tudi rezervni gemeraJ polkovnik Jaka A v š i č, ki Je pojasnil pomen in naloge organizacije ter nakazal nekaj smernic za nadaljnje delo. Po razpravi so izvolili 9 članski upravni odbor, odbor časti in tri delegate za zvezni kongres združenja rezervnih oficirjev, ki ho -20. t. m. v Beogradu. Za predsednika združenja v Mariboru so izbrali rezervnega majorja Dušana M a r i n š ka. Na skupščini so sklenili, da bodo čimbolj sodelovali z aktivnimi oficirji ter se strokovno in politično usposabljali. Pomagali bodo tudi organizaciji protiletalske zaščite in mladincem predvojaške vzgoje, s skupščine so poslali pozdravno pismo maršalu Titu.	M. S.
Seminar za člane tovariških sodišč v Mariboru
V Mariboru Je bil seminar za predsednike in namestnike tovariških sodišč iz sindikalnih podružnic mariborskih podjetij. Seminar sta vodila pravnika z javnega tožilstva in sodišča, ki sita pojasnila pomen tovariških sodišč in njihovo praktično delovanje. V širši razpravi so ugotovili, da so dosedanji poslovniki in .predpisi o tovariških sodiščih potrebni •popravkov glede na razvoj družbenega življenja. Zaradi tega so predlagali nekaj sprememb. Te predloge je krajevni sindikalni svet zbral im poslal v proučitev Centralnemu svetu sindikatov Jugoslavije.	jš.
Uspel okrožni vaditeljski tečaj v Ljutomeru
Pred kratkim sta bila na pobudo TVĐ obmurskih okrajev zaključena v Ljutomeru dva enotedenska vaditeljska tečaja, ki ju Je uspešno absolvlralo nad 30 tečajnikov. Na tečajih so podrobno obravnavali letošnje zletne vaje, kar ho služilo kot priprava za letošnje večje poletne nastope kakor tudi zvezni telovadni nastop v Beogradu. Živahno zanimanje tečajnikov za učno snov dokazuje, da postaja telesna vzgoja v ob-mrarskih okrajih priljubljena panoga. Posebno uspešen Je bil drugi ženski tečaj, ki ga je obiskovalo 22 tečajnic. Razveseljivo Je tudt to da so poslala na tečaj svoje vaditelje tudi podeželska druš/lva. Tečaje so vodili okrožni načelnik Tonček Žnidaršič, Inštruktor TZS tov. Pavla Trogerjeva in prof. Florjančičeva iz Ljutomera.	-a
Člani Zveze borcev - čuvarji
Izročil narodnoosvobodilnega bofa
Na področju dosedanjega radgonskega okraja je 23 krajevnih organizacij Zveze borcev, ki imajo skupno 1195 članov. Od decembra lanskega leta je bilo doslej na novo sprejetih 130 članov. Sprejemanje so zaključili že v Apaški kotlini. Najbolj delavne so bile lani in pozimi krajevne zveze v Žepovcih, Stogovcih, Lutvercih, Cerkvenjaku, Stavešincih, Radgoni in v Apačah. Najmanj pa so delale krajevne zveze v Ledineku, Kapeli in na Velki. Najlepše uspehe so dosegli bivša borci narodnoosvobodilne vojne v kulturno-prosvetnem delu v Žepovcih, Lutvercih, Velki in Cerkvenjaku V šolskih središčih je Zveza borcev pripravila 14 predavanj iz spominov na partizanske borbe in zmage. Te pomembne spomine so prijjpvedpvali bivši borci tudi obveznikom predvojaške vzgoje. Lani so odkrili vsem padlim borcem in političnim delavcem radgonskega okraja spominsko ploščo. Podeljenih je bilo 198 spomenic svojcem padlih borcev in talcev. Odlikovanja je prejelo tudi 120 borcev in drugih zaslužnih članov Zveze.
Okrajni odbor je s 15.000 din nagradil najboljše komandirje predvo-jaških centrov, 26.000 din pa je prispeval za pomoč družinam padlih bor-
Obvezniki predvojaške vzgoje taborijo
V vseh centrih predvojaške vzgoje v dosedanjem murskosoboškem okraju so se pričela taborjenja kmečke mladine. Prva taborjenja obveznikov so se pričela 25. marea a ponekod šele v teh dneh. To pomladansko taborjenje je najboljše od vseh, ki so bila doslej. Disciplina je na višini in voditelji so tudi •dobro pripravljeni in uspešno vodijo taborjenja. Fred 25. marcem je bil poseben tečaj za voditelje taborjenj, ki so ipretežmo rezervni ofieirjl in podoficirji. Udeležba je tokrat prvič 190*/.. Najbolj uspelo taborjenje v Fokovcih pod vodstvom Sinkeca Evgena, za tem sta centra Križevci pod vodstvom Gergara Lud. ln v Salamencih, kjer je vodja Trplam Vendel. V streljanju so bili najboljši obvezniki Iz Rodenec, a takoj za njimi obvezniki Iz Gornje Lendave in Kuzme.
Cerjter predvojaške vzgoje delavske mladine v Murski Soboti ima vzorno urejen kabinet. V njem je vse lahko orožje za pešadijo, naprave za obvarovanje pred plini in nekateri plini. Vse stene pa so preobložene s potrebnimi skicami in učili. Pričeli so tudi urejevati svoje strokovne knjižnice, ki je na razpolago samo obveznikom predvojaške vzgoje.
cev in talcev. Člani Zveze borcev večkrat obiščejo otroke padlih partizanov in se zanimajo za njihove razmere ter za njihovo vzgojo.
Lani je radgonska Zveza borcev ustanovila na svojem področju tudi 8 strelskih družin, izmed katerih je najboljša v Apačah, ki ima 100 članov ter 6 delavnih moških in eno žensko skupino. Strelske družine bi se razvile še bolj, če bi jim okrajni strelski odbor le nudil kaj več pomoči. Saj je za strelstvo med ljudstvom mnogo zanimanja.
Uspešno prosvetno delo v Velenju
Ljudska univerza v Velenju deluje že drugo leto in prireja predavanja po dvakrat na mesec. Letos co bila predvsem na sporedu predavanja o gospodarstvu, zdravstvu in o vzgoji ter iz zgodovine, kemije, prirodoslovnih ved in tehnike. Vsa predavanja so bila skrbno pripravljena.
Pionirski pevski zbor nižje gimnazije v Velenju je imel nedavno svoj prvi letošnji javni narstop. V zboru je že nad 146 mladih pevcev in pevk, ki so po zaslugi skrbne in zmožne voditeljice zbora dobro izvežbani. Pionirski pevski zbor je gostoval v Šoštanju, namerava pa obiskati tudi zdravilišče v TopolščicL
Uspel gospodinjski tečaj v Lenartu
Kakor v mnogih krajih ob severi meji, tako so tudi v Lenartu v Slov. goricah priredile marljive in zavedne članice OF gospodinjski in kuharski tečaj, ki je bil te dni zaključen. Tečaj je tembolj pomemben, ker se ga niso udeležile samo žene in dekleta iz Lenarta, ampak predvsem kmečka dekleta iz okoliških vasi Zerjavcev, Zamarkove. Radehove in Setarove. Za tečaj je vladalo med kmečkimi dekleti nenavadno zanimanje, saj se je iz okoliških vasi prijavilo toliko deklet, da vseh niso mogli niti sprejeti. Tečaj je redno obiskovalo 32 žena in deklet, ki so se naučile marsikaj koristnega, hkrati pa tudi splošno razširile svoje obzorje in politično razgledanost.
Pijančevanje ga je privedlo v zapor
Nedavno se je pred okrožnim sodiščem v Mariboru zagovarjal Ilešič Ignac iz Gibone pri Ptuju. Obtoženi je lansko leto kolovratili okrog po svetu, se vdal pijači, prišel nekega dne domov v vino ©nem stanju. Polil je z bencinom vso hišno opremo ‘in vse, kar je bilo v hiši in zažgal. Zgorela je hišaj vsa hušna, sobna in kuhinjska oprema.
