Leto II.
Maribor, sreda 24. decembra 1919.
St. 245.
MARMOISKIOEMVCC
Naročnina znaša:
Z dostavljanjem na dom ali po pošti K 6'50 mesečno.
četrtletno K 19-50. če pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 6-—. — lnserati po dogovoru.
Političen list.
List izhaja vsak delavnik opoldne.
Posamezna številka stane 40 vin.
Uredništvo ln uprava:
Mariborska tiskarna (Edm. Schmidova ulica št. 4.)
Telefon uredništva St. 276, uprave št. 24.
Božič.
Dogodilo se je torej takrat, da je prišel Sin božji na svet in je prinesel s seboj najlepši nauk ljubezni. Prišel je odrešit človeštvo. Dal je vse: nauk in delo, kri in življenje — svet pa ga je križal in je šel mimo njega naprej.
Pred letom je ležala pred nami v jaslicah novorojena Jugoslavija. Gledali smo jo z radostnimi, skoraj začudenimi očmi. Komaj, da smo verjeli, da je res. . . In beseda je meso postala. Toliko Časa smo jo klicali in hrepeneli po nji in konečno je prišla. Pravtako, kakor so v starem zakonu čakali na Mesijo. Vedeli smo, da bo ona naša odrešenica. In Jugoslavija je prišla. Piinesla je s seboj nauk ljubezni in' življenja. Ljudje pa so šli svojo pot naprej in se niso izpremenili. Danes obhajamo drugi božič v Jugoslaviji in nam se zdi, da smo enaki vsem onim, ki niso zapazili prihoda odrešenikovega in so živeli po svoje naprej. Za take ni odrešenja. Odrešenje je samo za one,
Amerikansko pismo.
Po valovih daljnega morja plava te dni proti Jugoslaviji velik amerikanski parnik z am eri Iranskimi darovi. Na parniku je nad 4000 zabojev polnih blaga, ^ obleke, čevljev, kave, sladkorja i. t. d. Ta božična pošiljatev naiih rojakov- Amerikancev je torej še mnogo večja nego prva, ki je vsebovala 1700zab. Parnik gre na Dubrovnik in bo dospel okoli novega leta. Gotovo bo to lep božičen pozdrav iz daljne Amerike. Častno je to za naše izseljence, da se v teh težkih časih spominjajo domovine in skušajo pomagati svojim ljudem. Darovi, ki jih nosi parnik, so darovi naših Jjudij — znano je, da za druge evropske države n. pr. .a Belgijo daruje cela Amerika In da je dobila Belgija že velikanske darove iz Amerike. To ie odvisno
Sarodgita-Ci!f i", 0duUgMda' ki uživa kak narod-pr, Amenkancih. Mi — to moramo priznati —. sn]0 se res potrudili, da bi izgubili pred svetom še ono malo dobrega imena, kolikor s®° ,£a	Razni naši odbori so n. pr. v
tujini delali take stvari, ki nam ne služijo v čast. Prepirali so se med seboj, zmerjali se prav po jugoslovansko, ruvarili, hujskali i. t. d. tako da so zanesli spor med naše izseljence in zraven so uničili naš ugled. Zato v Ameriki nimamo simpatij in ameriška javnost za nas ne1 daruje tako, kakor n. pr. za Belgijo,
Prejeli smo iz Amerike pismo, ki nam ne-
ki razumevajo novi nauk in izpolnjujejo svojo dolžnost.
