RANJ, torek, 13. 9.1983 CENA 14 din Cl Glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni'urednik: Jože Košnjek Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Rodom zaslug za narod s srebrno zvezdo Št. 70 LETO XXXVI GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Na proslavi IX. korpusa v Novi Gorici se je zbralo ad 50.000 udeležencev X. korpus - udarna est primorskega naroda Nova Gorica — Napovedovali in pričakovali smo veliko slavje v Novi Gonci. Toda dočakali smo še več. Bila je to proslava, kakršne menda ne imo. Nova Gorica nas je pričakala praznična, slovesna, v zastavah, z glasbo. In soncem! Z železni-jke postaje so se proti mestu zgrinjale množice. Množice z avtobusov, množice z osebnimi vozili. Od nekod $ Cerkljanskega je pripeljal kamion, pravi partizanski kamion, s katerim so se peljali partizani osvobajat Novo Gorico, Trst... Vsa množica se je zgrnila na osrednji prireditveni prostor na Trgu Edvarda Kardelja. Po vrsti, z zastavami, napisnimi tablami, prihajajo partizanske enote in se razvrščajo pred tribuno: štab IX. korpusa, Pokrajinski komite KPS, Pokrajinski MfeorOF, Zaščitni bataljon korpusa, r.?ada Simona Gregorčiča, Ivana Oradnika, Srečka Kosovela, Franceta Prešerna, Bazoviška brigada, brigada Janka Premrla-Vojka, brigada Triestina, Gramsci, Buozzi, Picelli, Fontanot, prekomorske brigade, in odredi, Briško-Beneški, Dolomitski, Gorenjski, Istrski, Jeseniško-Bohinj-ski, Škofjeloški, Mornariški, Zapadno Koroški, vojna področja, tankov-ske brigade, artilerijske brigade, tiskarji, tehnika, saniteta, aktivisti, Sardinci . .. 9.160 je vseh. Mogočen oder pred skupščino občine je poln pevcev, godbenikov. Med njimi Partizanski pevski zbor iz Trsta, orkester Ljudske milice iz Ljubljane, med nastopajočimi sama znana imena. Med njimi tudi Danilo Turk-Joco, nekdanji Prešernovec, danes sloviti tržaški igralec. Slavnostne fanfare so naznanile začetek slovesnosti, nad odrom se rdeči trak zvije v peterokrako zvezdo. General Rado Klanjšček predaja raport komandantom IX. korpusa: general majorju Ladu Ambrožiču-Novljanu, general polkovniku Stanetu Potočar-ju-Lazarju, general majorju Jožetu pfetefmii v Javorniškem rovlu in na Potokih Javornik — V krajevni skupnosti M (Korgioni Javornik-Koroška Be-I te već let urejajo telefonsko omre-fk m priključke. To je usklajeno tudi s srednjeročnim razvojnim pro-om krajevne skupnosti in pla-",m komunalnih del za leto 1983. Pred leti so uredili telefonsko v.režje in 300 priključkov na Javor-;n Koroški Beli, letos pa so do-osern telefonskih priključkov tu-i ; Javorniškem rovtu. Cena priključka je 36.000 dinarjev. Še precej krajanov bi rado dobilo telefone. Ra-H tudi namestili dve javni telefon-rici govorilnici na Javorniku in Koro-iki Beli. primanjkuje pa denarja za denarno soudeležbo. V naslednjem obdobju bodo mora-b sodelovanju s podjetjem ptt promet Kranj, samoupravno komunalno skupnostjo občine Jesenice ter krajani na Potokih rešiti dokaj težavno vprašanje telefonskega omrežja in priključkov v tej vasi. Za telefonske priključke so zainteresirani vsi krajani, še posebej pa Metalna Maribor, ki ima na' Potokih samski dom. Že dalj časa se javorni-ška krajevna skupnost dogovarja s predstavniki krajevne skupnosti Žirovnica, da bi vas Potoki priključili fna telefonsko omrežje v Žirovnici, ki je tudi v izgradnji. Pred kratkim so naročili projekt na relaciji Podujd na —Potoki in lahko pričakujejo, da bo vprašanje telefonskega omrežja in priključkov na Potokih rešeno v naslednjih letih. E. Žagar Borštnarju-Gabrovčanu. In potem mogočna pesem Brigade s hribov . . . Slavnostni govornik je danes Mitja Ribičič, član predsedstva CK ZKJ, ki posebej poudari, da je bil IX. korpus s 30. in 31. divizijo, z divizijo Garibaldi, Natisone, 20. tržaško udarno brigado, brigado vdv in številnimi drugimi enotami oborožena pest primorskega ljudstva. Ni nastal čez noč. Njegovo poreklo sega daleč nazaj do tolminskih puntarjev. Nastal je iz četrtstoletnega boja primorskega ljudstva s fašistično tiranijo, povezan s trpljenjem in ponižanji primorskih ljudi, z upori in sodnimi procesi, z Bazovico, organizacijo TIGR, s političnim delom komunistov vse do odkritega upora, do primorskega partizanstva, ki ga je prav IX. korpus povezal in popeljal do končne zmage, do pregona fašizma, do svobodne Primorska. Vse zbrane je pozdravil tudi komandant udarne divizije Garibaldi-Natisone Maria Fantini-Sass. Spomnil je na številne boje njegovih borcev, na padle na Blegošu, v Baski grapi, na Banjšicah, na Šebreljskom vrhu, v Trnovskem gozdu, na Kolpi. Njegovi partizani so se zavedali, da je treba fašizem uničiti povsod, ne le doma, zaL so svoj boj nadaljevali tudi na naših tleh. In tudi danes so njegovi borci znova borci proti nacionali /.mu in šovinizmu v Evropi, Še vedno ostajajo narod Gnribaldija. Bogat kulturni program je zaključil slavje na prireditvenem prostoru, a slavje se je nadaljevalo po vsej Novi Gorici. Vsa Nova Gorica je bila en sam prireditveni prostor. Nič koliko prisrčnih tovariških srečanj, stiskov rok, objemov! Marsikdo je šele danes, po štiridesetih letih tu našel svojega soborca. Tisti z rdečimi nitkami so bili italijanski partizani. Na vsako naše srečanje pridejo. Pono sni so, 'da so bili Titovi partizani. In to povedo in pokažejo na vsakem ko raku. Še vreme je bilo z nami. Če je deževalo po vsej Sloveniji, je bila Nova Gorica oaza sonca, mesto tovarištva, ki se je skalilo v najtežjih dneh naše zgodovine, v naši borbi. Povzetki iz govora Mitje Ribičiča na 2 strani. d. Dolenc Predrag odvoz smeti Tržič — Izvršni svet .skupščine občine Tržič se na zadnji seji ni stri njal z odgovorom Komunalnega podjetja Tržič na delegatsko vprašanji' v zvezi z odvozom smeti iz krajevne skupnosti Podljubelj. Vprašanje s tem v zvezi je zastavila delegacija krajevne skupnosti Podljubelj na se* ji 21. junija. Komunalno podjetje Tržič v odgovoru med drugim poudarja, da se po vračilo stroškov za deponiranje od-pudk ov v letu 1982 ni povečalo in da so bile tarife že dve leti nespremenjene. V razpravi v izvršnem svetu pa je bilo poudarjeno, da takšna trditev ne drži in da so se cene po pogodbi, in sklenitvi samoupravnih spora zumov praktično nekajkrat povečale (za kar pa ni bila zadolžena in odgovorna skupnost za cene v občini). Prav zaradi povišanja cen je upadla tudi količina odpeljanih odpadkov, in če bo šlo tako naprej, bo v prihodnje na območju občine zaradi previsokih cen, ki jih krajevne skupnosti ne zmorejo, ostalo neodpeljanih okrog 100*0 kubičnih metrov smeti oziroma odpadkov. Izvršni svet se z odgovorom ne strinja in meni, da je treba glede cen za odvoz,smeti in odpadkov iz krajevnih skupnosti zavzeti drugačno stališče in osnove kot pri industrijskih odpadkih. Zato je izvršni svet pooblastil komite za urejanje prosto ra, da se še pred sejo občinske skupščine o tem pogovori s Komunalnim podjetjem Tržič. (\ y Stabilizacija omejuje pravice \' vseh gorenjskih občinah sc letos — ponekod če od začetka tega leta. drugje od polletja naprej — zbirajo sredstva za zdravstveno varstvo v višini, ki pomeni od 11 do /erjetno ne bo treba sprejemati. Ne nazadnje tudi zaradi regijske solidarnosti. Še naprej bo treba dodeljevati sredstva radovljiški zdravstveni skupnosti in verjetno tudi tržiški. Zelo razvito zdravstveno varstvo na Gorenjskem — drugače povedano- zdaj plačuje še davek na svojo razvitost.Prav zaradi tega so nekateri ukrepi, predlagani bodo še na septembrskih skupščinah zdravstvenih skupnosti, ostrejši od ukrepov republiškega sar moupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva. Koraka nazaj pri zagotavljanju zdravstvenega standarda gorenjskemu prebivalstvu je prav zato še bolj boleč. Ker pa se na Gorenjskem zavedajo, da se bolezen ne ravna po denarju, so vse predlagane omejitve z medicinskega stališča pregledali še posebej zdravstveni strokovnjaki, da bi preprečili morebiten prehud poseg v dravstveno stanje prebivalstva. L. M. /. septcmbra*je Komunalno obrtno gradbeno podjetje Kranj začelo urejati Gasilski trg-v Kranju. Investitor tega dokaj zahtevnega projekta, ki naj o< bil izveden skladno s programom revitalizacije starega mesta Kranja, je samoupravna komunalna interesna skupnost Kranj. Dela v dolžini 65 in širini 10 do 16 metrov naj bi bila končana do konca oktobra letos. Urejati so začeli Gasilski trg Obnovili bodo vodovodno in električno napeljavo, uredili kanalizacijo in ostalo po programu revitalizacije starega mestnega jedra pa bo treba dvigniti vse jaške. Tudi električno napeljavo bo treba skoraj v peloti obnoviti, saj je zdaj potekala po pročeljih stavb, v prihodnje pa bo speljana v kabelske bloke. Prizadevajo si, da bi tudi PIT svoje inštalacije položil v kable. Po končanih komunalnih delih bodo trg deloma asfaltirali, deloma pa obložili z granitnimi kockami. Javna razsvetljava bo urejena podobno kot na Vodopivčevi ulici. Skratka, celot na ureditev Gasilskega trga bo usklajena s programom revitalizacije starega mestnega jedra. Projekt za ureditev je izdelal inž. Rus iz Dom-plana, sodeloval je tudi Zavod za spomeniško varstvo Kranj. Po programu naj bi celotna ureditev veljala 2,41 milijona dinarjev. Ker pa so se odločili za kabelsko ureditev električne napeljave, se bodo stroški podražili za okrog 700 tisoč dinarjev. Med drugimi deli bo treba urediti še dovoze in izvoze ter odvodnjavanje. Sicer pa naj bi bila dela po programu končana konec oktobra letos. A. Žalar Kranj - V srednjeročnem programu samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Kranj je predvidena tudi ureditev Gasilskega trga v starem delu mesta. 1. septembra letos so po pridobitvi vseh potrebnih komunalnih soglasij in izdelavi detajlnih načrtov začeli z deli. Investitor tega obsežnega in zahtevnega objekta je samoupravna komunalna interesna skupnost, izvajalec del pa Komunalno obrtno gradbeno podjetje Kranj s soizvajalci. Ureditev Gasilskega trga je bila dokaj trd oreh. Vodovodno omrežje v tem delu Kranja je namreč dotrajano in ga bo treba v celoti obnoviti. Potek del naj bi tudi pokazal, kako je s kanalizacijo. Le ta je namreč še v lončeni izvedbi in marsikje bo najbrž potrebna obnova, vsekakor Shod gorenjskih brigadirjev Lesce — Konec avgusta je bila zaključena letošnja sezona mladinskih delovnih brigad. Gorenjski brigadirji se vsako leto zberejo na shodu ob zaključku. Letošnji shod gorenjskih brigadirjev bo v soboto, 17. septembra ob 15. uri v kampu Šobec. Na shodu se bodo predstavile vse gorenjske brigade, predstavljeni pa bodo tudi njihovi delovni uspehi- Govornik bo predsednik centra za mladinske delovne brigade republi- I ške konference ZSMS Tone An-drelič. Shod bo popestren z zabavnimi igrami in plesom. Razen brigadirjev vabljeni vsi, ki ste ra-di med mladimi! GLAS2. STRAN NOTRANJA POLITIKA-GOSPODARSTVO TOREK. 13. SEPTEMBRI PO JUGOSLAVIJI ODOBRILI POSOJILO Pooblaščen i predsta rn iki '.veznega izvršnega sveta. Narodne banke Jugoslavije in poslovnih bank so v \ew Vorku podpisali sporazum z mednarodnim koordinacijskim komitejem, ki zastopa več kot 600 tujih poslovnih bank, S tem dogovorom je Jugoslavij zagotovljenih 600 milijonov dolarjev, ki jih moramo vrniti v šestih letih in refinansiranje nekaterih starih dolgoročnih in kratkoročnih posojil tujih bank; hkrati so obnovljeni nekateri kratkoročni krediti. SPET ŽIVO SREBRO IZ IDRIJE V" idrijskem rudniku živega srebra so konec preteklega tedna po sedmih letih spet pognali peč za predelavo živega srebra. V peč bodo v ponedeljek vložili prve količine cinobaridove rude. Rotacijsko peč, ki so jo postavili pred dvaindvajsetimi leti in je po mnenju strokovnjakov še vedno na visoki tehnični in tehnološki ravni, bodo danes pregledali še strokovnjaki republiškega in medobčinskega inšpektorata za delo. Če bodo ugotovili, da deluje brezhibno, bodo v rudnika začeli predelovati 46 ton živega srebra za potrebe IX domačih porabnikov, podpisnikom sporazuma o obnovitvi minimalne proizvodnje živega srebra v Idriji. 50.000 VOZIL LETNO Unisova tovarna avtomobilov Sarajevo in njen zahodnonem-ški partner Volksivagen si bosta prizadevala, da bo sarajevski TAS do leta 1985 dosegel letno proizvodnjo 50.000 vozil. Letos bo TAS izdelal približno 30.000 osebnih avtomobilov, od katerih jih bodo eno tretjino izvozili, liazen ekskluzivnega »kedi AP«, ki je namenjen drobnemu gospodarstvu in za katerega se po Evropi zelo zanimajo, naj bi v Sarajevu začeli čimprej izdelovati najnovejši tip golfa, ki ima vrsto tehničnih prednosti v primerjavi s prejšnjimi modeli. Razprave o spremembah ana Iz govora Mitje Ribičiča na proslavi v Novi Gorici r pi V tej bitki za svetovno nadvlado je najbolj nevarna tekma v oboroževanju, zlasti na področju jedrskega orožja in raket, ki jih ni več moč niti izmeriti, že sedaj pa jih, kot smo se te dni prepričali, tudi ni moč več obvladovati. Nikoli ni to nakopičeno strahotno orožje igralo tako usodne vloge za življenje in obstoj človeštvu kot cktnos in nikoli ni še dajalo takt) utemeljenih razlogov za zuski bljenost prav vseh ljudi, narodov in držav. Oba veliki sili sta v tem pogledu najbolj odgovorni, saj je treba oboroževanje zaustaviti tam, kjer se je tekma začela in od koder se v krogih razširja na vse strani. Mir je splošaa dobrina človeštva in zanj smo vsi enako odgovorni, najbolj pa oni, ki razpolagajo z monopolom nad jedrsko tehnologijo. Oboroževalna tekma je blokovska kategorija, zavisi od zaupanja in stopnje volje po sporazumevanju med voditeljema blokov. Kadar je de-tant na dnu, je brezglava tekma na vrhuncu. Zato so na zadnji vrhunski konferenci Neuvrščeni podčrtali, da mir ne more temeljiti na še tako »popolni« blokovski delitvi sveta, pač pa na spreminjanju mednarodnih razmer, v katerih bodo svoboda, neodvisnost, enakopravnost in enaka varnost zagotovljeni slehernemu narodu in vsem 160 članicam Združenih narodov. V tem smislu tudi Jugoslavija podpira prizadevanja Združenih narodov in tudi zelo pomembna množična mirovna gibanja, če so resnično mirovna in v funkciji miru, ne pa, enega ali drugega bloka. Jugoslavija podpira duha in smisel helsinške sklepne listine za odnose med evropskimi državami, podpira duha in smisel bar linskega dokumenta za odnose med komunističnimi partijami. Prizadevamo si za odpravo tujih vojnih baz in ladjevja iz Sredozemlja. Sprejemamo pobude za spreminjanje Balkana V območje miru brez jedrskega orožja. Zavzemamo se za dogovor a evrora-ketah, to je za zmanjšanje štev il že nameščenih raket in preprečitev ni meščanja novih. Vodimo politiko čim boljših odnosov z vsemi sedmimi sosedi in z večino njih se nam je posrečilo tudi odpraviti mnoga bremena preteklosti. No, manjšinski problemi so pri vseh naših sosedih (kot v vsej Ev ropi in v svetu) ostali še vnaprej odprti in bodo še dolgo preizkusni kamen resnične demokratičnosti in humanizma. Bolgarsko zanikanje makedonskega naroda in albansko netenje iredentizma znotraj Jugoslavije je ia posebej nevarno za mir v Evropi in v svetu. Vendar, mi nudimo vsem sosedom odprto mejo za svobodno gibanje ljudi, za organizirano gospodarsko sodelovanje, za prepletanje kulturnih in drugih dobrin. Odprta meja je naša stalnica, želja in princip, omejevalni ukrepi so lahko le začasni in jih moramo ukiniti, ko izgube svoj ekonomski, fiskalni namen. Sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo je lahko zgled dobrih odnosov. Dokončna ureditev meje je namreč učinkovito prispevala h kvalitetno novim odnosom. Osimski sporazumi so odprli nove možnosti za razvijanje vzajemno koristnega sodelovanja, še posebej obmejnega prebivalstva. Demokratične stranke in italijanska vlada so tudi z razumevanjem sprejeli naš program gospodarske stabilizacije in napore za saniranje zunanje likvidnosti SFRJ. Zaradi vsega tega še toliko bolj motijo izbruhi fašističnega divjanja in neodgovornega nasilja proti Slovencem. Pričakujemo, da bodo italijanske državne oblasti poslej preprečile taka ravnanja, ki kršijo L'stuvo Republike Italije in ne spoštujejo obveze vseh članic OZN, da bodo na svojih tleh izkoreninile ostanke zločinskega fašizma. Te črne sile zla so dobile nov pogum zaradi našega gospodarskega položaja in občasnega zapiranja meje, še bolj pa zaradi nerazumljivega italijanskega omahovanja pri sprejemanju zakona o globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti. ~Sedaj imamo že deveto zakonodaj.),>< je nedavno dejal znani vodilelj italijanskega odporniškega gibanja Lizero, »pa slovenska narodnostna manjšina še nima priznanih svojih pravac, svoje zaščite, ...