Okrožno .sodišče mu je za njegovo nepremišljeno delo prisodilo 3 leta zapora.
Uspešno delo kluba Ljudske tehnike v »Volnk v Laškem
Do nedavnega je bil klub Ljudske tehnike v tekstilni tovarni »Volna« v Laškem le na papirju. Letos, ko so izvolili nov upravni odbor, pa je vseh 98 članov kluba, od teh 30 žensk, pridno začelo 2 delom. Najmarijivejši so člani avto-moto krožka, ki bodo te dni začeli s šoferskim tečajem. Do konca tega meseca bodo usposobili še osebni avtomobil, v maju pa bo sposoben za vožnje itudi njihov poltovomi Fiat .
Strojni krožek je desna Toka avto-moto krožka, saj njegovi člani pridno pomagajo pri popravilu obeh avtomobilov. Druga njihova naloga pa Je pomoč pri dnevnih proizvodnih nalogah v tovarni. Ta pomoč bo prišla do izraza tudi pri sestavljanju mikalnega stroja in pri drugih delih.
Člani kluba Ljudske tehnike tekmujejo tudi v počaslftev rojstnega dneva maršala Tita. Njihov tekmovalni spored obsega predvsem redno izpolnjevanje vseh tekočih nalog.	M» B.
IZ NAŠIH
KRAJEV
LAŠKO. Iniciativni odbor Društva pri. jateljev mladine Je skupno s Turističnim društvom začel urejevati otroško igrišče in park. Na širšem sestanku so se pogovorili, da bodo večji del opravili prostovoljno.
Vreme
VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE LRS
Stanje dne 16. aprila ob 7. uri zjutraj: Zahodna im srednja Evropa je še nadalje v območju področja visokega zračnega pritiska, ki vzdržuje v navedenih predelih pretežno suho vreme. — Danes je v Sloveniji delno oblačno vreme z naj-ndžjo temperaturo 3* C na Jezerskem. — Zračni pritisk je bil danes ob 7. uri v Ljubljani 736.8 mm, pritisk je ustaljen, itemipejraituira zraka 10" C, najnižja temperatura 8.3* C relativna vlaga 85*/i, nebo oblačno 5/8, vidljivost 10 km, včerajšnja najvlštja temperatura 24.7" C.
Napoved za četrtek, 17. aprila:	Pre-
težno lepo vreme z menjajočo oblačnostjo. - Kratkotrajne krajevne plohe, zlasti v alpskem svetu. - Temperatura Jarez bistvene spremembe.
KOLEDAR
Četrtek, 17. aprila: Rudolf, Rusaika. Petek, 18. aprila: Mirt, Konrad.
SPOMINSKI DNEVI 17. IV. 1917. — V. I. Lenin izdal »Aprilske teze«, »O nalogah proletariata v revoluciji«.
17. IV. 1944. — Nemška ofenziva proti koroškim partizanom.
17. IV. 1945. — V. Prekomorska brigada Iz sestava IV. armade JA na svojem pospešenem pohodu prekorači Kolpo pri Vinici In stopi na oevobojeno slovensko ozemlje.
Obveščamo vsa podjetja, urade in ustanove, ki žele praznovati' soboto 3. maja, da to lahko store, če bodo imeli 20. aprila delovni dan. Za podjetja, urade in ustanove, ki morajo po naravi svojega posla ali zaradi tehničnega procesa obratovati neprekinjeno, to ne veljh; prav tako ne velja to za rudnike. — Iz pisarne Generalnega sekretariata vlade LRS.
Maribor
Podjetje za vzdrževanje cest »Cegrad« Maribor javlja, da bo leseni most čez Dravo v Vuhredu na cesti Ilf. reda Ma-renberg—Vuhred — Ribnica—Podvelka od 21. aprila do 15 maja 1952 zaradi popravila zaprt za vsak promet. Promet preko tega mostu se v navedenem času preusmeri na isti cesti preko mostu čez Dravo v Podvelki.	2438-n
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
Četrtek,' 17. aprila ob 20: Meliere: Na mišljeni bolnik. Red LMS-1.
Petek, 18. aprila: zaprto (generalka).
KINO MARIBOR
PARTIZAN: angleški film: »Hotel Sahara« (ob 16, 18 in 20);
UDARNIK: ameriški barvni film: »Neptunova hči« (ob 18, 18 In 20); POBREŽJE:	francoski film:	»Molk je
zlato« (ob 19);
studenci; ameriški film: »Vse o Evi«
(ob 19).
RADIO MARIBOR
Od 13 do 13.15 oddaja v madžarščini. Od 16 do 16,10 lokalne vesti. Od 16,10 do 16,15 zabavna glasba, vmes objave In oglasi. Od 16,25 do 17 Risto Savin »Trio v g-molu« izvaja Slovenski trio (prenos v Ljubljano).
DEŽURNA LEKARNA
četrtek, 17. aprila; Lekarna »Pri gradu«, Partizanska 1.
Celje
LJUDSKA UNIVERZA V CELJU
Danes, v četrtek, 17. aprila bo ob 19.30 v dvorani Narodnega doma v Celju predavanje: »Politične prilike pri Slovencih koncem 19. stoletja in Cankarjevi Hlapci«. Predaval bo tov. prof. Anton Aškerc, predsednik Sveta za prosveto ln kulturo v Celju. Vljudno vabljeni!	2421-n
Društvo kmetijskih inženirjev ln tehnikov LRS, podružnica Celje, priredi v soboto, 19. aprila ob 17 predavanje profesorja agronomske fakultete v Ljubljani inž. Alfonza Pirca o temi: »Odprti hlevi — živinorejski in gradbeni problem«, ki bo v dvorani društva inženirjev in tehnikov Celje, bivša komunalna banka. — Zainteresirani vabljeni.	2428-n
KINO CELJE
CELJE METROPOL: Jugoslovanski film: »Deček Mita«.
CELJE DOM: amer. film: »Key Largo«. PTUJ
MESTNI KINO: ameriški film: »Zaklad Siera Madre« (ob 20).
Obvestila
ODBOR ZA RAZSTAVO »MARIBORSKI TEDEN« V MARIBORU RAZPISUJE NATEČAJ
za izdelavo osnutka plakata za »Mariborski teden«, ki bo v Mariboru od 5. julija do 20. julija 1952. Plakat naj bo velikosti 70x100 cm ter sestavljen v največ treh barvah. Razstavljeni bodo izdelki industrije in obrti ter pridelki kmetijstva in vinogradništva. Poslane osnutke bo ocenila posebna strokovna komisija ter nagradila najboljše osnutke s sledečimi nagradami:
I. nagrada je 10.900 din II. nagrada je 8.000 din III. nagrada je 5.000 din
Nagrada bo Izplačana za izbrane tri najboljše osnutke namesto posebne odkupnine, dočam nenagrajene osnutke vrnemo. Osnutke je poslati pod šifro najpozneje do 15. maja 1952 na podpisani odbor. Odbor za razstavo »Mariborski teden« v Mariboru, Cankarjeva ulica 2.
VZPOSTAVITEV REDNE AVTOBUSNE PROGE LJUBLJANA—GORNJI
GRAD—LJUBNO
V soboto, 19. aprila bo pričela redno obratovati avtobusna proga Ljubljana— Gornji grad—Ljubno. Odhod iz Ljubljane je ob 15, prihod v Ljubno ob 17.40, odhod iz Ljubnega ob 6, prihod v Ljubljano ob 8.40. Vozna cena Ljubljana—Ljubno je 260 din. — SAP Ljubljana	2431-a
POZIV UPNIKOM IN D OLZNIKOM
Na podlagi sklepa IO KLO Vrhnika pod točko 3 štev. 441-52 je prešlo v likvidacijo Krajevna ekonomija, DID in Otroška restavracija. Likvidacijska komisija poziva vse upnike ln dolžnike, da prijavijo vse terjatve v času do 30. aprila 1952. Vse prijave odnosno terjatve je poravnati na komunalna podjetja Vrhnika.
