Abb. postale I gruppo Cena 40 lir __________ TRST, nedelja 7. januarja 1962 v Škandal z graditvijo letališča v Fiumicinu se vedno bolj širi Ze pred štirimi leti je vlada vedela za razne nepravilnosti in razsipanje Fiumicino Leto XVIII. - St. 6 (5090) ¥Tes teden so na prvih 1/ straneh vsega italijan-y skega tiska prevladovali ogromni naslovi z novicami o znanem škandalu in aferi v zvezi z gradnjo mednarodnega letališča Fiumicino pri Rimu. škandal je vsekakor tak, da zasluži naj večjo Pozornost javnosti, saj gre za že potrošenih 35 milijard lir in za nadaljnjih menda prav tako 35 milijard lir, ki so potrebne, da se bo letališče do konca zgradilo. Hkrati pa niso vpleteni vanj samo visoki funkcionarji raznih ministrstev, temveč tudi ministri sami. V prvi vrsti trije: bivša ministra Togni m Facciardi ter sedanji obrambni minister Andreotti. Poleg njih pa se omenjajo še Segni, Tam-oroni in celo sam ministr-s)ri predsednik Fanfani. Pod temi ogromnimi na-s’-ovi pa objavlja italijanski tisk tudi zelo dolcft iz-ylečke iz zapisnikov, ki jih ja parlamentarna preiskovalna komisija izročila o-bema predsednikoma obeh delov italijanskega parlamenta, ki sta sklenila, da se v celoti tudi objavijo. Prav vsebina teh zapisnikov je najbolj zanimiva, saj jasno kaže, na kak nafto so se.ljudje,.ki so bi-11 v sorodstvu ali pa prijateljstvu z vsemi prizadetimi vladnimi funkcionarji lahko obogatili in seveda nikomur ni prepovedano pri tem pomisliti, da (Nadaljevanje na 2 strani) DANES Alžirski in francoski dogodki so bili tudi včeraj v o-fP red ju mednarodnega političnega dogajanja. Dostojam stvene, velike demonstracije v Parizu in drugih francoskih jnestih proti OAS in fašizmu, ki so potekale brez inciden-*°v po eni strani, po drugi pa nadaljnji ultrasovski pokoli Al-tircev, a po tretji povečana ofenzivnost alžirske osvobo-dilne vojske — vse to so ve-stb o katerih beremo danes Jbširna poročila v vsem sve. •nvnem tisku in Jih posluša-J10 v vseh radijskih oddajah Jvnta, ki čaka, da bi se to Krvavo vprašanje že končno •ešilo. Takoj na drugem mestu pa novice o vsebini sovjetske »Pomenice bonnski vladi, ki L° Je veleposlanik Kroll že v ■ecembru prejel v Moskvi in Poslal svojemu zunanjemu ministru. Baje vsebuje spomeni-c* Predlog za pogajanja med obema državama in obema rvemčijama za spremembo zahodnega Berlina v svobodno *n demilitarizirano mesto. O v*em tem in ostalih perečih svetovnih vprašanjih se bosta razgovarjala jutri Adenauer ‘n Mac Mliian med obiskom V Bonnu. Nesoglasja med Adenauer-1*01 in njegovim prijateljem Gaullom — ali kot pravijo: b}td obema evropskima trma-siitna starcema — glede skupnega tržišča pa so sedaj že bekako uradno potrjena. Italijanski zunanji minister Se-ibi, ki se je včeraj vrnij v z zasedanja sveta mini. sirov evropske gospodarske skupnosti, je namreč o teh nesoglasjih javno govoril in tuni povedal, da so na zaseda-nJu še vedno velike težave za sporazum o nekaterih osnov-Mh vprašanjih. Seveda Je Segni s svojim Prihodom v Rim padel sredi Kopice novic v zvezi s škan. n?lem z letališča Fiumicino. f^Cvičarski tisk je namreč ob-Javii včeraj senzacionalno pl-'b'0, iz katerega sledi, da je r.bniokristjanska vlada že pred štirimi leti vedela za vse sle-P*rije okrog graditve letali-:**• Po zaslugi te vlade Je bito torej izgubljenih mnogo Ofagocenih let za temeljito Preiskavo, ki bi jo morara iz-„esV že ona sama, tako da "c bi bila potrebna nikakršna posebna dolgotrajna parla-nentarna preiskava. Name-l’° pa te vlada izgublja-jfl.Cas z ((opomini in priporo-ouiii — vedno le platonične-** snačaja. Italijansko Javno onenje se torej upravičeno sprašuje, zakaj Je vlada molil*1* in dovolila, da so se nepravilnosti nadaljevale? Morij? bo na to vprašanje dala °°*ovor debata v parlamentu. Velik odmev v inozemskem tisku - Minister Spallino imenoval komisijo, ki bo preiskala zadevo ing. Lenzija - Nenni poudarja, da je treba čimprej nadoknaditi zamujeno (Od našega dopisnika) RIM, 6. — «škandal z gradnjo mednarodnega letališča v Fiumicinu zajema vedno večji obseg in z zadevo se obširno peča tudi inozemski tisk, ki — kakor na pr. hamburški «Die Welt» — zatrjuje, da «zaključki preiskovalne komisije vsebujejo toliko razstreliva, da bi v kakšni drugi deželi -----------^------- verjetno ugonobili kariero celi vrsti političnih osebnosti, visokih državnih funkcionarjev in tudi ministrova. Kajti pri tem ne gre le za nekatere visoke državne funkcionarje in ministre, ampak celo za vlado samo, ki je točno vedela za vsakovrstne nepravilnosti, razsipanje z javnim denarjem in celo za primere kraje, a je vse tp držala skrbno pod ključem v predsedstvu vlade in v raznih ministrstvih. Danes prihaja ta dokumentacija na dan in naše čude- nje (da o ogorčenju ne govorimo) narašča iz dneva v dan. Že pred štirimi leti je namreč takratni minister za javna dela Togni opozoril s pismom takratnega predsednika vlade Zollija (dokumentacijo objavlja današnja številka popoldanskega dnevnika «Stasera»), da je predmet najrazličnejših oblik pritiska, da bi se sprijaznil z obstoječim stanjem, ki ga nikakor ni mogel odobravati. Minister Togni si je tudi ogledal dela na letališču (30. decembra 1957) in ugotovil, da ne bodo tako kmalu končana, kljub temu, da so do tedaj izdali že 14 milijard. Se več: 4. februarja 1958 so napravili več posnetkov proge št. 1, (dolge 3.6 kilometra in široke 60 metrov) iz katerih je razvidno, da je bila vsa razpokana. Tudi ti posnetki so ležali v tajnih arhivih predsedstva vlade in ministrstva za javna dela. Preiskovalna komisija je odkrila marsikaj, toda še mnogo nam je neznanega o vsej tej zadevi in u-pamo, da bo bližnja razprava v poslanski zbornici o zaključkih parlamentarne preiskovalne komisije šla tej škandalozni zadevi do dna, hkrati pa pričakujemo, da bodo vse, ki so kakor koli odgovorni za nepravilnosti in razsipanje z javnim denarjem tudi kaznovali, v resen opomin vsem, ki imajo opravka — po službeni dolžnosti z manipuliranjem javnega denarja. Kar zadeva škandal v zvezi z gradnjo letališča v Fiumicinu, je že skoro povsem gotovo, da bo ustrezna razprava v parlamentu že prve dni po počitnicah, ki se končajo 16. t. m. Razpravo zahteva bivši minister Togni, zahtevajo jo komunisti in socialisti, zahteva jo Packardi, ki namerava odgovorili po debati: vlada je na to že pristala. Notranji minister Scelba pa zahteva sejo vlade, da bi določili njeno stališče do tega vprašanja. Do seje bo prišlo med 13. in 15. t. m„ po po-vratku Fanfanija iz Maroka, kamor bo odpotoval prihodnji ponedeljek na uradni obisk. Vlada bo razpravljala o Fiumicinu, o poli-tičnem razvoju v zvezi z bližnjim kongresom KD in o izstopu PSDI in PRI jz ((konvergentne* vladne koalicije. Minister za pošte in telekomunikacije Spallino je imenoval posebno komisijo sodnikov, ki bodo preiskali zadevo ing. Lenzija, direktorja višjega zavoda za telekomunikacije, ki je zapleten v zadevo Fiumicino. V jutrišnji številki glasila PSI «Avanti!» voditelj PSI Nenni poudarja med drugim, da je treba čimprej nadoknaditi zamujeni čas od izvolitve Gronchija za predsednika republike, ker se od takrat ni storilo ničesar na področju reor-ganizacije, modernizacije in okrepitve javne uprave, kar potrjuje tudi novoletna poslanica Gronchija, ki je celo manj ostra od one ob prevzemu predsedniškega mandata. Tudi kampanja za obrat' v levo ima za cilj nadoknaditi zamujeni čas, pravi Nenni, in zato se mora diskusija, če hoče biti resna, sukati okrog vprašanj gospodarske strukture in pomeniti uvod v politiko načrtovanja. «Taka je diskusija za nas socialiste, taka za demokratično avantgardo dežele in za one laične in katoliške sile centra, ki so se premaknile v levo. Sedaj gre za borbo s časom. Med tolikimi (celo preveč jih je), ki se postopno predajajo levemu centru, je mnogo takih, ki tako ravnajo v duhu, v katerem so oni in njihovi predhodniki pristopili pred petnajstimi leti k GL N in republiki, da bi zavrli, menjali smer in pogasili navdušenje, ustvarili lažna vprašanja in lažne tarče, proglasili za zaključeno to, kar se je šele moralo začeti.« Nenni zaključuje s kritičnim pregledom mednarodnega položaja. A. P. Nov poziv laoškim princem ŽENEVA, 6. — Nocoj so objavili vsebino novega poziva obeh predsednikov ženevske konference trem laoškim princem, naj se sestanejo v Ženevi. Oba predsednika pozivata tri prince, naj pridejo čim prej v Ženevo, da proučijo položaj skupno s predstavniki drugih držav, ki sodelujejo na ženevski konferenci o Laosu. Pismo dodaja, da bi njihov prihod v Ženevo lahko omogočil zaključek pogajanj o sestavi vlade narodne enotnosti v Laosu, in pripominja, da so ta vprašanja povezana z mednarodnimi zadevami Laosa. Pismo pravi zatem, da bi zaradi neuspeha razgovorov v Vientianu lahko vsi dosedanji načelni sklepi ženevske konference zgubili veljavo. Sklepi ženevske konference dobijo lahko uraden značaj samo po prihodu pobblašeen-Ca vlade narodne enotnosti v Ženevo. Ženevska konferenca je upala, da bo že 3. januarja odpotovala iz Laosa v Ženevo delegacija, ki bi predstavljala enotno vlado, toda nažalost, se t0 ni zgodilo. Zaradi tega se je moralo delo ženevske konference zakasniti, in s tem tudi rešitev lao* škega vprašanja. _______________ Z letošnje premiere prve mladinske igre SG v Trstu: «Barabau zmaj sedmeroglava ....................uiiimiimiiniliim.......................................................... Ogromna množica je včeraj demonstrirala v Parizu proti zločinski^ dejavnosti OAS /g pr o ti fašizmu Demonstracije so bile tudi v drugih mestih Francije in povsod so potekale brez incidentov - Izredni varnostni ukrepi tudi zaradi govoric, da je Salan v Bruslju iPT7. fl - T T .... J_____ . PARIZ, 6. v Parizu so bile danes napovedane demonstracije proti OAS in fašizmu, ki sta jih organizirali KP Francije in Splošna zveza dela. Pri demonstracijah je sodelovala ogromna množica, in potekale so brez incidentov. Policijska prefektura je ob tej priložnosti odredila izredne varnostne ukrepe in je že ponoči poklicala v mesto ojačenja žandar-merije in republikanske garde. Računajo, da so ta ojačenja štela okoli 10.000 mož s številnimi vozili. Že v prvih popoldanskih urah pa so razvrstili pred sedežem KP Francije veliko število policijskih vozil ter vojakov republikanske garde, policajev in žandar-jev v popolni bojni opremi. Skupine demonstrantov so se začele zbirati kmalu popoldne. Nato so odšle po raznih ulicah v bližino se-deža KE Francije, kjer se je okoli 16. ure zbralo že več tisoč ljudi, ki so vzklikali proti OAS In fašizmu. Varnostne sile so postavile okoli sedeža komunistične stranke močne kordone in so demonstrante usmerjale v druge ulice. Končno se je o-gromna množica demonstran-tov zbrala na trgu pred cerkvijo Notre Dame. Množica je vzklikala proti OAS in zahtevala mir v Alžiriji. O-koli 16.30 pa je množica še bolj narasla in je šla v sprevodu po drevoredu Montmartre pred sedežem komu-nističnega glasila «L’Huma-nite»:‘ Na obeh straneh ulice so stražili oboroženi policaji, ki so samo opazovali in niso nastopili proti mirni množici. Zatem se je množica razdelila na manjše sku- pine in šla v sprevodih po raznih ulicah. Demonstracije so se končale okoli 18. ure, ne da bi prišlo do incidentov. Nekaj pred 18. u-ro je komunistični župan mestne četrti St, Denis Gil-lot govoril zbranim demonstrantom. Poudaril je velik uspeh demonstracije in disciplino demonstrantov, katere je ponovno pozval, naj bodo združeni proti fašizmu. Na njegov poziv so se začeli demonstranti zatem mirno razhajati. Pozval jih je tudi naj jutri dentnostrirajo proti OAS in fašizmu na posameznih trgih, v ponedeljek pa na delovnih mestih. Protestne demonstracije so bile tudi v Lillu: kjer' je bil preteklo noč izvršen bombni atentat na tamkajšnji sedež komunistične stranke. Več tisoč ljudi je šlo v sprevodu po mestnih ulicah. Sploš- na zveza deja in Enotna socialistična stranka sta se pridružili demonstraciji skupno š ■ Splošno zvezo študentov. Tudi v Toulousi so bile demonstracije proti OAS, ki jih je organiziral odbor za obrambo svobode iz protesta proti atentatu, ki je bil včeraj izvršen v neki kine- matografski dvorani. Demonstranti se niso mogli zbrati pred dvorano, ker je polici-ja zastražila vse dostope. Zbrali so se na Borznem trgu, kjer so razni govorniki pozivali na enotno borbo proti fašistični nevarnosti. (Nadaljevanje strani) Trije ministri iz afere Fiumicino ... »■* su vzKimau žica razaema na manjše sku- au po mestnih ulicah Sploš- .....................................m.......................... DO KDAJ BO TRAJALA TA ZMEŠNJAVA V zadnjih tridesetih dneh smo imeli priložnost ugotoviti razna čudovita stališča, na katera so se postavili trije izredno važni forumi v sklopu ustroja italijanske republike. Seveda ocenjuje naš dnevnik kot glasilo slovenske narodne skupnosti v ■ Italiji ta stališča predvsem v luči možnosti in jamsteii za izvajanje tistih splošno in od vseh držav priznanih pravic, ki nam pritičejo. I. Najprej je pred sedemindvajsetimi dnevi kazensko sodišče v Trstu zavzelo stališče, da se londonski memorandum kot mednarodni 'dogovor ne more konkretno izvajati v notranjem juridič-nem ustroju, ker potrebuje za to ustrezno normo, katere pa doslej še ni. Torej: na podlagi memoranduma ne dovolijo, da bi uveljavili naše pravice. Ko pa smo jih zahtevali na podlagi čl. 6 republiške ustave, se je isto kazensko sodišče postavilo na stališče, češ da je to le tako imenovana eprogramatična norma» ustave, za katero bo moral zakonodajalec, t.j. italijanski parlament, izdati še • posebne norme za izvajanje». 2. Pred desetimi dnevi se je javni tožilec na neki razpravi pred tržaškim porotnim sodiščem postavil na stališče — in to stališče je pozneje porotno sodišče sprejelo kot pravilno — da je londonski memorandum veljaven, če- prav je hkrati tudi pomanjkljiv, in da zaradi tega prejšnji mednarodni dogovori, ki jih vsebuje mirovna pogodba z Italijo, niso več veljavni. Ce gledamo z našega stališča možnosti izvajanja naših pravic, smo zopet tam, kjer smo bili: zaradi pomanjkljivosti memoranduma jih ne moremo doseči, na podlagi mirovne pogodbe pa jih ne bi smeli- zahtevati, češ da ne velja več. 3. Predvčerajšnjim pa je državni svet v Rimu zavzel zopet drugačno stališče. V sklepu za rešitev neke pritožbe glede tržaškega gledališča sPoliteama Rossett\» je državni svet zavrgel stališče, da je vladni generalni komisa- riat za Tržaško ozemlje «preživel upravni organ«, češ da se mora v celoti aplicirati italijanska juridična ureditev, po normalnih pristojnostih, ki jih določajo republiški zakoni, ker da je Italija z londonskim memorandumom ponovno pridobila popolno vr-hovnost nad cono A, Državni svet se je namreč postavil na stališče, da londonska spomenica iz lota 1954 ni vrnila ‘Italiji popolne in brezpogojne vrhovnosti nad cono A, niti ni priznala Jugoslaviji popolne vrhovnosti nad cono B ter s tem modificirala čl. 21 mirovne pogodbe iz leta 1947. Po mnenju državnega sveta so samo začasno in «de facto» uredili vprašanje Tržaškega ozemlja v pričakovanju morebitne revizije mirovne pogodbe; zato izvršuje Italija v Trstu isto oblast, ki jo je prej izvrševala ZVU, to je oblast začasne zasedbene sile, in ta oblast ne izhaja iz notranjega ustavnega prava, temveč iz mednarodnega prana. Zato je imenovan je vladnega generalnega komisarja za Tržaško ozemlje zakonito. Ce torej primerjamo vsa ta tri stališča in če upravičeno ugotovimo, da je državni svet po odgovornosti najbolj merodajen, potem moramo zaključiti, da nam — vsaj na Tržaškem ozemlju — vse pravice lahko zajamči le tukajšnji vladni generalni komisar. In mislimo, da je že čas, da bi /o storil. Pri tem pa moramo pripomniti, da vsebuje tudi sklep državnega sveta, kakor tudi stališče omenjenih dveh tržaških sodišč, že esako zase notranja protislovja, ter da so si ta stališča hkrati tudi med seboj v protislovju. Zato bi moral končno nekdo poskrbett, da se vsa ta vprašanja po toliko letih rešijo. Tako bo tudi odstranjena nevarnost, ki jo povzročajo s svojimi apetiti šovinistični pisuni v tržaškem tisku, ki so včeraj takoj zapisali, da obstaja popolna suverenost republike Italije ne samo nad bivšo cono A, temveč tudi nad bivšo cono B. Letališče «Fiumicino» (Iz eCorriere d’informazionit) Moskva predlaga zahodnonemški vladi začetek medsebojnih pogajanj o Berlinu Predlaga tudi pogajanja med obema Nemčijama - Mac Millan pride jutri v Bonn BONN, 6. — Zaradi objave nekaterih informacij o vsebini sovjetske spomenice, ki je bila izročena 27. decembra zahodnonemškemu poslaniku Krollu v Moskvi, je 'predstavnik bonnske vlade izjavil, da gre za novice, «k| so deloma lažne, deloma pa resnične*. !i, ker je Adenauer o njem samo pripomnil: «V pismu so zanimive stvari.* V ponedeljek zvečer bo prišel v B: nn britanski ministrski1: predsednik Mac Millan. Istjlpu dne se bo Mac Millan raztovarjal v Bonnu tudi z angleškim poslanikom. Angle-šktnemški razgovori se bodo zajeli v torek zjutraj v kanc-leijevem uradu. & Washingtona poročajo, da sef Je general Lucius Clay, kil* prižel v Washington, raz-g obarjal danes z Deanom Buškim. Po razgovoru sta oba da ni nobenega ne-solrazuma glede »temeljne politike« v Berlinu, »tudi če so lapto nekatera nesoglasja gle- delp*topka». „ velika nesoglasja med šestimi fpRN, 6. — Po dvodnevni kolferenci, nakateri so raz-rL pravljali o morebitnem vstopu Švedske, Švice in Avstrije v skupno tržišče, so sindikalni predstavniki teh treh držav izjavili, da nasprotujejo, da bi odnosi s skupnim tržiščem šli preko oblike pridružitve. Poudarili so tudi, da bi rajši videli popolno razbitje pogajanj, kakor pa nevarnost prevelikih koncesij njihovih treh držav, ter so poudarili, da se nevtralnost Švedske, Švice in Avstrije ne bi nikoli sme'a žrtvovati, da da bi dosegli sporazum s skupnim tržiščem. Sindikalni predstavniki so pri tem dodali, da so naklonjeni pridružitvi in tesnem gospodarskem sodelovanju s skupnim tržiščem, če se zaščiti nevtralnost treh držav. V Bruslju je svet ministrov evropske gospodarske skupno- Popoldne pa ni bilo nobene seje. Delo se bo nadaljevalo v ponedeljek. Danes so nadaljevali razpravo o finančnih vprašanjih, glede katerih je treba premagati še številne težave, tako da je evropska komisija napovedala predložitev spet novega kompromisa. Ita-“1'P® vztraja pri svojem stališču, da skupni sklad ne sme finansirati samo prodaje presežkov na svetovnih trgih, temveč tudi prispevati k spremembi kmetijske strukture. Prav tako je potrebno doseči dokončen sporazum skoraj še o vseh vprašanjih, o katerih razpravljajo, ker se je stališče posameznih delegacij • samo približalo«. Italijanski zunanji minister Segni, ki se je danes vrnil v Rim,' je izjavil. da so še velike težave, • vsaj s strani nekaterih delegacij«, za sporazum o nekaterih temeljnih vprašanjih. Omenil je tudi nesoglasja z Nemčijo in s Francijo. V Washingtonu pa se je pomočnik angleškega zunanjega ameriškimi1 političnim osebnostmi v zvezi z ključitvijo Velike Britanije v evropsko skupno tržišče. «Work-to-rule» angleških poštarjev LONDON, 6. — V Londonu stavkajo poštarji. Tako se je nabralo danes zvečer v osrednjem poštnem uradu okrog 4 milijone pisem in 10.200 zavojev. Stavko je proglasilo 160.000 nameščencev angleške poštne službe v znak protesta proti blokiranju prejemkov državnih nameščencev. Pri tem gre sicer za svojevrstno stavko: poštni nameščenci niso opustili svojega običajnega dela, ampak ga le izpolnjujejo tako, kakor to določa pravilnik njihovega dela. To novo stavkovno taktiko označujejo v Angliji z «Work-to-ru-le» — delati po pravilniku. Pravilniki namreč določajo, da morajo nameščenci zelo sti nadaljeval davi pogajanja, ministra Heath razgovarjal z iiiiimikiiiiniiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiMniiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiMiiiiMiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiHiiiiiiiiHiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiimiMi Sukarnovo sporočilo U Tantu o sporu zaradi Zahodnega Iriana Vrata za pogajanja so še vedno odprta, toda le na podlagi prepustitve uprave nad omenjenim ozemljem Indoneziji NEW YORK, 6. — Predstavnik indonezijske delegacije v OZN je izjavil, da je predsednik Sukamo obvestil glavnega tajnika OZN U Tanta, da so še vedno odprta vrata za pogajanja z nizozemsko vlado o Zahodnem Irianu. Hkrati je predsednik Sukamo pripomnil, da se Indonezija lahko pogaja samo na podlagi prenosa uprave nad omenjenim ozemljem na indonezijsko vlado. »Stališče Sukama, je dodal predstavnik, je bilo sporočeno U Tantu v petek. Ob tej priložnosti ni indonezijski predstavnik izročil U Tantu iiiftiMlHiiHiiiiiitiiiiiifiiiniiiHimiiimitiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiilHiiiiiiliiiiiiiilif F1UM1CINO ............................................................................ .- jr......- zemci pod zasedbo s silo.* ■ ... »»---- (Nadaljevanje > 1. strani) i se je kar Ha svojo roko -FRANCIJA so bili dobršnega dela tega bogastva deležni tudi tisti najvišji funkcionarji, za katere se formalno ne more dokazati, da bi se bili pri tem denarno okoristili. Zaradi tega poudarja ves tisk že v naslovih u-gotovitve, iz katerih sledi, da se demokristjanska u-prava nikakor ne more pohvaliti z brezhibnostjo poslovanja *n s spoštovanjem vseh tistih strogih raču-novedstvenih in drugih predpisov, katerih se italijanska birokracija tako strogo drži, kadar gre za majhne vsote izdatkov državnega denarja in ki jih je z izgovorom, da je potrebno letališče naglo zgraditi, bodisi iz vojaških, bodisi iz drugih — začetek olimpijskega leta — razlogov, trošile kar na podlagi telefonskih pogovorov raznih funkcionarjev. Naj omenimo le nakatere značilne take ugotovitve. Visoki funkcionar kmetijskega ministrstva prof. D. Orzi je na pr. najprej ocenil vrednost zemljišča za gradnjo letališča Fiumicino s 405.000 lirami po hektaru, pozneje pa se je nenadoma premislil in zvišal ceno na 850.000 lir. Pred parlamentarno komisijo je predsednik komisije za gradnjo letališča general Matricardi izjavil: »Spominjam se, da sem poklical prof. Orzija in ga vprašal, kako to, da je eno leto prej napravil eno cenitev, pozneje pa drugo. Odgovoril mi Je, da se je zmotil in dodal: «Vi ste zahtevali preveliko brzino!