« Pričakujemo, da bo demokratična Italija čimprej sprejela tak zakon o globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, ki bo naši manjšini zagotavljal nemoten obstoj in vsestranski razvoj. Objave v Uradnem vestniku Gorenjske V 20. številki Uradnega vestni-ku Gorenjsko, ki je i/šlu .'51. uvgu-stu letos, objavlja občina Radovljica na 10 straneh Statut občine Radovljica. Ta temeljni akt občine so sprejeli vsi trije /bori občinske skupščine na 16. skupni seji 29. junija letos. V uvodnem delu oziroma temeljnih načelih statuta so opredeljeni družbenoekonomski in družbenopolitični odnosi, materialna osnova za zadovoljevanje skupnih potreb ter osebne in skupne potrebe na različnih področjih dejavnosti. Upoštevana so načela solidarnosti, vzajemnosti in socialističnega humanizma. Posebej so naštete družbenopolitične organizacije, ki imajo posebno vlogo pri podružbljanju funkcij oblasti, političnem odločanju in razvoju samoupravnih odnosov itd. To so Zveza komuni- stov, socialistična zveza, 2*™ sindikatov. Zveza združenj hen cev NOV, Zveza socialističnenw| dine, Zveza rezervnih vojaški I starešin. Druge družbene orga*L zacije in društva pa zdroiujsjiBlM občane glede na njihove interatftnti in delujejo na osnovi propaattv Socialistične zveze. Temeljna »F čela so hkrati tudi podlaga jI smer za razlago statuta ter prt* pisov občinske skupščine in nji nih organov. Statut nazadnje določa, dan»P>n rajo biti predpisi in drugi sploša akti, ki jih morajo na podlag;s* tuta izdati občinska skupščina« njeni organi, izdani najkasneje šestih mesecih po uveljavitvi str tuta. Do tega roka morajo bat usklajeni s statutom tudi dos*fr nji predpisi in drugi splošni aft občinske skupščine in njenih ganov. ^ £ Vinko Hafner in Matjaž Cepin v žirovski krajevni skupnosti Zgledno sodelovanje Žirovsko združeno delo prispeva denar za uresničevanje mJfc* mov krajevne skupnosti, zato so v zadnjih desetih letih mi kanalizacijo, vodovod, uredili mrliško vežico in pokopališč* grajujejo telefonsko omrežje — Problem z urbanizmom « mi, prostori za kulturno dejavnost — Pohvalijo se lahko s i informiranjem in sodelovanjem z občinsko skupščino Kranj — V krajevnih skupnostih v kranjski občini so se 1. septembra začele javne razprave o osnutku sprememb družbenega plana občine. Osnutek obravnavanega dokumenta, ki poleg vsebinskih prinaša tudi prostorske spremembe, so vsi zbori občinske skupščine sprejeli in dali v javno razpravo v začetku julija letos. Poseben poudarek v sedanjih razpravah krajanov v krajevnih skupnostih je dan tistim spremembam družbenega plana, ki se nanašajo na prostorske rešitve, ki so nastale na podlagi tako imenovanega intervencijskega zakona oziroma zakona o prepovedi spreminjanja namembnosti kmetijskih zemljišč. V kranjski občini je namreč okrog 190 hektarov zemljiških površin, ki so bile z različnimi prostorskimi dokumenti doslej predvidene za pozidavo, po sedanjih spremembah pa so določene za kmetijske obdelovalne površine. Javne razprave v krajevnih skupnostih bodo Lajale do 15. septembra, na oktobrski seji občinske skupščine pa je predvidena že razprava in sklepanje o predlogu spremenjenega družbenega plana. Spremenjeni družbeni plan bo veljal do leta 1985 oziroma do sprejetja prihodnjega srednjeročnega družbenega plana, za katerega pa že zdaj lahko pričakujemo, da težnje glede ohranjanja kmetijskih površin ne bodo omiljene. Ker je čas do obravnave predlaganih sprememb v občinski skupščini sorazmerno kratek, so se organizatorji odločili, da bodo z javni n razprav krajanov upoštevali tiste pripombe, ki jih bodo z zapisnikom poslali do vključno 19. septembra komiteju za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve skupščine občine. Vsebino sprememb v sedanjih razpravah v krajevnih skupnostih razlagajo predstavniki komiteja za urbanizem gradbene in komunalne zadeve, Domplana, kmetijske zemljiške skupnosti, občinsko konference socialistične zvezo in izvršnega sveta občinske skupščine. A. Z. Komunisti o položaju mladih Avgusta so osnovne organizacije Zveze komunistov v jeseniški občini razpravljale o evidentiranju ter o dolgoročni politiki gospodarske stabilizacije — Več oblik izobraževanja komunistov Jesenice — Minuli mesec so osnovne organizacije Zveze komunistov na Jesenicah na svojih sestankih največ razpravljale o evidentiranju članov v organe Zveze komunistov in v sekretariate osnovnih organizacij ZK, analizirale naloge, ki izhajajo iz dolgoročne gospodarske stabilizacije, se pripravljale na 8. sejo CK ZKS ter ocenjevale gradiva za razpravo o aktualnih idejnopolitičnih vprašanjih položaja, družbenopolitičnega organiziranja in delovanja mladih. Osnovne organizacije /veze ko munistov morajo kadrovanje oziroma evidentiranje skleniti najkasneje do 15. septembra, kadrovanje v občinske organe pa mora biti zaključeno do 30. novembra. Avgusta so se sestali tudi člani to-vai-iškega razsodišča in razpravljali o pritožbah na izključitve posameznih članov. Člani častnega razsodišča ugotavljajo, da posamezni komunisti pogosto ne preberejo statuta ZKS, posebej ne tega. kaj določa Statut o sprejema, izstopu, črtanju ali izključitvi iz Zvezo komunistov. Idejnopolitično usposabljanje je stalna in odgovorna naloga komunistov, zato so avgusta i/delali /a jesensko obdobje osnutek programov in izvedbo organiziranih oblik usposabljanja komunistov v občini. Tako bodo 19, septembra povabili na uvajalni seminar dvajset bodočih članov Zveze komunistov, L oktobra se bo začela občinska partijska šola, po 15. septembru pa bodo organizirati instruktažne seminarje za sekretarje. namestnike1 sekretarjev, vodje idojnopolitičnoga usposabljanja, evi-dentičarje in blagajnike. Predsedstvo OK ZKS Jesenice je v minulem m<\so< u posvetilo največ pozornosti gradivu CK ZKS 0 aktualnih idejnopolitičnih vprašanjih položaja, družbenopolitičnega organiziranja in delovanja mladih. V raz pravi so ocenili, da je med mladimi vrsta problemov, ki so dediščina preteklosti, vendar je vsebina gradiva pripravljena tako, da daje dobro osnovo za razreševanje perečih vprašanj. O problemih, ki jih imajo mladi, bodo razpravljale osnovne organizacije ZK najkasneje do .'10. sop tembra, v razprave pa se mora aktivno vključiti mladinska organizacija iz svoje sredine, zlasti mladi komu nisti. Prav tako so člani predsedstva posvetili precejšnjo pozornost uresničevanju politike stabilizacije in sprejemu programa aktivnosti občinske, organizacije Zveze komunistov ob pripravah na 8. sejo CK ZKS. Člani predsedstva SO sklenili, da bodo po posameznih temeljnih Organizacijah organizirali razširjene sestanke: tako v železarni, Gradisu in v centru usmerjenega izobraževanja. Avgusta sta začeli z delom stalni akcijski konferenci zveze komunistov v delovnih organizacijah (iolica in Kovinar, aktivne priprave pa so se začele tudi v osnovni organizaciji ZK v Vzgojno izobraževalnem zavodu in v osnovnem zdravstvu Qorenjske. D. Sedej Žiri — Nedvomno je krajevna skupnost Žiri lahko zgleden primer, kako je treba reševati krajevne probleme, je pretekli teden poudaril predsednik slovenske skupščine Vinko Hafner, ko se je skupaj s predsednikom občinske skupščine Skofja Loka Matjažem Cepinom pogovarjal s predstavniki krajevne skupnosti o uresničevanju samoupravne vloge krajevne skupnosti, njenih odnosih z združenim delom in odnosu do občinske skupščine. V tej krajevni skupnosti so namreč ob hitrem industrijskem razvoju vsa povojna leta morali nekoliko čakati z razvojem družbenega standarda, kar skušajo v zadnjih desetih letih nadoknaditi. Tako imajo že tretje srednjeročno obdobje med krajevno skupnostjo in delovnimi organizacijami podpisan samoupravni sporazum, po katerem delovne organizacije na osnovi bruto osebnega dohodka prispevajo denar za uresničevanje programov krajevne skupnosti. Letos bo na primer v ta namen združeno delo prispevalo 12 milijonov dinarjev. Na ta način so v zadnjih desetih letih v krajevni skupnosti uresničili nekaj zahtevnih in dokaj dragih programov: zgradili so kanalizacijo, sistem televizijskih pretvornikov, vodovod, mrliško vežico in uredili pokopališče, izgrajujejo telefonsko omrežje, če naštejemo le najpomembnejše. Izpadla pa je ureditev centra Žirov, ki ga načrtujejo že skoraj 30 let. Vendar je pri tem treba povedati, da je krajevna skupnost izpolnila svojo obveznost, to je, zagotovila je zemljišče in ga uredila in tudi žirovske delovne organizacije so že sprejele sklepe o sofinanciranju. V centru naj bi zgradili večnamensko stavbo, v kateri bi bila banka, blagovnica in restavracija s prenočitvenimi zmogljivostmi. Žal predvideni investitorji nimajo denarja in je le malo verjetnosti, da bi blagovnico dobili v tem srednjeročnem obdobju, čeprav je ABC Loka zadolžena, da čimprej pripravi načrte. Do praznovanja krajevnega praznika, praznujejo ga 23. oktobra, so imeli v načrtu tudi izgradnjo telefonskega omrežja. Sedanjo zmogljivost telefonske centrale so s 300 povečali na 800 priključkov. Vsak od 400 novih naročnikov, telefon naj bi potegnili v vseh 21 vasi na območju krajevne skupnosti, mora prispevati 20.000 dinarjev in 50 udarniških ur. Dejanska cena telefonskega priključka je 50.000 dinarjev in razliko prispeva združeno delo. Zal bo načrt le težko uresničen, ker ne dobijo ka- blov. Tovarne kable izvažajo,) jih na domačem trgu ni. Zadtl čno ureditev telefonskega omr«fl krajevni skupnosti načrtujeji \ priključkov. Od tega naj bi jihjci dinjstva imela 1200, industrijah dobila dovolj zvez in še neka;* ve naj bi ostalo. Tako kot po vsej občini atšM Žirovci težave z urbanizmom.^ dejal predsednik občinske skupšrf. Matjaž Cepin, je treba Ziro\«^ hvaliti za dobro sodelovanje z jd valci urbanističnih načrtov M vse predlagane rešitve znali usti ti v krajevni skupnosti že v ca*1 delave dokumentov. Vendar << memba zakonodaje sedaj za. časa zavrla sprejem urbaniste načrta, na kar niti krajevna nost niti občina ne moreta v p ,; Pač pa se Žirovci lahko pomtf šolo oziroma z urejenostjo $,v>| prostorov, saj bodo ob kjaM prazniku dobili še dodatne ufi in športni stadion, da bodo i prešli na enoizmenski pouk. 1». je živahna zborovska dejavnos; tem pa kulturni dom Svota* ustreza drugim množičnim kulturne dejavnosti. Pohvakj« lahko tudi z informiranjem, s* glasilo Alpine Delo-življenj* p«s krajevni časopis, imajo lokal* dijsko postajo, ki je prav seda; uradno dobila dovoljenje za 1 nje. Prav tako so pohvalili l , za urejanje potokov iz Ljubi)** po lanskih poplavah ureja strup! dournikov za Žirovskem. soMp nje z občinsko skupščino in ajn" izvršnim svetom. L. Boj« Pretvornik ne vključuje Čadovelj Tržič — Junija letos je M|N krajevne skupnosti Tržič-nvs;: seji zbora krajevnih skupnost I stavila delegatsko vprašanje i v TV pretvornik v krajevni skup*? Podljubelj pokrival tudi področji dovolj. Predstavnik RTV LjubUai odgovoril, da ta pretvornik ud* ne bo pokrival. Investicija!ft(fc lini bi bila namreč predrag« bi okrog 5 milijonov dinarjev v pa so bile za območje Čadovelj«p vljene meritve in nekatero kortO • e. tako da je sedaj pretežni & naselja pokrit. Le pri posame^r šah bi bilo treba najti usiro.:\ s kaci je za antene. Vi rt ■ A Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka In Trilc — Izdaja Časopisno pod|etjt G*j l<* _ Giavni ureC|nik Igor Slavec — Odgovorni urednik Jože Ke^njek — Novinarji. Leopoldlna Bogataj, Danica Dolenc. Dušan Humar.Nam Jelovčan Lea Mencinger, Slojan Saje. Darinka Sedej, M. ija Volćjak. cr..o Zaplolnik, Andrej Žalar In Danica Žleblr — Fotoreporter Franc <%* — Tehnični urednik Marjan Ajdovec — Oblikovalci: Lojze Erjavec, Slavko Hain In Igor Kokalj — List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarji«! kot poltednik od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednlk ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih In petkih. - Sta* > Gorenjski tisk tisk ZV Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Mose Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK v Krar^ ttrfti 51500-603-31999 - Telefoni direktor in glavni urodnik 28-463, redakcija 21-860, odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835, komercial«. ai*» ganda, računovodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 - Polletna na*** 450 — din. EK. 13. SEPTEMBRA 1983 GOSPODARSTVO ~ KOMENTARJI 3. STRAN GLAS e skrbne je zdravstvenim dinarjem Gorenjskem se pripravljajo na skupščine občinskih zdrav-venih skupnosti, ki bodo še ta mesec sprejele vrsto novih in obilnih — tako za uporabnika kot izvajalce — ukrepov za še več-! varčevanje v zdravstvenem varstvu Kranj — Stabilizacija se prav go-drži vsake črke v gradivu po-koA ukrepov za nadaljnje omeje-■ programov zdravstvenega var-Otem prav te dni razpravljajo samoupravnih organih občinskih Ivenih skupnosti gorenjskih in Ali bodo te ukrepe tudi spreje-bodo delegati odločali v skup-zdravstvenih skupnosti še ta Že s spremembami zakona o svstvenem varstvu smo v Slove-zarezali v pravice iz zdravja varstva, saj se je na primer i krog uporabnikov zdravstve-varstva, ki niso več oproščeni ipacije v tolikšnem obsegu kot >ani novi ukrepi se v go-■jriri regiji nanašajo tudi na nado-:ila za bolezen in poškodbo iznad 30 dni. V vseh gorenj-zdravstvenih skupnostih je že aj časa v "eljavi 85-odstotna os-za izračun u^domestila, le v rijski je vse doslej zaradi dokaj finančne situacije veljalo Motno nadomestilo. Zdaj naj bi poenotilo z nadomestili v gorenjskih zdravstvenih ih. Novost je tudi ukinitev ila za nego ožjega d ruži n-člana za prve 3 dni, medtem za četrti dan nege in naprej jnava 70-odstotno nadomestilo »slej. akc kot uvaja republiški spora-i tudi na Gorenjskem predlagajo ?re zdravstvene storitve sa-lištvo. To naj bi poslej velja-. vsako preiskavo, ki jo zahteva bnik, za pregled pri specialistu reševalne prevoze ter druge ke zdravljenja, ki po mnenju iz-za zdravnika niso potrebni. o bo uporabnik plačal vse ie, i katerimi se želi le prepri-1 je zdrav, vendar to ne bi ve-i za primere, ko je po programu Nravstvenega varstva tak pregled predviden. To bi veljalo za pre-jvne preglede v dispanzerjih za >, in sicer za več kot enega letno, izerju za otroke, če je bil ; po programu že pregledan ipd. za zdravila, ki bi jih bolnik za na recept, pa bi zdravnik me-miso nujno potrebna, bo poslej treba plačati polno ceno. Med novimi ukrepi, ki jih doslej na Gorenjskem še nismo poznali, je tudi delitev zdravil v tri skupine, za katere naj bi se plačevala različna participacija. Za prvo skupino zdravil bi plačal uporabnik polno ceno, za drugo višjo participacijo, za tretjo nižjo, ker so sem šteta zdravila za kronične bolezni. To naj bi veljalo za recepte, izdane v regiji, če pa uporabnik išče zdravilo v drugi regiji, naj bi ga plačal v celoti. Tak ukrep vsaj go-. renjskih uporabnikov skoraj nič ne bi prizadel, saj gorenjske lekarne že vseskozi veljajo za najbolje založene v republiki. Spremenjeni naj bi bili tudi sedanji zneski participacije k zdravstvenim storitvam: prvi pregled pri zdravniku 100 din, obisk zdravnika na domu 200 din, pri specialistu 150 din, obisk pri zdravniku ali zobozdravniku v nočnem času 150 din, pri specialistu 250 din, za vsak ponovni pregled pri zdravniku (največ tri) bi bila participacija 50 din, pri specialistu pa 70 din. Najbolj se povečuje participacija v zobozdravstvu: za vsak pregled 100 din, za zalivko 70, za ekstrakcijo (izpulitev zoba) 30 din, za vsako /oboprotetično storitev 75 odstotkov cene (!), za kovino pa polno ceno. IVedlajgRna je tudi višja participacija za prevoz z rešilnim avtomobilom — 300 din, za umetno prekinitev nosečnosti - 500 din, za vse ortopedske pripomočke in drugo. Novo je tudi to. kar že od spomladi plačujejo uporabniki v drugih regijah, namreč participacija za oskrbni dan v zdravilišču — 400 din, medtem ko je že uvedena participacija za oskrbni dan v bolnišnici po predlogu 120 din. Na zmanjševanje stroškov za zdravstveno varstvo lahko z ustroz-nim ravnanjem lahko vplivajo tudi zdravstvene delovne organizacije, predvsem pa konziliji in komisijo v zdravstvenih skupnostih, zato je tudi glede tega predlagana cela vrsta ukrepov, ki se nanašajo predvsem na napotitve bolnika na ustrezno in potrebno zdravljenje. Zdravstvenim delovnim organizacijam pa se obenem predlaga, da poleg sedanjih varčevalnih ukrepov, kot sta ustavitev zaposlovanja in znižanje nadurnega dela. posežejo še po drugih, ki bodo vplivali predvsem na racional nejše gospodarjenje. To so na primer združitev skupnih služb v zdrav stvenih domovih in bolnicah, ukinitev individualnega fakturiranja za regijske uporabnike, združitev treh radovljiških tozdov ■ osnovnega zdravstva, odpravljanje podvajanja preiskav itd. L. M. Veriga ima kar 130 štipendistov Leska Veriga zgledno skrbi za nove delavce, saj trenutno štipendira kar 130 dijakov, kar pomeni, da na vsakega desetega pride en štipendist. — Vse bolj natančni so pri izkoriščenosti delovnega časa — Vendar večji pomen v tovarni dobiva lastno razvojno delo Lesce — Leska tovarna Veriga je lahko zgled drugim tovarnam, ki tarnajo, da za svojo proizvodnjo ne morejo dobiti ustreznih delavcev. Misliti je pač treba v naprej in v Verigi imajo v grobem kadrovske načrte dodelane tja do leta 2000. Z njimi predvidevajo, da bodo na novo zapo slovali okoii 3 odstotke delavcev letno. Upoštevajo upokojitve ter pokrivanje domačega zaposlovanja. /---—- Almirini nagrajenci V radovljiški Almiri se pletilski stroji vrtijo že petintrideseto leto in ob jubileju je bilo z občinskimi medaljami nagrajenih osem njenih delavcev, celoten delovni kolektiv pa je bil ob letošnjem občinskem prazniku odlikovan z občinsko plaketo Radovljica — 3. septembra, ko je Almirin delovni kolektiv proslavil svojo 35-Ietnico je predsednik skupščine občine Radovljica Boris Setina izročil občinske medalje. Ob tem velja dodati, da je bila Almira ob letošnjem občinskem prazniku odlikovana z občinsko plaketo. Almirini uspehi so brez dvoma rezultat dela celotnega delovnega kolektiva, pri čemer pa ima veliko zaslug, posebej kot pobudnik neka-tenh akcij, direktor Miro Rozman. V zadnjih petih letih se je gospodarjenje v Almiri izboljšalo, prav tako samoupravni in medsebojni odnosi Zaradi dobrega dela in uvajanja novih programov, kot je izdelava valk pletenin in krojenje vrhnje trikotaže iz teh pletiv, so pri osebnih dohodkih skorajda odpravili zaostajanje za občinskim gospodarstvom. Pridobili so graščino Grimšče, v kateri razvijajo program domače in umetne obrti. V kratkem času so prenovili glavno stavbo, sedaj urejajo gospodarsko poslopje. Dohodek se je v Almiri v zadnjih petih letih ob vfi'hnem povečevanju produktivnosti povečeval med 40 in 80 odstotki letno. Jože Pirš je v Almiri najprej delal v proizvodnji kot pletilec, pri če-Nerje dosegal dobre rezultate in presegal normative, nakar se je, kot /dar po poklicu, priključil vzdrževalcem in delal pri obnovitvenih de-vilnih poslopij, zadnji dve leti predvsem pri prenovi Grimšč. Vzdrževalci so zaradi vestnega in dobrega dela prihranili Almiri mar-»kateri dinar. Anton Resman dola v Almiri že 32 let, v proizvodnji pri normira-:.,u delih, kjer je normative vseskozi presegel. Sedaj skrbi za vzgojo .'