POZIV UPNIKOM IN DOLŽNIKOM
Na podlagi odločbe Zadružnega sveta LJubljana-okolica št. 167/L/52 z dne 9. aprila 1952 in smislu sklepa zadružnega sveta prideta podjetji Kapitalna gradnja — Zadružnega sklada Stična in Traktorska postaja — Zadružnega sklada Stična z dnem 10. aprila 1952 v likvidacijo. Pozivamo upnike in dolžnike, da do 15. maja prijavijo svoje terjatve in poravnajo svoje obveznosti.
POZIV UPNIKOM IN DOLŽNIKOM
Potrošniška zadruga z o. J. v Kamniku preide po sklepu občnega zbora zadružnikov z dne 10. aprila 1952, dne 30. aprila 1952 v likvidacijo, oziroma preide v državno trgovsko podjetje z nazivom Trgovsko podjetje Potrošnik v Kamniku.
Pozivamo vse upnike, da v roku enega meseca po tej objavi priglasijo svoje terjatve, dolžnike pa, da v tem roku poravnajo svoje obveznosti napram zadrugi. — Likvidacijska komisija.
MALI OGLASI
ELEKTROKOVINA — tovarna elektroko-vinskih izdelkov Maribor—Tezno sprejme sposobnega strojnega inženirja ali starejšega tehnika, samostojnega kon-strukterja, sposobnega voditi konstruk-cijski oddelek podjetja. Pismene ponudbe poslati na naslov Elektrokovina — Maribor — Tezno.	4889-1
ŠCETARSKA DELAVNICA Slov. Konjice sprejme dva pomočnika v takojšnjo zaposlitev.	4849-1
GOSTILNA na prometnem kraju tik železniškega postajališča se odda v najem. Ponudbe na podružnico SP Celje pod »Gostilna«.	4891-8
NAJDITELJA MOTORSKE TORBE z rezervno zračnico, na cesti Celje, proti Slivnici, naprošam, da jo za nagrado odda: Odlazek Leopold, Celje — Trg mučenikov 1,	4844-10
ŽELEZOSTRUGARJA — specialista sprejme takoj v službo Gozdarsko avtopod-jetje Kočevje.	4847-1
ŠTIRI STROJNIKE za upravljanje gradbenih strojev sprejme takoj »Splošno stavbno podjetje«, Ljubljana, Vošnjakova 6. Hrana ln za samce tudi stanovanje zagotovljeno.	4877-1
SOBOSLIKARSKE in pleskarske pomočnike, samostojne, sprejmemo. »Oplesk«, Ljubljana, Čopova cesta 10.	4830-1
SAMOSTOJNO PRODAJALKO za vodenje delikatese in slaščičarne iščemo. Ponudbe Z življenjepisom in službovanjem pod šifro »Izučena prodajalka« na oglasni oddelek.	4863-1
PEKOVSKEGA VAJENCA sprejme takoj Mestna pekama Radovljica. Stanovanje zasigurano.	4804-3
PISALNI STROJ »Havoly« prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	4870-4
MOTOR SOOccrn, D KV naprodaj. Mehanična — Medvode-	4893-4
STROJ »HARLEY DAVISON« 1290 ecm, rabljen in okvir prodam, — Naslov v oglasnem oddelku!	4884-4
»FIELFACHGERAT« 3-brazdni, — dobro ohranjen, takoj kupimo. Naslov v ogl. oddelku.	4885-5
JEDILNI SERVIS za 6 oseb, fini porcelan kupim. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Malo rabljen«.	4884-5
DIFERENCIAL nov ali pa zelo dobro ohranjen od osebnih avtomobilov Steyr 229 ali 6 cil. Mercedesa kupimo takoj. Ponudbe na Tekstilno tovarno Sv. Pavel pri Preboldu.	4803-5
TOVORNI AVTOMOBIL v prvovrstnem stanju, nosilnost 2 do 2 in pol ali 3 tone kupimo. Naslov v podružnici SP Kranj.	4841-5
VRTNE SENČNIKE kompletne ali ogrodje kupimo. Hotel Triglav, Koper. 4848-5 PENICYLIN v olju prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	4800-4
HIŠNIK vešč vseh hišnih in vrtnih del ter centralne kurjave dobi službo. Pismene ponudbe z življenjepisom poslati na ogi. odd. pod »Junij 1952«.	4895-1
STARINSKI GRAMOFON s trobljo kupimo. Ponudbe: KUD »Vodnik«, Zgornja Šiška.	4902-5
Umrli
Dokončal je svojo življenjsko pot moj ljubljeni mož, najboljši ouka, brat in svak RUDOLF KNEZ, šolski upravitelj Lesce pri Biedu. Pogreb biagega pokojnika bo v petek ob 16.30 v Lescah. — 2alujo»či: žena Ljubica z otroki Ivico, Rudi ln Poldi, sestra Tončka, brata Avgust in Robert in ostalo sorodstvo. Lesce pri Bledu, Ljubljana, Zagorje ob Savi.
Društvo učiteljev okraja Radovljica — Jesenice sporoča žalostno vest, da je umrl njihov dolgoletni predsednik, plemeniti tovariš RUDOLF KNEZ, šolski upravitelj v Lescah. Pogreb bo 13. apfiLIa ob 17 v Lescah. Ohranimo mu hvaležen in trajen spomin.	2436-a
Nenadoma je umrla naša draga sestra, teta in svakinja JOSIPINA MOLAN, šivilja. Pogreb bo v četrtek ob 14.30 z Zai, kapelice sv. Andreja. Žalujoči sorodniki. Ljubljana, Brežice, Zreče, Celje, Zagreb.
Po dolgi in mučni bolezni je 16. aprila za vedno zatisnila oči naša mamica in stara mamica ROZALIJA CECEK FLU-HER. Pogreb bo v petek, 18. apiila na mestno pokopališče. Maša zadušnica pri Magdaleni 19. aprila ob 6 zjutraj. Žalujoči ostali: sin Vilko, hčerki Terezija in Pavla, vnuki in Fluher.
Dekan in profesorski zbor Teološke fakultete sporočata žalostno vest, aa je 16. aprila v 86. letu starosti umri njc-n prvi dekan dr. FRANCE UŠENICNIK, redni univ. profesor v pokoju in apostolski protonotar. Pogreb bo v petek, 18. aprila ob 15 iz kapelice sv. Nikolaja na Zalah. Izredno vestnega in zaslužnega strokovnjaka ter skrbnega gospodarja naših prostorov bomo ohranili v častnem spominu.
Ljubljanski stolni kapitelj in uprava stolnice sporočata, da je v jutru 16. aprila umrl' prelat, dr. FRANC UŠENICNIK, univerzitetni profesor v p. Dosegel je 36. leto starosti. Do petka dopcldne leži v Alojzi je višču, popoldne ob 15 pa bo pogreb z Zal. Naj počiva v mirul
Zahvale
Vsem, ki ste spremili našo nepozabno ženo, mamo, staro mamo, sestro, teto ANTONIJO NOVAK roj. PODRŽAJ na njeni zadnji poti, z nami sočustvovali in nam na kakršenkoli način pomagaii, se najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo vsem sorodnikom in znancem, duhovščini, dr. Misu za njegov trud, stanovskim tovarišem in tovarišicam. predstojništvu in uslužbencem Interne klinike, sindikalnemu odboru MVS, uslužbencem predelovalnice, uslužbencem tovarne Saturnus, učencem 6.a razreda 5. državne gimnazije, sostanovalcem, pevcem in vsem darovalcem vencev in cvetja. Iskrena hvala! Žalujoči ostali.	2405-a
Vsem, ki so spremili na zadnji poti našega predragega pačita JOSIPA FURLANA in so sočustvovali z nami, vsem darovalcem vencev, iskrena hvala. Posebna zahvala tov. dr. Rtiprehtu Janezu za njegovo nesebično, naporno delo in skrb, ki jo je izkazoval blagopokojnemu. Prav tako se zahvaljujemo tov. Bitencu in tov. Danevu za poslovilne besede, kot tudi vsem bivšim slogašem, ki so se z godbo in petjem poslovili od njega. — Žalujoča družina Furlan in Rupreht.