* Odgovoril sem mu, da ne morem sprejeti takega odgovora in odpustil sem ga, ne da bi mu dal roko. Zame je bil to pravi nenadni udarec in počutil sem se slabo.* Zelo zanimiv je primer Pacciardija, ki je najprej smatral, da je cena 40.50 lire za kvadratni meter previsoka, toda pozneje je napisal pismo, ki je imelo za posledico, da je država plačala za teren letališča 500 miRjonov več, to je namesto 600 milijonov je bilo treba plačati skoraj dvakrat toliko. Na zadevno vprašanje je predsedniku komisije Pacciardi odgovoril, da je mislil, da je pismo, ki ga je v tem smislu poslal ministrstvu za javna dela, bilo «dobro pismo in skoraj sem se z njim pohvalil*. Zanimiv je tudi primer polkovnika panunzija. Sklenjeno je bilo namreč, da bo tvrdka Ferrobeton opravila tako imenovana «geo-eiektrična proučevanja terena*. Toda polk. Panunzi nobenega odgovora Sukama na njegovo zadnje pismo, s katerim je svetoval, naj se spor reši s pogajanji. Odgovor Sukama je sporočil samo ustno.* Na vprašanje, ali besede »na podlagi prenosa uprave nad ozemljem« pomenijo odklon od prejšnjega stališča Indonezijske vlade, je pred. stavnik odgovoril: «Kar se tiče nas, je do prenosa suverenosti že prišlo decembra 1949.» (T. j ko je Indonezija postala neodvisna). »Nova Gvineja je ostala pod nizozemsko zasedbo s pogojem, da bo zadeva rešena v enem letu. Zaradi tega, je zaključil predstavnik, za nas ne gre za vprašanje prenosa suverenosti, ker je indonezijska suverenost nad tem ozemljem neoporečna, in ga- imajo Nizo- gen. Matricardija je predsednik parlamentarne komisije vprašal: »Nato je bil seveda polk. Panunzi aretiran?* Odgovor: »Nisem mogel tega storiti in zato sem sklepih da se ne bom posluževal več njegovega sodelovanja. Toda tri preiskave so preiskovale početje polk. Panunzija in ugotovile njegovo krivdo.* Predsednik: »Kkj se je po vsem tem zgodilo s Panun-zijem?« Odgovor: «Kolikor jaz vem, se ni zgodilo nič. Vem, da *o ga poslali v Milan za generalnega ravnatelja državnega posestva I. letalske cone.* Zelo značilno je sedaj, da bivši obrambni minister Pacciardi vleče v to zadevo tudi Fanfanija. Andreotti pa Je že dvakrat obtožil Segnija, češ da je on kot tedanji obrambni minister podpisal imenovanja sedaj odgovornih funkcionarjev. Zato ni čudno, da leva opozicija zahteva takojšnjo razpravo pred parlamentom, ki se bo v kratkem po novoletnih počitnicah sestal. Senator Par-ri, bivši predsednik vlade, je predložil, naj predsednik parlamentarne preiskovalne komisije, liberalni poslanec Bozzi, v eni izmed tedenskih «Političnih tribun-.* po TV obrazloži novinarjem rezultate preiskave. Komunistični in socialistični poslanci so zahtevali, da mora obrambni minister Andreotti čimprej odstopiti. Sam Pacciardi je pozval Fanfanija, naj zavzame stališče v škandalu, česar doslej ni storil, temveč je samo poslal okrožnico raznim ministrstvom, v kateri le priporoča, naj vzamejo v vednost rezultate preiskave, da bi se način uprave zboljšal. Spričo govoric, da hoče komunistični poslanec Giancarlo Pa-jetta pozvati na nekak diskusijski dvoboj obrambnega ministra Andreottija, je Pajetta izjavil, da tega nikoli ni mislil, ker bi bila to diskusija med enim izmed ministrov in poslancem. «Andreotti naj odstopi, je dejal Pajetta, tako bo napravil pošteno potezo in lahko se bo pohvalil, da je storil tisto, kar se od njega z mnogih strani zahteva. Tako so namreč ministri ravnali vsaj takrat, ko še ni bilo televizije.* Sicer pa se poročila o tem škandalu čitajo kot napet roman v nadaljevanjih in to, 'kar smo zgoraj povedali ter poročali prejšnji teden od dneva do dneva, so samo prva nadaljevanja tega napetega romana. (Nadaljevanje s 1. strani) Konfederalno tajništvo sindikalne organizacije CGT je izdalo poziv na okrepitev e-nosti in akcije delavcev in vseh republikancev. Poziva jih, naj povsod sprejemajo pobude za demonstracije, da se doseže likvidacija OAS in da se člani te organizacije ižtrebijo iz policije, vojske in iz državnega aparata. Podobne pozive so objavile številne levičarske organizacije. Resolucija, ki jo je sinoči izglasoval pokrajinski svet v Colmaru v departmaju Zgornjega Rena, ugotavlja, da število atentatov vedno boj’ narašča tako v metropoli, kakor v Alžiriji, in da ekstremizem vodi Francijo na rob državljanske vojne. Resolucija ugotavlja tudi popustljivost, ki jo uživajo nekateri avanturisti v nekaterih krogih, ter poziva oblast na učinkovitejšo akcijo proti tem zločincem, vse demokrate pa poziva na budnost, da se upre vsakemu novemu poizkusu državnega udara. Danes je bilo v Parizu zelo napeto, ker so se razširile govorice, da je bivši general Salan v belgijski prestolnici, kjer da uživa podporo visokih osebnosti. Oblasti so odredile stroge varnostne ukrepe ob meji, ker se je govorilo tudi, da je v Belgiji pripravljenih več aktivistov OAS, da prekoračijo mejo in povzročijo nerede. Policijska ojačenja so danes poslali tudi v številna druga mesta, kjer je OAS najbolj aktivna. Značilno je tudi, da je vlada odredila ojačenje republikanske garde in žandarmerije. Bala se je namreč nezadovoljstva v vrstah pariške policije zaradi tako imenovane afere «Rouve«. Glavni sindikati policajev so namreč izrekli solidarnost z glavnim tajnikom Frangoisom Rouveom, ki so ga začasno odstavili in postavili pred disciplinski svet, ker je kot sindikalni voditelj policajev odločno protestiral, ker je vlada 19. decembra prepovedala demonstracije proti OAS, kar je imelo za posledico, da je prišlo do divjaških napadov policije na demonstrante in da je padlo večje ‘levilo žrtev. V Alžiriji so ultrasi" danes nadaljevali alentate v vseh mestih. Ubitih je bilo več Alžircev in tudi nekateri napredni Francozi. V Uostantini pa je bila nova tajna oddaja OAS po radiu --------------«»—— skrbno pregledati poštne pošiljke; če se to dobesedno izvaja, se na uradih nabere o-gromno korispondence, kakor to dokazujejo zgoraj navedene številke. Prejemki plačancev v Katangi TOULOUSE, 6.' - Neki krajevni list je nedavno objavil oglas, v katerem se bivši vojaki pozivajo, naj se obrnejo na nekega gospoda Philippa. «Gospod Philippe« sprejema v sobi nekega hotela osebe, ki se želijo prijaviti v katan-ško vojsko. Ob prijavi jim dajo 100.000 starih frankov; neporočeni dobijo nato 197.000 starih frankov, poročeni pa 219.000 frankov plače na mesec. ----«»--- Angleška cenzura ne nasprotuje filmu «Nc ubijaj!» LONDON, 6. — Angleška cenzura je odobrila film «Ne ubijaj!« Autanta Lare in ga bodo predvajali neokrnjenega v angleških kinematografih. Tajnik »British Board of Film censors« John Trevelyan je označil film za «izredno značilen; v njegovi vsebini je moč zaslediti neko, določeno dozo antiklerikalizma in poli. tične tendence, elementov, katerih ocenjevanje ni naša naloga. Vsekakor smatramo, da je dopustno,' kdorkoli bi* to hotel storiti, izraziti svoje stališče glede tako spornega argumenta, kakršen je oni, Ki ga uveljavljajo nasprotniki vsakršnega nasilja«. Mo- Razgovori v Rabatu RABAT, 6. — Davi so se začeli v Rabatu razgovori med maroškim kraljem Hasanom in predsednikom alžirske vlade Ben Hedo. Trajali so do prvih popoldanskih ur. Predstavnik maroškega kralja je izjavil, da je šlo »za prvo izmenjavo pogledov med alžirsko in maroško delegacijo«. Dodal je, da se bodo mzgovori nadaljevali po seji alžirske vlade. Verjetno bo ta seja trajala dva ali tri dni in bo v kraju Mohammedia, 30 kilometrov od Casablance. Kakor je sporočil' alžirski minister za informacije Jazid, bo vseh pet alžirskih ministrov, ki so zaprli v Franciji, v telefonskem stiku z ostalimi člani vlade, tako da bodo do neke mere sodelovali na seji. ---«»--- Prehodil je 12.320 kilometrov MOSKVA, 6. — Moskovski radio je sporočil, da je 63-let-ni »svetovni potnik* Aleksej Polikarpov', ki potuje peš po Sovjetski zvezi, prispel včeraj v Haricov v Vzhodni U-krajini, potem ko je prehodil 12.320 kilometrov. Polikarpov Francoisc Sagan slikarka PARIZ, 6. — Najbolj znani pariški slikarjl-arflaterji bodo razstavili svoja dela ha razstavi, ki bo 15. januarja v galeriji • Charpentier«. Vsa razstavljena dela bodo naprodaj, in izkupiček bo šel v korist neke izraelske organizacije, ki podpira študiranjfe mladine. Med razstavljale! so- tudi znana pisateljica Franeoise Sagah,, akademik Fgancjje Marcel Achard in Pasteur Vallery-jladot, pisatelj Jčan Dutour, žena predsednika senata Mori-hervifla’ IH belgijska kralijca Elizabeta. LIZBONA, 6. — Portugalska vlada je včeraj zavrnila zahtevo tajnika OZN U Tanta za odhod opazovalcev OZN na mejo med Angolo in Ka-tango, da bi preprečili prehajanj? mož,, orožja m vojaške opreme na katanško ozemlje. Gromiko-Thompson Ameriški poslanik v skvi Thompson je na dan Novega leta obiskal sovjetskega zunanjega ministra Grom ika, naslednjega dne pa je imel z njim dolg razgoiior v zvezi z odnosi med Vzhodom in Zahodom in z Berlinom. Takoj zatem je sklical sestanek s poslaniki Velike Britanije, Francije in Zahodne Nemčije, katerim je poročal o svojem razgovoru. O tem je poslal tudi podrobno poročilo svoji vladi. Takoj po razgovoru z Gro-mikom je Thompson izjavil, da bodo razgovori, če bodo uspešni, verjetnp pripeljali do konference zunanjih ministrov, Z Gromikom sta se sporazumelo, da »e bo«ta znova sestala. Po sestanku v Moskvi prevladuje v Washlngtonu mnenje, da v tem trenutku ni možnosti za sklenitev sporazuma s Sovjetsko zvezo, s katerim je bil dokončno urejen položaj v Berlinu, da Pa so vsi pogoji, da se obe strani sporazumeta o modusu viven-di, katerega osnova bi bil sedanji položaj. Ameriški dopisnik iz Moskve in prav tako tudi diplomatski krogi v Washingtonu trdijo, da je Sovjetska zveza po preureditvi in zapori obmejnih in sektorskih dohodov u Berlinu dosegla in ustvarila pogoje za utrditev Nemške demokratične republike in da v tem trenutku ne želi zaostriti berlinske krize. Na drugi strani pa se je Zahod bolj ali manj sprijaznil z vzpostavitvijo vzhodnonemške meje v Berlinu kot z dejstvom in je zadovoljen, da Sovjetska zveza (tak je vtis, ki ga je dobil Thompson v razgovoru z Gromikom) , za zdaj ne bo vztrajala na tem, da je treba pravice do dostopa zahodnih let v Berlin urediti na neposrednih pogajanjih z vzhodnonemško vlado. ZDA prav tako ne bodo nasprotovale mirovni pogodbi med SZ in Vzhodno Nemčijo. Po omenjenih trditvah sta obe strani pripravljeni sprejeti sedanji položaj kot znosen, pri čemer pa st bo vsaka prizadevala utrditi svoje pozicije. V W ashingtonu sodijo, da je SZ trenutno zaposlena z drugimi notranjimi in gospodarskimi vprašanji, W ashing-ton pa zdaj ne more začeti pogajanj s SZ o Berlinu, ker na Zahodu nimajo enotnega stališča glede pogajanj. Pri vsem tem pa je na Zahodu vzbudilo nezadovoljstvo sporočilo, da je imel bonnski poslanik Kroll 27. decembra razgovor v sovjetskem zunanjem ministrstvu. V zahodnih prestolnicah so zagnali velik krik že po nedavnem prvem razgovoru Krolla z Gromikom lin zahtevali so celo njegov odpoklic. Sedaj so znova dvignili hrup, tako da liberalni tisk obtožuje «nekatere zahodne kroge«, da bi hoteli doseči Krollovo odstranitev. n t prenehala. Sedaj se namreč sprašujejo, čemu ni bonn-ska vlada takoj povedala o spomenici, in čemu je sovjetska vlada izročila spomenico tik pred obnovitvijo razgovorov s Thompsonom. Alžirska vlada v Rabatu je odpotoval iz Omska v Zahodni Sibiriji, kjer je bil rojen, in je obiskal baltiške republike, srednji del Sovjetske zveze in Kavkaz. Sedaj potu. V preteklem tednu se je spet mnogo govorilo o Alžiriji, in sicer iz dveh razlogov) ker so ultrasi še pomnožili svoje divjaške napade na nezaščiteno prebivalstvo v mestih, in ker se znova vztrajno govori o bližnjih pogajanjih med Francijo in Alžirijo. Vsakikrat, ko se začenja govoriti o takih pogajanjih, sprožijo francoski ultru-si v Alžiriji in tudi v Franciji nov val terorističnih akcij. Zadnje dni prejšnjega tedna so ultrasi več dni divjali zlasti po vranskih ulicah ter vse vprek napadali domače prebivalstvo. Alžirski borci so z druge strani izvedli številne akcije proti OAS in tudi številne vojaške operacije proti francoskim vojaškim oddelkom. V Oranu so francoski ultrasi ubili v sredo 127 Alžircev, mnogo pa jih ranili. Napadi so se ponavljali tudi v četrtek in pozneje. Do sedaj ni še znano število žrtev, ker francoske in druge agencije ter francoske oblasti javljajo netočne podatke. Tako so za sredo uradno javili, da je bilo ubitih le 37 Alžircev. Kakor običajno, sta francoska policija in vojska stali ob strani in nista nastopili v obrambo prebivalstva. Največkrat sta nastopila proti napadenim Alžir-cem, ki so v samoobrambi reagirali. Veliko pozornost je na drugj strani zbudilo dejstvo, da so vsi ministri alžirske vlade prišli te dni v maroško prestolnico Rabat, kjer bodo imeli skupno posvetovanje. S tem v zvezi so začeli na Zahodu, predvsem pa v Franciji, objavljati številne komentarje. Češ da je prišlo do poslabšanja odnosov med Alžirijo in Tunizijo in da se bo alžirska vlada preselila v Rabat. Dalje zatrjujejo, da je blizu sporazum med alžirsko in francosko vlado in da bodo alžirski ministri počakali p Rabatu prihod Ben Bele in njegovih tovarišev, ki so zaprti t; Franciji in ki da jih namerava francoska vlada izpustiti. V četrtek so agencije javile, da sta se Ben Heda in Krim Belkasem razgovarjala po telefonu z Ben Belo. Vsa ta ugibanja pa nimajo nobene. konkretne podlage in z alžirske strani ni bilo izrečeno in objavljeno nič takega, kar bt jih opravičilo. Alžirska tiskovna agencija opozarja v zvezi z zatrjevanim sporazumom s francosko vlado na tajnih pogajanjih, da je alžirsko vprašanje zelo resno, in zato je treba upoštevati stvarnost. «Alžirsko vprašanje je skega ljudstva, kakor interesov Francije. uTreba je vskla-diti neodvisnost alžirskega ljudstva in njegovo suverenost nad vso državo z interesi Francije. Alžirci so privolili v proceduro samoodločbe, da bi dosegli neodvisnost, zahtevajo pa od Francije, da zagotovi pogoje, ki bodo popolnoma zajamčili svobodo samoodločbe. Francija se zaveda, da svobodna samoodločba pomeni neodvisnost Alžirije, zato hoče v naprej dobiti jamstva za svoje interese. Vsega tega ni lahko doseči in uskladiti, toda vse probleme je moč rešiti. Treba pa je biti potrpežljivi in stvarno presojati položaj.« V zvezi s komentarji o «preselitvi» alžirske vlade v Rabat je predstavnik te vlade izjavil, da alžirska vlada nima uradno določenega sedeža in da zaseda tam, kjer to narekujejo koristi alžirske revolucije. Alžir je edino mesto, kjer img alžirska vlada lahko svoj stalni sedež. Predstavnik je pripomnil, da bo to nuresvičeno prav kmalu«, Samo alžirsko zunanje ministrstvo imn začasno rezidenco v Kairu. Glede zatrjevanj o nesoglasjih s tunizijsko vlado pa po udarjam, da bosta alžirska in tunizijska vladn obravnavali saharsko vprašanje, ko ho Alžirija postala neodvisna. 'Tatn ni s tem v zvezi nobenih nesoglasij, in vse zadevne. vesti so tendenciozne. načrtovanja» za politiko, ki bi jo socialisti uveljavili, če bi bili na oblasti, ali ki bi jo zahtevali od vlade, v kateri bi sodelovali; «gospodarska politika obrata v levo« pa pomeni premiso za uresničenje politike načrtovanja in za katero menijo, da postavlja cilje, ki jih je moč predlagati in doseč, tudi brez bistvene spremembe v sedanjih odnosih med političnimi in parlamentarni mi silami. Italiia Bonnska vlada je zaradi te- retno, poudarja uradna izia- ga v petek sporočila, da so Krollu pri tem razgovoru izročili dolgo spomenico sovjetske vlade o Berlinu in Nemčiji, in da so bile tri zahodne vlade o njeni vsebini obveščene. Vendar pa polemika va, zato morajo biti resne tu dt vesti, ki se nanašajo nanj.« Dalje poudarja agencija pripravljenost in iskreno željo alžirske vlade, da bi dosegli realno rešitev, toda ob upoštevanju tako pravic alžir- Kretničar postaje Vidalengo se je prijavil karabinjerjem Tri ženske zgorele v avtomobilu - Več mrtvih pri dveh avtomobilskih nesrečah jem moiju. TREVIGLIO, 6. — Danes po. poldne se je prijavil karabinjerjem kretničar Sante Re-daeili, star 60 let, ki je bil v službi včeraj ponoči na postaji Vidalengo, ko je motorni vlak »Freccia delle Dolomiti« trčil v zadnji del brzega vlaka Benetke-Milan. Ivakor je znano, je prometno ministr. stvo včeraj sporočilo, da je do nesreče prišlo zaradi napake, ki jo je storil Redaelli. Redaelli je sedaj na razpo. lago državnemu pravdniku v Bergamu, ki vodi preiskavo o nesreči. Zvečer so ga odpe-JjaJi 'v1 zapor. panes se je 'motornemu’ vlaku «Freccia delle Dolomiti* dogodil nov incident, ki pa ni imel nobene posledice. Vlak je imel nad tri ure zamude, ker se je pokvaril motor. Najprej se je ustavil 40 minut na postaji Calcio (Ber. gamo), da so okvaro popra- je proti Arhangelsku ob Be. vili. Toda kmalu zatem se je jnoral spet ustaviti. Ker je Množica je v Leopoldvillu nosila v triumfu kongoškega zunanjega ministra Bomboka med svečanostjo njemu na čast bilo popravila nemogoče, so poklicali poseben vlak iz Mi-lana, s katerim so potniki nadaljevali pot. DUNAJ, t. — Na cesti Linz-Passau blizu avstrijsko-nemške meje se je dogodila avtomobilska nesreča, pri kateri so zgorele tri ženske. Avtomobil, ki ga je vozila 54-letna Antoine Salm, se je trčil z nekim tovornjakom in oba avtomobila sta začela goreti. V avtomobilu sta bili tudi hčerki Salmove, stari 17 oziroma 16 let. Vozač tovornjaka in še en potnik sta takoj priskočila na pomoč trem ženskam, ki niso mogle iz avtomobila. Uspelo jim je povleči iz gorečega avtomobila samo 16-letno dekle, ki pa je kmalu zatem umrla zaradi hudih opeklin. Ostali dve sta živi zgoreli v avtomobilu. ALBERTHVILLE (Savoia), 6. — V bližini tega mesta se je včeraj trčil avtobus, v katerem je bilo več šolskih o-trok, s tovornjakom, ki je prevažal 20 ton jekla. Pet otrok je zgubilo življenje, in tudi vozač, osem pa jih je bilo hudo ranjenih. Hudo ranjen je bil tudi vozač tovornjaka. LIMA, 6. — V Andskem pogorju približno 200 kilometrov vzhodne od Lime, prestolnice Peruja, se je dogodila avtomobilska nesreča, ki je povzročila smrt 15 ljudi, medtem ko jih je bilo 16 ranjenih. Avtobus poln potnikov se je prevrnil v prepad ob gor ski cesti v višini 4800 metrov nad morjem. ----«»--- «Canzonissima» in novoletna loterija REGGIO CALABRIA, 6. — Na letošnjem izločilnem tekmovanju italijanskih popevk • Canzonissima« je zmagala • Bambina, bambina«, ki jo je podal Tony Dallara; prejela je 713.842 glasov in je bila povezana s srečko serije T 09052 novoletne loterije. Ta srečka je zadela prvo nagrado 150 milijonov. Na drugo mesto se je uvrstila popevka »Nata per me«, ki jo je podal Adriano Celen-tano; prejela je 436.879 glasov in je bila. povezana s srečko serije AM 24348; zadela je 50 milijonov. Tretja popevka je bila «Fra le canne di bambu«; podala jo je Betty Curtis; prejela je 109.566 glasov in je bila povezana s srečko Al 49948; zadela je tretjo nagrado 25 milijonov. Na četrto mesto se je uvrstila popevka «11 primo mattino del mondo«, ki jo je podala Milva; prejela je 102.685 glasov in je bila povezana s srečko K 70758; nagrada, 15 milijonov. Peta popevka je «Sedici anni«, ki jo je pel Nunzio Gallo; prejela je 95,280 glasov in je bila povezana s srečko S 91851; tudi ta je prejela 15 milijonov. Na šesto mesto se je uvrstila popevka «Vico ’e notte«, ki jo je pel Claudio Villa; prejela je 81.938 glasov in je bila povezana s srečko D035944. Na zadnje mesto pa se je uvrstila popevka «Montecarlo», ki jo je podal Jhonny Dorelli; prejela je 78.446 glasov in je bila povezana s srečko B 53864; prejela je 15 milijonov nagrade. Razvoj o’’rop zadeve z graditvijo mednarodnega letališča v Fiumicinu, intervju političnega tainika KD za ilustrirani tednik nF.nropeo» in pro. gramski dokument PSI zn podporo socialistov vladi leveaa centra so naivažnejši dogodki preteklega tedna. Po objavi poročila parlamentarne preiskovalne komisije n neredno stih v zvezi z graditvijo mednarodnega letališča. v Fiumicinu so se zaostrili odnosi med vlado in opozicijo, ki zahteva razpravo o tem vprašanju v poslanski zbornici in kaznovanje vseh, ki so kakor koli odgovorni za nevidnosti in nepravilnosti, hkrati pa objavo vseh zapisnikov o zaslišanju in izpovedih prič pred preiskovalno komisijo. Razpravo v parlamentu je zahteval tudi bivši minister za javna dela Togni, čigar ravnanje (kakor tudi ravnanja obrambnega ministra Andreottija in zadržanje bivšega obrambnega ministra Pacciardija) je preiskovalna komisija grajala. Proti pisanju glasila PSI nAvant.i<» je Andreotti zahteval ohjavo popravka, vendar mu je «Avanti!» odgovoril, da ne more zanikati, da je tudi sam odgovoren za napredovanje polk. Amicija, kljub temu, da so gg morali razrešiti funkcije v zvezi s Fiumici-nom Predsednik poslanske zbor. niče je skupno s predsednikom senata sklenil objaviti in je dejansko že objavil in dostavil poslancem zapisnike o Fiumicinu, kdaj bo določil datum razprave o tej zadevi pa se še ne ve. Vlada pa je že sporočila ,da je pripravljena na razpravo. Politični tajnik KD Moro ie dopisniku ilustriranega tednika nEuropeo« odgovoril na ne. katera vprašanja v zvezi z najaktualnejšim vprašanjem italijanskega političnega življenja, namreč vprašanjem levega centra. Moro je bil tudi to pot izredno jasen, tudi če se nekaterih stvari ni dotaknil iz razumljivih taktičnih razlogov. Pridružil se je mnenju predsednika vlade, da je glavno vprašanje programa, in šele nato pride na vrsto vprašanje političnih zaveznikov za njegovo uresničenje, vendar je poudaril, da je tudi vprašanje političnih zaveznikov izredno važno, ker je dosedanja praksa dokazala, da gre z določenimi političnimi zavezniki le do neke meje. Moro je podčrtal, da mora KD dalje, ker so dozorela nekatera temeljna vprašanja katerih rešitve m moč vej odložiti, na liberalce pa pri tem ni moč več računati. Skratka: po sta-rt poti nt moč več dalje, za nouo pot pa so potrebne no ve sile KD mora jasno pove■ dati, kaj