.'iladih delavcev, pri čemer so nenadomestljive njegove bogate delovne izkušnje. Urška Vidie je ena redkih delavk, ki je kljub težkemu delu in sla-bim osebnim dohodkom ostala Almiri zvesta. Nikoli ji ni bilo težko deliti tudi ob sobotah, praznikih, nedeljah. Svoje delo je vedno vestno in dobro opravila, kolektiv se je nanjo vedno lahko zanesel. Ivanka I>ogar dela v Almiri 15 let, vseskozi na normiranih delih, pri čemel normative pi esega. Posebej velja poudariti, daje njeno delo /••dno na visoki kvalitetni ravni. Vseskozi aktivno dola v samoupravnih organih. Francka Zakrajšek dela v Almiri že 18 let, in prav tako dosega pri normiranih delih dobre rezultate. Svbje dolgoletne izkušnjo spretno uporablja za čim boljšo kvaliteto izdelkov. Delavna je tudi v samoupravnih organih in pri civilni zaščiti. Polona Smukavec dela v Almiri 10 let in zaradi prizadevnega dela in doseganja kvalitete je danes vodja izmene. Je izredno sposobna orga-ftjzatorka dela. v svoji sredini cenjena in priljubljena. Vselej najde čas U delo v samoupravnih organih in pn družbeni samozaščiti. Kkrem Derviševič iz Sarajeva je pri Almiri že 12 let kot njen predstavnik za področje Bosne in Hercegovine. Dosegel je nakiijkrat.no poimanje prodaje Almirinih izdelkov na svojem terenu. V Almiri ga ce-ajrjo kot svojega najboljšegaftrgovskegu zastopnika. L. V Verigi pravijo, da se pri nas res nerazumljivo obnašamo. Za voznika ^ička je na primer potreben strog vozniški izpit, upravljanje s strojem, ki stane desetine milijonov dinarjev pa prepuščamo delavcu brez ustreznih kvalifikacij. V tem se skrivajo velike rezerve in. v Verigi vse bolj spoštujejo pravilo, da mora biti sleherni delavec v proizvodnji ustrezno izobražen. Narediti mora torej šolo. Tako Veriga trenutno štipendira kar 130 dijakov, kar pomeni, da pride en štipendist na vsakega desetega zaposlenega. Še bolj kot sama štipendija pa je za Verigine štipendiste pomembno dejstvo, da bodo po uspešnem šolanju vsi dobili službo. Čeprav s šolsko štampiljko v roki bodo šli vsi po vrsti najprej delati v proizvodnjo, kjer se bodo morali izkazati. Najboljši bodo seveda lahko hitro napredovali. Zanimive so prve izkušnje pri takšni kadrovski politiki. Mladi, ki pridejo iz šole, gredo radi delat v proizvodnjo, prav nič jih ne moti, da se ne vgnezdijo v pisarne. Zato pa to moti nekatere starše, ki prihajajo v tovarno s pritožbo, da so otroka šolali zato, da bo oblekel belo in ne modro haljo. Prve izkušnje tudi kažejo, da je zastojev na strojih znatno manj, če jih upravlja strokovno podkovan delavec. Vse večjo pozornost v Verigi posvečajo tudi izkoriščenosti delovnega časa, ko so zavoljo letošnje poletne vročine malce popustili pri delovni disciplini, je proizvodnja takoj upadla za deset do petnajst odstotkov. Zato so delovno disciplino sedaj zaostrili in dobri ter pošteni delavci pravijo, da je tako prav. Natančno pregledujejo bolniške izostanke, ki jih je od štiri do pet odstotkov. Huda kršitev delovnih dolžnosti pa so trije neupravičeni izostanki v polovici leta. Izredno pozornost posvečajo osebnim dohodkom. V letošnjem prvem polletju so v primerjavi z lanskim porasli za 17 odstotkov. Natančno mesečno spremljajo osebne dohodke, da ne bi prišlo do izsiljenih sestankov, kakor se je pred meseci dogodilo v kovačnici. Vse večjo pozornost dajejejo»last-nemu razvojnemu delu, posebej na področju izdelave verig in pnevmatike. Pri tem se usmerjajo po tehnični plati v kvalitetne programe, ki so dohodkovno zanimivi in materialno manj intenzivni. Pripravljenih imajo že nekaj novih izdelkov, med katerimi velja omeniti visoko odporne verige. Omeniti tudi velja, da v orodjarni tudi za izvoz že izdelujejo zelo kvalitetno orodje. M. Volčjak Več zaupanja, manj administriranja Dinarska in devizna nelikvidnost naraščata — predolg in prezapleten postopek za pridobivanje in vračanje blagovnih kreditov — gospodarstvo mora imeti pravico prosto razpolagati z delom ustvarjenih deviznih sredstev za nakup opreme — proizvodnja in izvoz sta največja skrb in prva naloga gospodarstva, v čemer je tudi edini dolgoročni izhod iz težkega gospodarskega položaja. Kranj — Na posvetu predsednika medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko Štefana Nemca z direktorji gorenjskih delovnih organizacij in z gorenjskim političnim aktivom o tekočih gospodarskih problemih in o uresničevanju programa ekonomske stabilizacije, je za uvod z najnovejšimi podatki o ekonomskih gibanjih v Sloveniji in Jugoslaviji postregel novi predsednik Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske Vlado Sodin. Zaradi težke likvidnostne problematike gospodarstva v drugih republikah se tudi v Sloveniji pojavlja dinarska nelikvidnost, ki postaja z dneva v dan bolj kritična. Med dolžniki se nahaja tudi federacija, ki slovenskemu gospodarstvu na račun izvoznih stimulacij dolguje že kar dve in pol milijarde dinarjev, kar pomeni, da imajo izvozniki tolikšen izpad dohodka. Tudi devizna situacija ni boljša. Medtem, ko je Jugoslavija po zakonski prisili združila razpoložljiva devizna sredstva vseh jugoslovanskih poslovnih bank in odplačala obveznosti, pa Ljubljanska banka za mesec dni kasni s svojimi deviznimi nakazili za uvoz repromatoriala, kar ima za posledico velike težave v proizvodnji za izvoz. To je tudi razlog, da so v mnogoteri tovarni le 00 odstotkov zasedene proizvodne kapacitete! Pomanjkanje repromateriala povzroča nove izvozne težave zaradi česar ne bo dosežena 20 odstotna rast izvoza na konvertibilni trg. To pa lahko povzroči novo znižanje razpolaganja z ustvarjenimi deviznimi sredstvi. Slovensko gospodarstvo, ki ustvarja 1/4 vsega jugoslovanskega izvoza na konvertibilni trg, nujno rabi za posodobitev svoje proizvodnje (predvsem za izvoz) prosto razpolagalno pravico za uvoz opreme za del ustvarjenega deviznega priliva, ne pa da tudi o tem (zelo različno zaviralno) odloča zvezna administracija. Po tej administrativni »logiki« je dosedanji delež odobrenih nakupov opreme gospodarskim organizacijam iz Slovenije komaj 1-odstotni, kot da obstoja potencirana želja izvozno naravnano proizvodnjo v teku nekaj naslednjih let postopoma popolnoma onemogočiti za težki konkurenčni boj na tujih trgih. Izjemno tehtna pripomba se je nanašala na preveliko porabo sredstev za družbeno nadgradnjo, ki dosega kar 40 odstotkov ustvarjenega družbenega bruto proizvoda (v večini razvitih držav komaj 20 odstotkov). In še ena izmed zahtev gospodarstvenikov na tem posvetu: za vsak predlog programa ekonomske politike in za predloge sprememb, dopolnitev proti predlogov itd., se mora vedeti, kdo kaj predlaga in kdo kaj podpira in zagovarja in kdo čemu nasprotuje, da se po preteku določenega obdobja lahko posameznike pokliče tudi na konkretno odgovornost, ne glede koliko funkcij in položajev je medtem že kdo zamenjal. Glasovanje ZA in PROTI je tudi odločanje, ki naj ima svoje ime in priimek! Gospodarstveniki so se strinjali z osnovo stabilizacijskega programa SRS (pripravlja komisija, ki jo vodi predsednik izvršnega sveta Janez Zemljarič), ki temelji na zahtevi po aketjsko vzpodbujevalnih programih ekonomske stabilizacije in ne na restrikcijsko omejevalnih, kot je bila često praksa. Vsi partijski dokumenti do danes temeljijo na zaupanju v delavski razred Jugoslavije, na drugi strani pa mnoge odločitve (zvezne) administracije delujejo še vedno prav v nasprotni smeri, saj uvajajo vedno nove in nove omejitve in kontrole ter kontrole kontrol in omejitev, pravih vzpodbudnih rezultatov pa ni. Kljub temu in prav zaradi tega morajo vse delovne organizacije posvetiti vso možno pozornost svojim notranjim problemom: ekonomski, organizaciji dela, proizvodnji in ne nazadnje nagrajevanju po delu. I. S. Kranjski gozdarji praznujejo Gozdno gospodarstvo Kranj praznuje letos 30-letnico svojega dela — Pomembni delovni uspehi v sodelovanju s kmeti kooperanti — Gozdna posest je še vse preveč razdrobljena Kranj — Gozdno gospodarstvo Kranj letos praznuje 30-letnico dela, kar je nadvse pomemben jubilej te uspešne gorenjske organizacije. Z razvojem Gozdnega gospodarstva Kranj so v zadnjih desetih letih lahko več kot zadovoljni. V tem času so doživeli veliko organizacijsko spremembo: ustanovitev temeljnih organizacij in temeljne organizacije kmetov kooperantov. Leta 1975 so postali sestavni del SOZD GLG Bled, kot enega izmed pomembnih pozitivnih premikov pa ocenjujejo dober in gospodaren odnos ter povezavo s kmeti kooperanti. In tudi po tehnologiji ter strokovnosti Gozdno gospodarstvo Kranj zavzema pomembno vlogo v slovenskem gozdarstvu. V zadnjih letih so poskrbeli za ustrezno odpiranje gozdov, za nabavo in opremljenost ter za sodobno gozdno mehanizacijo. Uvedli so dosledno gojitveno in sečno spravilo, zelo zgodaj tudi normiranje po drevesu pri sečnji in izdelavi, za gradnjo mreže vlak, uvedbo specialnih gozdarskih zgibnih traktorjev ter pri tem niso pozabili na strokovno izpopolnjevanje zaposlenih delavcev. Ker je veliko gozdov v lasti zasebnikov, Gozdno gospodarstvo še posebej skrbi za usklajeno sodelovanje s kmeti kooperanti, kar pa včasih ni lahko. Do 3 hektare gozdne površine ima v lasti 8.100 lastnikov gozdov ali 69 odstotkov, kar pomeni 7.900 hektarov gozdov ali 17 odstotkov površine vseh zasebnih gozdov. Drobljenje lastništva povzroča nemalo težav, vendar skupaj z zasebniki poskušajo uresničevati gozdnogospodarske načrte. Za gozdno gospodarstvo Kranj je delež blagovne proizvodnje iz zasebnega sektorja izredno pomemben, saj je leta 1982 znašal 58 odstotkov celotne prodaje iglavcev in 40 odstotkov listavcev ali skupaj 55 odstotkov celotne prodaje. Poleg raznih investicijskih vlaganj Gozdno gospodarstvo vedno bolj skrbi za izgradnjo gozdnih cest. V zadnjih desetih letih so zgradili letno 21 kilometrov cest ali skupaj zdaj že 213 kilometrov gozdnih cest na svojem območju. Razen tega so poleg precejšnjih vlaganj v gozdno in gradbeno mehanizacijo ter izgradnjo gozdnih komunikacij popolnoma obnovili mehanično delavnico, centralno skladišče ter zgradili tri delavske centre. Ne zanemarjajo tudi nege in gojenja gozdov. Po načrtu predvidevajo, da bodo melioracije malo donosnih gozdov zaključili v tridesetih letih za družbene gozdove in v 40 letih zasebne gozdove. D. Sedej REPORTAŽA Tržiška misika fejst dela in fejst je, a je vseeno brez slehernih predsodkov odšla: S polivinilasto vrečko na miss Vesna Je izredno simpatična, prijazna, predvsem pa slovi v rodnem Tržiču kot izredno pridno, delavno dekle... Tržič — Z odkrito zlobo se lotevamo vseh pune, ki odhajajo na tekmovanja za izbor lepotic in zato smo se tudi k VESNI MAHNE v Tržič napotili zato, da bi jo predstavili kot kandidatko za miss Jugoslavije v Zagrebu s sarkastično-poniževalno-hudobno provokativnim! vprašanji, da bi nazaj zanesljivo dobili kar najbolj neumne odgovore nesojene .misike'. Pa je na koncu izpadlo tako, da smo se vsi skupaj z Vesno pošteno zabavali — na rovaš misovskih tekmovanj, saj smo v Vesni odkrili zares pošteno in delavno gorenjsko dečvo, ki gre za sam ljubi hec tekmovat, da bi vsaj tako videla malo več belega sveta. »Kako vas bom pa ob dveh pred tržiško avtobusno postajo sploh spoznala,« je rekel nežni dekliški glasek, ko smo ji telefonirali v Peko, kjer ima s triindvajsetimi leti že osem let delovne dobe. »Oh,« smo bili nesramni že koj na začetku, »misiko bomo pa ja spoznali na prvi tren in prvi hip.« Figo! Vesna je šla dvakrat mimo mene, pa se mi je zdela enako »fejst« kot kar lepo število drugih Tržičank. Če jih takole opazuješ, postavne Tržičanke, imajo vrli Tr-žičani zares kaj početi'. Še sreča, da jo je zadnji hip ujel za rokav sodelavec — z jasno! — pravim in za-nesljivom moškim čutom za dober »geštel«! Vesna Mahne je v Anteno poslala sliko, povabili so jo v Ljubljano, jo slikali in od tod je šla v Zagreb, na čisto ta pravo in tako razvpito tekmovanje za Miss Jugoslavije. Tekmovala je tudi na lepotnem tekmovanju v Portorožu. Zakaj? »Zato, da sem drugič v življenju videla morje!« Ne verjamemo, čisto nič, ko pa imamo doma otroke, ki jih bo konec od vsega hudega, če ne bodo vsako leto po štirinajst dni v obmorskih hotelih! Lažeš, Vesna? »Res ne lažem! Nikoli nikamor ne grem, ker ne morem. Delam \l Peku, tudi do dvakrat presežem normo, popoldne pa sem doma pri mami na kmetiji. Imava konja, tri krave, šest psov, trinajst mačkov, vsako poletje pokosim vsenaokoli, vozim gnoj po Tržiču ...« Šest psov, trinajst mačkov, kaj ni to malo tako-tako, no___ »Trapasto, mislite? Kaj morem, če živim v Zalem rovtu, kjer vsak, ki se pripelje mimo, spusti mačka ali psa, ki ga ne more ali noče več imeti doma. Pa pride žival k nama. Naj jo spodiva?« Veliko delaš? »Vse življenje samo delam, ne morem pustiti mame same. Zvečer malo zasanjarim, v disco sploh ne hodim, od dneva do dneva je isto. Mama je rekla, kdaj se le misliš zresnit, ko sem se prijavila na tekmovanje — pa je to edino, kar sem kdaj lepega doživela. Vsaj doživetje posebne sorte je bilo ...« V čem, Vesna? »Saj nisem mogla verjeti, kakšne so tiste punce. Nekatere še kave ne znajo skuhati, groza! Izbirčne pri jedi, stalno se samo ogledujejo. In veliko lepše, večje od mene, kajpak. Bile smo v tistem nobel hotelu Intercontinental, tri dni. Božansko smo jedle, pa so se druge kar na- Jugoslavije Vesna Mahne je tekmovala med 25 lepoticami v Zagrebu za miss Jugoslavije — Izpadla že v prvi izločilni rundi, a ni planila v jok — S triindvajsetimi leti drugič na morju — Dela doma na kmetiji in ima osem let delovne dobe v Peku — Vesna je nadvse simpatična z lepim obrazom in pravimi merami za svojih 168 centimetrov — Preprosta in poštena, nadvse prijazna prej zmrdovale. Jaz pa sem pojedla vse, še v sobo sem odnesla pecivo. Pa kakšna gobova juha!" Se nisi hala, da se zrediš? »Ha-ha! Bilo mi je takoj jasno, da sem s 168 centimetri premajhna, za linijo s 56 kilogrami pa mi nikdar ni bilo treba skrbeti. »Fejst« delam in »fejst« jem, vse od kraja, še najraje makarone in rižoto. Na kraj pameti mi ni padlo, da bi kaj od tistih finih jedi pustila na krožniku ...» Kako so te pa sprejele? »Zame se niso kaj brigale. Vsi so mi pravili le »zemljoradnica«, ker sem rekla, da kmetujem in da se na kmetijo tudi mislim vrniti. Debelo pa je pogledala tista portirka v tistem Internacionalu, ko me je vprašala, kje imam prtljago. Po svetu vedno hodim s polivinilasto vrečko in v Zagrebu sem v njej imela dvojne čevlje in dve preprosti obleki... Da niti ne pomislim, kakšno garderobo in cirkus z ličenjem so imele druge ...« Kako si se naličila ti? »Bila sem taka kot zdaj, le ličnice mi je sotekmovalka malo poudarila. Prvo, kar so me tiste lepotice vprašale, pa je bilo: kakšna je tvoja številka las. Kmalu bi me kap, saj imam čisto naravne »blond« lase. Da bi imel človek še številko las, ha-ha ...« Pa ti ni bilo nerodno stopicati po odru? »V Ljubljani me je bilo »fejst« sram, v Zagrebu pa nič. Pri priči sem odpadla, med prvimi dvanajstimi. Bilo je na izpadanje. Mislim, da je to neumnost, tako sploh ne more nihče vedeti, kakšen v resnici Vesna Mahne iz Tržiča seje na izboru za miss Jugoslavije v Za^i predvsem imenitno zabavala. — Foto: M. Ajdovec si, če napraviš nekaj korakov v kopalkah . ..« Tli je šlo kaj na jok, ker ni bilo »Dajte no! Nobena ni jokala, zmagovalka, ki je zares lepa, je bila po mojem hudo naveličana tistega cirkusa. Sama sem bila vesela tretjega mesta v Ljubljani, še bolj pa nekaj denarja. V Zagrebu sem dobila po 2.000 dinarjev za stroške, čevlje, tuniko in prekrasne kopalke. Morajo biti vredne sto jur-jev .. .« Kje pa! Vesna, za sto jurjev še ni nobenih kopalk! »Mislite? Potem pa še bolje. Ampak po moje niso važne mere, ne lepa obleka, važno je, da je človek preprost, da dela. Kakšna lepota! Lepota je v človeku samem, ne pa v stopicanju po odru! Misliš, da si lena? »Kaj jaz vem? Ce pravite, da sem simpatična, je dobro. Fotogenična pa sploh nisem.« Kaj pa pravi morebitni fant? »Kaj pa naj reče? Zdaj hodim z enim, na njihovem posestvu kosim. Dobro se razumeva, ta tekmovanja pa naj vzame tako, kot jih jaz: za razvedrilo, za doživetje nekaj drugega kot je vsakdanjik na kmetiji in v tovarni.« Te Tržičani in Tržičanke dražijo? »Tako direktno nič ne rečejo, ljudje pa so različni. Ko sem se vrnila iz Ljubljane, so mi za hrbtom usekali kdajpakdaj »misika, kako je beli«. Kaj bolj dramatičnega pt; ni zgodilo . . .