Vsem, ki so spremili našo nepozabno mamo, staro mamo in sestro OLGO RU-DEZ — KOSLER k večnemu počitku, darovali cvetje, izrazili sožalje in ji stali v težkih zadnjih dneh ob strani, se iskreno zahvaljujemo. Posebno ‘ zahvalo pa izrekamo dr. Janezu Oražmu za nesebično in nadvse požrtvovalno zdravniško pomoč, s katero je blagi pokojnici lajšal zadnje dni. Žalujoči ostali Vsem, ki ste spremili mojega ljubljenega moža NAZIMA KASAMOVICA, slaščičarja, Mestni trg 17, do njegovega preranega groba iskrena zahvala. Žalujoča žena in ostalo sorodstvo.	2406-a
Vsem, ki ste spremili našo nepozabno mamo, staro mamo in teto URŠULO JURCA na njeni zadnji poti, z nami sočustvovali ln nam na kakršen koli način pomagali, se najiskreneje zahvaljujemo. Žalujoči: Jurca, Kunstelj, Fink, Strgar, Kveder.	2407-a
Oh težki Izgubi, ki nas je zadela s smrtjo našega dragega moža, očeta in brata ALOJZIJA MARINIČA se zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, pevcem za ganljive žalostinke in vsem onim. ki ste mu kakorkoli lajšali trpljenje v njegovi težki bolezni, z nami sočustvovali in nam izrekli sožalje. Posebna zahvala dr Mirku Košaku in dr. Martinu Majcnu za vso skrb in požrtvovalnost. Žalujoči diužini Marinič, Debelak.	2408-*
Str. 8 SLOVENSKI POROČEVALEC «rev. m / 17. äpbieäim
Začasno navodilo o temeljiti poslovanja
državnih kmetijskih posestev in ekonomij
Predsednik zveznega Gospodarskega evena je na predlog predsednika Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo predpisal naslednje navodilo o temeljih poslovanja državnih kmetijskih posestev in ekonomij.
1.	Navodilo o izvajanju uredbe o temeljih poslovanja gospodarskih podjetij (Uradni list FLRJ št. 10/52) uporabljajo državna kmetijska posestva in druga kmetijska podjetja v celoti, kolikor s tem navodilom ni drugače predpisano.
Kako se ugotavlja zmogljivost kmetijskih podjetij
2.	Obseg kmeitijske proizvodnje je odvisen tako od naturalnih zmogljivosti (od površine zem.je pod določeno kulturo, od štev.ila ž.vine, števila dreves, trsov in podobno), kakor tudi od donosa po enoti naturalne zmogljivosti. Zato se v kmetijstvu ne moreta niti zmogljivost, niti indeks izkoriščanja zmogljivosti kot osnovna planska proporca izkazovati v nacwaüna zmogljivosti, marveč se izkazujeta v obsegu k moti j sk e proizvodnje, in s.cer po vrednosti, pri čemer prihajata do izraza oba prej navedena elementa. Osnova za ugotavljanje obsega fcmetLjSice proizvodnje ustreza letnemu povprečju proizvodnje določenega kmetijskega podjetja izraženemu na podlagi petletnega povprečja.
Primer:	Državno kmetijsko posestvo
»A« je proizvedlo leta 1947 pridelke v vrednosti 50 milijonov dinarjev, 1. 1948 v vrednosti 60 milijonov din. 1. 1949 v vrednosti :.A milijonov din, leta 1956 v vrednosti 42 milijonov din in 1. 1951 v vrednosti 65 milijonov din. Skupna vrednost proizvodnje v zadnjih petih letih znaža torej 275 milijonov din. Tako znaša petletno povprečje vrednosti proizvodnje 55 milijonov din. Za 1. 1952 bo torej državno kmetijsko posestvo »A« vzelo kot osnovo za ugotavljanje obsega proizvodnje znesek 55 milijonov din.
3.	Ce posamezno posestvo ali ekono-
mija. kakor tudi drugo kmetijsko podjetje, ne more niti neposredno ali posredno (t. j s pomočjo evidence o naturalnem obsegu proizvodnje za posamezne proizvode) dobiti podatkov o povprečnem obsegu proizvodnje v preteklih letih, tedaj bo osnovo za ugotovitev proizvodnje po vrednosti določilo na naslednji način: Najprej bo ugotovilo naturalno zmogljivost podjetja po sedanjem stanju (površina zemljišč pod določeno kulturo, število živine itd.), potem pa bo ugotovilo večletni povprečni donos po enoti naturalne zmogljivosti v področju, v katerem leži podjetje. D’ob-ljene količine posameznih pridelkov bo pomnožilo z določenimi cenami:	tako
ugotovljene vrednosti bodo predstavljale osnovo za določanje obsega proizvodnje kmetijskega podjetja.
Primer: Posestvo »B« ima sedaj lOO ha orne zemlje pod pšenico in 1000 češpljevih dreves. Večletni povprečni donos v tem rajonu znaša 13 metrskih stotov pšenice na hektar ozir. 30 kg češpelj od drevesa. Ce pomnožimo dobljenih 1300 metrik.h stotov pšenice s povprečno ceno za ta proizvod in 30.000 kg češpelj s ceno za češplje, dobimo vrednost, ki služi kot osnova za ugotovitev obsega proizvodnje za posestvo »B«.
4.	Ob ugotavljanju osnove za izražanje obsega proizvodnje na temelju petletnega povprečja (2. točka tega navodila), kakor tudi pri ugotavljanju osnove za izražanje obsega proizvodnje na temelju naturalnih zmogljivosti in večletnega donosa (3. točka tega navodila) se uporabljajo povprečne cene, ki veljajo za področje ustrezajoče ljudske republike. Te cene se objavljajo kot dodatek k temu navodilu. Obseg proizvodnje se nanaša na skupno proizvodnjo vseh izločenih organizacijskih enot podjetja.
5 Osnova za ugotavljanje obsega proizvodnja posameznih kmetijskih podjetij ugotavlja komisija, sestavljena v smislu 22 člena. 2 odstavka uredbe o temeljih poslovanja gospodarskih podjetij.
Osnova za ugotavljanje obsega proizvodnje v smislu prejšnjih točk se na-
naša na proizvodnjo v okviru’ kmetijske delavnojt:; za ugotavljanje zmogljivosti ostalih delavnosti, ki jih opravljajo kmetijska podjetja (industrijske, gradbene, prometne delavnosti in podobno), se uporabljajo ustrezajoče določbe, ki veljajo za te delavnosti.
Kako se ugotavlja obseg proizvodnje
6.	Državna kmetijska posestva in dru-
ga kmefiijska podjetja ugotavljajo obseg pro.zvodnje za kmetijsko delavnost na naslednji način:	V družbenih planih
ljudskih republik je predpisan indeks obsega proizvodnje za kmetijstvo v celoti. ki velja za področje dotične ljudske republike. Razen tega se lahko v družbenih planih ljudskih republik indeks obsega proizvodnje diferencira za državna kmetijska posestva po stopnji njihove izgrajenosti in za druga kmetijska podjetja (ekonomije in podobna podjetja pod gospodarsko upravo ljudskih odborov) po kmetijskih rajonih. Kmetijska podjetja uporabljajo tisti indeks obsega proizvodnje, ki ustreza njihovi izgrajenosti (kar velja za državna kmetijska posestva) oziroma ustreza rajonu, v ka-terem leže (kar velja za osrtala kmetijska podjetja). Ce v družbenih planih ljudskih republik indeks obsega proizvodnje ni diferenciran, tedaj uporabljajo vsa podjetja indeks obsega proizvodnje, določen za kmetijstvo v celoti na področju dotične ljudske republike.
Tako ugotovljeni indeks obsega proizvodnje se uporablja na osnovo za ugotavljanje obsega proizvodnje posestva oziroma ekonomije, kakor je to navedeno v 2. in 3. točki tega navodila.
Primer* Petletno povprečje obsega proizvodnje posestva »A«, izkazano v povprečnih cenah za področje ljudske republike predpisano, da morajo posestva Ce je v družbenem planu ijudske republike predpisano, da morajo posestva prve stopnje izgrajenosti (kamor spada posestvo »A«) doseči obseg proizvodnje 110*/» v primeri s petletnim povprečjem, tedaj znaša obseg proizvodnje, ki ga je •poseVvo * A« dolžno uresničiti — 6Ö.5 milijona din.
