97, štev. V Ljubljani, sobota 19. aprila 1919 Današnja številka obsega 6 strani. H. leto. Velja v Ljubljani in po pošti: l(;t® . . X 84-— šj£$ im . , 42-— ifl !*t* . „ 21’— <5!*«ee . . „ 7 — m inozemstvo: ttla naprej K 95*— 1 pol fot« „ „ 59 — m ^ttrtJma „ „ 26-~ '* «« »tsec „ „ 9 — ftllf mm llii h Viži) lOr JSa piHmene naročilo bre* •M^njatvc denarja sp ne moremo ozirati. Naročniki naj pošiljaj® aaro&nino SSMF' po nakaznici. "^Sm Ogi2«i »e računajo po po-bijetiem prostoru !u si-..ur I n m visok ter 45 mn Širok prostor za enkra? 40 vin., z« večkrat popust. .'Dretialstvo je na Starem trga Stav. 19. Telefon Mer. <580, CpramiStvo Je na Marijinem trpa 5=; StCT. 8. TelftfOH ?t*V. M. ==:z~= Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna številka velja 40 Tičarjev. Vpntfaajent glede Insorator L dr. se »«j priloži za odgovor dopisnica ali mamka. — Dopisi naj so frankinjo. — Rokopisi se ne vraču j c« Resni nemiri v Italiji. — Boljševiško gibanje na Dunaju. Pred rešitvijo jugoslovansko-italijanskega spora. — Francoske grožnje Nemčiji. Minister Svetozar Pribičevič zbolel. — Czernin aretiran. Za pravico in zmago. Le vstani, vborni narod moj... tvoj je — vstajenja uan! Konec vojne, med zapadnim in Paškim imperijalizmom ni še konec svetovne sevolucije, ki preobrazuje lice »tare Evrope v nov obraz modernega demokratizma. Zmaga zapadnega im-Perijalizma nad pruskim pohlepom še m zmaga Resnice in Pravice. Np S»*en je ruski carizem, poražena riin? se zv'ia v nevarnih krčih so-hilo • revoiucije, habsburške monar-ni v*č, padli so starodavni pre-^G" Privilegiranih mogotcev, politično ”5acJc. zapadne Evrope je napolnjeno L IT*’ bacili ruske revoluciie> vse gibije in hrepeni po novem svetovan redu, ki bi izlečil rane utrujenega človeštva. N©va Evropa vstaja na razvalinah srednjeveških zakonov o pravici mo-p‘irilf.g\n*d slabejsim. Impeiijahsti v vrlin 10i-S‘Cer Uve,iaviti SV0j0 Volj O pred celim svetom, toda tudi zapadi.ega imperijalizma bo konec, ko se ko!o svetovne revolucije zavrti proti zapadu. Tok svetovne revolucije seje dotaknil z vehementno silo tudi našega jugoslovanskega naroda, ki je oprt na svoje stoletno narodno pravdo na podlagi veiikih nače! samoodločbe narodov v odločilnem trenutku str! verige avstro-niadžarskega suženjstva in 3 proglasitve svoje svobode pomagal ententi končne zmage. . Jugoslovanski narod je stopil v od^0vno P0’’1^'0 kot samostojen in jJifcloC činitelj med evropskimi dr-3 vanii. Kdor računa brez nas, lahJ*°ti in njegova zmota je r usodepolna za n a daljni azvoj svetovne revolucije v bližnji bodočnosti. Tega se zavedajo tudi gospodje v Parizu, zato zavlačujejo končni sklep miru, ker vedo, danjihovi sklepi ne bodo kon~ čnoveljavni za našo državo, ki ne more priznati nobenega miru brez celotnega ujedinje-nja vseh Jugoslovanov. To je dejstvo, za katerega resničnost jamči volja našega aaroda. Kakor ni odločilo orožje svetovne vojne, tako ne bo odiočil zapadni imperializem poteka svetovne revolucije. Politična situacija bodoče Evrope je negotova. Nihče ne ve, kako se razvijejo dogodki v dogledni bodočnosti. Le eno je gotovo namreč, da mirovna konferenca v Parizu ni zmožna rešiti resnih in nevarnih zapietljajev med posameznimi državami, ki prisegajo vsaka na svojo pravo. Starokopitna diplomacija vendar