« Ljudje tudi hudo grdo go\wjM teh tekmovanjih ... Da moraš* vezno spat z nekom, da grešsfb' lahko na lepotni oder ... »Zaradi mene gredo tiste \at ce lahko tudi spat, sama pa s«* la vedno nekam postrani in sen* la bolj v sobi z neko iz Braca, h! vse dni in noči nekam samote! narila. Meni pa ni bilo mar-I sno smo jedle, lepo smo se i Portorožu sem bila na imam prelepe kopalke z som in vsaj nekaj sem dozive«..! Tako. Če kdo Vesni zavifc! lahko njeno naravno izredao ■! mah osvaja jočo simi iskrenost, prem ili in _ otroški obrazek, prelepe „ občudujočo naravno barvo I seveda »geštel«, ki je zares niški. Nihče pa ji ne more s rok in pristriženih nohtov, ki postajajo trdi in od dela vsi zgarani — pri tih letih! Vesna Mahne, ta »zei ca«, nas je s svojo ne t prevzela, prepričala in si, da se je s svojo zdravo ki pametjo, brezbrižnim nas* s trdnim namenom, da se kmetijo, tako zelo očitno r, vala iz namenov in pomenov I tnih tekmovanj vseh ra vseh sort, da se bolj pač ni mogoče ... D. 3*| rek«! Pred srečanjem gorenjskih tekstilcev Sest zajčjih kož za en klobuk Škofjeloški Šešir je posebnež med tekstilci, saj so mu osnovna surovina zajčje kože — Z njimi je vse težje, saj prihajajo iz uvoza, zato je bil pravi praznik za tovarno, ko jim je pred časom uspelo napolniti skladišče — Šešir je spodbudil izgradnjo kunčje farme, ki jo je postavil celjski Mene — Že dve desetletji je Sešir močan izvoznik, saj je izvoz v celotnem prihodku zajemal že polovični delež Le kdo ne pozna škofjeloške tovarne klobukov Šešir? Naša takorekoč edinstvena tovarna je, saj podobne ni v vsej Jugoslaviji. Le Begej iz Zrenjanina ima delček podobne proizvodnje, vendar dolgoletne tradicije, ki je v klobučarstvu pogoj kvalitete, nima. Sešir je prav zavoljo tradicije poznan po kvaliteti svojih izdelkov. Tovarna je praznovala že svojo šestdesetletnico. Korenine pa ima v nekdanjih loških obrtnih delavnicah. Izdelava klobukov zahteva veliko izurjenosti. Delavka mora imeti v rokah občutek, koliko časa naj klobučevino brusi. Otip pove, če je klobuk dobro narejen. Pravi klobuk je narejen iz zajčje kože. V Šeširju zadnja leta izdelujejo tudi pokrivala iz najrazličnejših tkanin in k otroškim kapicam sešijejo tudi srajčko ali hlačke iz enake tkanine. Toda star in temeljni Šeširjev proizvodni program so klobuki iz zajčjih kož, zato ostanimo za začetek pri njem. V Šeširju imajo že vseskozi vpeljan celotni postopek izdelave klobuka. Začnejo pri zajčjih kožah, končajo pri klobuku. Skoraj 85 odstotkov kož morajo kupiti na tujem. Zadnja leta so jih kupovali predvsem na zahodu. Svetovno ceno zajčjim kožam krojijo trije trgovci, ki jih zbirajo po vsem svetu in nato prodajo. Tako seveda določajo tudi svetovno ceno. Z devizami je seveda pri nas vse težje. Zato so pri Šeširju začeli iskati surovino tudi v vzhodnih državah, kjer po/na odkup zajčjih kož le Čehoslovaška. Letos jim je uspelo kupiti prav češke zajčje kože in s surovino so založeni za dobro 'eto naprej. Pravi praznik je bil za tovarno, ko so napolnili skla dišče, saj so imeli lani zaradi pomanjkanja kož v proizvodnji velike težave. Samo po sebi se seveda zastavlja vprašanje, kako je z zajčjimi kožami na domačem tr- gu. Reja zajcev pri nas ni razširjena, vendar zadnja leta marsikje vse bolj razmišljajo o njej. Šešir se je že pred leti odločil za sovlaga-nje v kunčjo farmo, ki jo je zgradil Merx iz Celja. Rečemo celo lahko, da je Šešir spodbudil gradnjo. Prve kunce so dobili iz Italije in sedaj gojijo zarod. Zgradili bodo še klavnico in sušilnico za kože. Načrtujejo pa tudi manjše kunčje farme. Posušene zajčje kože gredo v Šeširjevih delavnicah najprej v mehansko in kemično obdelavo, da dobijo zajčjo dlako, ki je že polizdelek, saj ga je moč prodati. Zajčjo dlako lepo spihajo, da je dodobra premešana, saj bi se svaljki poznali na klobuku. Nato gre dlaka v poseben stroj, ki jo spiha na notranjo stran velikega luknjičastega zvona. Kot sneg se dlaka enakomerno vseda na zvon, ki se vrti. Na koncu jo poškropijo s toplo vodo, da se spri-me. »Fal«, kakor temu pravijo, gre nato v fil-canje. Pri toploti in vlagi se krči, pri čemer morajo biti zelo pozorni, da se ne prime podlage. Nato gre še v posebne stroje z valjčki. Tako dobijo tulce, ki so spet polizdelki, saj so nekaterim klobučarjem v svetu osnovna surovina. Tulci gredo nato v b-trvanje in oblikovanje, pri čemer sta nenehno potrebni pata in voda. Zavoljo tega je bila seveda stara Šošir-jeva tovarna ob reki Sori. Tulce s posebnimi napravami stiskajo, brusijo, režejo okraje, poviši nsko obdelujejo. Za najrazličnejšo obdelavo potrebujejo veliko strojev in vsi ne delajo naenkrat, zato je pri klobučarjih težko meriti izkoriščenost strojev. Klobučarski stroji pa so zelo dragi, saj je sleherni narejen takorekoč po naročilu. Klobuk i/, zaje je '.Make je lahek, tanek, nežen na otip. Prav zanimivi so zadnji postopki brušenja. Zelo natančno delo je to, in delat ki - . . ,. r , • "M r t Tj i mora imeti obilo izkušenj. V rokah čuti, kdaj je klobuk prav brušen. Pri tem uporabljajo najrazličnejše pripomočke, celo kožo morskega psa. Zelo ostre bodice ima in z njimi obru-šena klobučevina ima poseben žametast otip. Z nobenim drugim pripomočkom ni moč tako odlično obrusiti klobučevine. Drobnarije, kot so koža morskega psa, posebne barve in razni pripomočki, seveda prihajajo iz uvoza. Čeprav so to drobne stvari, brez njih ne gre, natančneje, brez njih ni uveljavljene Šeširjeve kvalitete izdelkov. Odvisnost od uvoza surovin je Šešir že zgodaj navedla na izvoz. Že leta 1965 ga najdemo med izvozniki in izvoz je že tedaj zajemal 21-odstotni delež v skupnem prihodku. V teku let se je še povečal in tako je imela tovarna leta 1976 že 40-odstotni delež, leta 1980 in i981 celo 50-odstotni. Leto zatem je bilo za izvoz problematično in je leta 1982 v celotnem prihodku zajemal le 32-odstotni delež. Vzrok je prav zanimiv. Velik kupec Šeširjevih klobukov je bil namreč poprej Iran, z revolucijo in prihodom Homeinija na oblast pa je Iran ta korekoč prenehal kupovati Šeširjeve klobuke. Tudi v Sovjetsko zvezo se zadnja leta izvoz zapira. Šešir mora zato iskati nove kupce, kar seveda ni lahko. Prodajo vso bolj usmerjajo na zahodna tržišča in našli so že kupce v Nemčiji, Avstriji, Skandinaviji. Vendar morajo biti izdelavne serije manjše, saj je bilo iransko m sovjetsko tržišče veliko bolj prostrano. Podat ki kažejo, da jim izvoz na zahod ut v •■a, saj je imel v letošnjem prvem poHe! .. odstotni delež v skupnem prihodku Za Šešir je bilo torej lansko leto l_ letošnjega. Zaradi izpada Irana so moral*1 usmeriti izvoz in spočetka uspehi niso ti ko veliki. Zato jim je seveda manjka*] za uvoz kož, kar je seveda povzročalo* v proizvodnji. Vedeti moramo namreč.; Šeširju vsak dan predelajo 8 tisoč zajcjdl Za vsak klobuk porabijo kar šest ko skladišče čeških zajčjih kož je sedaj: obet, da leto dni ne bo večjih težav v j nji. Kupili bi jih seveda še več, todaL_„ zaloge potrebujejo veliko denarja. T(f»| Šeširju seveda ni na pretek, saj klobuki dragi. Najdražji klobuk, ki je narejeni boljše zajčje dlake in odlično obdelan.i okroglih 2 tisoč dinarjev. V povprečju p buk velja tisoč in pol dinarjev. V izvomd gajo podobne cene kot doma. Zanimivi je na domačem trgu najboljši kupec i vih klobukov Srbija, saj gre tja 80 < domače prodaje. Šešir nikoli ni mogel vseh klobukw| ti doma, tudi zavoljo tega se je zgodaj! v izvoz. Cene njegovih klobukov, ka cene surovin, so se zato nenehno pt na svetovnih trgih. Šešir zato nikoli nibi« toča tovarna/nikoli pa tudi ni še inflacije. V Šeširju nikoli niso razmišljao,« ri, uveljavljeni proizvodni program klobukov iz zajčjih kož opustili, pai z nakupom kož še tako težko, usmeritev, da bodo čim več kož ski doma in zavoljo tega so začeli spodfc zajcev. Vendar pa so pred leti poleg i ga proizvodnega programa prav zav nih problemov vpeljali izdelavo tkanin. Vsako leto pripravijo po dve 1 jesensko-zimsko in poletno. Najt kape izdelujejo, od kapic za dojet phh zimskih kap in poletnih čepic, vanju klobukov imajo dovolj izkus" do, kako mora biti narejena prav Na izvoz konfekcije pač ne morejo toda Šeširju je nekakšen rezervni če dela z zajčjimi kožami zmanjka. Zaposleni so predvsem domačinu ki že desetletja opravljajo zahtevna klobučarska opravila. Veliko je delao»| domačini vedo. da se iz stare Sešir ne nenehno kadi. Pretežni del proii leta 1976 preselili v novo tovarno 220-članski delovni kolektiv je \ i star, veliko delavcev odhaja v pokoj. 11 pa je seveda težko, zato ima Sešu dan ta ob Gorenji vasi in v Stati skem. 13. SEPTEMBRA 1983 KULTURA 5. STRAN GLAS arija Prelog v galeriji na loškem gradu Prva samostojna predstavitev mlade slikarke Marija Prelog je na prvi samostojni razstavi že opozorila na izrazito jvojsko usmerjeno ustvarjalnost. Razstavljena platnu, čeprav jih ni ni-i dvajset, pričajo o izrazito individu-aino usmerjenem slikarskem nastopu. Že takoj na začetku svoje ume-twike kariere je pazljivo analizirala farme in tonske modulacije, ki jih je izpeljala skozi barvno uglašeno enostavnost celovito zgrajene slike. Vprašanje tonalitete ene barve v razponu od zelo toplih do hladnih vrednosti je njena sedanja preokupacija. Te odnose proučuje na svojih Mah do tiste meje. ko so tako prifi-njeni, da večkrat ne moremo več z gotovostjo ugotoviti, ali so to tonska soglasja ali je še vedno mikaven bar vnidialog. Vendar je ves barvni register le uvod v tisto ustvarjalno vzdu ijeeelotne podobe, v tistcvtežko opisljivo in opredeljivo stanje, ki bi ga siogli sicer okorno in s težavo vendarle poimenovati kot »atmosfera« sfeke. In prav to je tisti delež, s katerim obkroža in staplja v celoto gla vni predmet slikarkine zavzetosti, to je figura, ki ji včasih dodaja še neka-ilrltoe obkrožujoče predmete vsakdani ftjosti. Ne združuje jih v kompozicij-»idf tkevrednosti medsebojnih "odnosov, ker so figure in predmeti le objekti za barvno proigravanje njih pojavne resničnosti na vsej slikovni ploskvi. Tako postane slika sozvočje odnosov med poslikavo ozadja in naslikanih predmetov in zlitje teh polj v celoto, kjer intenzivno delujejo barvni ritmi. Znotraj tistega, kar smo mi imenovali barvni ritmi, slikarka z vso svojo občutljivostjo gradi svoj svet: tone ene barve uglasi tonsko do ravnine, kjer bi učinkovali ploskovi-to, a vendar zaradi višine svetlobne enote in zaradi bližine drugih delujejo prostorsko. Prelogova niti ne želi omejevati prostora z določanjem koordinat, niti ga noče usposobiti za nekakšno prizorišče dogodka. Mi moramo prostor raziskovati in ga tako spoznavati. Prav tako slikarka zapira svet svoje slike v strukturo, toda odklanja suhoparni, vulgarno-tehnicistični perfekcionizem, kar dokazuje z neko resnično slikarsko radoživostjo. Če-pivv od slike do slike bistveno ne spreminja kompozicije in motivnega sveta, se ne ponavlja, ker v ritmu in v zamolklem toda temperamentnem koloritu zapazimo tendenco k sugestivnosti. Nezadržna je njena volja in želja za čistim slikarstvom. Zato slika podosnove s tempero in doslikuje z oljem, da doseže nekakšno zasiče- Zapuščena in zanemarjena Jenkova hiša — Recimo ji kar Jenkova hitu, čeprav takšnega imena res ne zasluži. Z zanemarjenim obrazom gleda v svet in zapuščena prodajalna propadlega Mladega roda še podčrtuje njeno propadanje. Le skromna spominska tabla na pročelju vprvem nadstropju pove, da je v tej hiši umrl slovenski pesnik Simon Jenko. Ker jo malokdo opazi, vam povemo, da so jo vzidali 2. septembra 1923 leta. Odtlej je torej minilo natančno šestdeset let, na hišo, v kateri je žalostno umrl veliki slovenski pesnik, pa ni spomnil nihče teč. - M. Volčjak — Foto: F. Perdan $okka glasbena skupina — Na Osnovni šoli Bratstvo in enotnost na Planini v Kranju pridno deluje skupina frul in pesk. Nastopajo na različnih kolnkih in kulturnih prireditvah pa tudi na drugih slovesnostih in v delovnih organizacijah v Kranju in okolici. — Branko Blenkuš nost barv, katerih svetilnost je blaga In zamolkla ter umirjena. No in v teh preizkusih ! orno lahko iskali na daljevanje začetega eksperimenta, ki izpričuje mikavno nostalgično re-miniscenco barvnega ekspresio- n-i/rmi' Andrej Pavlovec Knjige za delavce iz drugih republik Jesenice — V jeseniški občini si lahko bralci knjig izposojajo knjige prek knjižnic na Dovjem, v Gozdu Martuljku, na Hrušici, Koroški Beli, v Kranjski gori, v Podkorenu in Ha tečan ter v Žirovnici. Skupaj z matično knjižnico na Jesenicah si izposoja knjige 8.000 ljudi in lani so v vseh knjižnicah evidentirali 57.000 obiskov. Bralci lahko izbirajo med okoli 05.000 knjigami, ne upoštevaje šolskih in strokovnih knjižnic. Skupni knjižni fond znaša 148.000 izvodov. Knjižnica na Jesenicah si je po februarskem posvetu o knjižničarstvu začrtala nekaj osnovnih nalog, med drugim okrepitev samoupravne organiziranosti ter spodbujanje in razvijanje programa sekundarnih dejavnosti. Letos oktobra bodo v okviru knjižnice odprli namensko izpo-sojevališče za širjenje knjige med delavci iz drugih republik. D. S. Revija narodnozabavnih ansamblov Gorenjske Turistična poslovna skupnost Bled s svojimi članicami v sodelovanju z lokalno ladijsko postajo Triglav Jesenice organizira v petek, 23. septembra, ob 17. uri v športni dvorani na Bledu revijo narodnozabavnih ansamblov Gorenjske. Pravico do nastopa na reviji imajo vsi narodnozabavni ansambli z območja Gorenjske, ki javno nastopajo že eno leto, za nastop pa morajo pripraviti tri skladbe, od tega najmanj dve lastni. Prijava, ki naj jo ansambli pošljejo na Radio Triglav Jesenice, Trg Toneta Čuiarja 4 do vključno 20. septembra, mora vsebovati vse podatke o ansamblu. Vse informacije lahko dobijo tudi na telefon 81-682. D. S. GORJAN TRIO V ŠKOFJI LOKI S prvim koncertom in slikarsko razstavo se je v Škof j i Loki pričela peta sezona Loških umetniških utripov 1983. V kapeli puštalskega gradu je tako dr. Ivan Sedej najprej predstavil delo akademskega slikarja Milana Butine in s tem odprl likovni del Uripov, GORJAN TRIO pa je nato odigral tri tehtna ansambelska glasbena dela — klavirske trie Hummla, Beethovna, Mendelssohna ter v dodatku še utrinek Roberta Schumanna. Gorjan trio, ki ga sestavljajo pianist Rainer Gepp, violinist Gorjan Košuta in violončelist Miloš Mlej-nik, se je na intimnem škofjeloškem koncertnem odru predstavil s tehtnimi ter dokaj preudarno izbranimi romantičnimi trii. V igri dokaj uigranega ansambla je bilo čutiti pravilno kohezivno muzikalno moč, kar je v marsičem vodilo člane Gorjan tria pri oblikovanju zanosne romantične glasbe. V tej ugotovitvi ni odstopil niti uvodni in manj znani Johann Nepomuk Hummel (1778-1837) s Triom v Es-duru, op. 93. Živahno in graciozno glasbo enega od Mozartovih in Havdnovih učencev je Gorjan trio izvedel kot zanimiv in izvedbeno poglobljen izdelek manj znane an-sambelske literature. Hummel, ki je bil sam pianist in violonist, je znal dodobra izkoristiti dokaj prozorno instrumentalno zasedbo klavirskega tria. Gorjan trio je nato svoj škofjeloški nastop stopnjeval z Beethovnovim Triom v B-duru, op. 11 iz leta 1798, znanem tudi po izvedbi s klarinetom (namesto z violino!). Višek nastopa Gorjan tria pa je bil prav gotovo do konca zniansirani Mendels-sohnov Trio v d-molu, op. 49, prvim od dveh edinih skladateljevih del za to zasedbo. Obsežno štiristavčno de lo nudi izvajalcem nemalo nehvaležnih izvajalskih pasti z oktavnimi podvajanji in ki so jih rutinirani člani ansambla Gorjan tria kot izvrstni solistični in ansambelski glasbeniki izpeljali v pravo apoteozo Mendels-sohnove romantične glasbe. FRANC KR1ŽNAR Jezikovno razsodišče (117) Prevzemanje besed Ob pismu tovurišice Vide K. smo se ponovno zamislili o nepotrebnih tujkah iz sodobnih jezikov, zlasti iz angleščine. Predlagala je, naj bi jezikovno razsodišče ruz])isulo »sklad za nagrade izumiteljem ustreznih slovenskih izrazov za nove pojme in predmete«. Preden sprožimo bescdnoizumiteljski plaz, izdelamo merila za nagrade, izvolimo komisije ipd., slovenskim ljubiteljem tujk pa priporočimo najustreznejšo rabo, poglejmo, kako tujke opredeljuje Slovenska slovnica (1976): »Po izvoru so slovenske besede ali praslovansku dediščina ali pa so nastale prav v slovenskem jeziku samem; te besede imenujemo avtohtone slovenske besede ( n e p r e v z e t e). Besede iz drugih jezikov imenujemo prevzete besede. Starejša izraza za pojem prevzeta beseda sta t u j k a in s p o s o j e n k u . Danes nam sposojenke pomenijo tiste prevzete besede, ki so se docela prilagodile slovenskemu jeziku v izgovoru, pisavi, pregibanju, skladtiji. tvorjenju novih besed ipd. Takih prevzetih besed je ogromna večina. Tujke pa imenujemo tiste prevzete besede, ki se slovenščini niso prilagodile popolnoma, temveč le v večji ali manjši meri.« Slovenščina s tujkami ali brez njih ic dilema, ki buri vsako generacijo. Vsaka fih bolj ali manj tudi preganja, znebila pa se jih vseh seveda ni nobena. To tudi ni potrebno, saj vsi narodi prevzemajo tuje besede za nove pojme in predmete, pišejo obširne študije o njih in izdajajo vedno debelejše slovarje tujk. Ali pa so nam vse te prevzete besede res potrebne'' Zelo pogosto so v rabi besede kot market, marketing, knoiv-hou; make-up, rent a car, snaek-bar, camp, jet-sel, best seller, long plag, eomputer, design, ipd. Ali ne bi mogli reči preprosto: trgovina, trženje, znanje, ličenje, »posojanje avtomobilov, okrepčevalnica, tabor, visoka družba, uspešnica, velika plošča, računalnik, oblikovanje. Kaj torej prevzeti in kaj prevesti? Radia, laserja, radarja, tenisa, banke in lorda najbrž ne bomo preganjali, ker so v slovenščini že povsem uveljavljene besedesajdobro opravljajo svojo nalogo. Tudi pri novejših prevzetih besedah je treba razmisliti, koliko so nam potrebne. tU Izražanje kot »V disku perfekten Hi Ti non-stop emitira najnovej-, še hite s singlov.