Drue primej: V smislu 3. točke tega navodila znaša osnova za ugotavljanje obsega proizvodnje ekonom,-je »B« 25 milijonov din. Ce je v družbenem planu ljudske republike določen za podjetja v
3.	kmetijskem rajonu (kamor soada podjetje »B«) indeks obsega proizvodnje 105*/o. tedaj bo znaša’ obseg proizvodnje, k: ga mora doseči ekonomija »B«, 26.25 mi" Jonov din.
7.	Obseg proizvodnje, dobljen z uporabo indeksa obsega proizvodnje, predstavlja osnovni proporc družbenega plana. ki g3 mora kmetijsko podjetje uresničiti v svojem poslovanju.
Ta proporc bo dosežen, če bo podjetje pridelalo kmetijske pridelke v takšni količini, da bo skupni znesek, preračunan po cenah v prilogi tega navodila, je enak ali večji od zneska iz prejšnjega odstavka.
Primer: Posestvo »A« mora doseči obseg proizvodnje 60.5 milijona din po povprečnih cenah. To posestvo je med letom pridelalo in vnovčilo:
1000 t; proziv,	»a«	po	18	din	18	nvjlij.	din
500 t. proizv.	»b«	po	10	din	5	mülij.	dm
1000 t proizv.	»c«	po	25	din	25	milij.	din
200 t. proizv.	»čc	po	20	din	4	milij.	din
100 t. proizv. »d« po 5 din	0.5 milij. din
Skupaj . . . 52.5 miilijTdin
Ista količina, preračunana po povprečnih cenah iz priloge tega navodila, pa daje naslednje zneske:
1000 t. proizv. »a«	po	20	din	20	milij.	din
500 t. proizv. »b«	po	12	din	6	milij.	din
1000 t. proizv. »c«	po	30	din	30	milij.	din
200 t. proizv. »č«	po	25	din	5	milij.	din
1O0 t. proizv »d« po 5 din 0.6 milij.'din * v
Skupaj ~ . . 61.6 milij. din
kar pomeni, da je podjetje »A« ne samo izpolnilo, marveč tudi preseglo obveznost po družbenem planu.
Planiranje dohodka v podjetjih
8.	Potem, ko Je kmetijsko podjetje določilo obseg proizvodnje, ki Je za podjetje obvezen po družbenem planu, se bo lotilo izračunavanja dohodka podjetja iz kmetijske delavnosti. Podjetje bo, dohodek določilo na način, predpisan z navodilom o uporabi uredbe o temeljih poslovanja gospodarskih podjetij. Pri izračunavanju dohodka bo »podjetje vzelo v obračun cene, po katerih pričakuje, da bo >vnovčilo svojo proizvodnjo.
9.	Na temelju planiranega dohodka izračuna podjetje z uporabo stopnje akumulacije in skladov, predpisane z družbenim planom, svoj sklad plač, kakor tudi skupni znesek akumulacije in skladov, in to na naslednji način: Sklad plač se izračuna po naslednjem obrazcu:
(1)	P ~ i+X
pri čemer predstavlja »P« sklad plač, »B« dohodek podjetja in »X« stopnjo akumulacije in skladov kot odstotek, t. j. deljen s 100. Znesek akumulacije in skladov podjetja se izračuna po naslednjem obrazcu:
(2)	A = D—P
10.	Potem, ko je podjetje ugotovilo, do kakšnega sklada piac ima pravico po piamranem dohodku, sestavi na temeiju tako ugotovljenega skiada plač tarifni pravilnik in z ustrezajočimi tarifnimi postavkami izdela kalkulacijo cen svojih pridelkov.
11.	Podjetje ima pravico do tistega
skiada plac, ki izvira iz uresničenega' donodka, ^evidentiranega pri pristojni banki, m sicer po preupisih navodila o izvajanju uredbe o temeljih poslovanja gospodarskih podjetij.	•
Ob ugotavljanju doseženega sklada plač lahko podjetje izkoristi samo 80% tako doseženega SKiada plač za izplačilo akontacij na zaslužke delavcev in usiuzben-ceV. Preostali znesek plačnega fonda, t. j. preostalih 20%, .bo podjetje izplačalo delavcem in uslužbencem šele po letnem obračunu z banko, in to, če je uresničilo dohodek, ki je enak ali višji od planiranega. Ce pa je podjetje doseglo dohodek, ki je manjši od planiranega, tedaj bo preostalih 20% doseženega plačnega fonda izkoristilo predvsem za dopolnitev doseženega zneska akumulacije in skladov do planiranega zneska akumulacije in skladov, morebitni ostanek pa bo izkoristilo kot sklad plač.
Primer:	Planirani dohodek podjetja
znaša 15 milijonov din. Z uporabo stopnje akumulacije in skladov, ki znaša 55 odstotkov, bo podjetje ugotovilo, da znaša sklad plač okrog 9,687 milij. din, in to po enačbi (1). Na koncu leta je podjetje uresničilo dohodek 18 milij. din. Že med letom je v obliki akontacij na račun zaslužka izplačalo delavcem in uslužbencem 9,28 milij. din, ker je uresničeni sklad plač dosegel 11,6 milij. din in znaša 80% te vsote 9,28 milij. din. Preostali znesek 2,32 milij. din bo podjetje izplačalo kot zaslužek delavcem in uslužbencem po končnem obračunu.
Ce pa uresničeni dohodek podjetja ne doseže planiranega, (t. j. 15 milij. din), marveč le 12 milij. din, bo podjetje za akontacije delavcem in uslužbencem izplačalo vsega 6.192 milij din, kolikor znaša 80% uresničenega sklada plač po enačbi (1), t. j. od zneska 7,740 milij. din. Preostalih 1,548 milij. din bo podjetje izkoristilo na naslednji način: Na podlagi planiranega dohodka 15 milij. din, ima podjetje po enačbi (1) planirani sklad plač 9.687 milij. din in planirani znesek akumulacije in skladov 5,313 milij. din (zaokroženo). Uresničilo pa je le dohodek 12 milil, din, od tega zneska odpade 7.740 milij. din na sklad plač in 4.260 milij. din na akumulacijo (zaokroženo). Razlika med planirano, in uresni-
K SPOROČILU PODJETJEM 0 UPORABI PROPORCEV DRUŽBENEGA PLANA
V zvezi s člankom »Sporočilo podjetjem o uporab:	proporcev družbenega
plana», ki je bil objavljen v nedeljski oziroma včerajšnji številki, prinašamo v naslednjem obrazec za izkazovanje elementov po 20. členu uredbe o temeljih poslovanja gospodarskih podjetij in na-
vodil k tej uredbi. Pripominjamo, da se
v rubrike »Po pred-logu podjetja« vnašajo samo predlogi glede izrabe produkcijske zmogljivosti, medtem ko mora stopnja akumulacije in skladov ustrezati stopnji, k’ je biila objavljena v družbenem pianu FLRJ oziroma v predlogu
družbenega plana LRS. izpolnjeni obrazec dostavijo vsa industrijska, kmetijska, gozdarska, prometna in gradbena podjetja v odobritev komisijam, ki poslujejo za vsako sltroko delavnosti pri ustrezajočem svetu vlade LRS.
PREGLED
obveznosti nasproti družbenemu plana za leto t952.
(Seno akumulacijo znaža torej 1,063 milij. din. Potemtakem bo moralo podjetje od pridržanih 20% uresničenega sklada plač,
t.	j. od vsote 1,548 milij. din najprej vplačati razliko med planirano in doseženo akumulacijo v znesku 1,063 milij. din, medtem ko bo preostalih 0,485 milij. din lahko Izplačalo kot zaslužek delavcem in uslužbencem.
12.	Ob primerjanju uresničenega in planiranega dohodka mora banka v začetku leta preveriti, ali je planirani dohodek ugotovljen na ^temelju proizvodnega'plana podjetja, ki zagotavlja obseg proizvodnje, določen v smislu 7. točkč tega navodila.