meni, da je danes 45 stotink penzije na dan TRENTO, 6. — Neki Giaco-mo Gabrielli, ki živi blizu Trenta, dobiva 45 stotink penzije na dan. Penzijo dobiva, ker se je leta 1910 ponesrečil in zgubil nekaj prstov na roki. Avstrijski zavod pri katerem je bil zavarovan, mu je priznal invalidninsko penzijo 15 kron mesečno, kar je pred. stavljalo enotedensko plačo. Po prvi svetovni vojni se je 15 kron spremenilo v 15 lir, in tako je ostalo tudi po razvrednotenju po zadnji vojni. Do pred kratkim je penzijo dobival mesečno. Nedavno pa je zaprosil, naj mu jo plačajo «vsaj v enem samem obroku«, kar so mu ugodili. Včeraj je Gabrielli odšel v poštni urad in dobil 180 lir za le. to 1961 To pomeni, da si v enem letu lahko kupi zavojček cigaret »Alfa« in škatlico vžigalic. Prnv to je Gabrielli storil takoj zatem ko je dobil denar. uresničljivo in kaj ne, in skušati na tem področju doseči podporo na levici, hkrati pa ostati zvesta temeljnim demokratičnim načelom svoje notranje in zunanje politike. Tako pravi More. Vodstvo PSI je odobrilo gospodarski dokument za podporo vladi levega centra, ki se deli t) dva dela: u prvem so obrazložena osnovna načela po. litike načrtvovanja, v drugem pa so podrobno našteti ukrepi gospodarskega značaja, ki jih PSI ima za nujne, da bi dosegli tako imenovani obrat v levo in s tem postavili prav tako nujne pogoje za uveljav. Ijenje politike načrtvovan ja. Med te ukrepe spadajo na področju šolstva: zgraditev določenega števila učilnic, določeno število novih profesorjev in strokovna izobrazba; ustanovitev političnega organa in znanstvenega odbora za reorganizacijo znanstvenega raziskovanja; na področju kmetij, stva: ustanovitev centrov za razvoj, odprava spolovinarstva in kolonata, načrtovanje investicij. razvoj zadrugarstva, reorganizacija tržnih struktur in reforma Federconsorzi; na področju industrije; splošno načrtovanje javnih m zasebnih investicij po točnih kriterijih uravnoteženega razvo. ja; na področju služnosti; bolnišnice, ljudska stanovanja, poenotenje sistema minimalnih, pokojnin, okrepitev javnega prevoza in urbanistični zakon. Na vprašanje novinarjev, kakšen je odnos med »politiko načrtovanja« in egospodar-sko politiko obrata v levo«, je socialistični poslanec Giohtti dejal, da gre pri »politiki Poizkus upora v Libanonu Na dan Novega leta, okoli 2. ure zjutraj je izbruhnil v libanonski prestolnici Bejrutu vojaški upor. Skupina vojakov je prišla v Bejrut s tanki, obkolila palačo ministrstva za obrambo ter napadla poslopje pošte in radia. Napadalci so vdrli v poslopje ministrstva in prišlo je do krvavih spopadov. Redni vojski }• uspelo pognati napadale* v beg, vendar pa so ti odpeljali pet častnikov, katere so morali pozneje izpustiti, ker je vojska obkolila samostan, kamor so se bili zatekli. V vsej državi so odredili stanje pripravljenosti in začeli široko akcijo proti pripadnikom nacistične asocialne judske stranke«. Izkazalo se je namreč, da so načrti za vojaški upor prišli iz krogov te stranke. Aretirali so okoli 2500 ljudi, zaplenili ogromno količino orožja in streliva. Omenjena stranka se je spočetka imenovala «sirska ljudska stranka«. V svojem programu ima ustanovitev tako imenovane Velike Sirije, ki naj bi zajela sedanjo Sirijo, Jordanijo, Libanon in Irak. Ta poizkus državnega udura spravljajo v zvezo z obširnim britanskim načrtom za celo vrsto uporov v arabskih državah Srednjega vzhoda. S tem povezujejo tudi nedavne, britanske vojaške ukrepe na tem področju. Sirska vlada je na vse to opozorila ZDA, Veliko Britanijo in Sovjetsko zvezo. Sirski časopisi obtožujejo Veliko Britanijo sodelovanja pri poizkusu desničarskega upora v Libanonu, in poudarjam, da je stranko, ki je organizirala upor, podpiralo britansko veleposlaništvo v Bejrutu. Tisk poudarja, da je bil resnični namero premikov angleških čet na Srednjem vzhodu oborožena podpora upornikom v Libanonu. Ce bi upor uspel, so nnmergvali desničarski voditelji zahtevati izkrcanje britanskih čet v Libanonu. Salazarjcv prestol sc maje Na dan Novega leta je prišla iz portugalske novica, ki je znova potrdila, nenehno notranje vrenje v tej fašistični državi. Skupina vojakov in civilistov je izvedla oborožen napad na vojašnico v mestu Ba ji, okrog 170 kilometrov južno od Lizbone. Napadalce je vodil kapetan Varela Go-mes, ki je bil protivladni kandidat na zadnjih volitvah in si je pridobil precejšnjo popularnost. Vlada v Lizboni je takoj poslala v Ba jo vojaška ojačenja, ki so upor zatrla, itazen tega so odredili po vsej Portugalski stalno vojaško pripravljenost. Več udeležencev napada so aretirali m med temi tudi pet častnikov, ki jih bodo postavili pred vojaško sodišče. Poročila agencij so bila zaradi cenzure zelo skopa in ni bilo mogoče dobiti podrobnih podatkov. Govorilo se je. da je prišlo do neredov tudi v drugih delih države. Kapitan Galvao, ki je znan, ker je lansko leto pritegnil pozornost na položaj v Portugalski s svojo akcijo z ladjo eSanta Maria«, je izjavil, da pomenijo dogodki v Goi in v Baji začetek Sala-zarjevega konca, m je izrazil upanje, da bo Portugalska še letos svobodna. Portugalski diktator Antonio Olivier a Salazar pa je imel pred skupščino govor n zvezi z Goo. Izjavil je, da bo «portugalska gotovo med prvimi državami, ki bodo zapustile Združene narode«, in da bo do tedaj zavračala vsako sodelovanje v tej organizaciji, erazen če ne bo šlo neposredno za koristi Portugalske«. Salazar je. ostro kritiziral ZDA in Veliko Britanijo, ker nista priskočili na pomoč Por-tuoalski, ko je Indija z oboroženo akcijo osvobodila Goo. Opazovalci, so mnenja, da se bo Portugalska verjetno umaknila iz Združenih narodov, da bo odpovedala pogodbo z Veliko Britani o. ki traja že več sto let in da verjetno ne bo obnovila pogodbe z ZDA o najemu letalskega oporišča nn Azorskih otokih. Ta pogodba bo potekla letos in predvideno ’e, da se avtomatično obnovi. Portugalski listi so objavili uradno sporočilo, ki trdi. da so upor v Baji izzvali komunisti. List «0 Secolnv obtožuje za portugalske notranje težave tudi tiste sde, ki so glasovale proti Portugalski v Varnostnem svetu v zvezi z Angolo. eNeiv York Tr himen poudarja, da je upor v Portugalski za Salazarjcv refim večji udarec, kot e bila izguba Goe in bo/j kot ja up,ir v Angoli, ka.iti upor v Baji kaže razpoloženje portugalskega naroda v celoti. Ta upor je prvi odkriti oboroženi izraz nezaupanja do Salazar levega režima v Portugalski sami. dodaja list. List dodaja, da se je Sala-zarjev režim po tridesetih letih vladanja in dušitve svobode znašel pred razpotjem. Popuščanje hi pomenilo uspeh za niegove nasprotnike, ki bi dobili večjo podporo ljudstva. Okrepitev diktatorskih metod va je tveganje, ki lahko prinese nove in še hujše eksplozije nezadovoljstva, in pripominja, da je to vprašanje, ki ne. zadeva samo Salaznrja. lemve* tudi njegove zaveznike v NATO. p i i»jvi uuellu!? Ernest Hemingway 7. januarja 1962 V AVDITORIJU 13, t, m. simfonični koncert orkestra Akademije za glasbo iz Ljubljane Prišel je, da bi zaprl okna sobe, kjer sva ležala, in zazdelo se mi je, da je bolan. Mrazilo ga Je; v obraz je bil bled in hodil je počasi, kakor da trpi ob vsaki kretnji. «Kaj ti je, dragi?* »Glava me boli.* »Bolje bo, če ležeš.» «Ne, kar dobro mi je.» «V posteljo pojdeš. Ta-kaj pridem, ko se oblečem.* Toda ko sem prišel dol, je bil oblečen in sedel je pri peči ter bil videti kakor ubog, bolan devetletni fantič. Z dlanjo sem otipal čelo ter spoznal, da ima vročino. «V posteljo pojdeš,* sem dejal. «Bolan si.» »Prav dobro mi je,» je dejal. Prišel je zdravnik in mu izmeril temperaturo, »Koliko ima?* sem vprašal. »Sto dve stopinji.* Zdravnik je pustil spodaj troje različnih zdravil v raznobarvnih stekleničkah in naročil, kako naj jih jemlje. Prvo je oilo proti vročini, drugo za odvajanje, tretje pa naj bi pomagalo proti odvečni kislini v želodcu. Zdravnik je dejal, da lahko obstajajo bacili gripe tedaj, če je preveč kisline. Zdelo se je, da ve vse o gripi, in dejal je, da stvar ne bo nevarna, če vročina ne bo zrasla nad sto štiri stopinje. V mestu je bila lahna epidemija gripe in stvar ni bila nevarna, če bi slučajno ne nastopila pljučnica. .Vrnil sem se v sobo, za P>sal fantovo temperaturo ter si zabeležil, kdaj mu Je treba dati posamezna zdravila. »želiž, da ti berem?* »Lepo. če želiš,* je dejal fant. V obraz je bil hled in pod očmi je imel temne sence. Nepremično Je ležal v postelji in zdelo se je, da mu je vseeno, kaj se dogaja. Prebiral sem mu Hovvar-da Pyiesa »Gusarsko, knji-go», vendar sem opazil, da hi pri stvari. »Kako se počutiš, dra-8i?» sem ga vprašal. »Tako kot poprej,» je dejal. Sedel sem k vznožju postelje, bral zase ter čakal nro, ko mu bom moral dar ti prašek. Moral bi zaspati. toda ko sem dvignil po-8*ed, je strmel proti vznožju postelje s čudnim izrazom v obrazu, »čemu ne poskušaš zaspati Prebudil te bom, ko bo čas Za zdravilo.* »Raje bedim.* Cez nekaj trenutkov mi f dejal: »Očka, saj ni treba sedeti pri meni, če ti je neprijetno.* »Saj ni neprijetno.* . »Ne, menim, da ni treba ostati, če bi ti postalo neprijetno.* Pomislil sem, da se mu "lorda malce blede in — *° sem mu ob enajstih dal predpisani prašek — sem za nekaj časa odšel ven. vBil je jasen, hladen dan. zemlji je ležala zmrznjena plast babjega pšena. Zdelo se je, da je plast ledenega loščila prekrila go-ia drevesa, grmiče, podest, travo in pusto zem-iJ°- Na kratek sprehod sem •zel malega irskega ptičarja. Odšla sva po cesti, Potem pa ob zmrznjenem Potoku in težko je bilo stari na ledeni ploskvi. Rde-berjavi pes je zdrsel po ledu in sam sem dvakrat Padel in izgubil puško, ki Je zdrčala po ledu. Izpod ilovnatega brega, Prekritega z grmičjem, sva Prepodila jato jerebic in ubil sem dve, ko so letele Prek vzpetine. Nekatere so spustile na drevje, ve-bina pa se je poskrila v ku-P*h dračja in morala sva skakati za njimi, da sva * prepodila. Težko jih ie bilo zadeti med vzletom, *aJti zamrznjeno, zibajoče s® dračje je bilo kaj slaba °Pora za streljanje. Zadel em dve, zgrešil pa pet Prepelic ter se odpravil domov, vesel, ker sem bli-doma odkril takšno ja dejal. »Kdo je rekel?* «Zdravnik.» «Tvoja temperatura je kar v redu,* sem dejal. »Ni razloga za vznemirjanje.* »Saj se ne vznemirjam,* je dejal!* »Le misliti moram vedno.* «Nikar ne premišljuj,* sem dejal. »Ne jemlji zadeve tako tragično.* »Saj je ne jemljem tragično,* je dejal in strmel predvse. Nekaj ga je očitno hudo skrbelo. «Pogoltni tole z vodo.* «Misliš da bo pomagalo?* «Kajpada.» Sedel sem k njemu, odprl «Gusarsko knjigo* in začel brati, vendar pa sem opazil, da ne sledi, ter ra-e prenehal. «Kdaj bom umrl, kaj meniš?* je vprašal. «Kaj?» »čez koliko časa bom umrl?* «Saj vendar ne boš umrl. Kaj ti manjka?* «Pa bom. Slišal sem, da je rekel sto dve.* »Toda človek vendar ne umre pri sto dveh stopinjah.* »Pa vem, da je tako, Fantje v francoski šoli so mi pravili, da človek pri štiriinštiridesetih stopinjah ne more več živeti. Jaz pa imam sto dve stopinji.* Ves dan je čakal svojo smrt, od devetih dalje. »Moj ljubi fant,* sem dejal. «Moj ubogi, stari fant. S to rečjo je kakor z miljami in kilometri. Ne boš umrl. Ta toplomer je drugačen. Na onih toplomerih pomeni sedemintrideset normalno temperaturo. Na teh ustreza to o-semindevetdesetim stopinjam.* »Veš zanesljivo?* «Povsem,» sem dejal. »Tako je, kot z miljami in kilometri. Veš kaj — tako kot uganka: koliko kilometrov je, če vozimo avtomobil s sedemdesetimi miljami na uro?* «Ah,» je dejal. Toda otrplost je začela počasi plahneti iz njegovega pogleda, uprtega v posteljno vznožje: tudi kr-čevitost je slednjič začela popuščati, potem je kar izginila in naslednjega dne je jokal zaradi prav nepomembnih malenkosti. SPORED: Beethoven: EGMONT (uvertura), op. 84 Rahmaninov: KONCERT za klavir in orkester v e-molu, št. 2, op. 18; Moderato, Ada-gio sostenuto, Allegro scherzando • • * Dvorak: SIMFONIJA v e-molu, št. 9 (5), op. 95, «Iz novega sveta*; Adagio - Allegro molto, Largo, Scherzo (Molto vivace), Allegro con fuoco Solist Aleksander Vodopivec Nekaj misli pred koncertom ki bo v soboto Ni moj namen, da bi segel po peresu in s članki skušal reševati probleme, ki nas zanimajo kot zamejce. Odločil sem se le, da napišem svoje mnenje o glasbenem življenju in njegovem razvoju na tem ozemlju Seznaniti hočem našo javnost z željo mnogih glasbenikov in simpatizerjev ter — podčrtam — mladega naraščaja, torej predvsem tistega kadra, od katerega smemo nekaj pričakovati za bodoči razvoj glasbe na Tržaškem. Zadržal se bom predvsem ob viru, ki mi je najbolj blizu. Začnem pri ustanovi, ki nam je nekaka posredovalka glasbenega življenja, to je Glasbena Matica odnosno šola Glasbene Matice, ki se venomer trudi od samega začetka svoje ustanovitve leta Slovenski etnogiat 1961, letnik XIV Plug na freskah v Hrastovljah v Istri je doživel sedaj svoj znanstveni opis Urednika Boris Orel in Milko Matičetov zaslužita priznanje, ko skrbita, da Slovenski etnogral izhaja redno brez posebnih zamud, česar žal ni mogoče trditi o vseh znanstvenih zbornikih Ze vrsto let nas vsako jesen razveseli nov letnik Slovenskega etnografa, edinega slovenskega etnografskega časopisa, ki ga že dolgo urejata Boris Orel in Milko Matičetov, neumorna znanstvena delavca, pa tudi propa-gaterja svoje vede. Kot etnografska raziskovanja na terenu, zbirke v Etnografskem muzeju v Ljubljani, tam prirejene razstave in številne razprave v revijah in časopisju, tako je Uidi revija Slovenski etnograf dokaz neumorne dejavnosti slovenskih etnografov ter odsev njihovega široko zastavljenega dela. Štirinajst letnikov revije — zadnji je izšel pred kratkim — je temu v najlepši dokaz. Kot vsako leto naj tudi letos zabeležimo izid revije, ki izhaja letno v eni knjigi. Ta je tudi za leto 1961 izšla v založbi Etnografskega muzeja v Ljubija, ni, ki že vsa povojna leta predstavlja žarišče etnografskega znanstvenega dela. Seveda je Slovenski etho-graf znanstvena publikacija in avtorji sami odgovarjajo za ■ znanstveno vsebirio člankov. Zato je tudi kritično ocenjevanje ;,i$h stvar strokovnjakov. Kot kronisti pa vendar lahko zabeležimo izid te publikacije, posebno še, ker tudi ta letnik *.< Z novoletnih voščilnic: D. Klemenčič-Muj: Pirniče, rojstna Hiša, komandanta NOV IN POS Staneta Rozmana revije obravnava vprašanja, ki utčgnejo zanimati ne samo ozek krog etnografskih delavcev, temveč tudi širšo javnost. Letošnji štirinajsti letnik Slovenskega etnografa ima skladno z dosedanjo tradicijo vso snov razdeljeno na tri oz. štiri poglavja. Osrednji del zbornika predstavljajo razprave ki jih je letos več, so pa večinoma krajše. Teh razprav osrednjega dela • je dvanajst. Za dvema spominskima člankoma so objavljeni zapiski, tem pa slede poročila o raznih kongresih in posvetovanjih. Na koncu so kot vedno knjižna poročila in ocene. Celoten zbornik, ki obsega skoraj 250 strani običajnega velikega formata in v katerem dopolnjujejo besedilo štiri slikovne priloge in štiri slike v tekstu, je tako pestra in vsebinsko bogata publikacija o raznovrstnih vpra-šanjih s področja etnografije in narodopisja. Nemogoče je, da bi v tem kratkem poročilu zabeležili vso vsebino sestavkov. O-mejlti se moramo torej na najnujnejše. V uvodnem sestavku piše muzikolog Radoslav Hrovatin o partizanski pesmi in znanosti o ljudski kulturi ter tako dopolnjuje svoja razpravljanja o partizanski pesmi. Pri tem prihaja do ugotovitve, da je mogoče tudi partizansko pesem označiti kot delavsko ljudsko pe?em, ki je zrasla kot produkt porajajoče se delavske ljudske kulture. V materialno kulturo in sicer v problematiko kmečkega o- rodja posegajo tri razprave. Angelos Baš piše o plugu, ki je upodobljen na freskah v znameniti cerkvi v Hrastovljah v Istri, Tončiča Urbas o črtalu, pomožnem poljedelskem orodju, Boris O-rel pa o ralu na Slovenskem. S tem obširnim prispevkom dopolnjuje prvo razpravo o tem orodju objavljeno pred leti in priobčuje izsledke svojih novih terenskih raziskovanj na Koroškem in Štajerskem. Nadaljnji sestavki so posvečeni duhovni kulturi. Naj omenimo zanimivo razpravico Jožeta Stabeja o slovenski pratiki. V njej ugotavlja, da je zgrešeno mnenje, da je bila prva slovenska pratika tiskana šele za leto 1726 in to v Avgsbur-gu, temveč da je bila izda-jana že mnogo prej. O pre-reformacijskih izročilih v slovenskih protestantskih pesmaricah piše Zmaga Kumar, ki obravnava troje pesmi in ugotavlja, da so protestanti s temi pesmimi zavestno hoteli ohraniti pre-reformacijsko tradicijo. O srbskohrvatskih epskih pesmih piše Tvrtko Cubelič, ki je en sestavek posvetil tudi Matiji Murku in njegovemu proučevanju srbskih epskih narodnih pesmi. V okvir tega dela sodi tudi zanimiv sestavek Jožeta Fti-čarja o Božidarju Raiču, narodnem buditelju ter o njegovem nabiranju ljudskega blaga. Spominska sestavka sta posvečena Josipu Sašlu ter profesorju etnologije Bori-voju Drobnjakoviču. Med zapiski najdemo nekaj zanimivih poročil, med njimi tudi vest o posnetku dveh rezijanskih ljudskih pesmi na ameriške plošče. Kot o-menjeno zaključujejo zbornik knjižna poročila in ocene. Taka je v grobih obrisih vsebina letošnjega letnika Slovenskega etnografa. Pestra dejavnost slovenskih etnografskih raziskovalcev in proučevalcev je našla tudi v tem letniku svoj odmev. Poleg dokaza o dejavnosti slovenskih etnografskih delavcev pa nudi vsakemu bralcu, kogar le malo zanimajo vprašanja naše materialne in duhovne kulture, obilo zanimivih odkritij in hvaležnega branja. Sl. Ru. V ^ ^r:t * • Iz italijanske sodobne književnosti Fabrizio Onofri in njegov roman «Rim 31 de€embrn» g.^dovolj jih bo za dru- f so mi povedali, da ant nikomur ne dovoli v«opiti v svojo sobo. *N® smeš vstopiti.* je to ai!- »Ne sme® stakniti kar imam sam.* n«* ®1 sem k njemu in ga asel v položaju, kot sem zapustil. Bil je bled, le v» je imel rdeče- /ročične madeže. Se vedno lin stJmel v vznožje poste-čirioIzmeril sem mu vr0* »Koliko imam?* , »Približno sto,* sem deri ..Imel je sto dve in štl-desetine stopinje. »imel sem sto dve,* je . .........................m,n«.............................................‘"'m'.........................................n.,.,,,,,,,,,,,,,,,.......................................... Najnovejša knjiga Fabrizia Onofrija ,ni ne roman ne esej, ampak oboje hkrati. To vzbuja v nas sum, da je avtor skušal doseči nekako sintezo vse svoje literarne dejavnosti, ki je — kot je znano — vedno nihala med čistim pripovednim delom in družbenim e-sejem. Ce je to res — in vse kaže, da je tako — moramo takoj reči, da se nam zdi ta simbioza med romanom in esejem v zgolj estetskem pogledu ne preveč posrečena in v dobršni meri vzrok vseh pomanjkljivosti in premajhne preprlče-valnosti knjige. Kot roman je namreč «Rim 31. decembra« preveč razvlečen in brez pravega pripovednega jedra. Kot esej pa je zaradi popuščanja pripovednim motivom preveč shematičen in kljub temu nejasen, ker se premnogokrat opira na še slabo raziskane in zaradi tega nezanesljive zakone psihoanalize, namesto da bi se posluževal jasne govorice znanstvene metode. Logično je torej, da tudi sinteza ni mogla uspeti. Z novoletnih voščilnic: Tršar: Ljubljana — Čevljarski most Drugačna in mnogo pozitivnejša pa mora biti naša sodba, če gledamo to delo v luči dokumenta našega časa. S tega vidika je »Rim, 31. decembra« res pretresljiv. Osrednji lik je Leo Masseri, dramatik, ugleden literat .obiskovalec vseh literarnih salonov italijanske prestolnice, skratka človek, ki se je vse življenje boril za uspeh in ga je tudi dosegel. Star je komaj štirideset let, ima mlado in le-po ženo in šestnajstletno hčerko. Živi v krasnem stanovanju, v vseh glavnih gle-dališčih uprizarjajo njegove komedije in vendar ni sre- čen. ze dalj časa je imel občutek, da nekaj ni v redu v njegovi duševnosti. Odlašal pa je z razčiščevanjem vprašanj, ki so ga težila, ker mu vrtinec intenzivnega življenja ni dal niti trenutka miri, da bi se oddahnil. Zdaj pa je trdno odločen, da pogleda vase in napravi točno bilanco vsega svojega življenja. Priložnost za to mu nudi ravno 31. december, to je zaključek leta. «Him, 31. decembra« nam torej pripoveduje o vsem tem. kar se pripeti Leu Mas-seriju 31. decembra, to je v enem samem dnevu. Jasno je, da je avtor v ta dan moral nekako stisniti čim-več dogodkov, da z njimi lahko ponazori vse družbene, duševne in filozofske misli, katerih se je želel dotakniti in da to znatno zmanjšuje možnost, da verjamemo v to, kar nam pripoveduje. Po drugi strani pa nam vprav ta raznolikost dogodkov daje občutek, da je avtor hotel biti kar se da izčrpen, odkritosrčen in pogumen v svoji izpovedi, zakaj ni dvoma, da je Leo Masseri avtor sam Na splošno je vzdušje knji-ge porazno. Avtor nas hoče prepričati, da je danes intelektualec srednje generacije, to je tiste generacije, ki se je rodila ob zaključku prve svetovne vojne, popolnoma razočaran nad sve- tom in ideali in da zato ne verjame več niti v svoje biološko življenje. Kot bitje z drugega planeta tava med ljudmi, ki jih ne more razumeti, in se venomer spra-šuje, zakaj se je rodil in zakaj je tako nesrečen. Zlasti mučni so njegovi pogovori z mladino. Zdi se mu neverjetno, da so mladi ljudje, čeprav brez izkušnje, tako naravno cinični in hkrati tako izzivalno modri To. da tudi odnosi s starejšo generacijo so polni nesporazumov in konec koncev ne. mogoči. Starejša generacija hlini vero v junaštvo, v potrebo vojne in v svetost družinskih vezi. V resnici pa se vede prav tako praktično in sebično kot mladina in je zato njena hinavščina še bolj ostudna kot cinizem mladoletnikov. Njegove obupne duševne osamljenosti ne morejo potolažiti riiti njegovi sovrstniki, saj ne verjamejo ve{ v prijateljstvo in v možnost humanih odnosov. Da je vse to gola resnica za Lea Masserija, junaka Opofrijeve knjige, nam je dokaz pristna in doživeta napetost njegovih misli in dejanj na zadnji dar leta. Ne moremo pa posplošiti njegovih izkušenj 'n trditi, da so vsi stirid.'