BANKA VABI K SODELOVANJU OBRTNIKE ALI DELAVCE
Denarna ponikalnica
v Stanovanjskem podjetju
Pozorni bralci prispevkov o delu in proble-matiki obrtnikov in njihovih delavcev se bodo prav gotovo spomnili številnih kritik, ki so jih oboji že izrekli na račun reševanja stanovanj-ske problematike delavcev pri obrtnikih. Obisk pri Ivani Šandrič, ki je vodja oddelka za dolgoročno kreditiranje v Ljubljanski banki Stanovanjsko-komunalni banki Ljubljana pa je razkril, kje pravzaprav prihaja do ozkega grla v reševanju te problematike. Nakazal je tudi potrebo po aktivnem sodelovanju osnov-ne organizacije zveze sindikata delavcev pri obrtnikih ali pa celo obrtnega združenja pri • razreševanju razmerja med Samoupravno sta-novanjsko skupnostjo ljubljanskih občin, Sta-novanjskim podjetjem Ljubljana in navedeno banko.
Kdaj je prevzela vaša banka naloge pri reše-vanju stanovanjske problematike delavcev pri obrtnikih?
»1985. leta smo sklenili posebno pogodbo, po kateri služba naše banke pripravlja razpis za posojila delavcem zaposlenim pri zasebnih delodajalcih, sprejema vloge in pripravlja kre-ditne predloge za komisijo za kreditiranje družbeno usmerjene stanovanjske gaditve pri stanovanjski skupnosti ter opravlja vse posle porabe in odplačevanja posojil.«
V čem se združevanje sredstev za stanovanj-ske polrebe delavcev razlikuje od združevanja teh sredstev organizacij združenega dela?
»Delavci pri obrtnikih niso imeli enakih pravic pri tem, kot delavci iz podjetij. Stano-vanjsko podjetje je pri razdelitvi njihovih ne-povratnih sredstev uporabljalo zastarel pravil-nik iz 1975. leta, kije bil v nasprotju z družbe-nim drogovorom in sporazumom, ki velja za tekoče srednjeročno obdobje. Z našim posre-dovanjem smo dosegli. da se sedaj 70 odstot-kov prispevka združuje za krditiranje stano-vanjskih potreb delavcev pri obrtnikih oziro-ma za sofinanciranje nakupa stanovanja, če je eden od zakoncev zaposlen v OZD, drugi pa pri obrtniku. Zaradi vseh specifik smo tudi dosegli, da delavci pri obrtnikih lahko dobijo še enkrat večje zneske pojosojila iz sredstev vzajemnosti, kot delavci iz OZD«
To zveni zelo optimistično. Delavci pa se kljub temu pritožujejo, da nimajo vpogleda na zbiranje sredstev in vpliva na njihovo delitev.
«Iz dokumentacije sledi, da imamo tudi v banki velike težave s tem. Kljub temu, da preje omenjena pogodba določa, da uprave za družbene prihodke dvakrat raesečno odvajajo
stanovanjski prispevek delavcev pri obrtnikih na SSS ljubljanskih občin, finančno računo-vodska služba Stanovanjskega podjetja Ljub-ljana pa jih je dclžna tekoče odvajati na račun pri banki, smo šele po številnih urgencah do-segli, da so bila sredstva za leto 1988 nakazana naši banki šele 26. junija 1989, leta. S tem pa so bila strašansko razvrednotena, ker niso bila obrestovana s polno mesečno revalorizacijsko stopnjo. Za leto 1989 n. pr. velja, da so znaša-le pripisane obresti več kot združena sred-stva.«
Imate bolj določene podatke?
»V letu 1988 je znašal stanovanjski prispe-vek delavcev pri obrtnikih petih ljubljanskih občin 2.3 milijarde dinarjev (naša občina 601 milijon). Od Stanovanjskega podjetja Ljublja-na srao dobili do 21. 6. 1989. leta le 1.1 milijarde dinarjev. Do 30. 4. 1989 je znašal ta prispevek za pet ljubljanskih občin 1.9 milijar-de dinarjev (naša občina 557 milijonov), od Stanovanjskega podjetja Ljubljana pa so naka-zali na račun za kreditiranje delavcev le 610 milijonov dinarjev. V 16 mesecih torej Stano-vanjsko podjetje Ljubljana ni nakazalo banki 2,6 milijarde dinarjev, zaradi česar so bili de-lavci prikrajšani za komaj izračunljiv znesek, če še enkrat poudarim, da so letos obresti na prispela sredstva znašale več kot glavnica.«
Kako ste ukrepali?
»Vse pristojne ves čas opozarjamo na to problematiko. Ko je oktobra zasedal Odbor za kreditiranje družbeno usmerjene stanovanj-ske graditve pri Samoupravni stanovanjski skupnosti Ijubljanskih občin, vodi ga Feliks Kolar, je odločil, da se tokrat pisno obvesti o problematiki direktorja Stanovanjskega po-djetja Ljubljana Mitjo Kuharja. Med drugim smo mu napisali: »Prosimo, da v vaši finančno računovodski službi ugotovite vzroke za neiz-polnjevanje pogodbenih obveznosti in neures-ničevanje nalog pri mesebojnem sodelovanju s strokovno službo bank. Glede na sklepe odbora vas prosimo, da uredite vse potrebno za neraoteno izvajanje združevanja in krediti-ranja iz sredstev za delavce pri zasebnih delo-dajalcih ter o tem poročate predsedstvu SSS Ijubljanskih občin in temu odboru.«
P. S. Podrobneje bosta o tej problematiki poročala tudi časnik DELAVEC v obrti in Radio GLAS Ljubljane (UKV 102,4 mega-herca).
STANE JESENOVEC