13.	Ce se v okviru kmetijskega podjetja opravljajo tudi druge delavnosti, se za taka podjetja določi enotna stopnja akumulacije in skladov v smislu določb navodila k uredbi o temeljih poslovanja gospodarskih podjetij.
14.	Zaradi pravilnega ugotavljanja dohodkov podjetja In razmejitve temeljnih in obratnih sredstev, mora podjetje po stanju na dan 1. januarja 1952 m na podlagi cen iz priloge tega navodila ugotoviti vrednost sklada živine. Zmanjšanje sklada živine ob koncu leta je podjetje dolžno vplačati v amortizacijski sklad podjetja, medtem ko predstavlja povečanje sklada živine povečanje dohodka podjetja, in to na breme investicijskega kredita.
Ce je imelo n. pr. podjetje na dan 1. januarja 1952 sklad živine v vrednosti 30 milij. din, na dan 31. decembra 1952 pa sklad živine v vrednosti 35 milij. din, tedaj mora za teh 5 milij. din dati nalog banki, da se na breme njegovih investicijskih sredstev poveča njegov dohodek. Ce pa je sklad živine ob koncu leta 1952 znašal manj kakor 30 milij. din, mora podjetje razliko vplačati v amortizacijski sklad podjetja, in sicer iz svojega tekočega računa kot materialni izdatek.
15.	Določbe tega navodila se ne nanašajo na ustanove na področju kmetijstva, ki nimajo značaja podjetja, in sicer na: kobilarne, žrebčame, pripustne postaje, živinske selekcijske postaje, čebelarske postaje, znanstvene zavode za posamezne kmetijske panoge, zavode za zaščito rastlin, za mehanizacijo, za pedelogi o in agrokologijo, biološke zavode in zavode za selekcijo živine, živinorejske zavode, ribiške biološke postaje, zavode za kmetijsko kontrolo, vetserum zavode, drevesnice, bakteriološke postaje, veterinarska postaje, in ambulante, veterinarske bolnišnice, poizkusna posestva, enološke postaje, fitosanitarne postaje, poizkusne postaje, kmetijske šole, zavode za kmetijska raziskovanja ter veterumske raziskovalne zavode.
Predsednik Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo vlade FLRJ lahko v soglasju s finančnim ministrom FLRJ izvzame glede uporabe predpisov tega navodila tudi druge ustanove s področja kmetijstva.
16.	Pojasnila v zvezi z uporabo tega navodila bo izdajal predsednik Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo vlade FLRJ.
Povprečne planske cene kmetijskih pridelkov
Iz priloge h gornjemu navodilu o povprečnih planskih cenah kmetijskih j pridelkov navajamo v naslednjem planske cene, ki se nanašajo na Slovenijo:
žito: pšenica in rž 20,4, ječmen 18.1, oves 19.3, koruza 13.7, ostalo žito 20.5.
Industrijske rastline:	konoplja v
steblih 9.0, lan v steblih 4.4, sončnice 26 5, oljna repica 32.0, hmelj 360, Sirko, a slama 30, sirkovo seme 15, seme konoplje 90 (30), laneno seme 60 (32.6); številke v oklepajih se nanašajo nai.seme za predelavo.
Vrtnine: krompir 10.5, fižol 35.0, ostale vrtnine 9.7; od tega: paradižnik 10.0, čebuia 28, zelje 6.3, ostalo 10.6.
Krmila (cene za obračun reprodukcije): seno travniško 3.4, seno z njiv 4.8, paša (kot seno) 2.0, slama in ko-ruzovina 1.2, rastline za živinsko krmo 1.3, seme ža živinsko krmo 91.2.
Sadje: jabolka 16.0, češplje 14.0, ostalo sadje 35.0; od tega: hruške 20.0, marelice 34.0, breskve 29.0, češnje 30.0, orehi 75.0, ostalo 40.0, grozdje 19—32, sadne sadike 40, trsi 5.
Podjetje:
Skupine obratov po strokah	= z C > _ sc ~ r. 3E	_2 .2 “ r. 'z > — * zr.	Po družbenem planu						Po predlogu podjetja					
			Izraba produkcij. zmogljiv.		Akumulacija in skladi		Sklad za plače	Doho- dek (74-8)	Izraba produkcij. zmogljiv.		Akumulacija in skladi		Sklad za plače	Doho- dek (13-rl4)
			Indeks izrabe	i-ii =£x = Jd -2.	S-topnja	Znesek			Indeks izrabe	Skupno v merskih cnotuh (3 X 10/100)	Stopnja	Znesek		
1	2	3	4	5 j 6		7	8	9	10	11	12	13	14	15
Obrat 	 Obrat 	 Skupno stroka .														
														
Obrat 	 Obrat 	 Skupno stroka .														
														
														
Skupno za podjetje ..	X	X	X	X					X	X				
Kraj in datum:	Direktor:	Predsednik upravnega odbora:
Prirastek sklada živine (plemenska živina): konji (za žival) 28.000, govedo (za kg) 72.0, prašiči 112.0, ovce 55.0, perutnina 140.0; klavna živina: konji
25.0,	govedo 65.0, prašiči 108.0, ovce
50.0,	perutnina 140.0.
Živalski proizvodi: mleko 17.6, volna 366, med 200, hlevski gnoj 0.45, jajca (za kos) 10.5; ribe: sladkovodne 82.0.
Predelani proizvodi: suho sadje 50.0, vino 52.0, žganje 195, sir 230, surovo maslo 350.
Ustanovni kongres društva učiteljev in proiesorjev srednjih šol
V Beogradu bo 26. in 27. aprila ustanovni kongres Društva učiteljev Jugoslavije, 28. in 29. aprila pa kongres, ha katerem bo ustanovljeno Društvo profesorjev in učiteljev srednjih šol. Obe društvi bosta na kongresu sprejeli svoja pravila, izvolili centralna odbora ter določili bodoče naloge. Društvo učiteljev in Društvo profesorjev in učiteljev srednjih šol bo v sestavu Zveze sindikatov Jugoslavije.
Danes šahovski dvoboj
Slovenija: Belgija
Belgijski šahisti, ki se po dvoboju z reprezentanco FLRJ v Novem Sadu vračajo v domovino, se bodo danes ustavili v Ljubljani in odigrali enokrožm dvoboj na 10 deskah z reprezentanco Slovenije. To bo prvo mednarodno srečanje moštva Slovenije v naši šahovski zgodovini.
Domače moštvo bo nastopilo sicer brez mednarodnih mojstrov Pirca in Puca ter mojstra Germeka, ki se trenutno pripravljajo za mednarodni turnir v Beogradu, toda imena inž. Vidmar ml., prof. Gabrovšek, Preinfalk, inž. Slokan, inž. Levačič, Bajec. Krivec. Kržišnik, Kukovec. Konic, Mlinar, Sušnik in Vošpemik nam jamčijo, da bo naše moštvo uspešno zastopalo moč slovenskega šaha.
Izven konkurence se bosta v prijatelj-
ski pa/tiji srečali tudi slovenska prvakinja Slavica Cvenklova in belgijska prvakinja Bussrsova. Belgijsko moštvo bo nastopilo brez mednarodnega mojstra O'Keilyja, ki bo prav ta s o sodeloval na mednaiodnem turnirju v Beogradu.
Prireditev bo danes od 15 do 20 ter od 22 do 24 na verandi hotela Union (vhod iz Miklošičeve ceste skozi vrt).
Potek vseh partij dvoboja bodo gledalci lahko zasledovali na demonstracijskih deskah. Cene 20 in 10 din za mladino. Ljubitelji šaha, pridite v čim večjem številu.
*
Angleški mednarodni mojster Alexander je na poti na mednarodni turnir v Beogradu prispel v Slovenijo ih se ho do začetka turnirja mudil na Bledu.