«etie:r: intelektualci p iJobiii niemu, ker se nam zdi, da so nje-gove izkušnje paveč odvisne od nekaleiih določenih pogojev in preveč omejene, da bi mogle služiti kot merodajno pravilo. Leo Masseri je velik sebičnež. Do štiridesetega leta se sploh ni potrudil, da bi razumel svojega bližnjega. Zdelo se mu je samo po sebi umevno, da vsi občudujejo njegovo nadarjenost, njegovo literarno spretnost, njegove svetle umetniške trenutke ter njegovo prijetno zunanjost. Poročil se je še zelo mlad, med vojno, z lepim in prav tako nadarjenim dekletom in je kmalu imel o-troka. Ni pa zaradi tega spremenil svojega življenja. Imel je druge ženske, zapuščal dom, kadar se mu je zdelo in se vračal, kadar se mu je zdelo. Zena se je medtem uveljavila kot sli-karica reklamnih lepakov in si ustvarila lastno življenje, ne da bi jo niti enkrat vprašal, kaj dela ali kaj misli. Prav tako je hčerka zrasla in se spremenila v gospodično, ne da bi na kakršenkoli že način vplival na njeno vzgojo. Tudi njegova junaška dejanja v vrstah ilegale za časa nem-ške okupacije Rima so konec koncev imela značaj sebične samodopadljivosti. Vse, kar Je naredil do štiridesetega leta, j« bilo torej mišljeno in izpeljano v znamenju osebne koristi in prezira do bližnjega. Zdaj, ko je ‘prva doba njegovega (Založba Einaudi) življenja zaključena in ne more več odlašati z bilanco, pa se čudi, da ga ljudje nočejo razumeti ,da ga žena sovraži in da ga celo hčerka ima za tujca. Razočaranje je zato zelo veliko in sorazmerno velika je tudi potrtost, ki iz njega izhaja. Vendar ne moremo popolnoma sočustvovati z njegovo usodo, pa čeprav se nam zdi njegov obup resničen in v humanem pogledu tudi ganljiv. Ne moremo si namreč misliti, da so vsi štiridesetletni sebični kot Leo Masseri in da bi tudi z Leom Mas-serijem ne bilo drugače, če bi bil v mladih letih nekoliko skromnejši. Avtor se je najbrž zavedal te šibke točke svojega dela in je za-to skušal na vse načine potisniti v ozadje značaj svojega junaka in poudariti družbeno, duhovno in filozofsko vzdušje, v katerem živi. Podal nam je tako kruto analizo neke družbe, ki se veseli svojega cinizma in se sramuje slehernega nesebičnega dejanja in slehernega sočustvovanja z bližnjim. Spolno življenje je edino znamenje, da živi, toda vse kaže, da se bo tudi tega prav kmalu naveličala, O kaki čisti ljubezni ni se- vi v baru, da popije aperitiv. Hčerka ga preseneča s svojimi zrelimi, ciničnimi pripombami in s koketnim obnašanjem do prijatelja novinarja, ki ga srečata v baru. Novinar ju povabi na svoj dom in tu se Leo slučajno seznani z mlado in lepo ciganko, s katero se naskrivaj dogovori za ljubavni sestanek ob sedmih zvečer. Vrnejo se v bar, kjer je zdaj tudi Leova žena s prijatelji in prijateljicami. Leo se dolgočasi, medtem ko hčerka čedalje bolj izziva novinarja in se končno z njim oddalji. Namesto da bi šel domov, se Leo še potepa po mestu in se odloči, da bo kosil zunaj. Po kosilu ga pot zavede v zloglasen hotel, toda kmalu se mu vse skupaj zagnusi .n beži k sestri v upanju, da mu pojasni njegov odnos do matere, ki je po njegovem kriva njegove nesreče. Sestra mu svetuje skromnost, sama pa se č-sto drugače vede. Proti večeru mora na sprejem pri materi in tu se sreča z najrazličnejšimi ljudmi staro generacije, U-gotoviti inoia, da od njih nima kaj pričakovati. Tudi seslra ga popolnoma razočara, k tč si brvz srama dh nekemu nemškemu zdravniku, ki ga je pravkar spoznala. Spomni se nenadoma na sestanek s ciganko in pobegne s spieje-ma. Ciganka ga zvesto čaka in ga pelje v svojo kočo iz desk in blata za neko predmestno železniško postajo. Občudovati mora njeno čisto nesebičnost, vendar no- veda niti govora. Se mladina se je sramuje. Medsebojni stiki so onemogočeni, kajti vsakdo vidi v svojem bližnjem le nevarnega tekmeca in sovražnika, pa naj bo to sovrstnik iz boljše družbe ali pa pijani potepuh, ki prenočuje v jarku Ob železniški progi. Nara-va nima prav nobenega vpliva na te ljudi. Strogo racionalno izkoriščanje vseh sestavnih prvin življenja jih je potisnilo v mračno slepo ulico, v kateri se obup polasti vsakogar, ki skuša na kakoršenkoli način nazaj na svetlo. Blagostanje je tej družbi hkrati cilj vseh prizadevanj in absurdna ovira na poti sreče. Dvomi se celo o nesebičnosti mater, češ da so matere, s svojim topim častihlepjem krive, da so otroci nesrečni. Nad vsem skupaj pa plava kot gosta megla neskončno dolgočasje, ki ga nevidna mreža mčev-nega duhovičenja o umetnosti, lepoti, politiki in veri tišči k tlom in zavaruje pred vsakršno očiščevalno sapico. Simboli tega vzdušja Pa so vsi ljudje, ki jih Masseri sreča 31. decembra. Njegov dolgi zadnji dan leta se začne s pogovorom z ženo. Nato gre s hčerko na sprehod in se seveda usta- (Nadaljevanje na S. strani) JOSIP TAVČAR 1909 pa do danes. 2al je moralo biti to delovanje prekinjeno in sledilo je osemnajst let vsiljenega nauka, zatiranja slovenskega jezika, naše pesmi, naše kulture. Nočem govoriti o preteklosti, kajti predobro nam je znana. Hočem izraziti predvsem to, po kakšni poti naj bi šli naprej od tistega, kar imamo danes na razpolago. Sola pri Glasbeni Matici je postavila nek temelj slovenskega orkestra, v katerega se vključujejo predvsem gojenci višjih letnikov. Sodelovanje v orkestru vzbudi v učencu čut za plemenito tekmovanje, poveča njegovo vnemo do dela, ter utrdi smisel za disciplino. Vidimo, da je ta ansambel iz leta v leto bolj aktiven in da ima možnosti razvoja, tako v kvaliteti kakor tudi v kvantiteti. Naš študent se čuti z nastankom tega orkestra bolj vezan na svojo glasbeno šolo. Vemo, da Kulturni dom že stoji in da otvoritev ni več tako daleč. Vemo tudi to, da so časi težki, vendar se mi ne zdi neizvedljivo, da bi ne bili zastopani tudi na področju orkestralne glasbe. Taki ansambli so nam bili in nam bodo v bodoče vedno potrebni, bodisi v okviru naše glasbene šole, ki tako nudi možnost, da nastopajo gojenci in drugi kot solisti, bodisi za prirejanje koncertov in končno pri uprizarjanju glasbenih predstav. Vemo, da je naš narod glasbeno zelo nadarjen in da ima zdrave poglede v to sveto umetnost. Pomislimo na tržaški konservatorij in bomo lahko ugotovili, koliko je tam študentov naše narodnosti. In tudi v samem orkestru Tržaške filharmonije. 'Pomislimo dalje na to, koliko je slovenskih tržaških glasbenikov, ki so morali iz kakršnih koli vzrokov zapustiti naše mesto in domačijo in ki so posejani po svetu, posebno po Jugoslaviji: od pedagogov, dirigentov, pevcev, instrumentalistov itd. In med njimi so izvrstni umetniki. In če še pomislimo, kako bi bilo, če bi naša ustanova delovala nemoteno od svoje ustanovitve do danes, potem si upam trditi, da bi imeli že kdaj lastni slovenski orkester, ki bi dostojno zastopal našo kulturo na tem področju. Vprašam se, ali nima manjšina iste pravice kakor drugi narodi? Saj ne živimo v dobi fevdalizma. Morda bo kdo od čitateljev pomislil: saj se slovenski študent lahko vpiše v tržaški konservatorij. Seveda se lahko. Vprašajmo se: ali bo tak študent v zadostni meri nudil slovenskemu poslušalcu v mestu in na podeželju to, kar bi lahko nudil gojenec iz slovenske glasbene šole? Vsekakor menim, da je narod z bogato glasbeno tradicijo dolžan, da si sam goji glasbeno kulturo. Prihodnjo soboto bomo i-meli priložnost prisostvovati koncertu mladega naraščaja ene izmed mnogih kulturnih ustanov v matični domovini. Akademije za glasbo iz Ljubljane; orkester bo gost Glasbene Matice v Trstu v soboto 13. januarja 1962. Upam, da me bodo moji glasbeni kolegi italijanske narodnosti pravilno razumeli, kajti spadam med prve posredovalce zbližanja obojestranske kulture. Toda ali bi lahko oni — razen simfoničnih in komornih del — izvajali dela naših skladateljev, kot n. pr.: opere, operete, kantate, solospeve in spevoigre? Mislim da težko. Zato menim, da smo mi poklicani, da izvršujemo to poslanstvo manjšini na tem ozemlju. Ozrimo se na naše glasbene prireditve in bomo ugotovili, da so naše dvorane dodobra obiskane, kajti tudi to je eden izmed glavnih virov moralnega uspeha naših pri-reditev. Seveda moramo skrbeti, da se bodo naši nastopi bolj in bolj kvalitetno dvigali. Jasno je, da v tem momentu moramo pogledati nekoliko globlje, kajti dobro hlago ni poceni, čeprav pri nas ne primanjkuje dobre volje in požrtvovalnosti. Zavedamo se, da smo Še daleč in da imamo prehoditi š» mnogo, preden bomo dosegli zeleno vejico. Pripravljeni smo nadaljevati, da dosežemo smoter. Boris Pahor v novem Obzorniku 82 S fresko iz pompejanske vile se je pojavila prva številka »Obzornika 62», ki objavlja na prvem mestu novelo Borisa Pahorja »Žeblji-ček v ključavnici». Snop je Vzel pisatelj iz časov takoj po vojni v Trstu. Tudi An-drii je zastopan v tej številki, pa Curzio Malaparte, Milka Kouič, Aleksander Dumas, St. John Irwin, s pesmijo pa samo Ruben DariA, ZANIMIVI PRIMERI V NARAVI - MESOJEDNE RASTLINE «S vele drevo na Madagaskarju v pel ure pežrle mlatle delile . .... ■' - <>-« ' '-— .....-. Nemški botanik Karl Liech je leta 1878 opisal strahoviti obred - Do sedaj je znanih več kot 500 raznih vrst mesojednih rastlin - V Evropi so zelo redke Morda se bo komu zdelo Čudno, da so na svetu tudi take rastline, ki uživajo meso. Toda naravoslovci vedo zanje že dobrih 200 let. Mesojedne rastline so razširjene največ v tropskih deželah, a tudi v Severni Ameriki, in celo v Evropi so naravoslovci odkrili te čudne rastline. Menda je bila prva med n_imi Venerina muholovka Sil tudi dionea, ki je vzou-dila s svojim več kot nenar vadnim početjem zanimanje in začudenje med učenjaki. Nekako 200 let je že od takrat, ko je angleški raziskovalec Ellis pripovedoval znamenitemu naravo-SiOvcu Linneju o tem, kako je opazoval to svojevrstno muholovko. Venerina muholovka pravzaprav ni kak orjak, marveč je čisto neznatna rastlina, ki raste po močvirnih gozdovih Severne Karoline v ZDA. Ima debele mesnate liste, ki so obrobljeni z dolgimi in ostrimi trni. m im Hlini n im m m n iiiin iiiiiiin m iiiiiiiiiiu j Iz Sovjetske zveze poročajo Odkrili so nove satelite Sonca Koliko znaša brzina satelizacije na Soncu Ni dolgo tega, ko so povsem nepričakovano objavili odkritje dveh novih Lun. Sedaj pa prihajajo na dan z vestmi, da so odkrili spet nove prirodne satelite. Pred dnevi je to javil neki sovjetski znanstvenik iz Inštituta za fiziko pri sovjetski Akademiji znanosti, ki je odkril še neznane satelite Sonca. K ostalim, že starim in znanim satelitom se je pač pridružil kak novi satelit, bo kdo rekel. Toda stvar je vse bolj zapletena in tudi zanimiva, kajti gre za satelite, ki krožijo v neposredni bližini žarečega Sonca in so tudi sami žareči kot Sonce. Znano je, da na Soncu prihaja nepretrgoma do velikanskih izbruhov in da sončne protuberance včasih «brizgne-jo» tudi do 500.000 kilometrov daleč od Sonca, kar je 40-krat več kot znaša premer naše Zemlje. Ti »vodometi* vrele mase včasih rišejo po ozračju fantastične risbe preden se ne sesedejo na neki drugi točki površine Sonc'a in tvorijo v tem primeru tako imenovane »protuberance - mostove*. Ce vzamemo v poštev te čudovite »vodomete*, nam bo laže razumeti, kako je sovjetski a-stronom mogel odkriti nove satelite Sonca. Proučevanje sončne krone z radioteleskopi je omogočilo snanstvenikom odkriti velikansko količino snovi, ki kroži o-koli Sonca z brzino kakih 1000 km na sekundo. (Potrebno je poudariti, da se ta pojav ne da opazovati in spremljati niti z najpreciznejšimi optičnimi aparati.) Nikakega dvoma ni, da gre v tem primeru za elektronske valove, ki jih pospešujejo močna magnetna polja. Nevidni sateliti krožijo na razdalji od 2 do 3 milijonov kilometrov od površine Sonca. Svojo krožno pot okoli Sonca opravijo v času od 4 do 5 ur. Najpogosteje »izginejo*, ko opravijo 2, 3, včasih 10 krožnih poti. Gre torej za pojav, ki je a-nalogen žarečim ognjenim »vodometom* na Soncu. Ce hočemo uporabljati izrazoslovje a-stronavtike, bomo rekli, da znaša minimalna brzina satelizacije, ki znaša na Zemlji 7,9 km na sekundo, na Soncu že brzino 437 km na sekundo. To pomeni, da centrifugalna sila, povezana z magnetnimi u-činki, vrže v ozračje snov s tolikšno brzino, da se ta more vsaj za nekaj časa spremeniti v satelit. Ker gre za brzine, ki dosežejo tudi do 1000 km na sekundo, moremo upravičeno predpostavljati, da prihaja od časa do časa tudi do ustvarjanja satelitov. Sateliti pa se ne ločijo od površine Sonca in to zaradi delovanja teže. zaradi privlačnosti. To odkritje je zelo važno, veliko bolj kot se zdi. »Elektronski sateliti* dajejo nepričakovano možnost za proučevanje sončne krone. Njihova »sporočila*, izražena v hercih, odkrita pa s pomočjo radioteleskopov v času »mirovanja* in »premikanja*, gredo skozi sončno krono prav tako kot gredo žarki X skozi človeško telo. Zato se povsem upravičeno sme pričakovati, da bo to odkritje predmet izrednega zanimanja vsega znanstvenega IHtS, Teh trnov je na vsakem listu šest. Vsak list je tudi posut s krvavo rdečimi pikami, ki so precej podobne žlezicam. Bodice, kot tudi vse drugo na listih je silno občutljivo. Ellis je opazil, da se je list Venerine muhojovke jel na čuden način in razmeroma naglo zvijati, brž ko je priletela nanj kaka žuže'ka. Čeprav se je na vse kriplje trudila, da bi ušla iz te pasti, se ji to ni posrečilo. Bolj kot se je zvijala in iskala izhoda v svobodo, trdneje se je okoli nje ovija! list, a bodice na robu so ji kot nekaka rešetka zapirale pot v svobodo. List pa se je še naprej zvijal in vedno bolj stiskal nesrečno žrtev. One krvavo rdeče žlezice na listu pa vsebujejo neko tekočino, ki v začetku živa-licorpmami, a potem?jo začne razjedati, dokler se ne razkroji tako, da jo rastli- čeli iskati še druge podobne mesojedke in do sedaj je znanih več kot 500 raznih vrst. Vse te mesojedne rastline so si podobne zlasti v tem, da so nadvse občutljive za sleherni dotik, že prav rahel dotik ali udarec povzroči čudne pojave: listi se začno zapirati, pri tistih vrstah pa, ki imajo na listih lovke, se te jamejo krčiti in ovijati, čeprav se rastline dotaknemo samo s kakim predmetom. Povečini imajo tudi na kakem vidnem delu vabo, bodisi cvet ali le kapljico, ki se blešči in privablja žrtve v ob:em grabežljivega lista ali lovke — ovijalke. Brž ko se žuželka dotakne kaplhce. ki se tako vabljivo blišči, se past sproži. Bleščeča kapljica je lepljiva in še opojna povrhu. Čeprav se skuša žrtev rešiti, brca in se zvijaj se zaletava in se listne pore. Ko je »prebavljanje* končano, kar traja po navadi kakih šest dnj* se trni razklenejo in list se odpre. Pri tem odvrže vse tiste dele Žuželke, In jih rastlina ni mogla prebaviti. Linne, čeprav znamenit- botanik, se je Ellisove-, mu pripovedovanju sihe-jal, prepričan, da mu Anglež grdo laže. Ta ga ni mogel prepričati, da je v resnici videl, kako je muholovka ujela ih prebavila žuželko. A tudi vsi drugi naravoslovci, ki so o tem slišali, so se norčevali iz Ellisa in se mu smejali. Prav tako so se smejali tudi nemškemu zdravniku dr. Rothu, ki je leta 1779 opisal svoje opazovanje druge podobne mesojedne rastline, sončne rosice, rosike ali tudi drosere imenovane, kako je podobno kot Venerina muholovka .lovila žuželke. šele sto let kasneje, ko je Darwin leta 1875, “v posebni knjigi '6 mesojednih rastlinah osvetlil skrivnost teh rastlin, sta Ellis in dr. Ruth prejela zadoščenje. Darwin je namreč dokazal, da je vzrok te nenavadne lastnosti mesojednih rast-, lin v pomanjkanju beljakovin v močvirni zeiplji, v kateri rastejo. Zaradi tega nadomeščajo to snov tako, da lovijo in uživajo žuželke. Po tem, ko so se narar voslovci prepričali o obstoju takih rastlin, so za- Ob posebnih verskih obredih domačini skoro vedno žrtvujejo »svetemu* drevesu kako žival. Takrat tudi vsi pijejo opojno pijačo, po kateri potem domala pobesnijo. Po navadi vso noč plešejo okrog drevesa, a višek slovesnosti je daritev. Najčešče izberejo za žrtvovanje mlado kozo, prašička, a ob posebnih priložnostih tudi mlado deklico. Karl Liech, ki je bil sam pri neki taki slovesnosti pripoveduje o tem takole: «Iz vasi sem šel skupno z vsem plemenom do kraja, kjer je bilo drevo, kateremu so žrtvovali mlado deklico. Drevo je stalo na jasi in je bilo nenavadne oblike. Bilo je najmanj 2 metra visoko, a prav na vrhu se je košatil velikanski bel cvet, v katerem se je GRAFOLOG ODGOVARJA _ i na brez tež«™ vsrka skozi P1«* P« »*■. »o-soke rav. no nasprotno. Vsak njen gib povzroči v rastlini še večjo reakcijo, še močneje se zvijajo listi, še krepkeje se ovijajo ovijalke, a žlezice jamejo v še večji količini izločati opojni in smrtno nevarni sok. V Evropi so mesojedne rastline redke. V naših krajih tu pa tam raste na mokrih tleh nedotika ali pudica mimosa, kateri se listi, podobni akacij inim, zvijejo, če se jih dotaknemo. V severno nemških močvirjih rastejo daljne sorodnice Venerine muho-lovke, tolstika, mokrica in tudi sončna rosica. Na Madagaskarju pa poznajo celo mesojedno drevo. O njem pravijo, da požre celo človeka. O tem drevesu je pisal že leta 1878 nemški botanik Karl Liech. Njegovo sporočilo je takrat vzbudilo po svetu nenavadno senzacijo. Je pa . tudi tako, da se mora človek, ki to , sliši, zgroziti. Liech namreč opisuje, kako je neko drevo požrlo živo dekle, kar je sam videl. Domačini imajo to drevo za sveto. Trdijo, da Ima čudodelno moč in da mu morajo v določenem času žrtvovati kako žival. Ve se, da je te vrste drevo močno rogovilasto, bolj podobno velikemu grmu kot pravemu drevesu. Iz sadežev in listov stiskajo domačini sok, ki ima opojen vonj in človeka omami. MAJSKI CVET 9.: — Pozitivne sestavine svojega karakterja morate poglobiti. Pozitivne posledice bodo fc Iia/ojL*****- ^ ht/\ y&- kmu.u v.Une: V znatni n^ri se bo zmanjšal*nesigur-nost, v dejanjih; razpoloženje bo.,.sl^aovitn»Hšl kar-bo ■ tudi velikega pomena«.na psiho. S#;e živtteAkf *o.„ bleme smatrajte . za zelo važne mTdaljnosizrife, &XdJl česar morate za reševanje istih porabiti več časa in se oborožiti istočasno z realnim pogledom na okolje. Zavedajte pa se, da odkritost v vsakem primeru ni najboljša, posebno ne takrat, kadar*, bi z njemo apmoi^o lahko prehiteli Vaše zifmiBli i^f jiftfuresni^li V gvoi^o neprestano zvijalo 12 dolgih vitic, ki so bile še najbolj podobne lovkam kakega polipa. Z vrha drevesa je viselo skoro do tal, več listov, podobnih o-gromnim jezikom. Vsi listi so bili polni ostrih trnov Ko smo prišli do »svetega* drevesa, so domačini zakurili okrog njega ognje, potem pa so jeli okoli njih plesati. Vmes pa so pili in jedli. Medtem je dekle, namenjeno za žrtev, mirno in osamljeno sedelo ob strani. Nenadoma so se plesalci ustavili in poglavar je stopil k nesrečnemu dekletu in ji s kretnjo pokazal na drevo. Ubogo deklico so tedaj oblile solze in vsa o-bupana je začela milo prosit! milosti. Toda ne sol-ste ne prošnje niso nič por magale. Vojščaki so jo brez usmiljenja obstopili in jo rinili ^roti drevesu. Nazadnje se je morala vdati. Stopila je tik k deblu in naglo splezala po deblu prav do cveta. Tam je použila nekaj cvetnega i soka. Zatem je počasi pri- ^ Splezala na tla in obstala, Veljaven od 7. do 13. januarja OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) V srčnih zadevah nobene važne spremembe. Lotila se vas bo melanholija. Začasna sprememba v poklicnem delu vam bo zelo koristila, 'ker boste navezali prijateljske stike z novimi osebami. Srečni dan četrtek. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Spoznali boste o-sebo drugega spola, ki vam skraja ne bo ugajala, nato pa se boste skoraj zaljubili. Nekaj novosti v poklicnem delu in možnost večjega zaslužka. Pazite na svoje zdravje. Srečni dan sreda. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Zvezde vam bodo zelo naklonjene v srčnih zadevah. Intimna sreča in zadovoljstvo. V poklicnem delu kratek zastoj. Novi načrti in pobude, ki jih boste lahko uresničili v prihodnjih mesecih. Srečna dneva nedelja in ponedeljek. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Sami sebi boste morali očitati, če v srčnih zadevah ne bo šlo vse tako, kot ste pričakovali. Zadeva pa ne bo tako resna, ker boste lahko vse uredili, če ne boste trmasti. V poklicnem delu se bodo razmere zboljšale. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Sreča vam bo še naklonjena v srčnih zadevah, a ne smete pretiravati in preveč tvegati, sicer bi vse pokvarili. V poklicnem delu si boste lahko privoščili malo oddiha. Lepa priložnost za izlet v prijateljski družbi. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) V sentimentalnih zadevah vam bodo zvezde naklonjene in boste preživeli nekaj lepih trenutkov z drago osebo. V poklicnem delu vas čakajo nove naloge. Dosegli boste lep uspeh in priznanja. Srečna dneva sobota in nedelja. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Po slabi družbi rada glava boli. Morda tega niste vedeli, zdaj pa čutite posledice. Ne bo hudega. V poklicnem delu boste naleteli na male ovire. Nekdo bi vam rad škodoval, a mu ne bo uspelo. Srečni dan torek. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Novo leto je prineslo nove skrbi tudi glede srčnih zadev; ne bodite pa tako črnogledi. Dobro se boste počutili, če se boste otresli, o-ziroma rešili vezi z osebo, ki vam je bila pri srcu, a ni za vas. uspeh. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) V srčnih zadevah mirne vode. To vam bo pomagalo, da boste lahko uredili druge osebne stvari. Dobri prijatelj vam bo vsestransko pomagal. V poklicnem delu še nekaj napora, nato počitek. Obisk in pisma. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Zadovoljstvo in zadoščenje. Lepo bo sijalo sonce v vašem srcu. V poklicnem delu Harmonija v družini. Obiski in darila. Lepa priložnost za izlet in zabavo. Naj vas ne motijo nevoščljivi jeziki. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) V srčnih zadevah vam bodo zvezde še naklonjene. V poklicnem delu boste najprej na- na ovire, nato pa dosegli uspeh in priznanje. Važno sporočilo glede poslovnih zadev. Srečna dneva sreda in četrtek. RIBI (od 20. 2. do 20. . 