« ipd. pa nas bo vedno znova sililo k razmišljanju o ustreznih slovenskih izrazih tudi brez nagrad. Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška konferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7. Denar za kulturne dejavnosti Kulturna skupnost Slovenije bo prispevala denar za kulturno dejavnost v jeseniški občini, največ za ureditev Kosove graščine — Kaj bo z večnamensko dvorano Jesenice — V naslednjem letu bo po predlogu programa dejavnosti, akcij, projektov in naložb prispevala kulturna skupnost Slovenije za jeseniško kulturno dejavnost precejšnja sredstva. Tako bo kulturna skupnost Slovenije namenila za dejavnost razstavnega salona DOLI K Jesenice, za likovno šolo in razstave 200.000 dinarjev . Za filmsko dejavnost namenjajo v naslednjem letu, predvsem za XI. mednarodni festival amaterskega filma, 135.000 dinarjev. Sodelovanju s Slovenci v zamejstvu je namenjena posebna pozornost in tudi finančna pomoč. Tako bodo prispevali za srečanje slovenskih pevskih zborov iz Kanalske doline, Koroške in Gorenjske 110.000 dinarjev, za strokovno pomoč pri folklornem pouku v Ukvah 109.850 dinarjev in tudi sredstva za gostovanje jeseniškega gledališča v zamejstvu po programu Zveze kulturnih organizacij Slovenije. Tudi za glasbeno dejavnost, za seminarje za vodje Orffovih skupin in srečanje skupin namenja denar Zveza kulturnih organizacij Slovenije po svojem programu. Na področju spomeniško varstvene dejavnosti je vzdrževanje poti kulturne dediščine akcija širšega pomena in bo sofinancirana, prav tako Liznekova domačija v Kranjski gori, za katere obnovo prispeva kulturna skupnost Slovenije milijon 500.000 dinarjev. Za sakralne spomenike, za cerkev sv. Tomaža v Ratečah republiška kulturna skupnost namenja 300.000 dinarjev, za arheološki spomenik Ajdno 200.000 dinarjev in za javne spomenike, kot je Čopova rojstna hiša 300.000 dinarjev. Za ureditev Kosove graščine na Jesenicah je namenjeno 2 milijona 500.000 dinarjev. Založniška dejavnost bo od slovenske kulturne skupnosti prejela 800.000 dinarjev in ga namenila za jubilejni zbornik Jeklo in ljudje, medtem ko bodo za vodič po naravni in kulturni dediščini Jeseniške občine prejeli 200.000 dinarjev. Muzejska dejavnost bo prejela za tehnični muzej, muzej delavskega gibanja, spominske hiše, Ajdno in naravne spomenike 110.000 dinarjev. Odprto pa ostaja vprašanje participacije pri gradnji večnamenske dvorane, ki naj bi na Jesenicah funkcionalno dopolnjevala staro gledališko zgradbo. D. Sedej ■rZ> ■■ ■■■ W' "iT'' Orffov orkester — Na osnovni šoli Gorenjskega odreda v Žirovnici že nekaj let deluje orffov orkester, ki ga vodi glasbeni jjedagog Slavko Mcžek. Ueehci tako spoznavajo osnovna glasbena znanja in dobijo veselje do glasbe, kar je osnova za učenje zahtevnejših instrumentov. — Branko Blenkuš Tržičani vabijo nove pevce Tržič — Leta 1976 je bil ustanovljen moški pevski zbor Društva upokojencev Tržič, ki ga že od začetka vodi domačin Kdo Ošabmk, ki stajnuje v Kranju. Zbor ima sedaj 23 pevcev, ki redno vadijo vsak četrtek zvečer v klubu Društva '•upokojencev v Partizanski ulici 6. Konec septem- bru se oo /.ucoiu nova sezona in zbor vabi k sodelovanju nove pevce, predvsem mlajše upokojence. Prijave sprejemajo v pisarni Društva upokojencev Tržič v Partizanski 6 do 20. septembra vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 11. ure. Pevci izven Tržiča dobijo povrnjene potne stroške. 6. STRAN GORENJSKMKdaj so podane okoliščine iz 1. odstavka tega člena, so se dolžni uporabniki strelnega orožja in razstreliva prepričati j)ri Postaji milice Radovljica.« Komentarja nimam, saj se na državniške stvari m varovane osebe res ne spoznam. (mam pa svoje mnenje glede zvončkijunja na blejskem otoku. Nič koliko deklet je tam že trikrat potegnilo za vrv in zvonček je vesela zapel ter obljubil, da bo izpol-ni! veliko -željo. Sedaj pravijo občinski možje, da je to hrup. I:i moti ljudi. Glede zvonjenja so se sj)loh na široko razpisali in natančno kani- Nočevi s Koroške Bele imajo v hlevu imenitna haflingerja, ki sta na.„, razstavi slovenskih haflingerjev na Brdu pobrala vsa najvišja odličja. to: D. Sedej Lepotica je doma na Koroški Beli Haflingerska žrebica Nočevih s Koroške Bele*je na Brdu*! Kranju pobrala vse najvišje ocene in s tem prinesla veliko afrl volistvo svojemu lastniku — Konje je treba vzrediti z ljubeajJ — Čimveč samopreživljanja in čimmanj hlevske reje jo določiti, koliko ttunut lahko kje zvoni. Kolikor mi moja pasja pamet da misliti, je pravilo takole: čun večji je kraj, tem manj zvonjenja se mu obeta. Kaže, da so takole mozgali občinski možje: kmeta na njivi zvonjenje ne moti, pove mu, kdaj je ura dvanajst in če jc kdo umrl. Mestni človek pa je vse dru-gueen. pogleda na uro in bere osmrtnice v časopisih, zvonjetije pa mu že po malem gre na živce. Ljubši mu je ropotajoči ročk kot narodna Pri farni < crkvici zvonček že zvoni. Pri vsem tem zvonjenju, ki je za posamezne kraje natančno določeno, pa nikakor ne najdem lirezij. Ali so občitiski možje res natančno prešteli, koliko hiš ima posamezno naselje ali pa so Brezje preprosto izpustili? Ob vsej pioji žalosti pa so me spravile v smeh kazni. »Pristojni upravni organ lahko odredi, da se prepreči povzročanje in razširjanje hrupa.« Do tu je še vse lepo in prav. Toda nekdo mora seveda dokazati, da je to res hrup. O tem govori naslednji labirint: »Pravna ali fizična oseba lahko na lastne stroške zahteva, da OZ.D, pooblaščena za izvajanje meritev hrupa, izvede meritve emisije hrupa v okolje.« Torej bo moral vsakdo, ki ga bo hrup motil, meritve plačati sam. Malo boljše volje sem tako vendarle postal, ko sem natančno prebral vse papirje. Kljub vsemu še vedno vejjamem v človeško pamet in za takšne papirje menda ne bodo navdušeno dvignili roke. Celo zbddljivost me že prijemlje. V uvodu k členom sem namreč na-Sel razlago, kaj je hruj), in tam lepo piše, da je prepovedan hrup. tisti, ki je glede na čas in kraj premočan . . . Torej bo naša Rezka lahko svojemu Franceljnu pomahala pred nosom z odlokom, ko se bo pošteno nasekan zvrnil v posteljo in zasmrčal, da se bo hiša tresla. Le tega še ne vem, kako bo opravile meritve, S (tihim) spoštovanjem m. volčjak Koroška Bela — Med tistimi, ki so se pred štirimi leti odzvali, ko je začel Veterinarski zavod Slovenije z resno akcijo, da bi med našimi kmeti vzbudil resnično zanimanje za vzrejo odličnih kmečkih konj, haflingerjev, je bil tudi Viljem Noč iz Koroške Bele. Ni pomišljal tudi zato, ker so doma na kmetiji vedno imeli konja, Noč pa skupaj s sinom izredno zanimanje in ljubezen do konj. Odločil se je in tako kot ostali kmetje po Gorenjskem sprejel v rejo odlične haflingerje iz Avstrije, od katerih danes imamo že čvrsti domači rod. S pravilno vzrejo in skrbjo, z nenehnim nadzorovanjem vzre-je so naši domači haflingerji marsikateremu rejcu v resničen ponos. V največji ponos konjske reje v Sloveniji in Viljemu Noču pa je njegova dveletna žrebica domače reje uvoženih kobil, ki je na nedavni slovenski razstavi na Brdu pri Kranju med okoli 60 haflingerji po odločitvi mednarodne komisije dobila prvo nagrado. Nič manj se ni odrezala njegova uvožena kobila iz Avstrije, ki je prejela drugo nagrado, tretja Nočeva žrebica pa je bila prav tako visoko ocenjena in so jo na Brdu odkupili. Vzreja pri Nočevih je bila tako visoko poplačana, še z dodatnim visokim priznanjem rejcev kobilarne iz Avstrije, ki nam izvaža haflingerje. Ponosni na rejca s tako laskavimi priznanji v značilno industrijski in le malo kmetijski jeseniški občini pa so bili tudi na občini ter poslali Noču na Koroško Belo iskrene čestitke, s podpisom predsednika občine. »Na Brdu pri Kranju smo** rali rejci haflingerjev dobro pripr viti in razstava je bila zelo uspeš* pravijo pri Nočevih na Beli »Octaf vali so ponos konj, noge, grivo,0 nost, kvaliteto nasploh. Pri t« ji precej odločilen rod, iz kattrtf konj izhaja. Naši žrebici se j? por* lo, da se je veliko pasla, da ni bili« hlevski reji. nasploh pa so haflinjf ji odlični konji, prijazni, var*? primerni za kmečka dela, za tw< nje tovora po hribih in za vse naloge, ki jih ima tudi teritorij obramba. Sprva so bili nekateri res ot bolj nezaupljivi, zdaj je za\.:v konj po Sloveniji precejšnjo nje, tudi med gorenjskimi fcrjtf Vsak rejec žrebeta kupi, ob p-, odkupna cena je bila zdaj 300 tfu*-jev za kilogram in 20 dodatnoj stotkov, kar ni veliko, saj • | razmeroma majhen. Naša ;.o-; . je dobro držala, krotka je, v.v jL pravo vzdržljivost, res pa je, d}far| nju moraš posvetiti tisto skrfc žival potrebuje.« Haflingerja pri Nočevih s:., •, imenitni plemenski živali, ki jo je soljo pogledati. Pri "Nočevih kmetijo, nekaj krav, prašičeva se dober kmet tudi po hlc\ u S| potem so Nočevi pravi in dobri. tje, le v njihovo »štalo« je treba gledati. Čisto v vseh kotih in kih, zato sploh ne more bitifc„ da je bila tudi tako zelo nagtij žrebica nadvse skrbno vzrejena. di laičnemu očesu pa ne more da je Nočeva haflingerka nadvs* gantna, svoji pasmi prav v ponos... D. $e£ 1 Lokalizmi zavirajo razvoj Komunisti iz sestavljene organizacije združenega dela gort* skega gozdnega in lesnega gospodarstva se bodo pogovorili o ar daljnjih temeljih združevanja dela in sredstev — Lahko bi ^ uspešnejši pri razreševanjui nekaterih temeljnih vprašanj Kranj — Komunisti, ki delajo v temeljnih in delovnih organizacijah gorenjskega gozdnega in lesnega gospodarstva, se bodo zbrali in obravnavali akcijsko povezovanje komunistov v sestavljeni organizaciji GLG, spregovorili o združevanju dela in sredstev ter o aktualnih nalogah gospodarske stabilizacije in aktivnosti Zveze komunistov. Gorenjski gozdarji in lesarji so združeni v sestavljeni organizaciji osem let in zdaj lahko temeljito ocenijo uspehe in neuspehe združevanja dela in sredstev. Po sklepih 5 seje CK ZKS so nedvomno uresničili naloge z ustreznejšo samoupravno organiziranostjo, skladno z zakonom o združenem delu. Po kratkoročnih in dolgoročnih načrtih so prišli do skupne razvojne poti, vendar pa jim ni uspelo uveljaviti ustreznejše delitve dela med posameznimi članicami.' V tem srednjeročnem obdobju še naprej skrbe za primerno oskrbo s surovino, povečujejo obseg združevanja sredstev za skupne naložbe in izvoz. Vendar pa nedvomno velike uspehe hromi okrnjena delitev dela: še danes nosilca proizvodnje oken in vrat ne najdeta skupne poti, v proizvodnji masivnega pohištva imajo tri proizvajalce, ki bi morali med seboj delovati bolj povezano. Položaj lesne predelave se na tržišču slabša, med- tem ko gozdarstvo povečuje i\ lativnost. Vse to kaže, da bc . preveriti plane sestavljene cije ter vanje vgraditi dolgo litiko razvoja posameznih deja< ter premisliti smiselnost in real posebnega sporazuma o delitvi a med članicami. Gozdarji in lesarji tudi ki uresničevanjem konkretnega pt grama povezovanja in sodek*«* gozdarstva, s programom skupr«£ dela in sodelovanja pri izvozu.^ ce se še niso sporazumele o vitvi interne banke sestavljene nizacije združenega dela. V sestavljeni organizaciji nega dela mora vzpostavljanje ofcr sov in sredstev temeljiti na skupil delu, skupnem planiranju u\\\\v' financiranju z združenimi srtfe In tudi naloga komunistov je nutne zadrege, ki se pojav',, stavljeni organizaciji, ob sprejo* nju sprememb sporazuma c \ tvi V sestavljeno organi/a šijo, sprejmejo stališča, ki ti vezna za takojšen pristop zaimt0 referendumov, brez omahovanja taktiziranja. Treba bo zagotc goje za razvoj sestavljene organi cije, odpraviti lokalizme, zaprta; samo/.averovanost ter pokaia&ji sne dolgoročne poti z resnica) združevanjem dela in sredstev,tj* da bo vsak delavec vidol jamstvu lasten in skupen razvoj, rj ^ K. 13. SEPTEMBRA 1983 KRONIKA 7. STRAN hišah iskala zlatnino ^Gorenjskem so zabeležili nekaj primerov, ko je dekle, ki se je "to za miličnico ali socialno delavko, najraje pri starejših tali s pomočjo otrok brskala po hišah in iskala zlatnino — i UNZ Kranj domnevajo, da je več primerov »preiskav« še ne- — V nedeljo, 4. septembra, je mlado dekle, staro od 16 Ulet, potrkalo pri starejši ženski Bledu, se predstavilo kot miUčni-tem pa ni pokazala nooene Razložila je, da je prišla hišne preiskave, da se to dela po vseh hišah in da se posebej če imajo kaj zlatnine. Preje kuhinjo, dnevno sobo in i, vendar več kot 80-letna že-m imela nobene zlatnine. Zato dekle pozanimalo, če ima kaj in zahtevala, da ji pokaže knjižico in denarnico. Obo-natančno pregledala. V denarje bilo nekaj denarja, vendar ga nela. Pripomnila je, da ženica preveč zapravlja, pa zato ni-denarja na hranilni knjižici. *jb starica je potem dobila v •pis nekakšen zapisnik, nato pa mu »miličnica«, oblečena poli po mladoletniško,' odšla in jubila, da se naslednji dan vrne. na srečo se ni, sorodniki te žen-pa so čudni obisk prijavili posta- limer na Bledu ni osamljen. Le kaj dni poprej si je predrzno deki se izdaja za miličnico, izbralo tike starejšo žensko v Kranju, let. Prišla je s pretvezo, da Rrieb, kako je ženska sosedi todla tranzistor in jo baje tudi kepla- Nato je prav tako opravila it (Murvo in hotela videti zlatnino, i ji je ženska pokazala, kar ima, i drugim tudi zlat prstan, ki ga je tf lib za obletnico poroke. Dekle je ar toiio, da se ji zdi prstan sumljive-Tmm^da je treba vse to preveriti P je lepo vzela. Seveda ni dala nobenega potrdila, ženski ni pokazala nobenih dokumentov, ki bi dokazovali, da je delavka Uprave za notranje zadeve kot se je predstavila. Omenila je sicer, naj se ženica naslednjega dne oglasi na postaji milice, kjer bo dobila svoj prstan nazaj. Seveda pa o prstanu, vrednem 10.000 din, na kranjski postaji milice niso imeli pojma. Očitno gre za dekle, ki si je podobno igrico pred kratkim privoščilo tudi na Jesenicah, ko je obiskala starejšega moškega in se predstavila za socialno delavko. Kriminalisti UNZ Kranj raziskujejo tudi primer iz prvih dni septembra, ko je verjetno isto dekle pred nebotičnikom v Kranju ustavilo deklico, staro 7 do 8 let, ki je nameravala v šolo. Natvezila je otroku, da je učiteljica in ve, da tega dne ni pouka, zato gre lahko kar domov. Povabila se je z otrokom v stanovanje in brskala za zlatnino. Na Upravi za notranje zadeve Kranj, kjer raziskujejo te primere, so povedali, da je bilo verjetno takšnih obiskov še nekaj. Dekle vedno izbira starejše ljudi, ki jih ni ravno težko pretentati, ali pa otroke. Občane naprošajo, da takšne primere takoj sporoče najbližji postaji milice, še posebej pa vse primere, ko so bili zaradi tega oškodovani. Dekle, ki jo sumijo, da se izdaja za miličnico. socialno delavko, učiteljico ali kaj podobnega, je visoko med 155 do 160 cm bolj drobne postave, temno kostanjevih trajno onduliranih las, temnih oči in rahlo mozoljaste polti. Oškodovanci pravijo, da govori slovensko. L. M. 1 iteklina v drugem valu idobrem letu se je v kranjski občini ponovno pojavila steklina; ' fcd kratkim je bila na Pševem ustreljena stekla lisica tanj - Od prejšnjega tedna ve-kranjska občina ponovno za oku-t. tako kot škofjeloška, medtem te steklina v zadnjem času v osta-' aenjskih občinah ni pojavljala. J njikrat so ugotovili primer stelje v kranjski občini pred 13 mese-julija lani, ko je bila odkri-olela lisica, nekaj dni poprej pa laje v kranjski občini spet stekli-t bilo potrjeno 6. septembra, ko Ifl t laboratorijsko analizo potrla je bila na Pševem ustre-BlUica stekla. V sredo^.31. avgu-eaa Pševem za hišo, nekoliko Daknjeno od naselja, začel srdito pat verigi privezan pes volčjak, pa je bilo slišati bevskanje lisi-esenečena lastnica hiše je lah-iela, kako se lisica zaganja v ja. ne da bi se ga količkaj bala. Ker i ni mogla ukreniti ničesar, je *ia po pomoč in na srečo že po i minutah srečala lovca. Ta je Hsico in psa, ki je imel od lisič-povsem zgrizeno o vratni-I. Po pregledu prostora, jajo seno, so odkrili ležiš-Lkamor je očitno lisica že nekaj p bodila počivat, saj očitno zaradi iu v zadnjem stadiju ni mogla upor več. Ker je bilo v la-Jtoriju potrjeno, da gre za steklo (, je veterinarski inšpektor odre-■ zaovce, ki jih imajo pri tej hiši, riu/.fcdensko karanteno. Pri hiši sta bila tudi dva mačka, ki jih je bilo prav tako treba ustreliti zaradi suma, da sta bila v stiku s steklo lisico. Veterinarski inšpektor Uprave inšpekcijskih služb je pozval lovce, naj spet nadaljujejo z redčenjem lisic. Na območju Pševega, Jošta in v drugih krajih je namreč treba lisice, preko katerih se steklina najpogosteje širi, ponovno zredčiti ter tako preprečiti, da bi se bolezen širila naprej proti Savi in navzgor po Gorenjskem v občine, kjer zdaj stekline ni več. Lovci s tega področja so poziv vzeli resno in že takoj prvo noč je spet padla pod streli lisica. S povečanim odstrelom bodo, vsaj tako so obljubili tudi pri Gorenjski lovski zvezi, povsem zredčili lisice, ki so se letos ,ponovno namnožile. Kadar se pojavlja steklina, smeta biti le dve lisici na tisoč hektarov. Ob vsakem večjem staležu je možnost širjenja stekline večja. Ponovno pojavljanje stekline je bilo pričakovati, saj je za bolezen značilno, da se na določenem področju širi v dveh valovih.'Gorenjska ni pri tem nobena izjema, saj je steklina po zadnjih podatkih razširjena še vedno tudi v vseh ostalih regijah, od Primorske, Notranjske do Štajerske. Zarad) ponovnega pojava stekline spet veljajo ukrepi za zatiranje te bolezni; zapiranje psov in mačk, stroga kontrola cepljenja psov proti steklini in drugo. j ^ ORENJSKA NOČNA TONIKA OMAGAL. V BIFEJU Ko je v bifeju samopostrežne trgovine pri avtobusni postaji v Radovljici možakar omagal pod tei/j popitega alkohola, je natakarica poklicala miličnike, da bi p odstranili, saj sam ni mogel nikamor. Možje postave so ga res potpremili najprej v ambulanto, tyr je zdravnik ugotovil, da lah-•>-(■:: škode prenese spanje v jrott/jru za iztreznitev, nato pa t t napisali prijavo sodniku za prtkrike tako zoper natakarico, ki }e očitno možaku stočila preteč pijače, pa tudi zoper njega tamega, ker je bil vinjen na javim kraju. HUDA ŽENA Ha postajo škofjeloške milice te je zatekel po pomoč mož, ki ga Y v prepiru žena p~u,a z vodo, tiutopamu še ni pusulr 1l~ ai mi. Ni znano, ali je mo >egu ped ženo dobil kje brisaCo uu nc, tet moker in zbegan pa se tudi ni Mmvtlil, da obstajajo še javne telefonske govorilnice. NAŠLI HARMONIJ - NA TRGU Na Mestnem trgu v Škof ji Loki so oni dan našli pravi pravcati harmonij, ki pa očitno ni nekomu padel kar iz žepa. Čez čas so se sicer oglasili iz neke šole, kjer jim je- med selitvijo izginil prav podoben harmonij. Prepoznava bodo opravili v kratkem in upamo, da bo uspešna. ŽIVA IN ZDRAVA, LE MALCE NAGLUŠNA Ko je nekaj po 22. uri razburjen občan telefoniral na škofjeloško postajo milice, da že drugi večer pozno v noč nekje pri sosedih igra na ves glas odprt radio, je bilo razumljivo treba pomisliti tudi na to, da je morda s stanovalko kuj narobe. Še posebej zato, ko se na trkanje stara ženica, zelo naglušna, sploh ni oglasila. Zato je bilo treba poklicttti gasilce, ki so Z dolgo lestvijo splezali do okna in v stanovanju ubogo žensko našli živo in zdravo, le močno naglušno. Pojasnili so. svoj nočni obisk in ji naravnali radio na sobno jakost, da bodo v sosednjih hišah lahko spali. ^ L. M. NEZGODA NA ODSTAVNEM PASU Podvin — V četrtek. 