Vsi narodi so upali da pride po koncu vojne zopet prejšnje blagostanje. Vsi so se prevarili... Zgodovina nas uči, da so se posledice vojne vselej pokazale šele par let pozneje. Tako se tudi po tej svetovni vojni kažejo vedno hujše posledice. V vseh državah je slabše nego je bilo prej in povsod se dela z vsemi silami na to, da bi se ozdravile strašne rane, ki jih je vojna zadala. Toda to delo gre počasi, ker so se tako razpasle človeške strasti, da pri najboljši volji ni mogoče napraviti reda. Oderuštvo, sebičnost, prevara, goljufija, poneverba, tatvina — vse se vrši danes pri belem dnevu pred našimi duri. In svet drvi naprej. Kam? Sam ne vel
Toda odrešenja so bili deležni oni pastirji, ki so prišli k jaslicam in oni priprosti ljudje, ki so spoznali pravi nauk ljubezni. In tako je naš priprost narod obhajal svoj božič — on je tisti, ki je spoznal svoj čas, on pojde po potih svoje domovine, on bo v bodoč-
koliko pojasnjuj« razmere . . . Navajamo nekaj stavkov: ... „Čudno se mi vidi, da Jugoslovani ne pošljejo svoje misije v Ameriko, da bi nekoliko bolj javno nastopili. To bi imelo upliv, Kaj je vzrok, da Belgija 8 milijonov sirotnin. skega sklada in vsak rojen otrok je preskrbljen z obleko. Kaj pa Srbija ali Jugoslavija? Pa je dobila komaj 2% tega, kakor Belgija in koliko Belgijcev dela tukaj in koliko je nas I Človek se zdrzne od jeze. Treba bi bilo udariti na pravo *truno. Vam manjka ljudij, ki bi naredili
zveze z Amerikanci. Ti ljudje nas ne poznajo1'._____
„Ko bi vi vedeli, kal in kako dela Italija ! Poslužuje se najgrših sredstev, da nas sramoti in uničuje. Z milijoni podpira liste, da pišejo proti nam. —“ „Danes na vse zgodaj je izšla posebna izdaja „Plain dealer", ki ti ga pošiljam. Raznašalci so vpili po ulicah: vojna med Jugoslovani in Italijani. List poroča, da so Jugoslovani mobilizirali 400.000 armade in da hočejo napasti Italijo* List piše seveda proti nam. —l' „Prejel sem pismo prejšnjega tajnika našega Jugoslov. Sokola" L. A., piše mi, da je napravil častniški kurz v Srbiji, pa se mu toži po Ameriki, pravi, da je tam slabo. Tako se vse
moje sanje v domovini spreminjajo v nič". __________
»Pred mesecem se je tu mudil Ms. Jeglič, srbski častnik rdečega križa s svojo ženo, ki je rodom Skotinja, ta je bila med vojno v Srbiji in dela zdaj predavanja s slikami. Ta predavanja so dobro obiskana iu narede posebno na ženske1
nosti razumel veliko resnico. Pismarji in farizeji se lahko drže starih naukov, zanje ni prišel božič ne tam ne letos: morebiti se že pripravljajo na boj proti detetu: morebiti že pripravljajo križ; Herodež tudi sega novorojenčku po življenju. Toda preslabe bodo njih sile.
•Mir ljudem* so peli angeli ob rojstvu v Betlehemu — «Mir narodom* smo peli 6b rojstvu v Jugoslaviji. Sin božji je prinesel mir, a ljudje ga niso sprejeli. Ljudje so nespremenljivi in zato trpe. Zato tudi mir po svetovni vojni ne bo prinesel odrešenja . . .
Mi pa vemo Ie eno: da bomo rešeni, ako bomo verovali v svoj božič. Ako bomo živeli novo življenje. Ako bomo posvetili vse svoje sile domovini. Cdino tako bomo kdaj praznovali bolj vesel božič od letošnjega.
Politični pregled.
Vesnlč bo kandidiral. V radikalnih krogih se govori, da se povrne dr. Vesnič v Beograd ter da bo pri predstoječih volitvah kandidiral v državno skupščino.
Za zbližanje z Romunijo. V tukajšnjih političnih krogih sodijo, da je ministru
močen vtis. Takih stvari bi bilo treba več". — „Tu so zdaj veliKe stavke in draginja. Premoga se ne dobi, stane pa tona 8 25 dol. Jajca so po 60 cent. ducat. Renta se ne dobi, hiše so drage, vse je drago. Naši ljudje so pravili, da so z dolarji pri vas mnogo boljše živeli, nego tukaj. Jaz mislim, da bi bilo treba pri vas nekaj čifu-tov obeBlti". „Pošiljatev je na potu. Čevlji stanejo tu 9—10 dolarjev, torej po vaše 900 K. Tudi obleka je draga. Poslali smo, kar smo mogli". — Če se ne boste dobro držali, je res nevarnost. T. zv. SRZ (slov. republikanska zveza) je nabrala že 65.000 dolarjev za svoje namene (rekli so, da nabirajo za lačne in nage.) Imajo pisarno v Čikagi, vlečejo po 60—75 do), na teden. Kristan je njih vodja. Zmerjajo in zabavljajo čez Jugoslavijo in nas . . .* „Ko bi imel 10.000 dol. bi šel domov, fotografiral bi posamezne kraje in bi se vrnil sem delat predavanja. Napravil bi profit 100.000 dol. in še naši stvari bi koristil. Tako delajo Italijani, ki kažejo tu sramotne slike o nas". Mnogo bi tu lahko storil Ivan Hribar, če bi piišel sem. Imamo tu „Slov. dom", ki j'e stal 45.000 dol. Igramo mnogo iger, pa primanjkuje igralcev. Naši ljudje pozabljajo svoj jezik. Pri skušnjah jim je treba besede razlagati. Tu pada sneg. Zima prihaja Vesele praznike.