3.) Ne bodite zaskrbljeni zaradi srčnih zadev, ker so vam zvezde zelo naklonjene. V poklicnem delu kratek zastoj. Sporazum v družini. Napravite si načrt za prihodnje mesece. Sporočilo in pismo. Srečni dan' sobota. leteli boste ŠEMRL: — Rrecej energični,, in podjetni. jete prav tako dovolj psihične energije, s katero lahko **| C- vršite močan vpliv na svoje okolje. Pazite, da bi se Vaše samozaupanje ne spremenilo v prisiljeni kontakr z okoljem; naleteli bi ng mrzel sprejem v najkrajšem času. Pri širjenju kroga svojih najbližjih sodelavcev bodite previdnejši kakor do sedaj. IRENA; — Drugim znate pomagati če se znajdejo v nepriliki; ne bodite skromni in se posl ulite Istega Ul /LUCZola. načina, kadar tudi Vam ni usoda naklonjena; ne bodite boječi ter zagovarjajte tudi svoje prepričanje in koristi v situacijah, katere na prvi pogled niso ugodne. Videli boste, da se bo sčasoma vse lepo uredilo v Vašo korist. Iščite stika v ljudmi ob vsaki priliki; Pikoli ne sme namreč prevladati mišljenje, da že vse znate. Učimo se vedno in od vsakogar, zato je zelo ‘pamčtno upoštevati skušnje in nasvete okolja. ROJENA 30. NOVEMBRA; — Ste oseba, katera brez prevelikih kompleksov, odnosno predsodkov,' veselo in svobodno gleda v življenje. Cesto ste bili preveč odkriti, kar je imelo za posledico zamero na tej ali oni strani; iz omenjenega pa si niste delali preveč preglavic, ker ste bili prepričani, da ste vse, kar je bilo v Vaša velikodušnost ne bo prekoračila za vsakega običajno postavljene meje; pomagajt^ raje z nasveti, kakor pa ,da se spuščate v velike materialne žrtve. Pazite, da v ljubezni, ne boste poklanjali več žrtev kakor jih tej zvezi narejenega, storili dobronamerno. Pazite, da morete dati. Tedaj pa se ie zgodilo nekaj groznega. Vitice, ki so dotlej visele iz cveta, so *se nenadoma stegnile prav do deklice, se ji ovile o-krog vratu, okoli nog in rok. Hkrati pa so se jeli premikati tudi velikanskim jezikom podobni listi. ki so se ji niih bodice zadrle v telo, tako, da je bila nesrpčnica v hipu vsa krvava. Razločno je bilo videti, kako nosijo lovke koščke, ki so jih trgali listi z dekličinega telesa, do cveta. V pol ure ni bilo o dekletu nobenega sledu več. Tedaj so vsi, ki so vse to brez glasu opazovali, začeli vzklikati in plesati Slovesnost se je končala s tem, da so zažgali »sveto* drevo.* \ : O rnesojednih drevesih se je pravzaprav do sedaj le malo izvedelo. Gotovo je glavni vzrok za to v tem, ker domačini, ki na ta način častijo to drevo, tujcu nočejo izdati, kje ie. A posebno belcem neradi zaupajo take skrivnosti. Nedavno se je z Madagaskarja vrnila posebna angleška znanstvena odprava, ki si je šla ogledat te vrste drevo, za katero so izvedeli po naključju. Vendar pa se še nič ne ve, o uspehu te odprave. S. A. VODORAVNO; 1. Pristanišče v Kvarnerskem zalivu, 5. na ladji, 9. znoj, 10. resnica, 12. karta, 14. dan v tednu, 16. avtomobilski znaa za Sieno, 17, tatvina, 19. o-trebljen svet, 20. luk, 21. rastlina, 23. najbolj zdrava pijača, 24. na mizi, 25. svetopisemsko moško ime (njegova žena se je spremenila v sol), 26. latinska kocka, 29 močvirnat travnik v ravnini, 32. nasproten vojni. 33. meri čas, 35. kovaško delo, 36. enota za merjenje električnega upora (po izgovarjavi), 37. težava, odločilen trenutek, 39. nota, 40. španska reka, 41. reka na Hrvaškem, 43. pripradnik naroda v Pirenejih, 44. pleme. NAVPIČNO; 2. literarna oblika, 3. stranski kraj, 4. otočje. 5. zelo bogat kralj, 6. skupina besed, 7. se natika nanjo kolo, 8. žensko ime, 11. denar in glasbeni inštrument, 13. morska ali kamnita, 15. vodna žival 16. posoda za vino, 18. začimba. 20 negloboka tekoča voda, 22. nadav, 23. vprežna žival, 26 28 trti, 31. Ober, 33 začarnnje, 34. nebesna modrina, 37. za zabelo zelenjave. 38. žensko ime, 40. ime boga Sonca pri starih Egipčanih, 42. arzenik. REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE VODORAVNO: L strd, 4. ju- KRIŽANKA P □ 2 3 4 r*5 7 ' P H 9 m 10 11 « 13 m 14 15 S 16 . 17 IB m 19 n 20 /•*:, • V 21 22 ■ M 23 mm 24 25 1 26 27 M 28 m 20 30 31 ; .; .; 32 ■ 33 34 1 m 35 . . _ S 36 ■ 37 38 3P L ■ 40 ■ 41 42 m 43 44 ■ » V '•iSl .......................................................................................................................................................................................................................................................................niiimiiiiiu ^ " — Kaj res skrije glavo v pesek, kadar Je v nevarnosti? — Res, sinko. — Pa kaj nikoli ne pozabi, kam jo Je skril? Boštjaniek - fini mehaniek V ■'•-lAv.-V - S A M C r-ssrs.-X' <*.»-**-*.**■-.«.«- mar, 16. indic, 18. peška, 20. rž, 22. nadav, 24. Gubec, 26. smo j, 27. trg, 29. srdit, 31. kotel, 33. Edo, 34. toplo, 36. drvar, 38. Siena, 40. vedro 41. hrust, 42. start, 44. oves, 45. premo, 46. slana. 47. no, 48. Capri, 50. atomi, 52. Atlas, 54. iv, 56. trapa, 58. arena, 60. oaze, 61, Kuk, 63. agent, 65. ataka, 67. zal, 68. preča, 70. tasti, 72. trzaj, 74. Ceutd, 75. torki, 76. legar, 78. akti, 79. dehar, 80. Byron, 81. sr., 82. ekcem, 84. sidro, 86. nohti, 88. aa, 89. Aldan, 90. tožni, 91. slak. NAVPIČNO; I. smrt, 2. rt, 3. dan, 4. jadro, 5. urad, 6. ri, 7. ing, g. Tibor, 9. ocet, 10. S (lovensko) P(rimorje), 11. kes, 12. Skoda, 13. Tajo, 15. maslo, 17. dukat, 19. šment, 21. žrtev, 23. vidre, 25. cesta, \f 28. godec, 30. truma, 32. liana, 35. prsat, 37. vsota, 39. E-ra to, 40. vodik, 41. hnpe. *2. slina, 43. posel, 45. Praga, 46. smeti, 47. nazaj, 49. prača, 51. smeti, 53. lazar, 55. pupek., 57. Anton, 59. akter, 62. krute, 64. Taras, 66. argon, 69. etika, 71. skrit, 73. zanos, 74. capi, 75. tema. 76. Lyon, 77. krik, 79. ded, 80. brž, 81. sta, 83. cl. 85. do, 87. hi. ---«»-- IZLOČILNICA MARSEILLE, PERISTIL, SA-FALADA, PERUNIKA, VOJVODINA, MITRALJEZ, IDEOLOG, TEHNIKA, APOLO-NIJA. Iz vsake gornje besede izlo-či po eno mitološko božanstvo, njih začetnice pa dajo muzo tragičnega pesništva. (F. P.) Ob vsaka obletnici poroke.. /t \ v II.EP1Z0DA UNUSGV0 JgETNgTWl ■ joH ■ ~SEr~ SVIDENJE S> bTAWn PMTR-ITELJEM 31 WLO VESELO O 1 (JV* JW J£ VSE T«\ POVABIL \J SVOJO PALAČO, KTER SOMU OtUi POVEDALI ,U/\b0 03ai LlNOSA , VEGOVEGA SCNRAŽ' NIKA \N SOVRAŽNIKA VSEA PRE Hvalcev planeta . onus ga 3E OAL VREČI V »JEČO SMRTl", M KATERI Jt TODv SAM PREBIL Dolgih enatstlEt. NATObO hU POVEOAU, DA Ol P.AD1 UNlj lČVL\ bi OOP Pl TOL) N V OtVJbOVl PAkAČl bO DOVOO POOOVMOAU m MAAKO TE OrtUbO PODRODNO OPlbAL KAKO SO UTEU UNUSA IH KAKŠNA UEMAAUOb TEOROmA T-EUlTit - PRAVITE ',OA ST30P POSTANE NE7 NEVAREN \J VODI! PC301TC ZAENOa!. bVftUP fcono TAK03 UN1UU IN S1C.E9,' REKI VELOb. TAW 3E St NATUANT NEVARNO ,DA e>l STRUP NAPLAVILO. STROP PlTOUN SO ZAKOPALI V PEŠČENO ONO REKE MELOS NA NAJ Bolt težko pristopnem kratu. poten so st vmuu v prestolnico. vY > M r KMALU SE SOHO VOGALI POSLOVIT) kZELO RADI Sl ŠE OSTALI TUKAJ, TO0A PAEO PntLETKOM HOME GA oolskega leta moramo sni ' NA IEMLJ)! ZELO NAM TE ŽAL , VTODA NE C.RE DRU&AČE '. UPAM, PA i SE ŠE KOAT SAEČAnO ’.... • ZDAT TE PROSIMO ZA SPREMSTVO 00 Ul HEKAT ČASA SO IE LETELI PROTI VZLETEJČU JE RAKETA »MLAD\ ASTRONAVT* ČAKALA NA VZLET... JZLETlšČA. \ Upj RES TE OKOOA , OA NE" MORETE OSTATI DALT ČASA TUKAJ 1 TODft/ToDl JAZ UPAM DAŠE ŠE KOAT SREČAMO... VEDITE ,DA LJUDSTVO PLANE* TA HNUSA NE SO NIKDAR POZASILO NA VAS, ZEMLJA V NI1.'. POJDIMO ZDAJ'.. NADALJUJE I n ■.. \V|il mmmm llfcllllllliliipilllliiiig iiiižžiigiiiž^lp I w!i!wssss:iii IvIvavIvIv''! Zimski motiv iz Bazovice (Foto Magajna) Pflmorstl Tfnevnilr °0°0O0O0OQO()O0C0C><30O0O0O0C0C^)C za katera bodo porabili "'nogo milijard. Vse kar je dr. Mazza pove-dal, je zelo lepo in prav. To da samo bodočnost nam bo Pokazala, koliko teh obljub se bo uresničilo. Pri tem no tv, e „ a tv,-» iittrtVrt, 'v5' <-\3<-Os >), •.<30ijCXlOO.)OcKPr.OOOO«ciČpoOu<'5or-iiacP(n.'N v,V. vjz )Cion, - Izvajanje določil zelenega načrta na tržaškem področju “ sat V svoji novoletni poslanici Popolnoma pozabil na Sloven-?•- N-ič ni obljubil, da bo končno uveljavil posebni statut in ukinil vse fašistične zagone, ki nam jemljejo osnov-ne narodnostne pravice. , Ker smo že ob začetku leta, Je bilo v preteklem tednu objavljenih še nekaj drugih obračunov lanskega leta. Ta-•to je uprava Javnih skladišč gotovila, da se je lanski pro-met skozi pristaniške napra-Ve zmanjšal za 4 odst. v primerjavi z letom 1960. Edino Razveseljivo dejstvo je, da se Je nekoliko povišal promet Raznega blaga, zlasti zaradi Povečanja prometa s CSSR. avstrijski promet skozi Trst šal Se nekolik° zmanj- Obračun obmejnega prome-u, S Pzopustnicami pa je iz . v leto bolj pozitiven. La-sj' Je prešlo italijansko-jugo-ovansko mejo s propustnica-g 1 sa[uo na Tržaškem skoraj , milijonov oseb, in sicer ••“55.881 Tržačanov in 2 mi-^J°na 07’.225. Jugoslovanov. avno tako so Jugoslovani na vem mestu v mednarodnem kfdmetu, saj so na vseh blo-uf1. tržaškega področja zabe-. 1 1 456.570 prehodov jugo- s, 0vanskih državljanov od v*Upno 1.328.811 prehodov oseb, ki so potovale s Potnimi listi. t tržaškem občinskem sve-bitif* Se PRiPravljajo na ostro v;j 0 zaradi napovedanega po-. ar>ja električnih tarif, kar u gne povzročiti krizo občinske „^rave. Podražitev električne-Ve..toka je spravila sedanjo velo10 V občinskem svetu v iko zagato, saj celo neka-c.ri demokristjanski svetoval-. he bodo mogli sprejeti za--i 'Jdega sklepa, kaj šele so-{ demokrati, ki so že svoj vi« z.avzeli stališče proti po-„ anju cen električnega toka. jjj veda je proti temu povišati u vsa leva opozicija, saj det °lle s tem najbolj priza-* zlasti delavske družine. klih°S,aneC Je v Prete" sed" uneh nas'ov'* na Pre(l-j, mka ministrskega sveta hfanija interpelacijo v zve- t. z nedavnim procesom pro-niJla^emu odgovornemu ured-eiiiU' ^*dali v svoji interpela- Poudarja, da je sodišče tut e.nkrat kršilo posebni sta-u ln ni dovolilo obtožencu °fabe materinega jezika. Ziv-Pr,^° tega 'nterpelant po-p ® Predsednika vlade, naj m krbi za to, da se bo Spo-kot 'Ca 0 sogJasju spoštovala mednarodna obveznost. * * * 5k °v° leto so tudi na Gori-rg m Pozdravili v najboljšem ZadP°!0Ženiu' čeprav so imeli n nJ' dan starega in prvi dan sta 6^a 'e*a m°oan dež ter Za' ?.arasb Soča in Vipava že *•** groziti s poplavo. Slo- Od iinii dalje se sprejemale predele za prisoeidie la eesaina maeimiaieem Sedanja navodila se nanašajo na prispevke za gradnjo kmečkih poslopij, za izvedbo zemeljskih izboljšanj in za nakup poljedelskih strojev P. krajinsko kmetijstvo nad-zorništvo v Trstu sporoča, da je ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo izdalo dokončna navodila za izvajanje zakona št 454 od dne 22. junija 1961, ki je bolje poznan pod imenom zeleni načrt. Za dosego prispevkov, ki jih predvideva umeinjenj zakon, t. j. za gradnjo kmečkih poslopij, za izvedbo zemeljskih izboljšanj (tudi na zemljiščih, ki so kupljena v smislu zakona za malo kmečko posest) in za nakup poljedelskih strojev, Je treba predložiti prošnjo na posebnih o-brazcih, kj se dobijo na kmetijskem nadzorništu v Ul. Ghega št. 6/1 v sobi št. 6. Prošnje se sprejemajo od jutri dalje, in sicer ob ponedeljkih in sobotah. Nadzorništvo nudi interesiranim kmetovalcem tudi vsa potrebna pojasnila. Sporočilo pokrajinskega kmetijskega nadzorništva govori le o nekaterih prispevkih, ki jih predvideva zeleni načrt. Tu gre pred- CABROVEC Dve poti vodita iz Trsta v našo vas: glavna je ona, ki gre s Proseka preko Trbiške ceste, druga pa se odcepi prav s Trbiške ceste in se po nekaj deset metrih spoji s prej omenjeno. In prav o tem koščku poti bi radi spregovorili nekaj besed. Pot je precej prometna, saj se je poslužujejo vsi lastniki motornih vozil, ki se vozijo po Trbiški cesti, pa naj pridejo iz Trsta oziroma Opčin ali pa iz Sesljana. Za vse pomeni torej nekakšno bližnjico, ki jim precej skrajša pot. Toda žal je pot v precej 0-bupnem stanju, polna lukenj iri prahu. Če se ierne morf vsem za prispevke, ki so določeni za gradnjo kmečkih poslopij kot to predvideva čl. 8 zelenega načrta, ter za razne melioracije, ki so prav tako zapopadene v tem členu. Nakup poljedelskih strojev obravnava čl. 18, medtem ko čl. 27 predvideva prispevke, ki so namenjeni nakupu zemljišč ter gradnji stanovanjskih in gospodarskih poslopij za ustanovitev male kmetijske posesti ali za njeno zaokroženje. V primeru, da kmetovalec opravi izboljševalna dela v svoji stanovanjski hiši, lahko računa na nagrado v znesku do največ deset odstotkov priznanega stroška, ki pa ne sme v nobenem primeru preseči 500.000 lir. Nadalje se kmetovalci lahko poslužijo u-godnosti čl. 9, ki predvideva posojila za nasadi te v vinogradov, izpeljavo posestnih poti, ureditev vodnjakov in napajališč, za gradnjo in popravilo stanovanjskih ter gospodarskih poslopij, za ureditev in osuševanje zemljišč itd. Neposredni obdelovalci, ki bi prejeli tovrstno posojilo, bodo plačevali 2,5 odst. o-bresti. Prispevke za kmetijsko mehanizacijo določa čl. 18 zelenega načrta. Ta prispevek je namenjen predvsem malim kmetom in zadrugam ter lahko doseže 35 odst. potrebne vsote za nakup raznovrstnih strojev. Novost je v tem, da bodo kmetovalci lahko odslej kupovali tudi stroje i-nozemske izdelave, medtem ko so bili z dosedanjimi prispevki predpisani le stroji, ki so jih izdelovale spevkaVi^lahko°ddeležen "le vzdrževana. Ce bo šlo tako naprej, bo kmalu neprevozna. Menimo, da je pot občinska in zato prosimo občinsko upravo, da poskrbi, da se vsaj luknje prekrijejo, tako da bo cestišče tudi ob slabem vremenu prevozno. kmetovalec, ki mu kmetijsko nadzorništvo izda potrdilo, da je nakup stroja gospodarsko upravičen. Čl. 27 določa prispevke za izboljševalna dela s posebnim poudarkom na gradnjo gospodarskih po- REPENTABOR Novo leto smo v naši obči- novan ni preživeli v znamenju »tujskega prometa«. Vse gostilne na Poklonu in v Velikem Repnu so bile polne gostov, jned katerimi je bilo največ Tržačanov. Do poznih večernih oziroma do zgodnjih jutranjih ur je trajala zabava, in kot smo slišali, so bili gostje prav zadovoljni, ker je silvestrovanje tako lepo potekalo. Tudi naslednjega dne so bili javni lokali precej polni, zlasti še v času kosila. V zvezi s tujskim prometom pa bi radi povedali še naslednje (kar ni sicer nič novega!): v Velikem Repnu bi bilo treba nujno postaviti še nekaj žarnic javne razsvetljave, tako da bi bila vas v večernih urah prijaznejša, kot je sedaj. To narekujejo ne samo potrebe, ki izhajajo iz tujskega prometa, temveč tudi dejstvo, da je še dosti vaških predelov, ki so v temi. Se to: V nekem listu smo brali, da bo naš župan ime- venska mladina se je na Silvestrovo zabavala v prosvetni dvorani v Gorici, kjer je bila lepo uspela plesna prireditev. Na obmejnih blokih, zlasti pri Rdeči hiši, so si obmejni organi z obeh strani izmenjali voščila in napitnice za še večjo okrepitev prijateljskega sodelovanja v korist obmejnega prebivalstva. V preteklem novembru je bilo na Goriškem še vedno 5414 brezposelnih. To je ugotovil vestnik trgovinske zbornice iz Gorice na podlagi vpisov na pokrajinskem delovnem uradu. V Tržiču se je stanje v ladjedelnici nekoliko izboljšalo in imajo naročil za dve leti dela. Pač pa je še vedno kriza v tekstilni in kemični industriji. Položaj v kmetijstvu je zadovoljiv in tudi živina bo imela menda dovolj krme za zimo. V zadnjem času so se iz 9t. Mavra izselile štiri'italijanske družine, ki so bile kot koloni zaposlene na Barnabovem posestvu. Dela na novi cesti proti kamnolomu le počasi napredujejo. To so zaposleni trije delavci podjetja Tacchino. glavni svet Pokra- jinske turistične ustanove. Ce bo to res, tedaj pričakujemo, da bo več razumevanja za turistične potrebe okoliških občin. SALEZ Pretekli torek smo na pokopališču v Zgoniku pokopali Jožefo Škrk vd. Milič, ki je preminila v visoki starosti 87 let. Pokojnica je bila skrbna žena in dobra gospodinja, tako do %r bila med vaščani zelo priljubljena. To je dokazal tu. u: njen pogreb, katerega se je udeležilo veliko število vaščanov m ljudi iz sosednih vasi. Naj ji bo lahka domača zemlja, svojcem pa izražamo naše sožalje. Izrazom sožalja se pridružuje tudi uredništvo »Primorskega dnevnika». JEZERO Končno je prišla na vrsto tudi naša vasica. Zvedeli smo, da bo ustanova SELAD uredila pot' do Bazovice, ki je bila in je še danes v obupnem stanju. Upamo samo, da na zaketek del ne bo treba predolgo čakati. V tej zvezi bi radi še enkrat poudarili željo, da bi občina poskrbela za zasutje nekdanjega «kala», o čemer smo spregovorili še pred nedavnim. NABREŽINA Vprašanje Doma za onemogle — ali bolje rečeno stavbe, kj je bila sezidana v ta namen, prihaja spet na dnevni red. V gospodarskem načrtu SELAD za finančno leto 1961-62 je predvidenih dva in pol milijona lir za ureditev dovozne poti. do stavbe, s čimer odpade še zadnja zapreka za njeno naselitev. Toda postavlja Se vprašanje: ali bo stavba res služila svojemu namenu, to je Domu za onemogle? V tej zvezi je bilo slišati razne govorice, ki trdijo nekaj povsem drugega. Zato bi bilo prav, ko bi občinska uprava glede tega spregovorila jasno besedol slopij, za preoranje ledine in za ureditev talnega vodnega režima. Ti prispevki dosežejo od 38 do 43 odst. skupnih stroškov, neposredni obdelovalci pa u-živajo 50 odst. prispevkov na celotne stroške. Potrebe kmetovalcev pa so od primera do primera različne, tako da ni moc obravnavati vsakega posebej. Zato priporočamo vsem našim kmetovalcem, ki se nameravajo poslužiti ugodnosti zelenega načrta, da stopijo na kmetijsko nadzorništvo oziroma v u-rade strokovnih organizacij, kjer bodo dobili vsa podrobna pojasnila in kjer jim bodo tudi izpolnili posebne tiskovine, ki so predvidene za razne primere. Poudariti moramo še, da je višina prispevkov omejena in zato priporočamo vsem kmetovalcem, da brez odlašanja vložijo prošnje. . "Miiiiiunii Hlinili iiiiiiii imunimi iuhihhhuiijhi lunin Turizem v tržaški okolici --------- —i.______________ Tudi valorizacija Krasa in Glinščice vpliva na turistični razvoj področja Vzporedno z deli na barkovljanski rivieri in devinsko-sesljanskem področju bi morali skrbeti tudi za ostala področja času, ko so začeli graditi l bo kdo omenil kako pot, pri vhodu v jamo dve r tav- I ki je bila asfaltirana ali Barkovljanska riviera, de-vinsko-sesljansko področje in morda še kos miljske obale — to so zemljepisni pojmi, ki označujejo turizem na našem področju. Ce je bilo v preteklosti kaj storjenega, če so oblasti favorizirale kako pobudo, če so bili dani kaki prispevki v korist zasebne iniciative, tedaj je bilo to storjeno v glavnem na teh področjih. In ostala področja? Vzemimo za primer Kras, ki se razteza tako rekoč od morja pri štivanu pa vse do Brega. To obsežno področje, ki nudi toliko raznolikosti, je bilo žal vse doslej, in je še danes zapuščeno, kot da ne bi spadalo v meje tržaške pokrajine. S tem seveda nočemo reči, da bi moralo uživati določeno prednost, toda konfiguracija našega področja bi nujno zahtevala, da se vzporedno z valorizacijo obmorskih krajev poskrbi tudi za bližnje zaledje. Edino izjemo predstavlja jama pri BrišČikih, ki ji pristojne oblasti posvečajo določeno pozornost, tprav še zdaleč ne dovoljno. Pa še ta pozornost je prišla do izraza šele v zadnjem bi javnega značaja. In to je praktično vse, kar je bilo doslej storjenega. Turizem v zgornji tržaški okolici je prepuščen pobudam zasebnikov. Tovrst ne pobude pa so odvisne od sredstev, s katerimi razpolaga zasebnik, in praksa kaže, da sredstev ni. To da tudi v najboljšem primeru se te pobude nanašajo le na gradnjo, preureditev in olepšanje javnih lokalov, kar sicer pomeni dober korak naprej, a je premalo za valorizacijo celotnega področja. Turistična politika bi morala stremeti za tem, da se med morjem in okolico ustvari določena vez, nekaka rdeča nit, ki naj turista privede od morja na kra-ško planoto in narobe. V času motorizacije, ko tako rekoč ni turista, ki ne bi imel svojega motornega vozila, pa je to vprašanje toliko bolj občuteno. Na ta račun je bilo slišati že mnogo pripomb, ki so znane več ali manj vsem, le onim ne, ki bi morali za to skrbeti. Ne plaši nas izgovor, češ da je bilo tudi na Krasu nekaj storjenega. Morda v novo pa nočno razsvetlitev re-pentaborske cerkve. Vse prav in lepo, toda to so le drobtinice v primerjavi z deli, ki so bila izvedena in se še izvajajo na obalnih turističnih področjih. Da ne bi kdo napačno razumel: prav gotovo nimamo nič proti kakršnemukoli delu, ki se izvede kjerkoli ob morju. Nasprotno! Vsako tako delo pozdravimo, ker pomeni korak naprej v turističnem razvoju. Toda po našem bi morali istočasno skrbeti tudi za valorizacijo tržaške okolice, predvsem Krasa in Glinščice, ki nudita še tako zahtevnemu turistu o-bilico novih vtisov in zadoščenja. Predlagamo torej tako turistično politiko, ki bo povezovala morje z zaledjem. Nekako tako, kot je to — čeprav le za hip — nakazal film, ki ga je predvajala italijanska televizija o n.ra-su. Toda v ta namen je treba pokazati dobro voljo in dobiti primerna sredstva. Menimo, da bi se to dalo doseči, če bi se predstavniki občinskih uprav, pokrajine in turističnih ustanov enkrat sestali, povedali kaj mislijo o tem vprašanju in izdelali okvirni načrt. Ob enotni akciji vseh intere-siranih ustanov tudi uspeh ne bi mogel izostati. Vse bolj vztrajno se govori, da bo v upravni svet Pokrajinske turistične u-stanove imenovan tudi župan ene izmed štirih o-koliških občin. Morda bo to pripomoglo, da bodo problemi Krasa prišli bolj do izraza ter da bodo o-svetljeni v pravilni luči. Ugotavljamo namreč, da doslej tržaška okolica sploh ni imela svojega predstavnika v Pokrajinski turistični ustanovi. Ni naš namen, da bi se spuščali v podrobnosti in nakazovali, kaj bi lahko na Krasu storili, ,da bi ga tudi turistično valorizirali. To je stvar strokovnjakov in občinskih upraviteljev, ki so pri zadevi najbolj prizadeti. Toda vemo, da 1e treba marsikaj storiti, če hočemo, da bo naše tržaško ozemlje pritegovalo ne samo prehodne turiste, ki potujejo v Jugoslavijo ali iz nje, če hočemo, da bo naše ozemlje postalo turistično središče v pravem pomenu besede. Ne delamo si utvar, saj vemo, da je to stvar dolgoletnega dela. Toda prav tako se zaveda-mo, da tega cilja ne bomo uresničili, dokler ne bomo novezali morja z najbližjim