Sano L stn teatri na '1 o uranskem
Tolminci so z velikim veseljem in navdušenostjo prijeli za prireditev šahovskega tedna, v katerem so mnogo storili za popularizacijo šaha, zlasti med mladino. Imeli so celo vrsto zanimivih prireditev. Dne 31. marca je učiteljišenik Baloh igral simultanko proti 8 gimnazijcem, izmed ' katerih ga je premagal samo Bizjak. Dne 2. aprila je SD Tolmin priredilo svoj klubski brzotumir, ki so ga igrali v 3 skupinah. V prvi sta si zmago delila Panič in Berginc, v drugi je zmagal Rutar, v tretji pa Feltrin. Istega dne je učiteljiščnik Baloh igral svojo drugo simultanko, tokrat z 9 gimnazijci. Premagala sta ga Bizjak in Mazora. Istočasno je pričel na gimnaziji tudi prvenstveni turnir, katerega se udeležuje 10 mladincev. Na osnovni šoli v Tolminu so ustanovili šahovski pionirski krožek, ki ima za sedaj 32 članov. Ob tej priliki je 12 pionirjev odigralo brzoturnir, na katerem je zmagal pionir Ružič. — Tudi
uslužbenci Poverjeništva za notranje zadeve ter Narodne milice in Uprave državne varnosti so imeii brzoturnir, na katerem je zmagal komandir postaje NM Perko. Dne 5. aprila se je vršil tudi brzoturnir za prvenstvo garnizij, katerega so zaradi številne udeležbe igrali v 6 skupinah. V finalu je zmagal Manojlovič pred Vukobratovičem in Nikoličem, ki sta si delila drugo in tretje mesto. Med Šahovskim tednom je bil končan tudi prvenstveni šahovski turnir SD Tolmina, ki je obenem veljal kot turnir za okrajno prvenstvo. Prvo in drugo mesto sta si delila Joško Tomi in inž. Viktor Klanjšček s po 10 točkami (iz 12 možnih), tretje mesto je zasedel Mirko Panič z 9, kateremu sledijo Ivan Leban 8, Bunčič 6 in pol itd. Za naslov okrajnega prvaka bosta zmagovalca odigrala dvoboj štirih partij. — Tolminski šahisti so nadvse častno rešili nalogo organizacije Šahovskega tedna. Le tako naprej 1
Prvenstvo v krosu v Novem mestu
Malokdaj smo v letih po osvoboditvi mogli zapisati o športni prireditvi večjega obsega na Dolenjskem. Morda je krivda raznih športnih forumov, da so na Dolenjsko le preveč pozabljali. Atletska zveza Slovenije se zaveda, da je bilo delno tako tudi glede atletike, zato je odločeno, da bo letošnje prvenstvo Slovenije v pomladanskem krosu v Novem mestu.
Tekmovanje bo v nedeljo, 21. aprila v
izvedbi TD Partizan Novo mesto, ker se je dosedanja maloštevilna, vendar marljiva atletska sekcija Krka vključila v Partizan. Ker je razpis tak, da se morejo tekmovanja udeležiti vsa športna društva in tudi telovadna društva, upajo prireditelji, da bo tokrat v Novem mestu zbrana za uvod v letošnjo sezono elita naših slovenskih atletov in ostalih tekmovalcev.
Ptof. Glonar pripravlja s svojimi sodelavci in dijaki z gimnazije v sodelovanju z vojsko dobro organizacijo krosa, kjer bodo po dosedanjih prijavah nasto-
Danes Zagreb : Odred
Današnja prijateljska tekma med članom zvezne lige Zagrebom in Odredom bo na stadionu ob Titovi .cesti gotovo privabila vse ljubitelje lepe nogometne igre. Srečanje bo v neki meri služilo za primerjavo kvalitete nogometa v zvezni in slovenski ligi, zato se bosta oba nasprotnika gotovo potrudila, da bosta čim boljše zastopala svoje barve. Tekma se bo začela ob 16.30. pred tem pa se bosta ob 15 pomerila B moštvo Odreda in Grafičar.
Vrste Odreda sta zadnji čas okrepila dva nova igralca, in sicer LampeLj in Davidov. Prvi je bil srednji napadalec varaždinskega Tekstilca, Davidov pa je igral desno krilo pri Dinamu iz Pančeva. Vodstvo Odreda prosi- vse prijatelje kluba, da mu po možnosti dajo na razpolago sobe za nova člana.
Zmaga Crvene zvezde v Atenah
Na turneji po Grčiji Je Crvena zvezda igrala svojo tretjo tekmo v Atenah proti AEK in jo odločila v svojo korist 1:0 (1:0). Tekmo je gledalo nad 20.000 ljudi.
ŠPORT V KRATKE*i
Kegljači, pozor! Skupščina Kegljaške zveze Slovenije je skupaj z republiškim prvenstvom posameznikov v mednarodnem slogu in tekmovanjem kegljačic zaradi delovnega dne v nedeljo 20. t. m. odložena na prihodnjo soboto in nedeljo 26. in 27. aprila z istim sporedom, kakor je bil določen.
Izredni občni zbor SD Triglav, na katerega so vabljeni vsi člani, bo v petek 18. aprila ob 16.30 v Domu Ljudske milice v Slomškovi ulici.
Smučarji Enotnosti imajo drevi ob 20 obvezen sestanek v dvorani NB, Frančiškanska ulica, dvorišče.
Na mladinskem nogometnem turnirju, ki ga je organizirala Mednarodna nogometna federacija v Barceloni, se bosta v finalni tekmi srečali Belgija in Španija. Belgija je v polfinalu igrala proti Avstriji 2:2. z žrebom pa se je kvalificirala za nadaljnje tekmovanje. Španija je premagala Anglijo 4:1 (3-:l). Avstrijci so igrali v I. kolu s Francozi neodločeno 2:2 in so se šele z žrebom kvalificirali za nadaljnja tekmovanja.
Novi prvaki ZSSR v smučanju so: na 18 km Matušenko s časom 1:04.06. na 38 km Borin 1:43.09. na 50 km Volodin 3:11,30 in v štafeti 4x10 armadno moštvo s časom 2:25,14. Pri ženskah je na 5 km zmagala Jermolenko s časom 18:58, na 10 km pa imata Vatina in Carera enak čas 40:19.
V kvalifikacijskem srečanju za vstop v zvezno boksarsko ligo je novosadska Vojvodina premagala boksarje Jedinstva iz Zemuna v razmerju 13:7.
pili vsi vodilni slovenski atletski klubi. Poleg domačinov so se že prijavili Odred, Triglav, 2elezničar in Kamnik ter manjkata trenutno le še prijavi celjskega Kia-divarja in mariborskega Železničarja. Novo mesto z zanimanjem pričakuje to tekmovanje, ki bo v letošnjem letu po reorganizaciji v športu prva letna prireditev. Pričetek bo eno uro po prihodu dopoldanskega vlaka iz Ljubljane za gimnazijo na Marofu. *
IZŽREBANE OBVEZNICE PRVEGA
LJUDSKEGA POSOJILA
V Beogradu je bilo v torek predzadnje žrebanje obveznic prvega ljudskega posojila.
Obveznice s številkami 760 v serijah 441, 980 m 1289 so zadele po 100.000 din. Po 50.000 so dobile obveznice št. 733 naslednjih serij: 69, 439, 1013, 1161, 1242. 1309, 2291 2389, 2697, 2888, 3143 in 3237.
Poleg tega je bilo izžrebanih: 503 obveznice z dobitki po 10.000 din, 1875 obveznic z dobitki po 5000 in 135.000 obveznic z dobitki po 2000 din.
Izžrebane obveznice bodo izplačale vse blagajne Narodne banke FLRJ, in sicer obveznice z dobitki od 1. maja t. 1. naprej, amortizirane obveznice pa od 1. januarja 1953.