To je nekaj misli iz Amerike. Zamudili smo tam mnogo.
Stran 2.
—----------------------------------——------------rv—
Marinkoviču, ki je zasebno odpotoval v Bukarešto, poverjena važna misija za zbližanje naše države z Romunijo. Naš upravitelj v Bukarešti Lukovič je bil včeraj pri min. predsedniku Davidoviču. Govori se, da odpotuje tudi notranji minister Pribičevič v kratkem v Bukarešto. Pribičcvič je osebni prijatelj romunskega mini. strskega predsednika.
Nota vrhovnega sveta dr. Rennerju. »8 Uhr Btatt« doznava iz najbolje poučenih diplo-matičnih krogov, da nota Clemenceauja dr. Rennerju, v kateri se jamči tcritorijalni obstoj avstrijske republike, ne vsebuje nič druzega kakor neu-tralizacijo Avstrije. Vrhovni svet je izdal to noto brez posredovanja dr. Rennerja, še predno je mogel Renner sprožiti to vprašanje v Parizu
Dr. Renner je s svojimi pariškimi uspehi popolnoma zadovoljen. Posebno ga je razveselil nepričakovano prijazen sprejem časopisja. Edino v gospodarskem vprašanju ni dos.gel vsega, kar je hotel.
Želje in pritožbe Nemcev v Čeho-slovaški. Min. predsednik Tušai je sprejel zastopnike nemških meščanskih strank, ki so mu predložili želje in pritožbe Nemcev na Češkem Zahteve se tičejo nemškega šolstva, razpisa volitev, nastavitve odpuščenih državnih uradnikov, ki svojeeasno niso prisegli čehosloyaški republiki. Tuš ir je odgovoril, da bodo volitve razpisane kmalu po novem letu in da do Nemcerr dana prilika, sodelovati pri ustavodajnem delu. Svoboda državljanov je prva postava čehoslo-vaške republike.
Iz predzgodovine vojne. Avstrijsko zunanje ministrstvo nadaljuje z izdajanjem rdečih knjig o predzgodovini vojne. Iz teh aktov sledi, da srbska akcija dunajskega kabineta nikakor ni bila pripravljena v sporazumu z nemško vlado in da bi se lokalizacija konflikta/ ki jo je zlasti Grey najodločneje zahteval, vsled resne volje v Berlinu, Londonu, Parizu in Petro-gradu, dala doseči, da pa je Berchtold odklonil 48 urni rok za odgovor na dunajsko noto, katerega je zahtevala Rusija.
Holandska ne izroči Viljema. >Soir" poroča, da je holandska vlada javila aliiranim državam, da vsled azilskega holandskega prava in radi drugih vzrokov ne more izročiti Viljema.
Amerika ratificira, „Echo de Pariš" poroča iz Washingtona, da je končno vendar večina senata za ratifikacijo. Vendar pa Amerika za sedaj še ne pristopi Zvezi narodov.
Za socializacijo rudnikov v Angliii. „8 Uhr Blatt" poroča iz Kodanja: Kakor doznava „Politiken" iz Londona, namerava angleška delavska stranka meseca januarija izvesti velikopotezno akcijo za socijalizacijo rudnikov. Ako bi se vlada protivila temu, tedaj bo delavstvo izsililo izpolnitev svojih zahtev z generalno stavko, nakar bi vlada odgovorila z razpustitvijo parlamenta in razpisom novih volitev.
Dnevne vesti.