zaledjem. Le v tem primeru lahko računamo, ’a se bo za turizem na našem področju začela nova doba J. K. j Kolonkovca nam je poslal naslednje vprašanje: Moj prejšnji sosed je pred kratkim prodal zemljišče, ki meji z mojim. Novi kupec je na reji med obema zemljiščema sezidal obmejni zid ne da bi me vprašal za dovoljenje ali vsaj za mnenje. Sedaj zahteva, da naj mu plačam polovico stroškov, ki jih je imel za gradnjo zidu ter trdi, da sem na osnovi čl. 886 civilnega zakonika primoran napraviti skupni obmejni zid. Ali je to res? Odgovor: Vaš novi sosed ne more zahtevati od vas plačila polovice stroškov za gradnjo novega zidu, ki je bil zgrajen brez vašega privoljenja, kajti obveznost, o kateri govori čl. 886 civilnega zakonika, se nanaša samo na gradnjo obmejnega zida, ne pa na obveznost povračila polovice stroškov. Pravilno bi bilo, če bi vas novi sosed vprašal za dovoljenje, še preden je začel zidati. Toda tudi v tem primeru bi se vi lahko izognili plačilu stroškov za gradnjo omenjenega zida tako, da bi zid sezidali na skupnem zemljišču. Ce Pa hočete v bodoče postati solastnik zida, morate plačati sosedu, ki ga je zgradil, polovico njegove vrednosti, vendar je treba v tem primeru odračunati vrednost zemljišča, na katerem je zid sezidan. Z. K. piše o hiranju begonij. Ze nekaj let opaža na listih bele pike, take kot plesen, potem pa se listi začnejo sušiti. Citatelj sprašuje, za kakšno bolezen gre. Odgovor: To je glivična bolezen, ki jo poznamo pod imenom «begonijeva plesen* in je močno razširjena. Bolezen povzroča na listih ter na listnih in cvetnih pecljih pege, ki so pokrite z belo močnato prevleko. Pozneje pege porjavijo in se posušijo, čez čas se posušijo celi listi in tudi rastline. To, na videz trdovratno bdlezen, lahko zatremo, če jo pričnemo zatirati takoj ob prvem pojavu peg. Begonije je treba škropiti, dokler se bolezen pojavlja, vsakih deset let s polod-stotnim cosanom ali tiovi-tom ali pa z 0,15 odst. kara-tanom. Škropimo obilno, tako da zadenemo vse . pege, tudi tiste na spodnji listni strani. Ce začnemo škropiti pozneje, ko so se pege že razmnožile, glivice z večkratnim škropljenjem zatremo, toda rjavi madeži bodo ostali. To pa seveda kvari lepoto begonij. Ker je cvetje begonij občutljivo za škropiva, ga ne močimo. Glivično bolezen zaviramo v razvoju, če stojijo begonije na dovolj zračnem prostoru, kjer ni preveč vlažno in- niso na tesnem. SEMPOLAJ Zadnji dan starega' leta smo izročili zemlji posmrtne os - n-ke 84-letne Matilde vdove Ko. srnina. Tudi ona je zrasla ,z kraške grude in ji ostala zvesta do smrti. Njen rojstni krni Tomaj ji je kot cvet Krasa ostal v neizbrisnem spominu, izredno rada in s posebnim užitkom je pripovedovala o nekdanjem življenju in delu v vasi in v svoji rojstni hiši — na posestvu znane dritž -ne Černe. Iz njenih besed še' je moglo razbrati, kako močno je bila povezana z' zemljo, Ko se je pred 61 leti primožila semkaj, se je kmalu v: -vela v nove razmere in se razen hišnim poslom rada posvečala tudi kmetijskim a-pravkom. Tako je vzgojila tudi svoje otroke. Pokojnica se je kot razglean-na in zavedna žena zanimala za podogke po svetu, posebno pa za usodo naše narodne manjšine. Rada je prebirala «Primorski dnevnik». Bila je do zadnjega telesno in dušen, no čvrsta in je le neka) tednov bolehala. Ob veliki udeležbi sorodstva in domačinov smo jo položili k večnemu počitku in položili na njeno gomilo številne, vence in polno cvetja. Naj počiva v miru, preostalim pa naše sožalje! MEDJA VAS PREČNIK Znana Preslova gostilna gostinsko sobo, ki je moderno In okusno opremljena. Obiskovalci gostilne «Pri poštin se prav gotovo spominjajo stare dvorane na gostilniškem dvorišču, ki je bila zaradi svoje suoul„ častitljive starosti po navadi zaprta. No, t0 dvorano s0 Ustnjki j stn9 jp tpok^dli ob vihki ude. popolnoma predelali in prenovili, (ako da je iz nje pistala j ližbi '■vašdanvl. L/thka- jt tem- prije na so a, i Je zlasti primerna za večje družbe. Slika Ija. Svojcem izrekamo naše j kot njena mati imela 9 otrok, nam kaze del novega gostinskega prostora. | sožaljel * od katerih je še 6 živih Ivana vd. Gruden je bila ne-kaj let prikovana na posteljo. Dobra, mirna in skrbna žena je imela za seboj dovolj težke) Življenjsko pot. Kot dolgoletna vdova po možu kamnoseku se je mučila na pičli površini skope zemlje In ’ nesebično skrbela za številno' družino. Prišla je drp,ga’ sve-. tbvna vojna ih ji' k tem materialnim žrtvam naprtila, j« fnoralne. Dva otroka, že ože-njmef/a sina in om^>£tsno hčer so nemške zveri odvedle v, Nemčijo, od koder se nista več' vrnila. Ostala je v hiši s sinovo vdovo in malim vnukomJ Smrt jo je rešila trpljenja v 88. letu. Vsi smo jo spo-. štovali. Predzadnjo soboto Nismo na prometnem kraju. A tudi semkaj prihajajo tujci. Vas je precej urejena. Le zidovi ob vaških poteh niso v skladu z nalogo olepša-nja vasi in so predmet stalne spotike. Kar se tiče ostalih poti, posebno stare poti proti Devinu, imamo utemeljene pritožbe. Prosimo občinsko u-pravo, da si jih enkrat ogleda in nato poskrbi, da se popravijo vsaj tam, kjer j« to nujno potrebno. PEVMA Obvestilo kmetovalcem Vrtnarji, ki imajo pogoje, da dobijo brezplačno semena povrtnin, se obveščajo, da bo Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo pričelo izdajati tozadevna nakazila v ponedeljek dne 8. januarja. •......umil............. Naše korenine Na vaškem pokopališču smo pokopali domačina Karla Pr in- V zadnjem času smo v našem časopisu zabeležili več lepih jubilejev znanih Openk m Opencev, danes pa je na vrsti Jožefa Komar vd. Vremec, ki je ta teden slavila svoj 85. rojstni dan. Jožefa Komar se je rodila 3. januarja 1877 na Fernetičih. Vsak dan je hodila na Opčine, kjer je obiskovala osnovno šolo. Takoj ko je dokončala šolo, je začela delati na kmetiji in doma, da pgjnaga številni družini, saj je bilo poleg staršev še 9 otrok. Več kot 40 let je ob lepem in slabem vremenu pešačila v mesto z jerbasom na glavi, kjer je prodajala mleko. Tudi po poroki s Karlom Vremcem je morala «Pep a Mežner jeva«, kakor ji pravijo vaščani, vedno in trdo delati, da je kol dobra mati in skrbna gospodinja doprinesla svoj delež k vzdrževanju številne družine. Naša slavljenka je namreč Kot večina naših ljudi, je tudi ona in vsa njena družina mnogo pretrpela za čas u fašizma. Meža so fašisti preganjali, tako da je zgubil delo pri železnici ter je zbolel in še mlad umrl. Tudi otroci so bili vzgojeni v duhu materinega jezika. Ze v mladih letih so bili skupno z očetom člani pevskega in prosvetnega društva »Zvoni), pozneje in sedaj pa člani o naših organizacijah. Hčerki Aleksandra in Elvira sta bili povezani z narodnim herojem Pinkom Tomažičem in sta bili večkrat zaprti v Korone ju. Za časa nemške okupacije je bila družina Vremec vedno preganjana. Sina Rudolfa so Nemci odpeljali v Nemčijo, a zbežal je z vlaka in se vrnil srečno domov, kjer živi skupno s svojo družino in priljubljeno materjo, našo slavljenko. Mnogo bi se lahko pisalo o «Pepi Mežnerjevi* in o njeni družini, saj je bilo njeno življenje en sam delovni dan in posuto bolj s trnjem kot pa s cvetjem. To je le en primer delovnih slovenskih družin in na splošno slovenskih mater. Naša slavljenka je čila in zdrava ter še zmeraj rada pomaga pri vsakem delu, posebno pa pri kuhanju. Voščilom njenih otrok, vnukov, sorodnikov in vseh vaščanov se pridružujeta tudi uprava in uredništvo našega dnevnika, katerega je zvesta čitateljica že od prvega dne ter ji kličemo še na mnoga letal M. M. Čiča. Na zadnji poti ga je pospremilo vse polno vaščanov. Pogrebci pa so prišli tudi z Oslavja, iz Gorice in drugih bližnjih vasi. Prinčiča bomo vsi ohranili v dobrem spominu. Posebno tisti, ki so bili v bolnici, kjer je dolgo let deloval, ga ne bodo nikoli pozabili. Na njegovem pogrebu so se mu hoteli s svojo prisotnostjo še enkrat oddolžiti za vse dobro, ki jim ga je storil. Ležali so na bolniški postelji, pa jih je tolažil, jih obiskoval; bili so v nevarnosti za nogo, pa je s pravo besedo dosegel, da jim je niso odrezali. Vse polno takšnih dogodkov bi lahko navedli, ki so napolnili njegovo 35 let trajajoče delo v bolnišnici. Med osvobodilno vojno je bil kot zaveden Slovenec na strani partizanov. Nudil jim je svojo vsestransko p orno J zdravil jih je in jim dajal zdravila. Tudi vsa njegova družina iz Kozane v Brdih je bila na strani partizanov. Zaradi tega so se Nemci nad njo hudo maščevali: ustrelili so mu oba brata. Ko smo Prinčiča položili k večnemu počitku, so imeli premnogi solzne oči, ker so se zavedali, da se poslavljajo od dobrotljivega človeka, ki je sočustvoval s ponesrečenci in bil radodaren z reveži. CROPABA V »Primorskem dnevniku* smo brali, da je pokrajinska uprava dobila večjo vsoto denarja za ureditev in asfaltiranje nekaterih cest, pa tudi tržaška občina glede tega ne zaostaja. Toda iz poročila smo nekako razbrali, da je denar že točno razdeljen na posamezna dela. med katerimi pa smo zaman iskali ime naše vasi, ki je z makadamskim cestiščem povezana s Padričami. Vse torej kaže, da tudi letos ne bo nič z asfaltiranjem te ceste, čeprav nam to ub-ljubljajo že dolgo vrsto let. To je že preveč in zato proti temu odločno protestiramo. Ce drugod asfaltirajo poti, ki služijo redkim tujcem, tedaj je dolžnost upraviteljev, da asfaltirajo tudi poti, ki se jih poslužujejo domačini 365 dni na leto! Vreme včeraj: najvišja tempera, tura 7.7, najnižja 2.9, ob 19. url 6.2; zračni tlak 1018.9 narašča, veter 6 km severovzhodnik, vlage 33 odst,, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 9.6 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 7. januarja Zdravko Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.37. Dolžina dneva 8.51. Luna vzide ob 8.17 in zatone ob 17.58 Jutri, PONEDELJEK, 8. januarja Maks Perspektivni načrt delovanja trgovinske zbornice Trst naj se vključi v gospodarstvo novih neodvisnih afriških držav Odpravili je treba prednosti severnih pristanišč, ki jim jih daje sporazum o Skupnem evropskem tržišču Poročali smo že o zadnjem sestanku izvršnega odbora tržaške trgovinske zbornice, na katerem je predsednik dr. Romano Caidassi prečital zanimivo poročilo o perspektivah tržaškega gospodarstva v letošnjem letu. To poročilo je odbor soglasno odobril in bo služilo kot programski okvir dela trgovinske zbornice v letošnjem letu Predsednik je ugotovil, da obstaja vrsta vprašanj, za ka tere so že izdelali načrte in programe in da je treba u-»meriti napore, da se čim prej in tem bolje ti načrti uresničijo ter da se zaščitijo že ustvarjeni. Tu gre za vprašanja, o katerih se razpravlja vrsto let in med njimi za obsežna in zapletena vprašanja okrepitve industrije, obrambe pristaniškega prometa, za načrte gradnje avtocest, rednih pomorskih in zračnih prog ter za kvalifikacijo delovne sile. O teh vprašanjih so zbornica in njeni organi obširno razpravljali na številnih sestankih izvršnega odbora, sekcij, komisij, raznih odborov in na mednarodnih zasedanjih. Poleg teh vprašanj pa obstaja po mnenju predsednika tudi vrsta novih. odnosno vprašanj ki se ponovno postavljajo v novi obliki. V tej zvezi je predsednik podrobneje orisal predvsem dve vprašanji: nagel razvoj evropske gospodarske kooperacije v okviru Skupnega evropskega tržišča in nič manj nege! razvoj nove Afrike. Vključitev Italije v ta sodobni politično-gospodarski razvoj mora Trst podrobno zasledovati, tako da bo postal pomemben faktor v soglasju s svojim geografskim položajem in zgodovinsko tradicijo. Tu gre v prvi vrsti za razlike pri ravnanju s pristanišči med Severom in Jugom, ki morajo izginiti iz rimskega sporazuma o SET in ki jih mora zamenjati zdrava konkurenca, brez umetnih določil in ukrepov, ki nasprotujejo duhu sporazumov. Predsednik je podčrtal velike napore zbornice v tej smeri in izrazil upanje, da bo na ta način prišel tudi v Trstu do izraza obsežen gospodarski napredek, do katerega prihaja v okviru SET in ki se je do sedaj pokazal v Trstu ie obrobno in mnogo bolj počasi. V tej zvezi je tudi dejal, ...................................... Jutri seja občinskega sveta Na novem dnevnem redu zlasti mnogo posojil Nasprotja glede izvolitev zastopnikov občine v upravni svet IACP da se je zbornica trudila, da bi se vključile v SET tudi Avstrija in Švica. Afriško vprašanje zanima Trst tako v okviru razvoja SET kot zlasti v zvezi s tranzitom evropskega blaga na afriška tržišča. Tu gre za tradicionalno vlogo tržaškega trgovinskega posredništva, za katerega je kazalo, da je že izginilo po obeh svetovnih vojnah. Vse je kazalo, da je bila ta pomembna gospodarska dejavnost skoro v celoti obsojena na propast, vendar prihaja sedaj do novih pojavov in nekatere pogumne pobude tržaških operaterjev so že bile zelo uspešne. Zbornica bo skušala na razne načine okrepiti to dejavnost in bo zato poslala delegacije tudi v različne izvenevropske države. Ob zaključku svojih izvajanj se je predsednik dotaknil tudi nekaterih notranjih vprašanj zbornice in predvsem vprašanja kadrov. Omenil je potrebo ustvarjanja kadrov ter dejal, da bodo razpisali natečaj za zaposlitev mladih diplomantov, ki znajo tuje jezike, tako da bo zagotovljeno redno poslovanje vseh dejavnosti zbornice. Poročilo je nedvomno zanimivo, saj na jasen način postavlja pred tržaško gospodarstvo nekatera pomembna nova gospodarska vprašanja, od katerih je v znatni meri odvisen razvoj tržaškega pristanišča. Zlasti to velja za ureditev odnosov s Skupnim evropskim tržiščem, ki je sicer pripomoglo do splošne gospodarske okrepitve zainteresiranih držav, ki pa je Trstu samo škodovalo, saj je z izjemnimi določili samo okrepilo konkurenčno vlogo severnih pristanišč. Morda pa je še bolj zanimivo vprašanje novih afriških držav (pa ne samo afriških, temveč vseh nevezanih držav), kjer obstaja novo, vedno obsežnejše tržišče in za katere lahko Trst postane pomembno prometno središče. Tu pa ne gre samo za gospodarska vprašanja, o katerih je obširno govoril predsednik zbornice, temveč sp v še večji meri važni politični odnosi, tako do teh držav, kot tudi do zalednih držav. V tem okviru ne obstaja za Trst perspektiva v okviru Skupnega evropskega tržišča, temveč mora postati Trst posrednik 350.000 lir vsota, ki se odbije od davčne osnove za plačilo družinskega davka. Trije sklepi se tičejo študijskih štipendij, nekaj sklepov deklasifikacije zemljišč, dva sklepa se tičeta spremembe pravilnika za ribji in zelenjadni trg na debelo. Končno vsebuje dnevni red še proračun za leto 1962, regulacijski načrt in zvišanje električnih tarif Acegata, s katerimi se bodo svetovalci še dolgo otepali. Kar se tiče proračuna, pač ne bo težav, ker je že zagotovljena večina 32 glasov, mnogo bolj zapleteno pa je vprašanje električnih tarif, ki bodo delale odboru še sive lase. Za poviške ni namreč nihče navdušen, zlasti če ostanejo dohodki nespremenjeni. Jutri bo 'prva letošnja seja | sklepu, da se zviša na tržaškega občinskega sveta. Za- n* «««‘« k’ •* odl njo so že pripravili obširen dnevni red, zlasti pa mnogo sklepov, ki jih je že sprejel občinski odbor. Predvsem je na dnevnem redu imenovanje občinskih predstavnikov v razne posvetovalne komisije in upravne svete, o čemer so razpravljali v petek tudi vodje skupin v občinskem svetu. V glavnem so se sporazumeli, le glede imenovanja dveh ob-činskih predstavnikov v ur pravni svet IACP so se razšli brez sporazuma. To pa je tudi najbolj važen upravni svet. Tako imenovana večina noče pripustiti vanj nobenega predstavnika leve opozicije, češ da je v njem že miljski župan Pacco. To je res, toda on ne predstavlja v njem tržaške občine. V IACP pa mo-rajo izvoliti tudi enega občinskega predstavnika za nadzorni odbor. Občina pa bo morala imenovati še dva predstavnika v vodstveni odbor protituberkulozne ustanove ePetitti di Roretos, predstavnike v posvetovalno komisijo mestne knjižnice, v posvetovalno komisijo muzeja za zgodovino in umetnost, v posvetovalno komisijo naravoslovnega muzeja ter v kuratorij muzeja Revoltella. Nadalje morajo imenovati tudi upravno komisijo občinske potroš-ne ustanove in preglednike računov za isto ustanovo. Med najvažnejšimi novimi sklepi je sklep o najetju 45 milijonov posojila za razširitev pokopališča. To posojilo kot tudi druga bodo najeli pri Tržaški hranilnici. Na dnevnem redu so še naslednja posojila: 7.820.000 lir za popravila v muzeju Revoltel-Ja in v drugih občinskih poslopjih, 28.500.000 lir za zgraditev odseka ceste med ulicama Marchesetti in Eremo, 19.830.000 lir za vzdrževalna dela raznih šol, 15 milijonov lir za povečanje deleža kapitala pri velesejemski ustanovi, 2 milijona za popravilo cerkve v Rojanu, 6 milijonov za izboljšanje kopališč «Topo-linos v Barko vij ah, 35 mili-jonov za razširitev električne razsvetljave v predmestjih, 5 milijonov za izboljšanje higienskih naprav v šoli «Carli», 52 milijonov za obnovitvena dela v mestni klavnici, 120 milijonov lir za razna cestna dela. Končno je prišla na dnevni red tudi zgraditev kopališča in pralnice v Lonjerju za 10 milijonov lir, kar je že odobril občinski odbor. Svetovalci se bodo izrekli tudi o med CSSR, Madžarsko in Avstrijo (od katerih ni niti ena v SET) in obsežnimi področji Afrike, Azije in Južne A-merike. Predsednik se ni podrobneje ustavil na dolgi vrsti perečih tržaških vprašanj, za katera pravi, da so že dobro znana in da je o njih zbornica že mnogo razpravljala. Omenil je samo, da mora biti zbornica pri reševanju teh vprašanj še v večji meri in še bolj učinkovito prisotna. Upamo, da ta želja ne bo samo platonična, temveč da velja kot stvarna programska Obveza. Sklenitev sporazuma za tiskarske delavce Iz Rima poročajo, da so se včeraj pozno popoldne zaključila pogajanja za obnovitev delovne pogodbe tiskarskih delavcev. Predstavniki sindikatov CGIL, CISL in UIL in predstavniki industrijcev so sklenili sporazum, po katerem bodo skrčili tedenski delovni čas od 48 na 45 ur ter zvišali delavcem plače za 11 odstotkov. S temi poviški in z nekaterimi drugimi ugodnostmi bodo dobivali delavci povprečno 7500 lir več na mesec. -------------«»---- Družabni večer v Sežani V hotelu «Triglav» v Sežani je bil sinoči tradicionalni družabni večer, ki ga vsako leto — prvo soboto v januarju — priredijo člani sindikalne podružnice carinarnice in obmejnega poverjeništva v Sežani. Družabni večer, katerega so se udeležili tudi številni gostje, je potekal v vedrem razpoloženju in je trajal pozno v noč. Vsi znaki kažejo, da se bo v bližnji bodočnosti razvila na območju Tržaškega ozemlja razmeroma zelo ostra bitka med raznimi političnimi strankami v zvezi z porazdelitvijo vodilnih mest v upravah raznih javnih ustanov, ki spadajo vsaj deloma pod pristojnost tržaške občine. Pri tem mislimo na ustanove kot so Avtonomni zavod za ljudske hiše (IACP), občinska podporna ustanova (ECA) itd. Bitka okoli tega vprašanja se je že začela. Posebno demokristjani vztrajajo na tem, da bi bilo treba prisoditi o-pozicijskim strankam čim manj predstavniških mest. Odnos med predstavniki vladnih strank in predstavniki o-pozlcije bi moral biti po nji- iiiiiiiiiiiiiuiiiiiMiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiaimiiiimiiiiMiiiliiiiiilHiiliiiiiiiiiiiiimuiiHingiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiniHmii Ob prisotnosti predstavnikov oblasti «Dan matere in otroka* v mali dvorani Verdija Denarne nagrade 32 materam, ki so se med letom še posebno odlikovale pri vzgoji otrok • Razdelitev darilnih zavojev nezakonskim otrokom, otrokom uslužbencev vladnega komisariata m drugih ustanov • Obdaritev prometnih redarjev Pred razdelitvijo mest v javnih ustanovah Opozicija v občinskem svetu mora bitI pravično zastopana Krščanski demokraciji je treba odvzeti sedanji monopol v upravah javnih ustanov Prisotnost opozicije je jamstvo za strogo nadzorstvo nad vsem upravnim delovanjem Včeraj je bil «dan matere in otroka«, poleg tega pa tudi »befana«, to je praznik, ko obdarujejo v Italiji otroke, kar nekako ustreza tukajšnjemu Miklavžu. Ob tej priliki obdarujejo tu pri nas predvsem otroke javnih uslužbencev. «Dan matere in otroka« je proslavila včeraj ob 9.30 v mali dvorani gledališča «Verdi« vsedržavna ustanova mater in otrok. Proslave so se udeležili številni predstavniki oblasti in med njimi tudi predsednik pokrajine dr. De-lise. Na proslavi je spregovoril predsednik omenjene u-stanove prof. Redento Romano, ki se je najprej zahvalil materam in vzgojiteljem za njihovo vzgojno delo v preteklem letu. «Dan matere in otroka« pa ni namenjen le staršem in vzgojiteljem, marveč vsej družbi, ki mora zagotoviti staršem in s tem otrokom tisto pomoč, katero jim zagotavlja ustava. Prof. Romano je poudaril, da je treba vzgajati otroke tudi v državljanskem čutu, tako da nastanejo iz njih vestni državljani, ki se bodo zavedali svoje dolžnosti do skupnosti. Seveda mora pri tem izpolniti svojo dolžnost tudi država. Govoru je sledila razdelitev denarnih nagrad 32 materam, ki so se med letom še posebno odlikovale pri vzgoji otrok. Zatem so razdelili otrokom 150 zavojev z Živili in oblačili. Pokrajinska uprava je razdelila 400 zavojev nezakonskim otrokom, za katere skrbi, poleg tega so razdelili še 70 zavojev marljivim otrokom raznih ustanov. V isti dvorani so kasneje razdelili darilne zavoje otrokom uslužbencev pokrajine. Predstavniki pokrajinske u-prave so včeraj obdarili tudi otroke v devinsko-nabrežin-ski in dolinski občini. Obdaritvi na nabrežinskem županstvu so prisostvovali pokrajinski odbornik geom. Corberi, namestnik odbornika Visintini in funkcionar dr. Aquavita, devinsko-nabrežinski župan Albin Škrk ter predsednica Občinske podporne ustanove Zorka Legiša. Obdarjenih je bilo 29 otrok, ki so na županstvo prišli v spremstvu svojih mater. Odbornik Corberi je imel kratek nagovor, za njim pa je spregovoril še župan v imenu občine in Občinske podporne ustanove, ki se je potem tudi Slovo od vestne delovne tovarišice v imenu mater in otrok za-hvalil za pakete. Le-ti so vsebovali razne praktične predmete in slaščice v vrednosti od 2.000 do 3.000 lir. Podobna svečanost je bila tudi na dolinskem