8. septembra, ob 17.40 se je na magistralni cesti Podtabor —Podvin pri Črnivcu pripetila huda prometna nezgoda, v kateri je Uhjrl voznik motornega kolesa Janez Vovk (roj. 1919) s Črnivca. Vovk je po odstavnem pasu pripeljal od Podtabora proti Podvinu. Na odstavnem pasu pa je zaradi okvare stal voznik osebnega avtomobila Wald Siegfrid Rudolf s počitniško prikolico. Ko je Vovk peljal mimo, je i/ nepazljivosti z desnim delom krmila zadel v zadnji del prikolice in padel. Pri tem je dobil tako hude poškodbe, da je na kraju nesreče umrl. NEPREVIDEN VOZNIK TOVORNJAKA * Naklo — V četrtek, 8. septembra, ob 21. uri se je na magistralni cesti pred gostilno Marinšek pripetila prometna nezgoda. Voznik tovornega avtomobila Dragoslav Bizjak iz Raven pri Tržiču je speljal s parkirnega prostora, pri tem pa se ni dovolj prepričal, če je cesta prosta, saj je prav tedaj iz smeri Podtabora pripeljal voznjk osebnega avtomobila Borut Luvička (roj. 1957) iz Ljubljane. Ta kljub zaviranju ni mogel preprečiti trčenja, tako da je njegov avtomobil odbilo in je oplazil še avtomobil Petra Barbera iz Tržiča. V nesreči ni bil 'nihče ranjen, škode na avtomobilih pa je za 75.000 din. TRČIL V AVTOBUS Cerklje — V četrtek, 8. septembra, nekaj pred 18. uro se je na regionalni cesti na. spodnji postaji žičnice Krvavec »pri Centrali« pripetila prometna nezgoda.-v kateri je bil huje ranjen Slavko Stefe (roj. 1961) iz Vo-klega. Štefe in Andrej Briški iz Kranja sta se S kolesi peljala od žičnice proti Cerkljam. Briški, ki je peljal prvi, je potem ko je pripeljal iz ovinka, zagledal pred seboj parkirano stoenko, na nasprotni strani vozišča pa avtobus. Pravočasno je še lahko zavrl in se ustavil pred avtobusom, Stefe pa tega ni vftč mogel in se je zaletel v avtobus, da ga je odbilo v breg, kjer je obležal huje ranjen. PADEL NA STRMI STEZI Kranj — Na pešpoti med Zasavsko cesto in regionalno cesto Kranj—Škof j a Loka se je v potek, 9. septembra, ob 15.25 pripetila prometna nezgoda. Voznik kolesa z mo torjem Jarnej Gašperlin (roj. 1958) iz Voklega se je peljal po ozki stezi ob stopnicah namenjeni le za peš hojo, v dnu strme steze pa je padel in se huje ranil. AVTO ZANESLO V JAREK Jesenice — V nedeljo, 11. septembra, ob 19.20 se je na magistralni cesti na Belem polju pripetila prometna nezgoda na spolzki in mokri cesti. Voznik osebnega avtomobila nemške registracije Anto Bjelobrk (roj. 1947) je peljal proti Kranjski gori, zaradi neprimerne hitrosti pa je zapeljal v desno s ceste in ustavil v jarku. Sopotnik je bil v nesreči lažje ranjen in so ga prepeljali v jeseniško bolnišnico, na avtomobilu pa je bilo za 100.000 din škode. NEZGODA NA SPOLZKI CESTI Jesenice — V nedeljo, 11. septembra, neka) po 18 uri se je zaradi mokre in spolzke ceste pripetila prometna nezgo -a n.di na Belci. Voznik osebnega avtomobila nemške registracije Mahmut Koštič je v levem ovinku na Belci zapeljal v levo in se dvakrat prevrnil ter obstal prevr-njen na bočni strani. Voznik in sopotnik sta se pri tem lažje ranila, škode na avtomobifu pa je za 200.000 din. L. M. V prepiru zabodel z nožem Duplje — V četrtek, 8. septembra, nekaj pred 23. uro so v Zg. Dupljah našli z nožem zabodenega Zdravka Skrjanca (roj. 1952) iz Zg. Dupelj. Skrjanc je tega dne ves dan pomagal pri neki hiši v Seničnem, okoli 22.20 pa se je peljal s svojim avtomobilom skozi Križe proti domu. V Križah na avtobusni postaji je vzel v avto so-vaščana Alojza Verdirja (roj. 1917), ki je popoldne nabiral gobe in se je prav tako vračal proti domu. Skrjanc je ustavil pred svojim domom in tu sta se tudi sprla. Med prepirom- je Verdir potegnil iz zadnjega hlačnega žepa nož in zabodel Skrjanca v prsa. Rezilo je zadelo v predel srca, tako da je Skrjanc kmalu nato v zdravstvenem domu umrl. Verdir je odšel domov, kjer so ga kasneje miličnjki tudi našli. Preiskovalni sodnik je za osumljenega Verdirja odredil pripor. Za večjo pjrometno varnost Ne tekmujmo z vlakom Nt •sreče v železniškem prometu so sicer manj pogostne kot v cestnem, kadar pa se pripetijo, so navadno zelo hude posledice. Prav na možnost teh nesreč velja spet. opozoriti ob začetku novega šolskega leta, saj se z vlakom vozijo številni šolarji. Najpogostejše so nesreče na prehodih čez progo, pa tudi na železniških postajah, če zapozneli potnik skuša skočiti na odhajajoči vlak. Prav tako je nevarno odpiranje vrat mod vožnjo, nagibanje skozi okno in podobno. Na vseh vlakih so sicer napisi, da je odmetavanje predmetov skozi okno prepovedano, toda ob progi se kljub temu najdejo steklenice in drugi predmeti, ki bi lahko hudo poškodovali slučajnega pešca v bližini proge, živali Itd. Kljub očitni nevarnosti pogostim nezgodam, se še vedno dogaja, da si ljudje izbirajo za bližnjico železniško progo, hodijo po progi ali pa jo prečkajo izven zavarovanega prehoda. Se posebej je prečkanje nevarno pozimi zaradi ledu in snega. Otroci in starejši ljudje, za prečkanje potrebujejo nekaj več časa, zato so še bolj izpostavljeni nevarnosti, da jih pri tem ujame vlak. Na zavarovanih prehodih čez železniško progo le redko prihaja do nesreč, več jih je na prehodih brez zapornic. Dosledno upoštevanje prometnih znakov, utripajoče rdeče luči in drugi znaki, zagotavlja varnost. Vendar smo žal še vedno priča lahkomiselnemu tekmovanju z vlakom, saj marsikateri voznik, kolesar ali pešec skuša kljub znakom, da prihaja vlak. pridobiti dve, tri minute s tveganim hitenjem prek tirov. Mrak V zgornjem delu je cestišče za letos skoraj gotovo in bo počakalo do spomladi, ko bodo položili še asfalt, &lcde pomembnosti in zahtevtiosti del po nekaj podatkov: izkopati bo treba 14.900 kubičnih metrov materiala, za ureditev nasipov bo potrebno 2.400 kubičnih metrov in še dodatnih 1000 kubičnih metrov humusa za ureditev 9.100 kvadratnih metrov brežin. Dela v Besnici potekajo po programu Dva izvajalca na izredno zahtevnem in kratkem odseku Besnica — Cesta Kranj■—Besnioa prav gotovo sodi med tiste cestne povezave, ki so bile najbolj potrebne čimprejšnje ureditve. Najbolj kriti cen je bil odsek v Zgornji Besnici na območju, kjer je tako imenovani Podskokarjev graben, ko voda in cesta potekata sporedno v ozki soteski Na tem delu se je voda kljub stalnemu nadzoru, in vzdrževalnim posegom nenehno zajedala v cesto s prp-tiprašno prevleko. Ob izdelavi projektov za ureditev tega problema se je izkazalo, da je S SODIŠČ A Ni oddal uplenjenega gamsa Na denarno kazen 10.000 din in na povračilo škodo v višini 25.000 din je bil prod temeljnim sodiščem v Kra nju obsojen I. M., ker si je sredi novembra lani v lovišču Lovske družine Jezersko prilastil trofejnega gamsa. Lovcu, članu jezerske lovske družine, so prepovedali odstrel trofejnega gamsa, lahko pa bi streljal gams-jega mladiča. Ko je tistega dne odšel na lov, je po pomoti ustrelil trofejnega gamsa, starega dve leti in pol, težkega okoli 16 kg. Vedel je, da bo zaradi tega v disciplinskem postopku in je, da bi svojo pomoto prikril, žival izkožil, kožo, okuženo z garjami, sežgal, meso pa spravil doma v zamrzovalno skrinjo. Gamsjc glave ni zavrgel. Lovec bi moral meso oddati lovski družini ali pa prijaviti odstrel in za meso plačati odškodnino. To bi bilo zanj ugodneje kot zatajitev, za katero se je odločil. Tistega dne je bilo sicer neurje, cesta poplavljena, tako da divjačine ne bi mogel oddati v zbiralnico, vendar je imel še kasneje priložnost oddati meso in o uplenitvi gamsa obvestiti gospodarja lovske družine. Tako pa je svoje de janje prijavil lovski družini šele, ko je bilo že odkrito. Lovska družina je svojega članu zaradi kaznivega dejanja zatajitve obravnavala v disciplinskem postopku, m zaoovu je prišla tudi pred sodišče. pravzaprav problematična celotna trasa ceste od Kranja do Besnice. Te projektne naloge sta se lotila inž. Magister iz Cestnega podjetja Kranj in Projektivno podjetje Kranj, ki sta izdelala vsak polovico celotnega projekta. Zdaj potekajo dela na tem blizu dva .kilometra dolgem odseku. V spodnjem delu trase pri zadruž-•nem domu je najprej začelo z deli Vodnogospodarsko podjetje Kranj, na zgornjem pa Cestno podjetje iz Kranja. Zaradi izredno zahtevnih del so morali ta odsek zapreti za ves promet in kot kaže bo zapora trajala še do 22. septembra. Za letos predvidena dela na zgornjem delu trase so skoraj končana. Položiti morajo še del betonskih robnikov, nakar naj bi se cestišče čez zimo uredilo, spomladi pa bi položili asfalt. Na spodnjem delu pa jih čakajo še izredno zahtevna dela. Delavci Vodnogospodarskega podjetja Kianj že ves čas delajo vse praznike, nedelje in ob sobotah. Vsa regulacijska dela potoka namreč potekajo ročno; ureditev predstavlja določeno posebnost tako glede del kot glede izgleda in je prva tovrstna v občini. „. ;. Prvotno so namer^v&li propust vode v soteski rešiti z betoniranjem na kraju samem. PoteVri ba so se odločili za izdelavo bef6m>Rm cevi, s čimer so prihranili mesec a*ni na času in okrog 40 odstotkov p'fi stroških. Investitor je z izvajalci izredno zadovoljen, saj ni enostavhouskladiti delo dveh izvajalcev na tako kratkem in izredno zahtevnem odseku. Vsa minerska in druga dela so namreč polet, ala 'pod stalnim pretokom vode. Zdaj morajo v spodnjem delu zmihi-rati še del brežine in pripraviti dovozno cesto, nakar se bo tudi na tem odseku lotilo del Cestno podjetje. Ureditev ceste v tem delu Besnice pomeni dolgoročno prometno rešitev. Čeprav izvajalce čaka še precej dela, že zdaj lahko rečemo, da je trasa ceste zares lepo speljana in da bo tudi regulacija zelo kvalitetna. Projektantoma za regulacijo1 in cesto dipl. inž. Tadeju Markiču in inž. Petru Gradišarju iz Projektivnega podjetja Kranj je zares uspelo, da sta v največji možni meri upoštevala vse normative za ureditev, k-ar sredi naselja ni bilo enostavno rešiti. A. Žalar 8. STRAN šport iN rekreacija, zanimivosti TOREK, 13. SEPTEUI Finalna nogometna tekma na področju SR Slovenija Triglav : Maribor 1:2 (0:2) Kranj — V Četrtek je bilo na stadionu Stanka Mlakarju pred 2500 gledalci pokalna nogometna tekmu za pokul Maršalu Tita nu področju SR Slovenije. Nogometaši Triglava, ki so prvič igrali pred toliko gledalci, so pokuzali dober nogomet. Tekmu je bilu zelo borbena nu momente je sodnik dovolil tu di precej grobo igro. ki pu ni vplivala nu končni rezultut. Nu 1:0 je Maribor povedel z uvtogolom G rosa, drugi gol je dosegel Kek. Za Triglav pu je bil strelec Mokič. Maribor: Jug. 1'unde. Zikič, Kek, Žurmun, Frieelj, Jure (Gabor), Klako-čar, Krompelj, Prclogur, Stankov ič Triglav: Beton, Gros, Tanevski. Tka lec, Jakara, Vigec. Mumik. Belančič, Mokič, Rudosavljevic. Pavlin (Mehič). Trener Triglava Husun tbrašimovič: »Lahko bi bil rezultat neodločen, če bi sodnik pri rezultatu £.7 za Maribor dosodil očitno enajstmetrovko v našo korist. SMUČARSKI SKOKI Šmid slovenski prvak Kranj — Na 35-m skakalnici, pokriti s plastiko, so se nadaljevulu letošnju letna republiška prvenstvu v smučarskih skokih. V soboto so se nu Gorenji Suvi pomerili starejši pionirji. V konkurenci okoli 40 tekmovalcev iz osmih klubov so imeli največ uspehu domači skakalci. Prvo mesto je zunesljivo osvojil Jožko Šmid (Trigluv). Med šest najboljših pa so se uvrstili kur štirje kranjski skakalci. Rezultati: 1. Šmid (Triglav) 20.1,0 (30.5. 31), 2. Murtinčič (Unija) 196,9 (31, 31,5), 3. Mubi (Triglav) 194,2 (29,5, 30), 4. Remic (Triglav) 5. Kopač (Ziri), 6. Dobni kar (Triglav), 7. Globočnik (Triglav). 8. Pušnik (T. Velenje). 9. Marja-novič (Žirovnica), 10. Polanc (Pred meja). J. Javornik Mednarodna atletska prireditev Vratar Triglava Beton ni mogel ubraniti strel Ajdovec) majstmetrovke (Foto: M. Praznik za vse Kranj — Krajevni skupnost Ore-hek — Drulovka, ki praznuje svoj krajevni praznik 20. avgusti!, je letošnje praznovanje razpotegnila kar na tri tedne, to je do 9. septembra Začelo se je s-slavnostno sejo sveta krajevne skupnosti, nadaljevalo pa s številnimi športnimi tekmovanji: v kegljanju, balinanju, nogometu, rokometu, šahu, namiznem tenisu in streljanju z zračno puško. 26. avgusta so slovesno odprli tudi novo balinišče, ki so ga krajani zgradili povsem udarniško. Zaključna slovesnost pa je bila na Orehku v petek. 9. septembra. Ta dan so slovesnost pričeli gasilci z Brega ob Savi z mokro vajo, sledila pa je proslava v počastitev krajevnega praznika in 10-letnico šole na Orehku. Zbranim krajanom sta spregovorila predsednik sveta kraje vne skupnosti Vladimir Lah in vodja podružnične šole Lucijan Seljak Marija Miklavc. Šola je kraju prinesla ogromno. Od takrat je kulturno in družabno življenje v obeh naseljih Kranjčani gredo v Krmo Kranj — Planinsko društvo i/. Kranja sporoča, da organizira v nedeljo, 18. septembra, izlet v Krmo, kjer bo osrednja slovensku prireditev ob letos njem dnevu planincev. Odhod avtobu sa bo ob 7. uri izpred kranjskega hotela Creinu. Vse druge informacije dobijo interesenti v društveni pisarni; tod se tudi lahko prijavijo za i/let. (S) ob Savi. rta Orohk" in v Dr'ulovki zaživelo na novo. Postala je center kultu rnega. družbenopolitičnega in športnega življenja kraja, kajti tu so svoje prostore dobile tudi vse družbenopolitične organizacije in športno društvo »Zarica«. Se d\ e veliki delovni zmagi so krajani proslavili ta dan: slovesno so odprli eno od novo asfaltiranih ulic na Orehku in povezovalno cesto s stare Zasa s.;e na novo Zasavsko cesto, ki bo stanovalcem zgornjega konca Orehka vsaj malo omilila cestne težave, ki so za ta kraj nastale z novim mosto- i čez Savo. Na sloves 'i pri šoli so bila številnim zash n krajanom podeljena krajev) .znanja, razglašeni športni Itati s tekmovanj, najboljšim b] ikom pa podeljeni pokali in pi nanju,* Krtfji • hka in Drulovke so ta dan st e;. |j medse tudi častna krajana, predvojna politična delavca na tem terenu nosilca Spomenice 1941. Ano Pavlin in Ivana Vambergerja-Fajtarja. Po . aključku slovesnosti so se krajani Orehka in Drulovke zbrali na družabnem srečanju pri gostilni lte-kar, kjer so se veselili pozno v noč. Takšnega družabnega srečanja krajani ne pomnijo, saj se jih je na proslavi in poiem na gostinskem vrtu zbralo zagotovo tisoč. Če je za praznik pokazati toliko delovnih zmag in dosežkov, kot so jih tokrat imeli krajani Orehka in Drulovke, je praznovanje tudi zusluženo in še veliko lepše kot sicer. D. Dolenc Ena največjih letošnjih pridobitev je za krajane Orehka nedvomno povezovalna cesta na novo Zasavsko cesto. — Foto: l). Dolenc Kranj - Atletski klub Triglav Kranj tudi letos organizira vsakoletni tradicionalni miting, ki pa se tokrat po organizacijski plati nekoliko razlikuje od dosedanjih. Letošnjega namreč organizirajo skupaj z Zelezničarskim atletskim klubom Ljubljana in KLC i/. Celovca pod skupnim nazivom Mednarodni miting »Alpe Adria 83«. Prireditev, na katero so povabili tako domače kot kvalitetne zamejske športnike ter atlete iz ZRN. Švice, Nizozemske. ČSSR in Velike Britanije, bo 20. septembra ob 15.30 na stadionu ŽŠD Ljubljana v Šiški. Štiriindvajset tekmovalcev, ki bodo v Ljubljani dosegli najboljše rezultate, bo naslednjega dne sodelovalo nu drugem delu te športne prireditve v Celovcu. Orgunizatorji so na to srečanje ob zaključku atletske sezone od domačih« športnikov povabili tudi Zdravkoviča, Ivančica, Stekiča in druge. L. M. Mato Jenko zmagovalec Cerklje - AMD Cerklje, ki slavi 30. obletnico delovanja, je tudi letos pripravilo tradicionalni avtomobilski rellv Kriška planina. Startalo je 12 av-tomobihstov. Proga je bila letos krajša in je vodila iz Cerkelj mimo Grada, Sti ške vasi in Ambroža pod Krvavcem, kjer je bilo obvezno tekmovanje v streljanju z zračno puško. Cilj je bil na planini Jezerca. Zmagovalec je bil Mato Jenko iz Praprotne police, drugi je bil Ekrane Doiinar iz Poženika, tretja pu presenetljivo Mira Petrič iz Lahovč. Trije najboljši so prejeli pokale, vsi udeleženci rallvju pu diplome. J. Kuhur S kolesom v Gorico Novo ustanovljeni kolesurski klub Maksu Perca je 4. septembra zbral skupino kolesarjev, udeležencev NOR, ki je V okviru prvega kolesarskega maratona 0. korpusa krenila v Novo Gorico. Skupina je krenila iz Ljubljane in se pri Godoviču priključila ostalim ko-lesurjem. Spotoma se je ustavljulu pri spomenikih NOB v Volčuh in Novi Gorici in položila vence, na prihodu v cilj pa so vsakega kolesarja, udeleženca NOB, posebej predstavili. Maratona sem se udeležil kot borec Prešernove brigade, ki je 2. maja leta 1945 vkorakala v Gorico. S. Bobek Pohod ha Peč odpadel Rateče — Tradicionulnr pohod planincev treh dežel na Peč nad Ratečami, kjer se stika meja med Jugoslavijo, Italijo in Avstrijo, je letos preprečilo izredno slabo vreme. Minulo nedeljo se je sicer v Zgornjesavski, Kanalski in Ziljski dolini zbralo nekaj udeležencev prireditve, ki jih ni doseglo obvestilo organizatorja o odpovedi pohoda, vendar na pot ni mogel nihče. Kot smo /vedeli od organizatorjev v Ratečah, bodo zaprosili pristojne organe za izvedbo pohoda na eno od nedelj v drugi polovici septembra. Če bodo dovoljenje dobili, bodo pravočasno obvestili javnost o novem datumu prireditve. (S) Obnova Prešernove koče na Stolu Letos so v glavnem opravili zaključna dela pri preureditvi Prešernove koče nu Stolu. Kočo že več let upravlja Planinsko društvo Javornik-Koroška Bela. Prešernovo kočo je treba zaščititi pred vremenskimi neprilikami. Pripra-vljalnu dela so trajala vse od leta 1978, ko so začeli urejati dokumentacijo in zbirati denar. S preureditvijo bo v Prešernovi koči na Stolu na voljo 40 restavracijskih sedežev več in dodatnih 27 skupnih ležišč. Tako se bo površinu koče povečala za 64 kvadratnih metrov. Obsežna dolu so opravili v gostinskem prostoru in sobah, drugo lete pa bodo nadaljevali z deli v kuhinji in uredili higienske prostore. Pri adaptaciji so opravili več tisoč- ur prostovoljnega dela, delo nasploh pa cenijo na okoli 4 milijone dinarjev. g ^ Dr. Drago, Borut in Darjan Petrič: »Načrt smo uresničili!