Resnične besede. „Demokratija“ od pro-šlega petka piše v članku pod naslovom „Dru-štvene pojave", med drugim tudi sledeče, jako aktuelne besede: »Naša družba boleha na dveh boleznih. V njej je preveč naslanjanja na državo in premalo lastne inicijative, posebno v splošnih stvaieh. Največji del gleda na to, da svoje posle prenese na drugega, ali pa da jih odloži; na drugi strani pa zvrača odgovornost za vse nerednosti edino na skupnost, ki se izraža v državi. Druga bolezen pa je brezobzirna akcija poedincev, ki gledajo le na to, kako bi izkoriščali celoto v svoje osebne nameije.
Naša policija viame včasih ščinkovca, pa misli, da je ujela kragulja, kragulji se ji pa smejejo na varnih kotičkih ter se jim dopade, kako skubi ubogega ptiča pevca. Svetovali bi ji, da si kupi knjigo «Naše ujede*, da bo znala razlikovati med obema vrstama.
V splošnem pa naj ji služi pravilo, da imajo ujede po ogromni večini zakrivljene kljune.
Od okrajnega odbora „Nar. Sveta za zasedeno ozemlje" v Mariboru. Včeraj je obiskal naš odbor g. dr. Jež, sekcijski šef pri ministrstvu za socijalno skrbstvo v Beogradu ter povedal, da je dovolilo ministrstvo za begunce nov kredit v znesku 10,250.000 K. 7 milijonov za begunce, 3 milijone za taborišče v Strnišču ter 250.000 K za pisarno v Ljubljani. Tudi je poslalo v Ljubljano 1C00 parov čevljev za begunce, pred vsem za dijake, od katerih bo dobil tudi Maribor primeren del.
jugoslovanski odbor v Chicagu je nakupil zopet večjo množino obleke, obutvi ter drugih potrebščin, ki so že na poti v Beograd.
Francoski list „Radikal“ pošlje v Jugoslavijo svojega sotrudnika Blurna z nalogo, da zbere gospodarske in trgovske podatke o naši državi.
Dovoljen uvoz časopisov. Minister za notranje stvari je dovolil uvoz perijodičnih tiskovin iz sovražnega inozemstva v našo državo s pridržkom, da to dovoljenje, če bi ga k temu prisililo sovražno pisanje uvoženih tiskovin, takoj zopet prepove.
Draginjska doklada za omožene učiteljice. Ministrstvo za prosveto je izdalo na-redbo, na podlagi katere dobijo omožene učiteljice iste draginjske doklade kakor učitelji.
Telovadno društvo Sokol v Rušah-Sel-nica ima ustanovni občni zbor v nedeljo 28. t. m. točno ob 15. uri v prostorih restavracije Novak v Rušah.
Komisija za preskrbo transportov. Odkar so skozi Maribor pričeli prihajati pogosti veliki transporti iz vseh delov sveta se vračajočih vojnih ujetnikov, invalidov in tudi naših Amerikancev, smo pogrešali posebno komisijo, oziroma nekakšen stalni urad, ki bi se imel pečati z oskrbo teh transportov. Leta in leta si vsi ti reveži daleč v tujini slikajo ljubeznjiv sprejem v trenotku, ko prvič prestopijo tla svoje domovine. Toda ko pridejo v Maribor kakšno razočaranje! Če bi ne imeli na našem glavnem kolodvoru naših slovenskih uradnikov, ki v takih slučajih tudi preko svojih dolžnosti gredo tem transportom na roko, kolikor pač mogoče, tedaj bi bila večina teh transportov popolnoma sama sebi prepuščena. Celo nami sovražni in v največjemu pomanjkanju se nahajajoči Nemci sprejemajo naše transporte z večjo ljubeznivostjo, nego mi sami. Te dni je tu skozi prišel velik tak transportni vlak z blizo 900 Čehov, ki se vračajo iz dalnje Sibirije kot bivši legijonarji v svojo domovino. Večina njih je ona prva skala, ki je staro Avstrijo zdrobila v prah s tem, da so že prvo vojno leto v celih polkih prešli na rusko fronto. Sicer zaspana Ljubljana se je tega zavedala in je ta transport oficijelno in ljubeznivo sprejela. A tu v Mariboru se ni nihče brigal zanje! Se pač že dolgo časa pozna, da nam na odločilnem mestu manjka naš general Maister. Treba je, da se v to svrho določi posebna in sicer vojaško in civilno mešana komisija, ki permanentno posluje in ki ob prihodu večjih transportov vračajočih se vjetnikov in dobrovoljcev pravočasno obvesti tudi občinstvo.