županstvu, kjer pa je bilo obdarjenih le 9 otrok. V Miljah so razdelili otrokom 38 darilnih zavojev. V Avditoriju so ob 9.30 pripravili obdaritev 427 otrok uslužbencev vladnega generalnega komisariata in prefekt ture, pri čemer so bili poleg vladnega komisarja dr. Maz-ze in njegove soproge navzoči številni drugi predstavniki najvišjih oblasti. Pred obdaritvijo je bil lep spored, ki ga je pripravil Ugo Arno-deo ob sodelovanju orkestra Franca Russa. Zavoje »ta izročila otrokom dr. Mazza in njegova soproga. Ob 10.30 so pripravili lepo prireditev za otroke občinskih uslužbencev, ki so jih nato obdarili. Navzoča sta bila med drugimi tudi župan dr. Fran-zil in načelnik njegovega kabineta dr. Gerin. Kar 1.200 otrok uslužbencev policije in pripadnikov Javne varnosti so obdarili nekaj pred deseto uro v športni palači na velesejmu. Dvorano so lepo okrasili z barvnimi balončki in raznobarvnimi lučkami in z jelko, otroke pa sta razveseljevala še božiček in «befana» s košem, to je bajna starka, ki po starih izročilih nosi otrokom darove večer pred sv. tremi kralji. Ravno onadva sta razdelila otrokom darove. Pri obdaritvi so bili poleg vladnega komisarja dr. Mnzze in kve-storja dr. Paceja navzoči številni predstavniki raznih oblasti. Zelo lepa in bogata darila so dobili otroci gasilcev. Razdelili so jim 81 zavojev, pri čemer so bili navzoči župan dr. Franzil, predsednik pokrajine dr. Delise in številni drugi zastopniki oblasti. V pristanišču so razdelili 485 za- vojev otrokom pristaniških u-službencev ter mnogo zavojev otrokom uslužbencev pristaniškega poveljstva, Darilne zavoje so razdelili tudi otrokom uslužbencev Acegata, otrokom uslužbencev Delavskih zadrug itd. Delavske zadruge so obdarile v kinu sAurora« tudi otroke iz sirotišnice. Združenje poliomieli-tičnih invalidov je obdarilo svoje potrebne člane na svo-em sedežu v Ul. F. Severo it. 8 in jim začelo deliti zavoje včeraj ter jim bo raz- delilo preostale zavoje jutri. Skupno bo razdelilo 300 za- vojev. Kot vsako leto so avtomobilisti, skuteristi ter razne ustanove in podjetja obdarili prometne redarje. Darove sta nesla redarjem tudi župan in kvestor. Največji je bil kup pri Portici di Chiozza kjer so dobili redarji med drugim tudi hladilnik in električni štedilnik. Prav tako smo videli hladilnik na križišču Ponte della Fabbra in seveda kot na drugih križiščih na Trgu Goldoni, Trgu Garibaldi, Trgu Riborgo itd. mnogo »panetto-nov«, drugih živil in še posebno steklenic Zdelo se je, da so bili redarji včeraj tudi bolj vljudni kot sicer in da Čilajte in Urite PRIMORSKI DNEVNIK hovem mnenju enak 5:1. Demokristjanske pozicije pa niso nič kaj trdne, ker vlada celo v «vladnem» taboru precejšnje razburjenje. Bodisi socialdemokrati, kakor tudi republikanci niso zadovoljni s sedanjim stanjem v upravnih organih omenjenih ustanov, saj prevladuje v njih ogromna večina demokristjan-skih predstavnikov. Zato tudi manjšinske stranke, ki spadajo v vladno koalicijo, menijo, da je prišel čas, ko bi se bilo treba začeti boriti z vso resnostjo proti demokristjan-skemu monopolu v raznih krajevnih ustanovah. Koliko se te stranke borijo resno in nesebično proti današnjemu stanju v teh ustanovah je navsezadnje v tem trenutku postranska stvar. Morda gre pri tem marsikomu le za to, da bi se dokopal do kakega novega stolčka, toda važnejše je dejstvo, da so sedaj domala vse politične stranke nezadovoljne z demokristjanskim monopolom v teh ustanovah. Kar se dogaja danes v splošnih bolnišnicah je vrglo temno senco na skoraj vse ustanove, pri katerih sodeluje občina s svojimi predstavniki. Govori se, da se v IACP dogajajo razne nerednosti, da upravičenci ne morejo priti do stanovanj, medtem ko so premožnim osebam odprta vrata povsod. Med drugim pravijo, da je IACP podelil stanovanje nekemu bogatemu trgovcu, ki je lastnik neke velike stanovanjske hiše. To poslopje nameravajo baje podreti, ker hočejo zgraditi na istem mestu veliko sodobno stanovanjsko poslopje. Najemniki so baje že prejeli u-kaz, ds se morajo izseliti. Tako se bo zgodilo, da bodo jutri brez stanovanja, toda kaj za to, saj je lastnik preskrbljen. Pristojni organi seveda zanikajo, da so hote zagrešili take napake, vendar pa izgovor nikakor ne izključuje njihove odgovornosti. Ko govorimo o teh vprašanjih, ni pravzaprav bistvene važnosti dejstvo, da pride sem ter tja do kakih nerednosti ali napak. Kar je najhujše pri demokristjanskem upravljanju javnega življenja je dejstvo, da se predstavniki KD v javnih Ustanovah poslužujejo teh ustanov v svoje politične namene. Središče take politične dejavnosti demokrist-janske stranke je postal na primer sedež neke katoliške organizacije, kjer voditelji nekaterih javnih ustanov sprejemajo stranke, ki bi jih morali sicer sprejemati v uradih u-stanov, katere predstavljajo. Tak način poslovanja zavaja v zmedo ljudi, ki začnejo u- Včeraj v okoliških gozdovih Neprevidni izletniki povzročili več požarov so zamižali kar na obe oči glede morebitnih prometnih prekrškov... Nov ravnatelj pomorske blagajne Z odlokom ministra za delo in socialno skrbstvo Sulla, ki ga bodo te dni objavili v Uradnem listu, je bil imenovan za ravnatelja pomorske blagajne za zavarovanje proti boleznim in nezgodam na delu dr. Carlo Zetto. ----«»--- Dar posojilnice v dobrodelne namene Ob praznikih je dala Tržaška hranilnica županu na raz. polago 200.000 lir v dobrodelne namene. Zupan dr. Franzil je določil polovico te vsote za razne podpore o božiču, drugo polovico pa je namenil za nakup priboljška upokojencem v njihovem domu na Lovcu, in sicer za dan treh kraljev. Predvčerajšnjim se je od svojih delovnih tovarišic in tovarišev na Založništvu tržaškega tiska poslovila Mila Skerlavaj, ki je stopila v zasluženi pokoj. V našem uredništvu smo novi upokojenki na čast priredili majhno zakusko in ji podarili skromno darilo, da se ji na ta način vsaj nekoliko oddolžimo za dolgoletno in vestno delo, ki ga je opravljala v stavbi ZTT. Mila Skerlavaj ali Mila Flaj-šoherjeva, kot ji pravijo do. mačini na Opčinah, od koder je doma, je vse življenje trdo delala, da je lahko preživ, ljala svojo družino. Ni se u-strašila nobenega dela, samo da je otrokom ustvarila bolj. še življenjske pogoje od onih, v katerih je sama živela. Ziv-ljenje ji je namreč nudilo dosti več težav kot pa veselja in zadovoljstva, zlasti še potem, ko ji je sin Boris padel v partizanih. Drugi sin je po vojni ostal v Ljubljani, dve hčerki pa sta poročeni doma. Mila Skerlavaj pa sedaj ne bo še uživala zasluženega počitka. Svojo materinsko skrb bo odslej posvetila bolnemu sinu, tako da bo še naprej i-mela polne roke dela. Ob odhodu iz naše srede se ji zahvaljujemo za njeno vestno delo, ki ga je opravila pri nas, ter ji želimo, da bi pre. živela še mnogo srečnih let v krogu svojih domačih. Največ dela s med Prčedolom > imeli gasilci in Repentabrom Včeraj je bil praznik z lepim sončnim vremenom kot nalašč za izlete na podeželje. Kot običajno ob takih prilikah pa je včeraj prišlo tudi do več požarov, ki so jih verjetno povzročili neprevidni izletniki. Zaradi tega so imeli gasilci iz Trsta in z Opčin včeraj popoldne do večera polne roke dela, škode pa ni-so mogli še oceniti. Največji požar je bil med Prčedolom in Repentabrom, na desni strani ceste, kjer je gorelo grmičevje in borovci. Požar je nastal nekoliko po 17. uri in gasilci iz Trsta in z Opčin so imeli dela dobre tri ure, da so požar omejili in ga pogasili. Malo prej so bili ga. silci pri Proseku, kjer je go-rel borov gozd blizu nekdanje šole za policijske pse. Tu je požar zajel 10.000 kv. m površine. Manjši požar pa je bil ob obalni cesti pri Broj- nici, kjer je površine. zajel 2500 kv. m Nehvaležen gost Agenti komisariata javne varnosti iz Kolonje so aretirali in prijavili sodišču 21-letnega Mateja Bošnjaka iz Zagreba, ki se bo moral zagovarjati zaradi tatvine. Policiji ga je prijavil prizadeti 26-letni Claudio Cimador iz Ul. Scoglio Ul. Cimador je povedal na komisariatu javne varnosti, da je Bošnjaka spoznal poleti v Portorožu. Te dni ga je slučajno srečal na tržaških ulicah in ga povabil na svoj dom. Bošnjak je vabilo rade volje srreicl, toda bil je nehvaležen gost. Preden je odšel je namreč Cimadorju ukradel iz predala 20 tisoč lir. JUTRI, 8. t. m. se prične CELOTNA RAZPRODAJA ČEVUEV Rojanu zaradi obnove trgovine v NEVERJETNE OD 500 LIR CENE: DALJE (blizu cerkve) ZA OTROKE IN ODRASLE GEC A., Trg Tra i rivi 2, tel. 31-198 Po prijavi so agenti javne varnosti iskali Bošnjaka po mestu in so ga našli v nekem mestnem hotelu. Zaslišali so ga in je priznal svojo krivdo. Dve smrtni žrtvi gorilnega plina Včeraj dopoldne so pripeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice truplo 76-letne Marine Štolfa vd. Dapase iz Ul. Leone Fortis 7, ki se je po nesreči zastrupila s plinom že predsinočnjim. Prav tako so pripeljali v mrtvašnico truplo 57-letnega Artura Rocca, ki je sam stanoval v Ul. Gam-bini 31 in se je zastrupil s plinom že pred petimi dnevi, a ni nihče tega zapazil do včeraj. Ne ve se še, če gre za samomor, ali nesrečno naključje. pravičeno meniti, da se lahko obrnejo v zvezi s katero si bodi svojo osebno zadevo, ki jo rešujejo javne ustanove, na prvi sedež KD ali ACLI. Na tak način začenjajo istovetiti Krščansko demokracijo z javnimi ustanovami in z upravnimi organi. To pa pomeni, da gre za pravcati monopol demokristjanske stranke v upravi vsega javnega življenja. Spričo tega bi bilo seveda potrebno, da se uvede strogo nadzorstvo nad javnimi ustanovami, pri katerih ima občina svoje prste vmes. Se posebej pa bi bilo treba, da se ukine absolutni monopol demokristjanske stranke, ki ga ta izvaja v današnjih pogojih. Prisiliti bi bilo treba večinsko stranko, da prizna opoziciji določene pravice ter ji omogoči resnično in demokratično kontrolo nad javno upravo. Nadalje bi bilo treba preprečiti zakulisna pogajanja med demokristjansko stranko in ostalimi strankami vladne konvergence, ki bi pomenila samo določeno popuščanje s strani KD v korist teh strank, a v škodo drugih predstavnikov prebivalstva. Zaključek slikarske razstave v Miljah V Miljah se je končala božična slikarska razstava, ki je bila v občinski dvorani «L o Squero». Razstave se je udeležilo 14 mil jskih slikarjev: ogledalo si jo je mnogo občinstva. Nagrajeni so bili naslednji umetniki: s prvo nagrado Pisani Dante za sliko «Jesenii; z drugo nagrado Na. talia Zlili za sliko «Alžirec» ter s tretjo nagrado Frausin Tiziana za sliko uPejsažs. OOOJOoCCOOC/lCOOCCIfC Slovensko gledališče v Trstu Danes 7. t. m. ob 17. uri v dvorani na stadionu «1. maj« Anton Pavlovič Cehov «Na veliki cesti» Dramski mozaik v dveh delih v priredbi Jožeta Babiča tvorijo enodejanke: NA VELIKI CESTI — LABODJI SPEV — TRAGIK PO SILI — O ŠKODLJIVOSTI TOBAKA Prevod Janko Moder Režiser: Jože Babič Scenograf: inž. arh. Ernest Franz Glasba: Pavle Merku O5OX»CXO0OX50OX50C [ OtElULlSČA ] VERDI Kot je znano, bodo presledek v operni sezoni izpolnili nastopi raznih gledaliških skupin. Prva bo nastopila 9. januarja skupina, ki jo vodi Lucio Ardenzi in kateri pripadajo; Ornella Vanoni, Paolo Ferrari, Paolo Carlini, Di-na Sassoli, Mario Maranzana, Gianni Galavotti, Angela Car-dile in Roberto Pescara. Igrali bodo tridejanko Marcela Acharda #Idiot», Režiser je Sil-verio Blasi. Sledijo «Dnevni-ki», zabavno aelo v treh dejanjih Piera Benedetta Bar-tolija. V gledališki blagajni so že na razpolago vstopnice. TEATRO NUOVO Danes ob 17. uri zadnja ponovitev «11 Saltuzza« An-drea Calme. Režijo Giovan-ni Poli. Rezerviranja in prodaja vstopnic v prodajalni gledališča iel. 24-839 in v galeriji Protti tel. 36-372. Danes ob 21. uri bodo predvajali za univerzitetni kino-matografski center film «V blatu predmestja« (Nel fango della periferija) Martina Ritta MODERNO Danes bo znani kinematografski komik Alberto Sorren-ti.no predstavil kubansko su-bieto Moro Lamor in sijajne deklice «Christian Baleta« v reviji «Lapsus show». c KINO TRSI Ul. Moreri 7 Telefon it. 28 373 POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI v vse kraje, tudi v inozemstvo SPLOŠNA PLOVBA PIRAN Expresna potniško.tovorna unija JADRAN — ZDA — JADRAN Odhod ladje vsakega 30. v me. seču direktno Trst New York. Trajanje potovanja 15 dni' Za vse Informacije prosimo obrnite se na našega agenta AGENZ1A MAHITT1MA MELMTKHHANKA, Via Mila-no 4-1, Trst — telefon 24-188 TRGOVINA ČEVLJEV Sil V A BOGATEČ KRIZ (center) št. 168 ima veliko izbiro vseh vrst čevljev ter se toplo priporoča Nazionale 14.00 «Napad sto in enega« (La carica dei cento e uno). VVait Di:>rie.vev film v lechnicolorju. Najboljše voščilo za leto 1962. Fenlce 14.30 «L'occhio caldo del cieio«. Eastmancolor. Rock Hudson, Kirk Douglas. Doro-thy Malon- Exceisior 14.30 «Na hrbtu tigra« (A cavallo della tigre). Nino Manfredi, Valeria Morlconl, Gian Maria Volonte. Grattacielo 14.00 »Baraba«. Tech-nholor Anihony Quinn, Silvana Mangano, Ernest Borgmne, Katy Jurado Arcobaleno 14.00 «Razporoka po italijansko« (Divorzio atritalia-na). Marcello Mastroiannl. Daniela Rocca. Prepovedano mladini. Supercinema 13.30 «Can-can». Cole Porterjev film. Alabarda 14.00 «Steza ljubimcev« (11 sentiero degli amanti). —" Technicolor. Susan Haywarth, John Gavln. Aurora 15.00 «Svet ponoči št. 2» (II mondo di notte n. 2). Prepovedano mladini. Crlstallo 15.00 «Dvom» (II dub-bio). Deborah Kerr in Gary Cooner. Garibaldi 14.30 »Bagdadski tat« (II ladr0 di Bagdad). Technl-color. Steve Reeves. Sledijo slikanice Toma in Yerryja. Capitoi 15.00 «Cudovita trojka« (I magnifici tre). Technicolor. Ugo Tognazzi, Raimondo Via-nello in VValter Chiarl. impero 15.00 «Topli veter« (Ven-to caldo). Italia 15.00 »V blklnih za veliki šmaren« (Ferragosto in bikini) Tecihnlcolor. Valeria Fabrlzl, Raimondo Vianello. Prepove, dano mladini. Massimo 14.00 «Maclst proti He. rakleju v Dolini nevšečnosti« (Maciste contro Ercolr nella Valle dei guai). Technicolor. Raimondo Vianello, Gino ura-mierl. Liana Orfei. Moderno 14.00 22.00 Umberto Sorrentlno z revijo »Lapsus show». Igra soubrette Mora Lamor. Na platnu: «Zgodilo se Je na komisariatu« (Accadde al Commissariato). Alberto So rdi. Astra 1430 »Frančišek Asiški« (Francesco D’Ass!si). Astoria 14.30 »Princ tat« <11 principe ladro). Technicotor. Tony Curtis. Vittorlo Veneto 14.30 #Sodnl dan« (II giudizlo universale). - Vit-torio Gassrnan ln Renato .Ra- -spel. i, , Ideale 14.00 »Jožef, ki so ga bratje prodali« (Giuseppe venduto ■ dal fratelli). Technicolor"/" Marconi 14.00 »Pristaniška fronta« (II fronte del porto). Mar-lon Brando v svojem največjem delu. Abbazla 14.30 «Cudovita sedmo-rtca« (I magnifici 7). Technicolor. Yul Brynner, E. VValla-ce. Odeon 14.00 «PoslednJa plaža« (L’ultima spiaggia), Gregory Pečk, Ava Gardner. Skedenj 14.00 «Luksuzne ženske« (Femmine di lusso). Technicolor. VValter Chiari, Ugo To-gnazzi, Belinda Lee. TRGOVINA JESTVIN ANGELA MARUŠIČ SALEZ st. 20 ima vedno sveže blago in se toplo priporoča ! GOSTILNA a Soia Glasbene Malice, v petek 12. januarja bo zopet redna vaja otroškega pevskega zbora šole Glasbene Matice. Prosimo točno udeležbo zaradi bližnjega nastopa. Ravnateljstvo OsOoftfl Prosvetno društvo «1. Cankar« priredi v nedeljo 21. januarja 1962 izlet v Lokve. Vpisovanje do 13. Januarja v društvenih prostorih, Ul. Montecchl 6-IV. nad. vsak večer od 19. do 20. ure. ZAHVALA Vsem, ki so spremljali na zadnji poti našo predrago Jožefo Milič rojeno ŠKRK in ki so z nami sočustvovali ob bridki izgubi, se iskreno zahvaljujemo. Družine MILIC, PIRC in LEGISA . Ralež. 7.1.1962. I- 5 t. m. je umrl Adolf Guglielmi (VVilhelm) Pogreb dragega pokojnika bo danes ob 12.15 na domačem pokopališču na Opčinah. Žalujoča družina ODČine. 7.1.1962. ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo vsemi ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega očeta in nonota Dominika Turka Posebna zahvala vsem, ki so na kateri koli način počastili njegov spomin in ga spremili na zadnjo pot. DRUŽINE TURK Trst - Mnr-K-.J- 7.1 l'HTC ZAHVALA Vsem, ki so spremili na zadnjo pot našo drago mamo, taščo in staro mamo MATILDO KOSMINA se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala g. župniku, g. zdravniku Delami, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so na kateri koli način počastili njen spomin. Semoolaj. 7.1.1962. SORODNIKI ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo vsem. ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega Ernesta Sancina Posebna zahvala č. g. žup* niku, pevskemu zboru, darovalcem vencev, godcem, da; rovalcem cvetja ter vsem, ki so nam pomagali in na kateri koli način počastili pokojnika in ga spremili na zadnjo pot. Žalujoča družina SANCIN Dolina, 7.1.1962. PfiniSslTOnilc — 7 7. januarja 1962 Naročniki, citatelji! Kdor bo poravnal celoletno naročnino za 1962 do 15. januarja, bo pripuščen k nagradnemu žrebanju, ki bo konec januarja. Med starimi in novimi naročniki bomo izžrebali dva, ki se bosta zastonj udeležila našega izleta v Dal-macijo, poleg tega pa bomo izžrebali še deset drugih lepili nagrad. Jasno je, da prejme vsak naročnik, ki poravna naročnino za celo leto, tudi lepo slovensko knjigo. Goriško - beneški dnevnik To in ono iz Podgore Mostiček iz Podgore v Stražice naj bi občina čimprej popravila Pozdrav novemu letu s prvimi trobenticami s sončnih pobočij Kalvarije w zalaga domača klet M. 11-731 huie na WEMUk predvaja danes 7. t. m. z začetkom ob 15. uri Dear film: citta spietata) Igrajo: KIRK DOUGLAS, E. G. MARSHALL, CHRISTINE KAUFMANN Mladini pod 16. letom vstop prepovedan V ponedeljek, 8. t. m. ob 18. uri ponovitev filma: neusmiljeno mesto Kdor je prišel včeraj okrog poldne v Podgoro, se mu prav gotovo ni zdelo, da smo še sredi zime in da je še v zgodnjih jutranjih urah toplomer pokazal kar šest stopinj pod ničlo. Toplo sonce je obsevalo vso vas in njegovi žarki so dramili trte po vinogradih, ki se plazijo po pobočju Kalvarije in človeku se zdi, da bodo trte vsak čas pognale prvo brstje. Prav na teh sončnih pobočjih se pqjavi tudi prvo spomladansko cvetje in že na Novega leta dan so najbolj vneti ljubitelji narave prinesli iz najbolj prisojnih in zavetnih kotičkov prve trobentice. Stanko B. pozna nekatera mesta, kjer dobi včasih trobentice tudi že pred novim letom. Odkar je neurje podrlo kos brvi čez Sočo in s tem prekinilo najkrajšo zvezo Podgore z Gorico, se vaščanom zdi, kpt da so od mesta odrezani. Res imajo zvezo preko mostov na obeh koncih in tudi avtobus vozi vsake pol ure v mesto. Toda tisti, ki se vozijo v mesto z lastnimi sredstvi, močno pogrešajo bližnjico preko mostiča v Straži-cah in komaj čakajo, da bi ga občinska uprava zopet popravila. Pri tem pa bi bilo treba popravilo opraviti tako, da mo. stu ne bo odneslo ob vsaki povodnji. Ce bi bili temelji dovolj močni in bi imeli tudi zaostrene konice proti valovom, bi to preprečilo ustavljanje hlodov in druge navlake ob. opornikih in odstranjena bi bila nevarnost, da bi podpornike zaradi pritiska odneslo ali zlomilo. Se najbolj težko pričakujejo popravo mostiča delavci z obeh strani Soče, bodisi da delajo v Stražicah ali pa v podgorski predilnici, ker pred. stavlja zanje pot naokoli veliko izgubo dragocenega časa in povečanje stroškov. Zato priporočamo tudi našim občinskim svetovalcem, naj ppsre-j dujejo pri občinski upravi, da* pri popravilu mostiča ne bo prišlo do nepotrebnega zavlačevanja, kot se je zgodilo ta-krat, ko so odstranili stari leseni most' in smo potem tako dolgo morali čakati, preden so postavili sedanjega, ki pa je tudi prekmalu postal invalid. križa v goriško bolnišnico 18-letnega Franca Marizzo iz Re-dipulje. Malo prej se je fant peljal z vespo po pokrajinski cesti. Na ovinku blizu gostilne v Fari pa mu je vozilo spodrsnilo, padel je in obležal nezavesten na cesti. Zdravniki so mu ugotovili pretres možganov in več drugih poškodb ter amnezijo. Pridržali so ga na zdravljenju za 15 dni. Približno uro prej pa so prepeljali v bolnišnico tudi 50-let-nega Francesca Zelinija iz Ločnika, ki je imel več lažjih poškodb na obrazu in drugod na glavi. Ozdravel bo v 5 dneh. Zelini se je pobil blizu železniške postaje, kjer je padel s kolesom. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I IZ DOBERDOBA Pokopali smo Mihaela Ferletiea Dne 4. januarja je po kratkem bolehanju umrl v Doberdobu 85-letni Mihael Ferletič. Kljub temu, da je dočakal zavidljivo starost, bodo vsi, ki so ga ljubili in spoštovali, občutili praznino, ki jo je pustil za seboj. Bil je skromen mož, poštenjak, ki je vodil vzorno kmetijo. Zapustil je dva sinova in dve hčeri. Eden biva v Štarancanu, drugi, bivši doberdobski župan, pa v Doberdobu. Hčerki pa sta poročeni v Laškem. Zvonovi so z otožnostjo spremili žalni sprevod do pokopališča, kjer bo pokojnik v miru počival. Vaščani, prijatelji in sorodniki želijo žalujočim iskreno sožalje, katerim se pridružuje tudi naše uredništvo. llllll■llllllllHllllll|lllllllllmlllllll||||||||||||||||llllllllllllllllllllll|l||||MmlllllllllllllllllltlllllllflllllHllllllllllllllllllllllll|||||m||||||||||||||||n?