« Kranj — Le peščica prijateljev m ljubiteljev plavanja je v aM pričakala Boruta in Darjana Petriča, naša najboljša plavalca vstfcS sov, in njunega trenerja dr. Draga Petriča, ki so se vrnili s kopicrj lajn z dveh pomembnih tekmovanj: evropskega plavalnega pntM v Rimr in sredozemskih iger- v maroškem mestu Casablanca.C3 Petriči ne hlastajo po časti in slavi, čeprav že leta in leta dok«a]| da je moč le s skromnostjo in z dolom doseči uspehe, čepravi njim enaki ali slabši veliko boljše vadbene pogoje, bi trojicazaj veličastnejši, toplejši sprejem. V pogojih, ko ostaja za vadbo kil tiski bazen, ko so plavalci in trenerji več ali manj prepuščeni saj sebi v odnosu do osrednje plavalne organizacije, so uspehi Pet čudovanja vredni! Uvrstitve iz Rima in Casablance, novi državni rekordi in pričajo, da so Petriči zastavljeni načrt uresničili. Zadovoljni soj seboj, z njihovimi uspehi pa mora biti zadovoljna tudi naša i javnost. Kakšni so načrti za prihodnje, smo v nedeljo, dan po vrnitvia roka, vprašali kranjsko plavalno trojico. Štirinajst dni bomopofi potem pa bomo videli, kako naprej, so dejali. Darjanov velikicihV jajo olimpijske igre prihodnje leto, zatem pa vojaščina. Oče Dtmk Borut pa se vedno glasneje in pogosteje sprašujeta, ali imaspkall smisel naprej tako trdo delati, ko se vsa leta ni nič spremenilo nt m še. Povsod po svetu je naloga vrhunskega tekmovalca in tren««! tekmovati, za vse ostalo pa skrbijo drugi, pri nas pa žal ni vednot*»1 Več o zadnjih uspehih in načrtih PetričeV v prihodnji števdbu J. Košnji s . -____________ ---—4 Jelovica gradi na svojih igralcih Pogovor z Igorjem Stupniškom, trenerjem rokometašev h \'r ^kofio T.r»Ue iz Škofje Loke Škofja lx>ka — Pretekli teden se je zučelo tekmovanje v II. zvezni rokometni ligi, v kateri igra tudi moštvo škofjeloške Jelovice. Ze nekaj let vadi loške rokometušo Igor Stupmšek. O loškem rokometu in položaju te panoge pri nas nasploh ter načrtih Jelovice je trener dejal: »Zlasti jesenski del zadnjega prvenstva je bil za Jelovico težak. Franc Pe-trnelj je prestopil k ljubljanskemu Slovanu, Mehonič in Zakotnik pa sta prenehala z igranjem. Andrej Zevnik je odšel k vojakom, Silvo Vidic pu je tri kola pred koncem prestopil k boroveij-skemu rokometnemu klubu. S tako ne-uigrano in pomlajeno ekipo presenečenj ni bilo pričakovati. Sezona je bila kljub temu uspešna. Borbenost je nadoknadila izkušenost. Jelovica je ostala v ligi in zasedla celo 8. mesto.« »Rokomet je bil v preteklosti na Gorenjskem zelo razširjen, vendar je prednostna razvrstitev športnih panog marsikje rokometu poslabšala pogoje dela. Le dve ekipi sta se ohranili, vse druge pa so prešle na rekreativni način tekmovanja. To vpliva na vzgojo kvalitetnih igralcev, zaradi-česar rokomet ne napreduje. Takšne razmere onemogočajo plansko delo in selekcioniranje, ki je več ali manj prepuščeno stihiji. Redki so zuto resnično talentirani igralci, ki bi jim kvalitetni treningi in redna vadba omogočali igranje v višjih tekmovanjih. Takšne razmere so pogojevale, da se je Jelovica oprlu nu svoje igrulce. Člansko ekipo sestuvlju kur 80 odstotkov doma vzgojenih igralcev« . Ali je kljub kvalitetnemu delu z mladimi brez selekcioniranja izven občine mogoče dosegati še boljše rezultate? »Trenutno tukšno delo zadošča za obstanek na takšni ravni tekmovunja. Bistveno več pa se kljub dobremu delu ne da doseči. Za vsa specifična igralska mesta pa se pri takšnem delu povsod ne da vzgojiti primernih igralcev. V preteklosti, ko nam je manjkalo kvalitetnih igralcev, je bilo nekaj igralcev, ki bi bili pripravljeni nam pomagati, vendar so jim ozki klubski interesi U preprečili in so tako ostali na ravni povprečnosti. Dobrega igralca je res težko odstopiti, prav tako pu je res, da tak igralec, ki odstopa od drugih, z ne-prehodom v kvalitetnejše tekmovanje stagnira, svojim naslednikom pa onemogoča napredovanje. Trenutno Gorenjska nima igralca, ki bi bil nujen našemu klubu. So pa mladi in talentirani ki bi se pri nas lahko veliko naučili. Če bodo osta'° razmere nespremenjene, lahko tudi ti ostanejo na ravni povprečnosti, tu pa ni v prid napredku celotnega rokometu.« Kakšni so načrti Jelovice \ sezoni? V kiubu smo naredili sr delovni program in razvoj i, škofjeloški občini. Program r* le uvrstitve ekip, ampak obra\i d i trenerski in organizacijski Uresničitev programa mora n napredek. Ovira pri tem vnosni h(-e ne more zagotoviti nekejii Ijenega sistema tekmovanja. Sal menja, to pa ovira načrtno dekvL za letošnje tekmovanje je eruuj ski. Dvu igralca sta sicer odšUfct kom, vendar smo vključili tri al Tako ostaja naša ekipa medna mi v ligi. Letos prvič no ja za obstanek v ligi. Jelovxi«, zen članske še mladinsko ekipoj nastopala v republiški ir/.acm* center, kjer že nekaj let osvrti mesto, kadetsko ekipo, ekipo> pionirjev in ekipo mlajših; je luni že drugič zapored o) bliski naslov.« | ŽIVAHNO DELO PLANINSKE SKUPINE PTT Kranj — Planinska skupku tja za ptt promet Kranj, ki okviru Planinskega .društva Ptt bljuna, se tudi letos odlikuje t aktivnostjo. Začela se je že » mesecih z udeležbo na mnoitL ski h pohodih (Dražgose. Ski, zen), poln razmah pa je dof' tnih mesecih. Tako se je družila izletom, ki jih prireja društvo in samostojno organa__ dobro obiskanih izletov in pohoto Škofjeloški planinski pob. po Pa vurištva in spominov, planinski, na Kureščku, zbor planincev PR venije ter več eno in dvodnevu« tov po gorenjskih vrhovih). Nij ljubljen je že tradicionalni v pohod na Triglav, ki se ga je t _ avgusta udeležilo 42 planirani ninci iz kranjskega ptt podjetji! se letos udeležili tudi shkank**^ f nij v Vratih in na Vršiču. Tudi v prihodnjih mesecih bo no: planinska skupina se bo ud., otvoritve doma na Kredarici in & slovenskih p'vnincev v Krmi, planin «v na ^romeji Avstn>«a)i ja—Jug. .vviju, srečanja pimm PTT Za^b in Ljubljana v Gen*« Kotorju, samostojno pa bo orgM_aM la še pohod na Kepo in v Martu^A skupino, na Btegoš in na K«to.U*l njo aktivnost bo zaključila s prt_*f niem z barvnimi diapozitivi. 13. SEPTEMBRA 1983 ŠPORT IN REKREACIJA, ZANIMIVOSTI 9. STRAN O LAS )čitev predstavnikov Planinske zveze Slovenije in gorenjskih PD tolpa na Storžiču ne bo! Črtomir Zoreč — Konec avgusta so se na skupnem sestanku v pro-i kranjskega planinskega dru-idelavci v planinski organizaciji občinskih upravnih in drugih ter predstavniki skupine ■ iz Kranja, ki je namerava-»Storžiču postaviti malo kovin-izavetišće. V pogovoru o name-uMeroso nekaj dni prej prepre-f tik pred prevozom stolpa na go- ro, so sodelovali načelnik komisije za pota pri PZS Franci Vesel, načelnica komisije za varstvo narave in Gorsko stražo pri PZS Nada Praprotnik, predsednik medddru-štvenega odbora PD Gorenjske Iv-ko Bergant, predsedniki planinskih društev iz Kranja in Tržiča ter z Jezerskega, predstavnika občinskih komitejev za urbanizem iz Kranja in Tržiča ter predstavnik al r polastit* r krajevnega praznika KS Kranj Center je bil v soboto dopoldne \wam balinišču Balinarskega kluba KS Kranj Center turnir, na katerem jf pomerilo 12 ekip. Predsednik kluba Tone Borišekje povedal, da so čla-W itinba, ki deluje če peto leto, z izgradnjo svojega balinišča uresničili pojil imo*n cilj svojega delovnega programa. Na kvalitetnem tekmovanju je ite nomesto osvojila ekipa Borca, druga je bila ekipa Nove Gorice, tretja eki-IKS Center III in četrta ekipa KS Center I. 1 Zanimive prireditve za iraznik većana akademija, otvoritev balinišča s turnirjem, kramarski ejem in druge zanimive prireditve za praznik KS Kranj Center Kranj — Petič zaporedoma v kra-kalrvni skupnosti Kranj Center v jamski občini 10. septembra slavijo 'ajevni praznik. V spomin na veli-^kstilno stavko, ki se je začela v ju in se nato razširila po vsej rji, so letos v krajevni skupno-pravili različne zanimive prire-. Vse pa so potekale v znamenju in različnih aktivnosti, ki v zadnjem obdobju beležijo kra-|ar. te krajevne skupnosti. Letos zaslužita posebno pozornost tfflh*prireditvi. V soboto dopoldne je W oka, n. suh. o., TOZD Transturist — tovorni promet, n. sub. o., Škofja Loka, Titov trg 4/b na temelju sklepa delavskega sveta TOZD razpisuje dela in naloge: VODJE KOMERCIALE TOZD (delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi). Poleg spi.»silili pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje — visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri, — tri lota delovnih izkušenj, od tega več kot eno leto na komercialnih delih v cestnem prometu. Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Pismene ponudbe z opisom dosedanjih delovnih izkušenj in dokazil o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: SOZD Alpetour Škofja Loka — kadrovska služba, Titov trg 4/b Škofja Loka, z oznako »za razpis«. Delavski svet bo o izbiri kandidata odločil v 60 dneh po končanem zbiranju ponudb. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po odločitvi delavskega sveta. DO MIZARSKO PODJETJE ŽIRI, p. o. CESTA XXXI. DIVIZIJE 17 Po sklepu delavskega sveta razpisujemo prosta dela in naloge TEHNIČNEGA VODJE Pogoji: — srednja izobrazba lesarske smeri, — nad 3 leta prakse pri strokovnem ali vodstvenem delu v lesni stroki. Dela in naloge se razpisujejo za dobo 4 let. Prijave na razpis z dokazili o izpolnjevanju pogojev je treba vložiti v zaprti ovojnici v 8 dneh po objavi na naslov: Mizarsko podjetje Žiri, z oznako — za razpis. Kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v 10 dneh po preteku razpisnega roka. Komisija za delovna razmerja Osnovne šole BRATSTVO IN ENOTNOST KRANJ Tončka Dežmana 1 razpisuje prosta dela in naloge za DOLOČEN ČAS: 1 učitelja za razredni pouk — priče tek dela 26.9.1983 1 učitelja za matematiko — pričetek dela 24.10.1983 nadomeščanje delavk na porodniškem dopustu Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih zahteva zakon o osnovni šoli. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi komisiji za delovna razmerja šole. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po poteku razpisa. 'lili ' 1 tarafca/na preditmea m flota« trm Bombažna predilnica in tkalnica Tržič razpisuje po sklepu DS DSSS 7 dne 12. 9. 1983 prosta dela oz. naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: vodenje prodajnega sektorja Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih, z zakonom in družbenim dogovorom določenih pogojev še naslednje pogoje: — visoka ali višja ekonomska šola ekonomsko komercialne ali ustrezne tehnične smeri — 1 leta delovnih izkušenj — poznavanje zakonodaje in družbenopolitičnega sistema SFRJ Poleg teh mora kandidat za razpisana dela oz. naloge imeti tudi strokovne,,organizacijske in druge delovne sposobnosti za opravljanje razpisanih del oz. nalog. Razpisana dela oz. naloge opravlja delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi in se razpisuje vsaka 4 leta. Prijave /. dokazili o izpolnjevanju pogojev in dosedanji zaposlitvi naj kandidati pošljejo v zaprti ovojnici 8 dni od dneva objave na naslov: Bombažna predilnica in tkalnica Tržič, kadrovski oddelek, Tržič, ( esia JLA 14 - z oznako »ZA RAZPISNO KOMISIJO«. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po roku za vložitev prijav. TOREK, 13. SEPTEMBRA jj notranji OŠ JANKO IN MIAKAR ŠENČUR OBVESTILO V soboto, 17. septembra 1JB bo od 8. do 12. ure v v« centralnih, samostojnih 5 podružničnih šolah občin Kranj vpisovanje šolskih v vincev za šolsko leto 1984 & Vpis je obvezen za vseot» ke rojene leta 1977 in a otroke .rojene do končal bruarja 1978. leta. K vpisu pripeljite otroki ■ prinesite njegov izpisek 1 rojstne matične knjige. w enotno matično številko. Cenjene goste obveščali da bo'vsak notoi ;» " da bo" vsak petek in v restavraciji HOTELA CREINA PLES. Zabaval vas bo ansan^ MODRINA. Rezervacije na recepcij, \ tela ali po tel. 23-650 Vabi kolektiv hok Creina i£2 Pi ti •sv t DELOVNA SKUPNOST SODNIKA ZA PREKRŠKI ŠKOFJA LOKA objavlja prosta dela in naloge ADMINISTRATIVNE DELAVKE Kandidati naj izpolnjuje*| naslednje pogoje: — srednja izobrazba upravno-administra: ,> smeri, — 2 leti delovnih izkušen Delovno razmerje se sklec* 1 za nedoločen čas. s pob« delovnim časom. Poskušaj delo traja 3 mesece Kandidati naj pošljejo pisni ene prijave z dokaiib♦ izpolnjevanju razpisnih ^ gojev na naslov Sodniki prekrške Škofja I-oka.Ti* trg 11, v roku 8 dni poobjj* O izidu bodo vsi kandM obveščeni v roku 8 dni f* opravljeni izbiri. r vhodna? U3. SEPTEMBRA 1983 MALI OGLASI, OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE 11. STRAN O i ML/ \GIASI tel.: 27-960 I WDAM (Prodam BANKINE in PUNTE. Šen-Ir.SCruinikova pot 17 8889 prodam 20 W nove avto ZVOČNIKE pfeo-iine. Arhar. Papirnica 8, Škofja •ka 9017 Prodam diatonično HARMONIKO; lavo. diferenciala, odbijač, osovine za 1 B*torl25.Tomažin. Podlubnik 159 m 9018 I Prodam 1000 kosov OPEKE modu-niUok BH 6 ter BETONSKO ŽELE-D.Sttkg. Vaiant. Bodešče 17. Bled 9034 Prodam obnovljen 16-colski GUMI IM.Slamnik. Žirovnica 50 9140 Prodam barvni TELEVIZOR iskra ie v garanciji, star dva dni. Grenc SkofjaLoka 9141 )m Prodam PEČ kiippersbusch in HLA-ILV1K z zamrzovalnikom. Telefon »199 9142 1'gcdno prodam novo POHIŠTVO, «lhwrnoza kabinet. Telefon 62-588 914.i Prodam nov ročni električni NAD-B2KAR za les. z rezili. Prebačevo 18. ^rmacije po tel. 49-044 ob 7. ali 20. 9144 Pr/iam 6 PRAŠIČEV, težkih po I«; Zg. Brnik 60, Cerklje 9145 l'?odno prodam več GOBELINOV: fadnja večerja« za 6,5 SM, »Kumro-lc Pod kozolcem«. Zunaj bi se odvijala, na vsem Titovem trgu. Ves trg bo v mizah, za jedačo in pijačo pa bodo skrbela tri kranjska gostinska podjetja: Stari Mayr, hotel Evropa in hotel Creina. Stari Mayr bo razširil svoje mize vse do spodnjega konca trga, Creina jih bo postavila na zgornjem koncu. Evropa pa pred pošto. Že ob štirih popoldne bo mesto zaprto za ves promet, ob šestih se bo pa začelo. Prireditelji pripravljajo tudi bogat kulturni program; zaplesala bo folklorna skupina Iskra, zapela bosta okteta Kranj in DPD Svoboda Prim-skovo. Program bosta povezovala Alenka Bole-Vrabec in Marko Črta-lič. Za ples bo igral eden od poznanih gorenjskih narodno-zabavnih ansamblov, gostinci pa bodo poskrbeli za dobro jedačo in pijačo. Vrsto stojnic bodo postavili na trgu za male prigrizke, spominke in podobno. Pa še za kakšno presenečenje bodo poskrbeli, obljubljajo. Praksa je pokazala, da ima Kranj rad takšne prireditve in da so vsakič dobro obiskane. Prireditev »Pod kozolcem« bo letos že tretja takšne vrste. Upajmo le, da bo lepo vreme, kajti sicer bo prireditev odpadla. D. Dolenc V okviru regulacije Dupeljščice .Vodnogospodarsko podjetje Kron/ zdaj ureja strugo nad magistralno cesto, s čimer bo rešeno odvodnjavanje na ohiv.oč-ju športnega igrišča in osnovne šole v Naklem ter na Pivki. tbkinokr4nj Po sklepu Komisije za medsebojna delovna razmerja oglašamo prosta dela in naloge 1. SNAŽILKE za kino Center. Delo se združuje za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje v času porodniškega dopusta) 2. SNAŽILKE za kino Storžič. Delo se združuje za nedoločen čas » skrajšanim delovnim časom (4 ure). Pogoji: — nepopolna osnovna šola — ustrezne delovne izkušnje, — dva meseca poskusnega dela. Nastop dela takoj. Prošnje poslati v devetih dneh na naslov: Kinopodjetjc Kranj, Stritarjeva 1. Razpis velja do zasedbe. OSNOVNA ŠOLA FRANCE PREŠEREN KRANJ Po sklepu sveta šole razpisna komisija razpisuje dela in naloge POMOČNIKA RAVNATELJA ŠOLE Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom O združenem delu in zakonom o osnovni šoli izpolnjevali še naslednje posebne pogoje: — da ima pozitiven odnos do socialistične revolucije ter bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov, -- ustrezati moralno — etičnim načelom naše družbe, — imeti strokovne in organizacijske sposobnosti. Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge: 1 varuško za določen čas s polovičnim delovnim časom v WO Duplje, 1 vzgojiteljica za določen čas g polnim delovnim časom v WO Duplje, 1 učitelja matematike na centralni šoli za določen čas, s polnim delovnim časom, 2 učitelja v oddelku PB v podr. šoli Naklo, za določen čas, s polnim delovnim časom. Prošnje za opravljanje del in nalog pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Razpisna komisija pri Osnovni šoli France Prešeren Kranj, Kidričeva 49. KOi> KOVINSKO PODJETJE KRANJ, p. o. KRANJ, Šuceva ulica 27 Delavski svet DO KOVINSKO PODJETJE KRANJ, razpisuje dela in naloge 1. VODENJE TEHNIČNEGA SEKTORJA — organiziranje, vodenje in koordiniranje dela v sektorju Poleg splošno zakonskih pogojev za sklenitev delovnega razmerja se od kandidata še zahteva: — visoka izobrazba strojne smeri in tri leta delovnih izkušenj na podobnih delih, — višja izobrazba strojne smeri in pet let delovnih izkušenj na podobnih delih, — moralno politične vrline in izpolnjevanje pogojev po 511. členu ZZD. 2. VODENJE SPLOŠNO KADROVSKEGA SEKTORJA Poleg splošno zakonskih pogojev za sklenitev delovnega razmerja se od kandidata še zahteva: — visoka izobrazba pravne smeri in tri leta delovnih izkušenj na tem področju dela, — višja izobrazba upravne smeri in pet let delovnih izkušenj na tem področju dela, — moralno politične vrline in izpolnjevanje pogojev po 511. členu ZZD. Delavci pod točko 1 in 2 se imenujejo za dobo štirih let z možnostjo ponovnega kandidiranja. Pri opravljanju del in nalog ima delavec posebna pooblastila in odgovornosti. Poizkusno delo tri mesece. Prijave z dokazili o izobrazbi in izpolnjevanju drugih pogojev za opravljanje objavljenih del in nalog, dostavijo kandidati po pošti v zaprti ovojnici s pripisom »za razpisno komisijo«, na naslov Kovinsko podjetje Kranj, Šuceva ulica 27, 64000 KRANJ. Razpis velja 8 dni po objavi v časopisu GLAS. Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec iz kadrovskega sektorja ZDRAVKO ŠKERJANC roj. 1952 Od njega smo se poslovili v nedeljo, 11. septembra 198M ob 15. uri, izpred hiše žalosti, Zg. Duplje 49 na pokopališču v Sp. Dupljah. Sindikalna organizacija SAVA Kranj GLASOVA ANKETA Le varčevanje bo preprečilo redukcije Tja do 1. oktobra bo oskrba i električno energijo se zelo težavna in le varčevanje bo preprečilo odklapljanje — Nekateri gorenjski kraji so bili minule dni po nekaj ur brez elektrike, nakar se je poraba vendarle zmanjšala za 10 odstotkov, kolikor zahtevajo sedanji ukrepi Kranj — Tja do 1. oktobra bo oskrba z električno energijo še zelo teža vna. Tedaj se bo namreč po rednem remontu in zamenjavi dela izrabljenega goriva priključila na omrežje jedrska elektrarna v Krškem. S popravilom pa zelo hitijo v trboveljski toplotni elektrarni in obljubljajo, da bo okvarjeni blok nared celo nekaj dni pred 1. oktobrom. Šoštanjska toplotna elektrarna po odpravi manjše okvare spet dela s polno paro. Do okvare je v preteklih dneh prišlo na ceveh, kjer so počili vari, zato so morali naprave zaustaviti, da so jih lahko popravili. Delo so opravili v rekordnem času. Pri polni obremenitvi elektrarno seveda kaj hitro lahko pride do okvar-, zato si lahko le želimo, da se do izteka septembra kaj podobnega ne bi več pripetilo. Premoga imajo v šo.štanjski toplotni elektrarni sedaj dovolj, saj ga vozijo iz Trbovelj, kjer bi sicer zaradi okvare elektrarne ne imeli kam s premogom, saj velikih depomj nimajo. Povedati velja še, da vodne elektrarne te dni ne morejo kaj prida pomagati, saj občasno deževje rečnih strug ni zadosti napolnilo. Tako vodne elektrarne delajo sedaj le s 40 odstotno močjo. Oskrba z električno energijo je torej te dni izredno težavna in le skrajno varčevanje bo preprečilo redukci- Pred letošnjim dnevom planincev v Krmi Navodila udeležencem prireditve Jesenice — Organizator letošnjega dneva planincev, ki bo v nedeljo, 18. septembra, pri Kovinarski koči v Krmi, je Planinsko društvo Javornik-Koroška Bela. Tokratno tradicionalno planinsko srečanje bo vrh praznovanja 90. obletnice slovenske planinske organizacije. Svečanost v Krmf se bo začela ob 11. uri, ko bo udeležencem spregovoril predsednik telesnokulturne skupnosti Slovenije Tone Florjan-čič. Slavnostnemu govoru bo sledil kulturni spored, v katerem bodo sodelovali pihalni orkester Jeseniški železarji, ženski pevski zbor Milko Škoberne in recitatorji DPD Svoboda z Jesenic ter moški oktet DPD Svoboda iz Žirovnice. Prireditev se bo nadaljevala z družabnim srečanjem udeležencev. Do Krme se bo moč pripeljati z avtobusi le iz blejske smeri, to je po cesti skozi Gorje, Krnico in dolino Radovne. Promet z osebnimi avtomobili bo možen tudi po cesti od Mojstrane do Krme, vendar do proslave samo proti Krmi, popoldan pa nazaj. Parkirne prostore za avtobuse in osebne avtomobile bodo uredili na Zasipski planini blizu Kovinarske koče, zato miličniki ne bodo dovolili dostopa z vozili do koče. Za planinska društva, ki bodo organizirala prevoz z vlaki, sta izstopni postaji Lesce in Bled; odtod bo organizator zagotovil avtobusni prevoz Tlo Krme in nazaj vsem društvom, ki so do 9. septembru sporočila Planinski zvezi Slovenije število udeležencev in čas prihoda. Kovinarska koča bo od 15. do 17. septembra zasedena, zato v njej ne do moč prenočevati. Vsi planinci, ki bodo prišli na sobotno odprtje Inglavskega doma na Kredarici in nedeljsko proslavo v Krmi, bodo lahko v petek in soboto prenočevali v šotorih blizu koče; v njih bo samo slama, zato naj imajo obiskovalci s seboj spalne vreče. V šotorišču bodo lahko prenočile samo pravočasno prijavljene skupine planincev, za neorganizirane posameznike pa bo organizator pripravil v šotorih le omejeno število ležišč. Za prehrano v Krmi bodo od sobote popoldan naprej skrbeli delavca kranjskogorskih hotelov, ki bodo jedila in pijačo prodajali na stojnicah v bližini koče. Ob prireditvenem prostoru bodo tudi stojnice organizatorja z raznim propagandnim gradivom in spominki — med njimi tudi lično značko, letošnjega dneva planincev po 50 dinarjev. Planinske založbe Slovenije s planinsko literaturo in oznakami, PTT z razglednicami, znamkami, spominskimi ovitki in priložnostnim žigom ter Tobaka s tobačnimi izdelki. Organizirani bosta tudi informacijska in zdravstvena služba. In še to! Društva, ki imajo svoje prapore, naj v Krmo pošljejo planinsko oblečene praporščake, za katere je določen poseben prostor ob prireditvenem odru. Organizator prav tako priporoča vsem društvom, da vključijo v program izleta v Krmo ogled razstave Razvoj slovenskega planinstva, ki jo bo 17 in 18. septembra med 8. in 19. uro v Festivalni dvorani na Bledu pripravil muzejski odbor PD Dovje-Mojstrana. S. Saje V Brekovicah je gospodar začel podirati eno najlepših stavb na območju krajevne skupnosti Žiri — nekdanjo gostilno pri Jureču t- Je to smiselno — Ne bi veljalo hiše obnoviti, jo ohraniti kot del stavbne dediščine in lastniku omogočiti, da bi v njej udobno živel — Ali pa velja prisluhniti razlogom lastnika, ki trdi, da je bila hiša sicer lepa, vendar povsem neprimerna za bivanje, in da bi bili stroški Obnove veliko večji, kot so jih ocenili strokovnjaki pri zunanjem ogledu Brekovice pri Žireh — V elaboratu Ljubljanskega regionalnega zavoda za spomeniško varstvo, ki ga je naročila občinska skupščina Škofja Loka z namenom, da se v novem urbanističnem načrtu Žirov opredelijo objekti, ki jih je vredno ohraniti, so o Jurečovi hiši v Brekovicah 11 napisali: Izredno dobro je ohranjena nekdanja gostilna pri Jureču, z letnico nad portalom 1909. Oblikovana je izredno ambiciozno, v maniri se približuje načinu obdelave fasad, ki je značilna za železniška poslopja. To stavbo je vsekakor potrebno ohraniti. »Lani smo zvedeli, da namerava hišo gospodar oziroma lastnik Edo Jurca podreti in zgraditi novo,« pripoveduje predsednik pododbora za revitalizacijo Žirov oziroma krajev v žirovski krajevni skupnosti Miha Naglic. »Večkrat srno se skupaj s pospeševalcem pri kmetijski zadrugi Sora Mercator Žiri Miranom Nagli- čem in profesorjem ljubljanske fakultete za arhitekturo Fistrom, ki je vodil izdelavo posnetkov stavbne dediščine za revitalizacijske načrte, oglasili pri njem in ga prepričevali, naj hišo vendarle obnovi. Prepričan sem bil, da smo ga pregovorili, zato sem bil zelo iznenađen, ko je pred nekaj dnevi začel hišo rušiti. Naš odbor je skušal Jureču tudi pomagati. Profesor Fister je obljubil, da bo določil študenta, ki bi za diplomsko nalogo izdelal načrte obnove, hkrati pa bi mu pomagali, da bi dobil potrebne kredite. Toliko bi odbor lahko naredil, več seveda ne more. Menim, da je s porušenjem stare hiše pri Jureču lastnik naredil tudi sebi precej škode. Tipska hiša, kakršne so sedaj skoraj vse nove zgradbe, z estetskega vidika prav gotovo ne bo odtehtala stare. Novogradnja bo vsekakor dražja od obnove ker je bila stara hiša še izredno trdna in ne bi bilo potrebnih veliko posegov. Go- je. Tja do konca septembra bo veljal ukrep o 10-odstotnem varčevanju in kjer ga pač ne bodo spoštovali, se bodo morali sprijazniti z redukcijami. Na Gorenjskem je bila minuli petek poraba električne energije natančno na ravni 10-odstotnega varčevanja in či1 bo v prihodnjih dneh le malce poskočila, bodo morali spet odklapljati posamezne predele. Prve dni, ko je začel veljati ukrep o 10-odstotnem varčevanju z električno energijo, je bila poraba še nad dovoljeno. 1. septembra je na primer znašala 157 tisoč kilovatnih ur več, kot je bilo dovoljeno. Zato so morali že dan zatem začeti z redukcijami. Za štiri ure so odklapljali posamezne predele, od 11. do 15. oziroma od 15. do 19. ure. Pri tem so seveda pazili, da niso bile brez elektrike tovarne, bolnišnice, vodovod, skratka vsi, ki elektriko neobhodno potrebujejo za svoje delo. Zato so odklapljali predvsem vaška naselja, ki nimajo tovarn. Seveda so tudi tam redukcije povzročale razburjenje, saj imajo danes vsepovsod že zamrzovalne skrinje. Zavoljo redukcij imajo težave kmetje pri molži, zato zjutraj niso odklapljali. Prve redukcije so ljudi dodobra opozorile, kako težko je z elektriko. Kmalu je poraba upadla, in zadnje dni je natančno na ravni dovoljene. Res se splača gumb na bojlerju premakniti za stopnjo nazaj, ugašati luči, kjer gorijo brez potrebe, čim dlje odlašati z ogrevanjem prostorov in podobno. Če bo še naprej vsakdo prihranil vsaj drobec, bomo vsi skupaj september prebrodili brez novih redukcij. Redukcije res zmanjšajo porabo v dnevnih konicah, k velikemu varčevanju pa vendarle ne doprinesejo, saj po štirih urah zamrzovalne skrinje, bojlerji in drugi, nenehno priključeni električni aparati kar požirajo kilovatne ure. Dispečerji to dobro vedo, saj pravijo, da je po štirih urah mrka izredno težko priključiti posamezno območje, ker se z vključitvijo obremenitev poveča s 30 na celo 100 amperov. Povedati velja, da tudi za tovarne velja 10-odstotno varčevanje z elektriko, in na Gorenjskem so dispečerji uvedli natančno spremljanje porabe po tovarnah, tako da morajo dnevno poročati. Varčevalni ukrepi torej vendarle pomenijo prihranek, saj je zadnji dan v avgustu, tik pred prvimi opozorili torej, dnevna poraba na Gorenjskem znaša 1,765.000 kilovatnih ur, kar je bilo nad načrtovano porabo. V četrtek, 8. septembra, ko redukcij ni bilo, pa je znašala 1,604.000 kilovatnih ur, torej okroglih sto tisoč-kilovatnih ur manj. Če bodo tako varčno ravnali z elektriko tja do konca septembra in če seveda v šoštanjski elektrarni ne bo novih okvar, se nam novih redukcij ni treba bati. M. Volčjak Nogomet ima možnosti razvoja Kranj —Nogometaši kranjskega Triglava so z uvrstitvijo v slovenski finale tekmovanja za pokal maršala Tita dosegli svoj največji uspeh, bili pa so na pragu novega: v finalni tekmi so klonili v igri z Mariborom tesno 2:1. Skoraj 2500 ljudi se je zbralo na tekmi, kar kaže, da med ljudmi ni upadlo zanimanje za kvalitetno nogometno igro. To je obenem tudi potrditev pravila, da le kvalitetna igra polni nogometna igrišča. O položaju gorenjskega nogometa in možnostih razvoja smo se pogovarjali s tremi gledalci na finalni tekmi med Triglavom in Mariborom. s? šne prireditve. Vzporedno * bi lahko v posebnih pub! predstavili športnike, špt noge, pa razne druge priredi mestu. Pozabljamo, da ljudje jio bolj iščejo popolnejše rekreacije, zato morajo biti |fl^ ditve atraktivnejše in zaniasn| še. Gre za oblikovne in vsebits*! spremembe v športu in v oda* družbene skupnosti dc Preveč časa nam vzamejo op*j| tivni problemi, premalo pj« mo časa še za, druge stra&^J pomembne.« Milenko Vukotič z Bleda: »Menim, da se za nogomet zanima premalo ljudi. Klubi imajo premalo nogometnih strokovnjakov, predvsem pa ima ta igra premajhno veljavo na osnovnih šolah. Ljudje težijo, da imajo čim več prostega časa in tega želijo izkoristiti na najrazličnejše načine, tudi za šport. Samo znati jih je treba privabiti. Tako je tudi pri nas na Bledu, kjer imamo lepo nogometno igrišče, pa tudi nogometno moštvo je dovolj kvalitetno. Manjka pa dobrih strokovnjakov. Kranjski Triglav ima dobro moštvo, vendar premalo ljudi, voljnih delati za razvoj nogometa. Vse preveč sloni le na redkih posameznikih.« IMilovan Čikič iz Kranja: »Za Triglav je današnja tekma velika spodbuda, prav tako pa imajo tako kvalitetne tekme splošni družbeni pomen. Kranj bi moral več skrbeti za takšne prireditve. Zakaj ljudje tako malo hodijo nanje. Premalo strokovno se lotevamo njihove organizacije in ne znamo ugotavljati, kaj je za ljudi vabljivo. Ljudje niso naveličani prireditev, ampak moramo spremeniti pristop in odnos do njih. Različne učinke imajo lahko tak- Janez Krajnik iz Škofje ia predsednik tekmovalne komš Nogometne zveze Jugosfej »Nogomet je po portoroških^ pih veliko pridobil. Locih tekmovalni in rekreav. kar je zanimivo v Loki, kjer i mo recimo kar 8 nogometnikl bov. Če bomo dosegli mnobi^ bo tudi edini slovenski prvoifc lahko dobil yeč domačih Že sedaj jih ima veliko. VB«g du sem žrebal nasp: našnjemu zmagovalcu v njem kolu. Izžrebal sem $pu ga Hajduka, ki ga je zete za nasprotnika večina k\ Kvalitetni klub namreč p« na igrišče več gledalcev I spodar načrtuje v novi hiši tudi kmečki turizem. Menim, da bi bila za to dejavnost veliko primernejša stara hiša. Sicer nikakor ne gre oporekati želji, da želi živeti v sodobni hiši, vendar bi v stari lahko živel kot graščak. Ali pa bi sam živel v novi, staro pa namenil turizmu: Moram tudi poudariti, da odbor nikakor ni razsodnik za njegovo dejanje, saj nismo pravno-formalno pristojni, vendar nam je žal, ker je rušenje nespametno in etično nesprejemljivo. Ob njem si lahko zastavimo tudi širše družbeno vprašanje, če lahko usodo objektov, ki so pomembni z vidika naše naravne ali kulturne dediščine, prepuščamo posamezni- kom. Skratka, menim, da je škoda, ker nismo našli skupnega jezika: da bi ohranili hišo kot del naše stavbne dediščine in pomagali lastniku, da bi v njej sodobno in udobno živel.« »Hiša je bila povsem neprimerna za bivanje,« pravi Edo Jurca. »Stropi so bili v vseh sobah visoki 3,25 metra, prostorov kljub velikosti stavbe ni bilo zadosti in zaradi nizkega terena je v kleti stalno voda, zato je hiša vedno, razen v največji suši, vlažna. Čeprav je bila stavba še trdna, ne jaz ne žena nisva bila prepričana, da bi jo bilo pametno obnavljati. Toliko mraza, kot smo se ga naužili mi v tej stavbi, ne privoščim nikomur1. Lani smo imeli, kljub temu da je bila peč v hiši razbeljena, v \e: -stopinj, v hiši pa komaj neto pinj nad ničlo. Lončnice sob* ko zimsko jutro na okr zmrzali. Neko zimo §eje*w Habjanova iz Žirov pn nas a» sti na stroj. Sedela je pnpečis kljub temu stroj ni del; pregledala, je ugotovili d strdilo od mraza. Meni^^^l dovolj trden razlog, da ne živeti v njej.« Vendar bi se z obnovo izolirati in ogrevati s con »Šele sedaj, ko smo zt dirati, se je pravzaprav ,„ ko bi bilo dela in strošk«tj hoteli obnoviti. Večino bi bi. delati ročno, zato bi bi|li» ogromni. Vedno bolj sempedj da večji kot z novogradnjah*« noviti bi je nikakor ne mcfs« da bi bila funkcionalna. Ce bim tel ogrevati s centralno Wj» najbrž vse leto ne bi zasluS*« za olje ali premog. Če bizpi« hišo drugod, bi moral vzdrievm staro, sicer bi se samazacekfV ti. Ob vsem tem se sp:,;v sem res dolžan nositi vso zato, da bi ohranil nekcir, .v| domačije.« 1. Nova prospekta Bled — Turistično di vsako leto poskrbi za prvev in letnih prospektov Bleda Vs to bi jih morali imeti še ,1V natisnejo, vendar je izdavi draga. Nova prospekta Bleda nakladi 100.000 izvodov, w» jih je Gorenjski tisk iz K;. tokrat so v treh jezikih.