Mariborska Sokolska župa. 1. Pred-njaški zbor MSŽ se je sešel 12. decembra 1919. Župni načelnik Ilich je poročal o sklepih Sokolskega Sabora v Novem Sadu, o zborovanju prednjaškega zbora Saveza v Zagrebu in o telovadnih nastopih v žup< 1919 (v Ormožu, Studencih, župni zlet v Ptuju). Odobril se je načrt za župni tečaj. Nove funkcionarje je potrdil župni občni zbor. 2. Občni zbor MSŽ se je vršil 12. decembra.
V imenu odsotnega staroste dr. V. Serneca, ki se je opravičil, je vodil zborovanje dr. H. Irgolič, ki je pozdravil zlasti toplo zastopnike
novih društev in odsekov Studenci, Guštanj, Muta, Ruše-Selnica in Radgona. Br. Kranjc je podal obširno tajniško in nadzorniško poročilo o delovanju župe v preteklem letu s stvarno kritiko in z navodili za prihodnje delo. Br. Tušak je poročal o stanju župne blagajne. Sprejela so se nova pravila, izpre-menjena z ozirom na novosadske sklepe. V novi odbor so izvoljeni in potrjeni: starosta dr. Ljudevit Pivko, podstarosta Joško Rajh (Ljutomer) in dr. Fr. Strelec (Ormož), načelnik Ljudevit Kranjc, tajnik br. Horvat, blagajnik br. Vodeb, nadzornik br. dr. Irgolič, predsednik kulturnega odseka br. Schaup, predsednik odseka za naraščaj br. Hočevar. Župni prispevek se je določil na 2 K. Društva podpirajo župno blagajno z 10'7o dobička svojih društvenih prireditev, z 209/o pri okrožnih in 50u/0 pri župnih prireditvah. — Sledili so mnogi nasveti in predlogi, ki se tičejo raznih panog bodočega delovanja župnega predsedstva.
Mariborski Sokol izreka tem potom iskreno zahvalo vsem darovalcem, kakor tudi vsem onim, kateri so pomagali sodelovati ali nabirati prispevke za naš Miklavžev večer. Ostanite nam naklonjeni i v bodoče. Odbor.
Bralno društvo v Rušah priredi na Štefanovo svojo običajno veselico s petjem in igro: Moč uniforme. Začetek ob 17. uri.
Sinoči zvečer se je izgubila pletena siva rokavica za desno roko in sicer od ‘Nar. Doma* do kavarne ‘Central*. Najditelj naj jo odda v našem upravništvu.
Trgovski nastayljenci. \J nedeljo 28. t Ul. se vrši ob 9. uri v Gambrinovi dvorani izredna skupščina trgovskih pomočnikov. Ker gre za obstoj vsakega posameznika, je treba, da se udeleži zborovanja vsak nastavljenec.
Odbor.