||| Včeraj dopoldne v dvorani v Ul. Crispi -«»- Padec z vespe in s kolesa Včeraj nekaj pred 13. uro so pripeljali z avtom Zelenega Ob dnevu matere in otroka je ONMI razdelila 18 diplom in 250 paketov Kupi daril, ki so jih mestnim stražnikom podelili lastniki motornih vozil Včeraj predpoldne se je zbralo v dvorani goriškega občinskega sveta v Ul. Crispi več stotin mater z novorojenčki, ki so jih povabili na obdaritev, ki jo organizacija za pomoč detinstvu ONMI prireja vsako leto na dan matere in otroka. Obdaritvi je prisostvoval predsednik organizacije dr. Kramer, odbornik za zdravstvo dr. Milocco, pokrajinski predsednik dr. Chientaroli, predstavniki prefekture, karabinjerjev in drugi. Uvodoma je spregovoril dr. Krainer, ki je pohvalil matere, ker zelo skrbijo za zdravje in rast svojih otrok, ki so podlaga naše družbe, obenem pa se jim je tudi zahvalil za udeležbo.. Po krajšem pozdravnem govoru predsednika pa* krajine dr. Chientarollija so predstavnice te organizacije kakor tudi pediater dr. Milocco razdelile materam 18 priznanj in 250 paketov. Priznanja so razdelili naslednjim 15 materam, ki obi-1 skujejo posvetovalnico v Gorici: Annamaria Coderin, Fio-rinda Lamanda, Nadina Ippo-lito, Rosa Montico, Giuseppi-na Marega, Luigia Mosca, Pa-squa Palmisano, Giuliana Vi-zini, Grazia Russian, Emanuela Di Benedetto, Ada Bettiol, Gigiola Tomasella, Maria An-na Zei, Floriana Riavez in Eda Okroglič. Pozneje so priredili kosilo na sedežu ONMI v Drevoredu Virgilio, na katerega so povabili matere, ki se hranijo pri tej ustanovi kakor tudi na- KjNOPROSEK-KONTOVEt PredvaJa danes 7. t. m. ob 16. uri Columbia barvni film ZADNJA NOČ LJUBEZNI (L’ultima notte d’amore) Igrajo; MATHA TOREN ‘n AMEDEO NAZZARI KINO SKEDENJ Predvaja danes 7. t. m. °b 14. uri cinemascope barvni film: Luksuzne ženske (Femmine di lusso) Igrajo: W. CHIARI, U. TOGNA7.ZI, B. LEE in S. KOSCINA y ponedeljek, 8. t. m. ob *6. uri ponovitev filma “Luksuzne zenske« Intereuropa Mednarodno špedicijo in transport KOPER ' * *r š u je: rnerlnamrinn špedicijo :n 'ransport s svuilml ka __ mionl m skladišči Posle na mednarodnih elesppmh in izložbah v 'Uzemstvu s svojo spe-__ clfllno organizacijo “yanutativm prevzem bl»g» radrii zbirni promet z ^ šemi evropskimi centri haiernanje bookling prostora lll,n » Z Jopiči » 3.900 » > * Srajce » 950 » » 1 ZA ŽENSKE | Plašči od 8.500 lir dalje ; Obleke » 2.500 » j! Tailleur s» 4.700 > » ; Krila i > 1.000 » > 'iZA OTROKE * Plašči od 4.9C0 lir dalje | Obleke » 3.800 > ♦ Jopiči » 2.500 » > | Hlače » 580 > > | Dežni plašči iz nayIona za moške in ženske od 3.900 lir dalje ***********>************,t.*** VSAK NAKUP - PRIHRANEK P rl/norsTc! "Jne v ni k 7. januarja 1962 9 Mr jg /5. kolo prvenstva A skupine C lipe Plavanje v Avstraliji Ponesrečen poskus! _ vamanake dadoseže| Idealna priložnost za Triestino nov rekord na 200 m; « r. i da ostane končno sama v vodstvu BRISBANE, 6. — Znani ja-ponski plavalec Tsuyoshi Ya-manaka ni uspel v svojem poskusu, da bi izboljšal lastni svetovni rekord na 200 m prosto. Yamanaka je sicer zmagal po ostri borbi z Avstralcem Davidom Ducksonom, toda njegov čas — 2’04”7 —. je bil za 4”3 slabši od svetovnega rekorda. Japonski plavalec je izjavil, da bo v naslednjih dveh tednih še poskusil zrušiti rekord. Smučanje v Oberstaufonu Avstrijske tekmovalke najbolj uspešne OBEHSTAUFEN, 6. — Av-strijska ženska smučarska reprezentanca je dosegla na letošnjem drugem tekmovanju izreden uspeh. Na prvim desetih mestih se je uvrstilo kar osem avstrijskih smučark, od katerih je bila najboljša Sie-glinde Breuer, ki je progo v slalomu prevozila v 49”7. Dru. ga je bila Francozinja Cecile Prince, ki je rabila za isto 50"1. Ostala mesta so zasedle avstrijske tekmovalke Haas, Netzer, Hecher, Ehrenfried itd. Ivrea za tržaško občinstvo absolutna novost namesto poškodovanega Demenie Bretti 15. kolo A skupine C lige ne nudi vidnejših opornih točk za izvajanje prognoz, dopušča pa več kombinacij ki vodijo do zaključka, da je to kolo še posebej naklonjeno Triestini, ki bi, če bo šlo vse po logičnih predvidevanjih, morala končno ostati v vod stvu sama, brez spremljevalcev. To, v ostalem zgolj teore- tično predvidevanje, temelji na dejstvu, da bosta dva od najnevarnejših Triestini-nih nasprotnikov, Fanfulla in Biellese, igrala na tujih tleh, medtem ko bo Vittorio Vene-to sicer tudi užival prednost domačega ambienta, a bo i-mel za nasprotnika tisto Va-rese, ki se tudi še ni odpovedala vsem ambicijam. Poleg Triestine bo na svojih tleh igrala samo še Mestrina, ki bi pa tudi v primeru zmage ostala še vedno eno točko za «helebardarji», pod pogojem seveda, da tudi ti odpravijo Ivreo, kot so odpravili doslej vse svoje goste v Trstu. Ivrea bo za tržaško nogometno publiko absolutna novost. Njen sedanji položaj na ................................i.mi Avtomobilska dirka za veliko nagrado H. Zelandije Stirling Moss prepričljivo prvi Italijan Bandini zadovoljen s petim mestom AUCKLAND, 6- — Anglež Stirling Moss je danes zmagal na dirki za veliko nagrado Nove Zelandije, ki je bila na krožni progi Ardmoreja. Tekmovalci bi morali pre-■ voziti 75 krogov proge, t. j. lestvici ji ne daje legitimacije močne enajstorice, saj deli v družbi petih predpredzadnje mesto in tudi njeno razmerje med prejetimi in danimi goli je močno negativno. Edini dve zmagi je dosegla na domačem igrišču, na tujih pa je dosegla samo dva neodločena izida v Bielli in Saronnu. Svoj najvidnejši uspeh je morda dosegla prav preteklo nedeljo, ko je pred domačimi gledalci premagala Vittorio Ve-neto. Morda ji je ta zmaga vlila kaj več poleta kot do- 241,402 km, toda zaradi neurja in nevihte so progo skrajšali na 161 km. Kljub neugodnemu vremenu in plohi se je Mossu, ki je bil v odlični formi, posrečilo končati to dirko s precejšnjo prednostjo pred drugoplasiranim Johnom Sur-teesom. Istočasno je Moss dosegel tudi najboljši čas kroga, katerega je prevozil v 1’32”8. Italijan Bandini je prišel peti na cilj, a je kljub temu izjavil, da je popolnoma za. dovoljen s svojim dirkalnim avtom vrste Cooper-Maserati. Vozilo se je odlično obneslo v tej kaotični dirki, je v razgovoru pripomnil Bandini, ki je tudi izrazil željo, da bi se še enkrat pomeril s tekmeci, toda tokrat na suhi progi. Vrstni red na cilju 161 km dolge proge je sledeči: 1. STIRLING MOSS (VB) — Lotus 2. J. Surtess (VB) — Cooper 3. B. McLaren (NZ) — Cooper 4. R. Salvador! (VB) — Cooper 5. L. Bandini (It.) — Cooper Maserati; itd. ————- BOKS Dvoboj za svet. krono E. Jofre - Ca!dwell dokončno odložen? SAO PAULO, 6. — Pravcato presenečenje je pripravila vest, da ne bo dvoboja za svetovni naslov petelinje kate- Radio skrbi z napadom gorije med obema sedaj priznanima prvakoma Brazilijan-cem Ederjem Jofrejem in Angležem Caldwellom. To je izjavil angleški organizator boksarskih srečanj Jack Solo-mons, ki je pripomnil, da bo Caldweil že v ponedeljek zapustil Sao Paulo in se vrnil domov. DVbboj bi moral biti 18. t. m. Vzroke tega preloma je tre. ba iskati v dejstvu, da brazilski organizatorji nočejo podpisati pogodbe v klavzulami, ki so jih že ustno sprejeli. So-lomons je dodal, da je ponudil Jofreju dvoboj v Londonu. Brazilski boksar je pristal na predlog pod pogojem seve. da, da mu zagotovijo «primer-no nagrado«. TENIS SYDNEY, 6. — Rod Laver, ki je bil v slabem dnevu, se je moral boriti 3 ure in 25 minut, da je v 3. kolu avstralskega teniškega prvenstva premagal mladega rojaka Ge-offa Paresa. NOGOMET BUENOS AIRES, 6. — Sred. nji napadalec argentinskega nogometnega moštva «Chacari-ta Juniors« Eduardo Restivo bo v torek odpotoval z letalom v Rim, Spremljal ga bo Latronico, katerega naloga je najemati v Latinski Ameriki igralce za italijanska moštva. Ni še znano za kateri klub bo igralec nastopil. Govori se, da bo argentinski klub dobil za Restiva milijon pesosov to je približno 8 milijonov lir. NOGOMET DANES A LIGA Atalanta-Spal Catama-Vicenza Fiorentina-Bologna Lecco-Juventus Milan-Palermo Padova-Udinese Roma-Sampdoria Torino-Inter B LIGA Alessandria-Pro Patria Bari-Catanzaro Cosenza-Modena Genoa-Sambenedettese Lucchese-Como Messina-Brescla Napoli-Verona Parma- Novara Simmonza-Reggiana njo bil neodločen izid že vnaprej sprejemljiv. Mestrina, ki se v nedeljo v Fanfulli sicer ni proslavila, proti Cremone-se ne bi smela biti v škripcih, čeprav je treba upoštevati, da je Cremonese v nedeljo z veliko avtoriteto odpravila Marzotto. Najbolj negotov je izid v V. Venetu med domačini in Varese. Obe enaj-storici sta na kvoti 18 in tudi prednost domačega terena za V. Veneto ni že samo po sebi jamstvo za uspeh. Safonno se bo skušal izvleči iz nevarnega okolja z domačo zmago nad dokaj demoraliziranim Marzottom, Pro Vercelli nad Casale, Pordenone pa z zmago nad Savono. Bolzano je že toliko zaostal, da so njegove možnosti za rešitev praktično neznatne. Poraz v današnjem srečanju z Legnanom bi ga verjetno dokončno in popolnoma brez-izgledno pokopal. J. k. iiimiiiiiiiiiimiiiiiiiHiiiiiiiiimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiimiimimmimiiMiiiiiiiiiiimu Rim 31 decembra» C LIGA Skupina A TRIESTINiA-IVREA Bolzano-Legnano Mestrina-Cremonese Pordenone-Savona Pro Vercelli-Casale Sanremese-Biellese Saronno-Marzotto Treviso-Fanfulla V. Veneto-Varese Diletantsko prvenstvo Muggesana-Gradese Gonars-Cervignano Pieris-Cremcaffe’ (Nadaljevanje s 3. strani) slej, vendar pa bi za Triestino kljub temu ne smela predstavljati nepremostljive ovire. Triestina v zadnjih sedmih kolih ni doživela nobenega poraza in se čvrsto drži angleškega povprečja: na domačih tleh zmaguje, na tujih remizira. Preteklo nedeljo je prinesla dragoceno točko iz Savone, še važnejše pa je, da je v Savoni igrala res dobro in da je prišla do izraza predvsem njena fizična kondicija. Trener Radio se je v pripravah za današnje srečanje moral ukvarjati v bistvu samo z enim problemom: s kom nadomestiti srednjega napadalca Demenio, ki se je v Savoni poškodoval in ki danes zaradi tega ne bo mogel nastopiti? Zdi se, da je odločitev padla na izkušenega Bret-tija in če bo pri tej odločitvi tudi ostala, bo napadalna vrsta naslednja: Risos, Trevisan, Bretti, Sečchi, Santelli. V kombinacijo za napadalno pe-torko bi iltegnila priti še Mantovanj in eventualno Szo-ke, ki je že povsem okreval. V ožji obrambi in v krilski vrsti niso potrebne nobene spremembe ker so vsi igralci v odlični kondiciji in formi, kar velja še posebno za srednjega krilca Merkuzo. Toda ozrimo še se nekoliko na ostala igrišča. Fanfulla bo gostovala v Trevisu, ki bo seveda skušal pred lastnimi gledalci vsaj delno, z neodločenim rezultatom, oprati sramoto v Bielli, kar bi prišlo prav seveda v prvi vrsti Triestini. Nekoliko nevarnejšega nasprotnika bo imela Biellese v Sanremu in bi tudi za- oe poglobiti tega čustva. Očitno je, da se boji sleherne humane note. V neki zakajeni gostilni, kamor pelje ciganko na večerjo, se nato sreča s starim prijateljem iz časov ilegale, toda tud, ta se mu zdi tuj in tuji se mu zdijo tudi vsi stari ideali, za katere je nekoč tvegal življenje. Leov večer se zaključi na sprejemu pri sestri Marti. Prisotni so predstavniki najboljše družbe. Pisatelji, slikarji, važni poslovni možje in generali. V pričakovanju novega leta so vsi veseli in dobro razpoloženi. Vendar je vse to le zunanji videz. V resnici se samo trudijo, da bi bili veseli. Leo se nekaj časa z njimi pogovarja. Njegovi živci pa so napeti kot strune in jih zaman skuša pomiriti z alkoholom. Opolnoči je pijan, da se komaj drži pokonci, ima pa še toliko moči, da pobegne na zrak. Znajde se blizU ci-gankine koče, noče pa vstopiti. Ko se končno vrne domov, najde v spalnici listek, v katerem mu hčerka sporoča, da se je mati nekam zaletela z avtom, da pa naj ne bo v skrbeh, ker gre le za rahel pretres. Popolnoma trezen gre Leo Masseri sedaj še v kliniko, kjer se nenadoma čuti zelo star, kot bi v tistem dnevu doživel izkušnje več življenj hkrati. Kot vidimo, je Onofri svoje simbole vzel iz vseh družbenih slojev. Očitno je s tem hotel razširiti področje svoje analize in nas tako bolje prepričati, da je cinično materialistični svetovni nazor zajel vso družbo. Ponekod mu je to zelo dobro uspelo, zakaj nekatere njegove ugotovitve so dramatično učinkovite, prepričevalne in resnično doživete. Kljub temu pa se ne moremo znebiti občutka, da je vse skupaj le somrak neke točno določene miselnosti, ki je ne kaže presplošiti, saj je preveč odvisna od enega samega gledišča, to je, od enega samega značaja. Ni dvoma torej, da so nekateri aspekti sodobne družbe taki, kakršni so v Onofrijevi njigi. Po drugi strani pa tudi ne more biti dvoma, da je Leo Masseri prej žrtev lastnega značaja kot pa družbe. Vsaj tako izpade, če pobliže analiziramo njegovo usodo. V tem — kot smo že omenili — je največja pomanjkljivost Onofrijeve knjige. Vse drugače bi namreč učinkoval njegov esej o sodobni družbi, če bi si izbral za osrednjega junaka svoje zgodbe človeka, ki bi poznal kako srednjo pot med romantičnim absolutom in ničem. JOSIP TAVČAR «9 1©AI^W1L. Najnovejši izum moderne tehnike Superautomatic s 57 rubini milili Preko 50 vrst najboljših švicarskih ur Vam jamčiš izredno natančnost izredno vzdržljivost izredno nizko ceno ŠVICARSKA SUPERMARKA HOTEL Obvešča cenjene goste, da je znižal cene nočitvam in penzionu. Vsak d an razen ob ponedeljkih nudi v kavarniških prostorih v večernih urah koncertno in plesno glasbo. Obiščite nas, po zmernih cenah boste postreženi z vsakovrstnimi jedili (domača odlična kuhinja) in izbranimi vipavskimi, briškimi in štajerskimi vini. K 0b sobotah in nedeljah obratuje nočni bar • V NOVI GORICI MADALOSSO v Trstu, Ul. Torrebtanca ?t> vogal XXX Ottobre, dobite vsakovrstno POHIŠTVO, otroške V07.10KE. iimnice - originalne PKHMAFI.EX - Cene ugodne VOZNI RED VLAKOV BENETKE-M1LAJN -PARIZ-RIM-BAR1 ODHODI * 5.32 A Cervignano • Por-togruaro Bologna 6.10 R 6.35 D 8.48 R Benetke Rim Benetke Milan (*) Turin • Rim 10.14 DD Benetke • Milan • Genova (II) • Pariz 10.24 A Portogruaro 12.53 R Cervignano • Benetke 13.34 A Cervignano • Be- netke 14.52 D Benetke Milan > Pariz 16.35 D Tržič • Benetke • Ban 16.50 A Tržič ■ Portogruaro 17.40 DD Benetke • Pariz 18.38 A Tržič • Portogruaro 19.22 A Tržič • Cervignano 20.50 R Benetke 22.10 DD Benetke - Milan • Turin - Genova • Ventimiglia • Marseille • Mestre - Bologna • Rim PRIHODI 8.22 A Cervignano • Tržič 7.28 A Portogruaro ■ Tržič 7.55 DD Turin • Milan • Benetke - Rim 9.25 D Marseille • Venti-miglia - Genova • Turin Benetke 10.27 R Benetke Cervignano • Tržič 11.35 DD Pariz - Benetke 13.30 D Rim Bologna • Bari Ancona ■ Benetke 14.00 A Cervignano 15.33 D Pariz Milan • Benetke 17.07 D Benetke • Portogruaro Cervignano 18.06 A Tržič (***> 18.48 R Bologna • Benet ke 19.15 A Portogruaro • Tržič 19.55 DD Pariz • Milan Be- netke 21.22 R Rim Milan ■ Me- stre (•) 22.30 A Benetke ■ Tržič 23.55 DD Turin Milan Ge- nova (II) • Rim • Bologna • Benetke (*) samo L razred; (###) i,e vozi ob nedeljah. VIDEM-DUNAJ •SALZBURG •MUENCHEN ODHODI 3.45 A Videm Trbiž 5.18,A Videm 6.16 D Videm Trbiž 6.21 A Videm Benetke 7.06 D Vide .i - Trbiž ■ Du» naj . Hamburg 9.45 A Videm 12.20 D Videm 12.30 A Videm 13.55 DD Calalzo (*) 14.30 A Videm 16.12 A Videm 17.28 A Videm 19.06 D Videm 19.45 D Videm Muenchen 20.28 A Videm 21.32 A Videm PRIHODI 7.05 A Videm 8.06 A Videm 8.23 D Videm 9.11 A Videm 9.48 D ilunaj ■ Videm 11.59 A Trbiž 15.08 A Videm 16.56 A Vid- m 18.28 DD Trbiž 19.42 A Videm •>1.03 A Videm 22.47 A Videm 23.10 D Hamburg Videm 24.00 DD Calalzo • Trbil Videm (**) 1.07 D Videm Muenchen • Videm Videm Dunaj (*) vsak dan od 1. do 31. avgusta, ob sobo tah od 24. 6. do 29. 7-od 2. do B. 9. in od 16. 12. do 24. 2.; (*#) vsak dan od 1. do 31. avgusta, ob nedeljah od 25. 6. do 30. 7. in od 3. do 10. B. ter od 17. 12. do 25. 2. OPCINE-LJUBLJAJNA -BEOGRAD ODHODI 0.19 D Opčine ■ Reka • Zagreb • Beograd 7.22 A Opčine 8.28 D Opčine Ljubljana 11.57 DD Opčine • Reka • Ljubljana Beo grad Atene - Ia> tanbul Opčine Opčine 13.41 A 18 00 A 20.00 A 20.20 D Opčine Ljul Ljubljana grad PRIHODI 6.30 D Beograd • Opčine 7.13 A Opčine 9.40 D Beograd • na 11.24 A Opčine 17 18 A Opčine 17.28 DD Istanbul Beograd ■ na Reka 20.06 D Ljubljana 21 48 A Opčine Zagreb Ljubija Atene • Ljublja-Opčine Opčine R — rapido; DD — br-zec; D — br/.ec: A — potniški lignita M •N 0 velenie tekoči račun pri narottni banki celje št. 603-11-1-598 telefon velenje 1 brzojavi rudnik vaten je železniške postaje: vetenje, pr e toge, škaie želi vsemu delovnemu ljudstvu mnogo lepih uspehov v letu 7962/ Iz krvM ^■rdece 7. IVO BRNČIČ Himna Dar nasprasnyj, dar slu6ajnyj, žizn’, začem ty mne dana? Puškin Temži, brezdanja, trda, neusmiljena temota je kot jeklen oklep udušila večni dih sveta. Zastal je čas, samč še kot ogromen slap tihota buči in tone, tone v prostor brez meji in dna. Ugasle, slepe zvezde ledenč in mro v višavi: iz svojih starodavnih tirov vržene drve in padajo v praznoto in v omotočni motnjavi se kakor krhko steklo krušijo in v prahu drobe. Po bliskovo, navpik pogrezam se v prepad temotni, otrpel, ko zadet od strele, razdejan In strt. Vse razdivjane sile stvarstva me ženo v togotni vrtinec, ki v njem svojo črno žetev melje smrt. Ostal je za menoj ko daljna tožba violine klic nežnih belih prsi in vabečih ženskih rok. Nikjer poti ne najdem več iz strašne globočine, kjer vseh stvari in bitij topli, živi veletok se v večen mraz in večen molk in večen mir izteka, kjer oneme vse ustne, izgube se brez sledu vsi upi, vse strasti ljubezni žejnega človeka — ko jata ptic v viharju, plen polarnega ledu. Vse glave, ki so z nitmi vso zemljo prepregle, vsa zvesta srca, ki ljudem so dala vročo kri, vse roke, ki so drzno tja do samih zvezd posegle, ljubeče, rosne, v sončno luč zamaknjene oči — ko listje padajo raz veje časa razvihrane, da zaskovika jim slovo spomin, mrtvaški ptič, da na minulosti gladini pusti le ostane za njimi brazda v vodi, val na bregu — votel nič. Izpremenjene v kamen, v prst, v brezčutno, mrtvo gmoto nevzdržno jih poganja mrzle nujnosti ukaz na zadnjo pot, do tod, kjer s slepečimi očmi v praznoto molče strmi okamenele večnosti obraz. To tiho uro, ko samč brodovje smrti sivo vesla čez večnega miru ledeni ocean in ko vprašanje eno samo, neutolažljivo, gori svetlč ko blisk zamrzel, v nebes prikovan, nad gčro trupel, ki kriče nemočna, gola, nema, čemu človeku dana je bila življenja luč in z njo prekletstvo, da iz reke večnosti zajema vsak dan požirek strupa, s slednjim dihom žejnih pljuč; — tesnobno uro to medlim v sovražnem breznu stvarstva, atom svetov ugonobljenih, zapuščen in sam. Ko da nikdar človeka ni bilo, tako brez varstva, tako brez vse moči v brezmejni noči plahutam. In vendar: ko že čaka me, obsojenca, grobar molčeči, vse strastneje gori mi v žilah plamen neminljiv viharne volje po življenja sladko bridki sreči — in vse bolj hladen, mrtev z njo sem vse strašneje živ Osamljenega ko drevo v puščavi me neštetih rodov človeških tihe sence spremljajo zvestč; vse sanje smelih borcev in upornikov prekletih mogočno kakor orgle v mojih prsih zdaj pojo. Ko gromu v gori prisluškujem čudežnim besedam nesmrtne sle, ki vodi milijonov nog korak; neskončno vojsko živih in mrličev trudnih gledam, ki stopa čez stoletij žalostnih krvavi prag. Brezimni bratje, ki ledino mrtvega planeta ste preorali, da bi sred kamnitih goličav rodila zlato klasje vaša kri prelita, sveta — vam z vetrom spomladanskim pojem hvalo in pozdrav! Vam bratje, dajem vse: srce in misel prerojeno življenje vračam vam, ki sem od vas prejel ga v dar. Vas čakam, da odplujemo s to zemljo pomlajeno r prihodnje dni in da nam simo sonce bo krmar. Poglavje o smrti Prastara žalostinka o prahu in pepelu, ki se vanj, človek, povrneš, zamolkla melodija Villonovega cinično otožnega refrena «Mais ou sont les neiges d’antan?», neusmiljeno resnobna, večna tema Holbeinovega «Mrtvaškega plesa« in Prešernovega opomina «Memento moril«, ta trajno pričujoča zavest o končnosti, minljivosti, umrljivosti vsega živečega prepleta kot elegičen vodilni motiv sleherno življenjsko simfonijo ih na dnu slednje človeške duše tli panična gruza pred izginotjem, pred nebivanjem, pred smrtjo Ni ga človeka, ki bi ko strup ne raž' jedala misel, da bo nekoč treba zapustiti ta svet in vse, čisto vse. kar more komu darovati življenje, še najbodrejši, še najvedrejši duh skriva nekje za črnimi zavesami podzavestni krik zon« pred koncem, od katerega se človeku prenekaterikrat samem0 ježe lasje; še dete nagonsko beži pred rečmi, ki ga spominjaj0 smrti, in ljudje so v borbi za življenje sposobni Izgubiti pc slednjo trohico preudarnosti ter se na mah preleviti v zločine« in zveri. Na zadnji postaji vsake človeške usode, pa naj je bil* čista ali nizkotna, srečna ali tegobna, zevajo zmeraj samo tf mačne duri, h katerim vodi edina pot, ki je ni mogoče zgr«" Siti, in pred katerimi ne bodo nikogar otele ne modrost n« dobrota, niti pobožnost niti nevera. Bodi človek modrijan ah bedak, vseeno: v težkih samotnih trenutkih mu bodo rentgeh' ski žarki razbolele domišljije pokazali njegovo lastno okostj« in belo lobanjo, ta pradavni simbol večne uničevalke, ki fosfO" rescirata skozi kožo in meso in ki sta vse, kar bo nekoč ostal0 od njega, življenja, tega edinega in nenadomestljivega, se člh vek oprijema z nohti in zobmi; a zaman se z vso iznajdljivostjo svojega duha trudi preslepiti samega sebe in pozabiti, poz8' biti, kam vodijo vse ceste, ki jih le mogoče prehoditi na zemlji' Nenehoma prenaša človeško telo po labirintih živčnega por c čevalskega aparata v možgansko skorjo in s tem v človešk« zavest v obliki bolečine novice o poškodbah, ki jih je utrpel0' a še celo ta njegova sposobnost, katere namen je vendar ohr»' nitev organizma, le stalno opozarja človeka, da je njegovo tel0, ta snovni pogoj njegovega bivanja, dostopno vsakovrstnih1 nezgodam in boleznim, da je ranljivo, uničljivo, minljivo. V leta v leto poslušamo le signale, s katerimi nas opozarja na** smrt, ki nam malo po malo, a potrpežljivo orje gube v obraz-nam zaliva s svincem kosti, nam priliva v žile hlad ter nai* s srebrnim prahom posipa lase. Molčeča tujka nam vsepovso« sledi tesno za petami, pri vseh opravkih nas spremlja ko seh' ca, ki sredi najsvetlejšega poldneva napoveduje noč in tem0' (Nadaljevanje sledi) m m —Z---------Mn-MTvrrHI h II TELEFON 93 808 IN 94-638 - PotoTpred.l 559. t- PODRUŽNICA GORICA: Ulica S. Pellico 1-H. Te). 33-82 - UPRAVA: TRST - UL.,SV. FRANČIŠKA st. 20 - Tel. it. 37-338 - NAROČNINA: mesečna 650 lir - Vnaprej: četrt' VHEONIS'TV ~ “mS lir - FLRJ: v tednu 20 din. mesečno 420 dinNedeljska: posamezna 40 din. letno 1920 din. polletno 960 din. četrtletno 480 din - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaskeg_a tiska Trst 11-8374: — Zat/LRJ._ADrT, DZb, Mublj»n, Stritarjeva ulica 3-1, telef.’ 21-928 tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14/3-375 OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO širini enega stolpca: trgovski 80, finančnoupravni 120, osmrtnice Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda — Vsi oglasi se naročajo pri upravi. '