AMORTIZIRANE OBVEZNICE
Amortizirane so obveznice vseh serij z naslednjimi številkami:
3	7 10 ii		16 :	19 23 28		30 43 51		59
60 67 71		73	74 1	32 84 95		103	104	105
106	108	109	113	114	115	117	118	119
124	128	129	133	136	138	139	141	143
144	145	156	164	165	170	171	174	179
180	181	183	185	193	194	193	201	203
205	208	209	212	215	218	219	221	222
225	166	226	,227	228	234	242	244	247
250	251	256	260	264	267	271	272	275
287	288	289	294	296	304	305	306	311
312	315	322	32S	328	332	335	341	343
344	360	362	364	368	369	371	372	373
378	379	383	334	388	3 SO	392	399	406
408	409	410	413	415	416	417	426	428
432	437	440	443	444	445	451	453	480
461	465	468 469 4			71 472		473	475
480	486	487	493	496	500	501	503	505
506	508	515	525	529	530	531	540	543
544	551	552	553	555	556	560	563	570
576	584	585	587	594	597	600	604	605
613	624	628	632	634	635	636	642	646
647	649	650	655	657	658	660	661	662
663	664	665	668	670	673	674	675	678
685	687	689	693	696	697	.700	701	703
706	708	711	715	724	726	732	733	736
737	738	741	742	743	746	743	752	759
760	761	764	770	774	775	776	779	782
786	789	791	793	796	797	801	805	810
811	821	827	839	844	845	848	850	853
861	862	866	868	870	872	874	876	878
882	890	897	902	912	913	917	918	926
927	936	938	942	951	953	955	965	978
983	990	991	992	995	998.			
Izhajate!j usta: Tiskovni Konzolcij Osvobodilne fronte Slovenije — Direktor: Roji Janhuba — Odgovorni urednije: Sergej Vošnjak — Tiska Tiskarna «Slovenskesa ooročevalca. — Uredništvo:	Ljubljana,
Knafliev- ulica 5 telefon 55-22 do 55-26 — Uprava: Ljubljana. Čopova ulica 50-in, :elefon 45-75 ln 46-2J — Oglasni oddelek: Ljubljana. Selenburgova ulica 5. telefon 18-96. za ljubljanske naročnike 24-63 za zunanje 38-32 — Poštni predal 29 — Tekoči račun NB 601-90321-0 — Mesečna naročnina 140 dinarjev
POSLOVENIL VLADIMIR LEVSTIK
V Lukrecijinih očeh se je jelo svitati.
Izbrala sem vas za soproga, vendar ne zato, ker bi vas ljubila. Saj vas niti ne poznam. In ljubim vas prav tako malo kakor katerega si bodi človeka. Niti sebe ne ljubim. Ali hotela sem končati to življenje tu v Vatikanu. Hotela sem zapustiti to borgijsko ozračje. To ni nič za šibke nature. In jaz sem šibka. Ponudila se je priložnost. Zagrabila sem — in vas držim —. Tako govoreč, ga drži za roke, ki jih ta izmika.
In sili: Zdaj ste vi na vrsti.
Z obotavljajočim se glasom prične Gasparro Proscida: No, prav — torej vam povem resnico —. Ko ie prišlo sporočilo vašega očeta — sem se prestrašil — moje ime In moje premo enje sta že zdavnaj na spisku zaznamovanih — moja smrt bi mu samo dobro došla — njemu in njegovemu sinu. Mislil sem, da se bliža konec. Doma sem se poslovil od svojcev, kakor da odhajam v smrt. In pridem sem in v svoje začudenje zvem, da vabilo ni past, da ne preže name bodala in španske muhe — da vas naj resnično vzamem za ženo. Kolikšna čast! Vzroka, zakaj ste
me spoznali vrednega te časti, pa ne vem, ker vam ne zaupam. Borgijka ste. Ljudstvo se Borgijcev boji. Ljudstvo Borgijce sovraži —
Kaj se rrištevate k ljudstvu?
Jaz pa — jaz Borgijce zaničujem. Da zaničujem jih — Globoko je zasopel in ji jasno pogledal t oči, ki so se zalivale s solzami.
Prav imate, da nas zaničujete. Saj žvižgamo nad človeštvom kakor biči. Ali to ni naša volja: vihtijo nas. Prav imate — nisem vredna, da bi nosila vaše ime —
Ponižujete se pred menoj — toda vaši ponižnosti ne morem verjeti. Kadar se Borgijci delajo ponižne, se skriva za tem zavratnost. Ali ste morda celo tako zavratni, da govorite — resnico?
Lukrecija: Ne — prej sem lagala — zdaj pa povem resnico: ljubim vas. Ljubim vas! Ker sem vas ljubila — zdavnaj ljubila — sem si vas izbrala za moža — in sem igrala to nevredno komedijo —
Knez je osupnil: Saj pravite, da me niti poznali niste? Lukrecija je zajecljala: Pač — pač — s svojega okna sem vas opazovala, ko ste vsako Jutro jahali mimo. Nikoli nisem jahal mimo vašega okna —
Tak o vijte me že z roko! Zakaj me ne poljubite?
Zdaj lažete — kakor ste prej lagali. Ukazano ml je, naj se z vami poročim. Dobro. Nobena moč na svetu pa me ne more prisiliti, da bi vas ljubil.
Torej me sovražite?	,
Pomilujem vas. Sočutje imam z vami. —
Sočutje? Tako šibka nisem. Toda resnica je. Lagala
sem. Ves dan sem lagala in zdaj hočem dati barvo. Salo sem si privoščila. Salo, kakršne si dovoljujemo Borgijci. Hotela sem vas: preskusiti. Zaroto snujete zoper nas. Z Orsiniji in Colonnami se skrivate pod isto odejo. Upornik ste.
Smrti me ni strab.
Ne bojte se. Tako preprosto se Borgijci ne maščujemo. Ostali boste živi.
Lukrecija je plosknila z rokami. Stara, debela dojilja Julija je prišla. Julija — ti smem predstaviti tvojega zaročenca, gospoda Gasparra Proscida? Prosil me je za tvojo roko. Ves neumen je vate. Svatbenega večera kar dočakati ne more. Sama vama posteljem poročno posteljo, in njegova svetost, papež v svoji lastni najvišji osebi, vama podeli apostolski blagoslov.
Julija je bila z~rdela kakor potonika in je v zadregi zrla v tla.
Knez je bil prebledel:
Ko bi se vrag potrudil, donna Lukrecija in bi vas hotel obsesti — bi ne našel praznega kotička v vas. Tako polni ste zlodejstev.—
2e spisano ženitovanjsko pogodbo meC donno Lukrecijo in donom Gasparrom so dne 10. junija spoznali za ničevo.
Dne 20. junija je bila sklenjena ženitovanjska pogodba med Lukrecijo in princem Alfonzom Aragonskim.
/	XXII
Džem, še čisto mlad turški princ, sultanov brat je prišel papežu v roke, ki so takoj zagrabile in prijele. Človek
nikoli ne ve, v kaj ga bo mogel porabiti. V to, da izsili odkupnino. V to, da ga porabi za talca. Chi sa.
Da bi dal rimskemu ljudstvu pašo za oči, je pripravil Turku slavnosten vhod v Rim. Princ je jahal na plemenitem, dragocenem velblodu in se slovesno priklanjal na vse strani, koder je stala sodrga in ga obmetavala s šaljiv-kami in smehom. Za princem so se vrstile žirafe, levi in leopardi, ki so jih vodili turški čuvaji. Majhen gepard je skočil iz vrste in se jel loviti z umazanim belim špieljem. V Vatikanu so princa slavnostno sprejeli. Pravilnik je bil sestavil Johannes Burkhard, ker ni bilo nebenega poprejšnjega primera.
Princ Je stopil k Lukreciji in se ji priklonil, rekoč: Selam — y aleikiim! — Gttzelsin!
Lukrecija se je nasmebnila, ne vedoč, kaj bi: Ne razumem vas.
Džem je vprašal: Nasyl?
In kažoč na Cezarja: Bu adam kim dir?
Cezar se ni ganil, in Džem Je zaškrtal med zobmi nekaj takega kakor saerbijesizua. In vzkliknil: Asikar diisman gizli düsman — dan ejidir!
Papež, videč princa, kako je brez pomoči omahoval med Cezarjem in Lukrecijo sem ter tja. Je rekel: Turški jezik kakor, sem slišal, ne pozna slovniške razlike med spoloma. Zato menda tudi Džem ne razloči moškega in ženske. No, v Rimu ga utegnemo kmalu naučiti. Saj je ša dosti mlad.