Letošnji naborni seznam je izgotovljen in razpoložen do 28. decembra 1919. v občinskem uradu „vojaški referat" v vpogled. Poživljajo se glavarji onih družin, katerih sinovi imajo pritih letošnjemu naboru, da istega pregledajo, ako je njih družinsko in imovno stanje pravilno vpisano. V slučaju, da bi odkrili pri tem vpogledu pogrešek, imajo si preskrbeti pravočasno protidokaze. Obenem je njih dolžnost, obvestiti one naborne obvezance lastne družine, kateri ne bivajo v tistem okraju, da se predstavijo pravočasno naborni komisiji, ker bi se v nasprotnem slučaju pregrešili proti členu 11 in 12 zakona o ustrojstvu vojske. Ta člena vsebujeta sledeče: Člen 11. Kdor se odtegne vojaški službi, oziroma pobegne iz iste, služil bode 3 leta od tedaj, kadarkoli se ga bode zasačilo, — do končanega 31. leta starosti brez ozira na družinske razmere. Služba v 1., 2. in 3. pozivu se mu podaljša za toliko časa, kolikor je znašala njegova zamuda v 1. pozivu. Od 21. leta pa do dne vstopa v službo morala bo plačati družina ubežnika razven vojaške takse tudi osebni davek. Člen 12. Glavar družine, ki bi prikril nabornega obvezanca, ali ne prijavil v za to določenem času naborni komisiji	sposobnim spoznanega v
vojaško službo, bo kaznovan v korist vojnega ministrstva z globo od 100 do 300 dinarjev; v slučaju neiztirljivosti z zaporom 30 dni. Kazen, katero prisodi pristojna divizijska komanda, se ima izvršiti takoj. Tuji podaniki, vpisani kot naborni obvezanci, imajo dokazati dokumentarično njih državljanstvo tekom 4 mesecev, računajoč od dneve tega razglasa. Naborna komisija bo uradovala za mestno občino Maribor v meljski vojašnici. V zl?Usi^ naredbe Dravske divizijske oblasti št. 6663/B.O. z dne 11. nov. 1919 so dolžni priti k naboru vsi v letu 1896,1997 in 1898 rojeni, kateri so bili v bivši avstro-ogrski vojski iz kateregakoli vzroka vojaščine oproščeni ali pa so bili med vojno za vojsko službo nesposobni spoznani i.s.
a)	oni, ki so bili med vojno za vojaško službo nesposobni, b) oni, ki so bili med vojno sicer vojaki, da so bili od naše vojske v letu 1919 pH prezeutaciji nesposobnim spoznani jn odpuščeni, c) oni, ki so bili pod bivšo Avstrijo iz kateregakoli vzroka vojaščine oproščeni in vsled tega niso odslužili predpisanega roka v kadru, ter so vsled oprostitve doma.
Usnjari in trgovci s kožami, pozor ! Mestni magistrat je v smislu naredbe narodne vlade za Slovenijo odredil, da imajo vsi usnjarji in trgovci s kožami, usnjem in usnjenimi izdelki, kakor tudi tvornice čevljev i tekom osmih dni — to je do 31. XII. 1919 — predložiti mestnemu magistratu natančen izpisek iz svojih knjig izza dne 1. junija 1919, iz kaferega mora biti razvidno: a) koliko, po katerih. cenah in od koga so kože (usnje, čevlje) kupili in dobili v zalogo; oziroma, koliko, po kateri ceni in komu prodali dalje;
b)	koliko v' tem času sprejetih kož je že ustrojenih, in koliko se je teh kož, oziroma iz njih izdelanega usnja, že prodalo dalje, komu in po kateri ceni; c) koliko usnja se
London, 22. dec. «Times» poročajo iz New-Vorka: Državni tajnik Glass je prosil kongres, naj dovoli, da se povračilo zaveznikom danega posojila za 2—3 leta odloži, da si na ta način trgovina preje odpomore. Dalje je Glass odločno zagovarjal, da se pošlje živil stradajočemu prebivalstvu v Evropi, zlasti v Avstriji in Poljski. Anglija je Zjedinjene države obvestila, da je pripravljena udeležiti se akcije za pomoč Avstriji.
Italijanska zbornica.
Rim, 22. decembra. „Agenzia Stefani" poroča : Italijanska zbornica je zaključila debato o proračunskem provizoriju. Ministrski predsednik Nitti je izjavil, da ima reško vprašanje za
gospodar-
koliko, komu in po kateri ceni so se prodali, ... DOV2ročali težav ti usnjeni izdelki; dalje da morajo z dnem | "fl-^vase :	=~
vazglasom lastniki kož (mesarji in zasebniki)	;
jo določi
f
prodati kože edinole tovarnam, ki mestni magistrat, in da se morajo kože oddati usnjarjem v absolutno čistem stanju (brez glave, repa in kakršnihkoli drugih mesnih delov, očiščene blata, kakor tudi brez vsakšne umetno povišane teže (po ceni, in sicer: a) goveje in telečje kože po največ 18 K za l kg; b) konjske kože, po največ 100 do 150 K (po dolgosti kože); Svinjske kože se oproste od zapora, vendar cena surovim kožam ne sme presezati 8 do 12 K za kg. Prestopki se bodo kaznovali po § 10. naredbe osrednje vlade z dne 7/III. 1919 A št. 2684 z zaplembo blaga, z denarno globo do 20 000 H in zaporom šestih mesecev; kolikor'pa''bi bil .v'tem obsežnem še delikt sleparstva, po kazenskem zakonu.
Najnovejša poročila.
Živila n& kredit.
New-York, 22. decembra. »Reuter" poroča : Predsednik žitne korporacije Nabarnes je odobril Hoover-jev načrt, dobavljati Srednji Evropi živila na kredit s pomočjo glavnice žitne korporacije. Nabarnes predlaga, naj da kongres pooblastil* za najetje posojila 100 milijonov dolarjev, ki se bo porabilo v to svrho. '"•% —------------------------------------
Velika večina reškega je izrekla v prilog sprejema predlogov italijanske vlade. Nato je ministrski predsednik govoril o finančnem stanju in opo-zaijal na potrebo, najeti posojilo v iaozemstvu.
Bakar, 23. decembra. TržaJki „Piccolo" poroča, da je italijanska zbornica sprejela govor ministra Scialoja zelo hladno in brez dosedaj običajnega odobravanja.
Pozor!
Pristno dalmatinsko črno mediti-
nalllO vino (ne zamcnjat' z ogrskim ali ti-
liaillU vinu roloju, rudečim v medicinalnem oziru brezpomembnim vinom) se dobi pri podpisanima. Gosp. zdravniki ga priporočajo bolnikom in rekonvalescentom posebno slabokrvnim in slabotnim osebam.
V jav. zdraviliščih vpeljano.
Na razpolago so tudi prvovrstna bela vina letnikov 1917, 1918 in 19i9.
Vsem cenj. gostom želeč vesele božične praznike in srečno novo leto se priporočata F. in K. Prohaska,
gostilničar, Schmidplatz štev. 3.
Izdaja: Tiskovna zadruga. Odgovorni urednik: Fr. Voglar. Tiska Mariborska tiskarna v Mariboru.
Gostilna in mesarija
Vlahovič
želi cenjenim odjemalcem in gostom vesele Božične praznike in srečno novo leto. In se zanaprej najtopleje priporočava
Ljud. in Julija Vlahovič,
mesar in gostilničar Maribor, Tegetthoffova ul. 38.
Novi tečaji za
slovensko stenografijo nemško stenografijo strojepis
slovensko korespondenco
nemški pravopis in korespondenco
računstvo
navadno, dvostavno in ameriško knjigovodstvo slovenski jezik za začetnike nemški jezik za začetnike hrvatski jezik in lepopis
zatnejo dne 5. januarja 1920.
Zasebno učilišče Legat
Maribor, Vetrinjska ul. 17-1.
Novi tečaji trajajo 5 mesece. — Prospekt brezplačno.	2—2
Mr
N ' M 0
m
m
6
<3
N I
N
št
0
H
č
m M
M 0
n č
N
d
Mariborska tiskarna, delniška družba v Mariboru.
Vabilo na subshripcijo delnic.
Deželna vlada za Slovenijo v Ljubljani, oddelek za trgovino in obrt, je z odlokom z dne 22. oktobra 1919, štev. 6998, dala začasno dovoljenje za ustanovitev delniške družbe »Mariborska tiskarna" s sedežem v Mariboru.
Namen te družbe je izvrševati tlskarsko-lito-grafično, knjigotrško in knjigovezniško obrt v območju deželne vlade za Slovenijo. Drjižba namerava zalagati knjige, muzikalije, umetnine in časopise vseh vrst. V to svrho je pripr. odbor že kupil Kralikovo in Rabičevo tiskarno v Mariboru. Temeljna delniška glavnica znaša 2,000.000 K in je razdeljena na 10.000 delnic po 200 K. Delnice se bodo glasile na ime in
bo radi kontinuitete delniški družbi pridržana pravica, da vsak prehod njenih delnic iz ene roke v drugo odobri ali pa delnice sama prevzame.
Delnice se emitirajo po kurzu 210 K komad, da bodo tako ustanovni stroški kriti. Na subskribi-rane delnice odpadajoči kapital bo na poziv pripravljalnega odbora plačati v gotovini pri Mariborski eskomptni banki. Dodelitev delnic si pridrži pripravljalni odbor.
Subskripcijske pole so na razpolago pri Mariborski eskomptni banki. Subskripcija se zaključi 15. januarja 1920 ob 12. uri opoldne.
Pripravljalni odbor.
Stran 4.
Mariborski delavec.
Maribor, 24. decembra 1919.
I. Mariborski bioskop
Taoetthoilova cesta.
Največje in najimenitnejše kino-podjetje v Jugoslaviji.
V četrtek 25. do 26. decembra 1919:
Velikanski božični sporedi
Komedijant
Tragedija v 5 dejanjih. V giavni ulogi slavni umetnik
Olaf Fons.
V petek 26. decembra 1919:
Vojaški koncert
Vsako sredo in soboto novi spored!
Predstave se vrše vsaki dan ob 18. (6.) in 20. (8.) uri v nedeljo ob pol 15. (pol 3.), 4. (16.), 18.(6.) in 20. (8.)
nri zvečer.
••»•MHtMMIHMNHtm
Pletenje, pod-pletenje in popravila nogavic
prevzame
Strojna pletarna Valburge Oman
Maribor, Šolska ulica 4. •MlfSMHNilllilNtllM
S Instalacijo
plina, vodovoda, parne kur* lave itd.
Jožef Hrastnik
Moiart ulica it. 58
m ~
Mariborska escomptna banka
Vabilo.
Mariborska escomptna banka v Mariboru naznanja, da se bo vršil dne 15. januarja 1920 ob 17. (5.) uri popoldne v njenih bančnih prostorih, Tegetthoffova cesta 11
izredni občni zbor.
Gg. delničarji, ki se želijo istega udeležiti, se opozarjajo, da morajo svoje delnice najkasneje do 7. januarja prih. 1. deponirati pri blagajni banke.
Dnevni red:
Zvišanje delniške glavnice od 4 na 6 milijonov kron.
Maribor, dne 20. decembra 1919.
Upravni svet Mariborske escomptne banke.
ae—op-
£
/. Božič
=■8
Maribor, Tegetthoffova cesta 34
Modni atellje za gospe In gospode. Naročila po meri se solidno In točno Izvrše. Vojaške uniforme se Izgotovijo v najkrajšem času.
Zaloga vsakovrstnih oblek za moške In dečke, kakor tudi vojaške čepice ter epolete.
oc
—
DO
[^^nfsš=n®ri=g=3 n <=5^1
Utemeljeno 1879!	Utemeljeno	1879!
Brod na Savi
Podružnice: Bos. Brod i Osijek I
Otpremni ured i carinsko posredovanje drž. željeznica SHS
EMIL EICHHORN
carinska agentura kr. glavne carinara u Brad« u Savi sa odjelkom u Bos. Brodu.
W Špedicije svake vrsti
uskladištenja, ocarinjenja, financljalne manipulacije i osiguranja. Nadgled kod pretovarivanja robe iz li-rokotračnih vagona u uskotračne i obratno i intervencije kod otpreme. Otpremanje željeznicom i la-djom. Preselenja u vlastitim patentiranim pokučtve-nim kolima. Brižna izvedba svih importnih i eksport-nih transporta.
Brzojavi: Eichhorn, Brod, Bos. Brod i Osijek.
Telefon:
Brod: 16, 64 i 110. Bos. Brod: 2. Osijek: 452.
ogn |[a^71[0l[^^51|®ra£tr31|
Za uvoz iti izvoz
prevzamem blago vseh vrst, kakor žito, moko, milo i. t. d. katero Imam vedno v zalogi. Cenj. tovarnam in podjetjem se priporočam kot tvrdka z la. referencami. Import in Eksport
Ferdo Sert, Maribor
Koroška cesta 21.
iMBBaBaaaaaaaBBaaaBBBaBaaaaaBaaaBaaaaaBBaa*aBaaaaBBaaaaaaaaaBaaaaaaaaaaBaaaaaaaBaaaBaaaaaaaaaaaBaaaaaaasuiaaaaaaawaaaB
Podpisani bančni zavodi uljudno naznanjajo, da ostanejo njih blagajne in uradi
od 24. do inhl. 28. decembra 1919
^ za stranke zaprti.
Maribor, dne 23. decembra 1919.
Anglo-avstrijska banka Jadranska banka
Ljubljanska kreditna banka Mariborska eskomptna banka
B