ne more razumeti novodobnega demokratizma, na pod.? Bodočnost zgodovine mora biti vodilna misel pri vseh dejanjih naše javnosti. Če bo narod videl, da ga vodijo čisti in zanesljivi možje, ki se ne ozirajo ne na osebne in ne na strankarske koristi, tedaj bo z zaupanjem gledal-v srečno bodočnost, iri se ne bo dal zapeljati raznim špekulantom, ki hočejo preva-riti tudi naše ljudstvo z blestečimi frazami „boljŠeviškega demokratizma". Težka je bila naša pot na Kalvarijo, kakoršne ni prehodil noben drug kulturni narod, toda nič manj težka je naša pot, do vstajenja, ki nas vodi preko zapadnega imperijalizma in preko grobov naših sovražnikov do končne zmage. Zaupati moramo v lastno moč, ki je delala čudeže kakor-šnih ni veliko v zgodovini narodov. Ne upajmo v tujo pomoč, ampak bodimo prepričani, da je v nas samih vse, ka smo doslej pričakovali od dru- lagi katerega se morajo rešiti gib. Za Velikim petkom pride Velika* naina in socijalna vprašanja v blagor posameznih narodov. V teh težkih dneh, ko odločujejo v Parizu o na§i usodi, je treba, da osredotočimo vse svoje misli v eno samo misel: Pravica mora zmagati. Naša bodočnost je odvisna od nas samih. Če združimo vse svoje moči v dosego svojih pravičnih ciljev, če se Strnemo v eno samo železno falango, tedaj nam ne bo težko, da zmagamo preje ali pozneje na celi črti. Prepričani bodimo, da je Pravica na na:v.i strani. In kjer je Pravica tam je tudi Zmaga! V naših rokah je usoda našega naroda. Naši voditelji se morajo zavedati svoje odgovornosti pred sodiščem naše bodoče narodne zgodovine. Osebne koristi morajo izginiti iz našega narodnega življenja. noč, praznik zmage in poveličanja. Tako bo svetovna revolucija za nas Je opomin, da ne smemo pričakovati Pravice od zunaj, ampak da je Pravica v nas in v naši volji. Naš narod je zdrav in ne potrebuje nobenih laži-zdravnikov, da bi ga lečili z raznimi obljubami in ničvrednimi doplačili za izgubljene brate in sestre. Pa tudi lažnjivih porokov se ho znal iznebiti nag pošten narod. V deželi sta red in mir — naše ljudstvo si ne želi nobenih nasilnih sprememb. Nezadovoljneži pa te dobijo povsod. Naš narod je že prehodil svoj križev pot. Tik pred njegovim vstajenjem ga skušajo nasilniki prikleniti na tla, toda njihove nakane se ne bodo posrečile. Močan kakor Veli Jože je kljuboval naš narod vsem sovražnikom, raztrgal verige suženjstva in si ..prosto izvolil svojo postavo“ z ujedinje- njem vseh Jugoslovanov v enoino svobodno državo. Nasilni mogotci in zastopniki sile močnejšega nad slabejšim, ki je v pravici, hočejo iztrgati iz našega narodnega telesa posamezne ude, toda naš narod ne bo obupal, Čeprav se bo zvijal v silnih bolečinah. Tudi ne bo prezrl krivice, storjene mu od svojih ^prijateljev44, v katere je zaupal, dokler ni poznal njihove imperialistične sebičnosti. Kar velja za druge, mora veljati tudi za nas in še v toliko večji meri, kolikor večja se zgodi krivica na našem narodu. Tudi za nas pride veliki dan Vstajenja in zmage. Tedaj bodo ostali osramočeni vsi naši sovražniki, pa tudi naši ..prijatelji'1 na zapadu bodo odprli oči, ki jih zapirajo danes na ljubo našemu apeninskemu sosedu. Mi vsi verujemo v t a v e 1 i ki dan, ker smo prepričani, da je Pravica na naši strani. Jugoslovansko-češka zveza. Praga, dne 13. 4. 1919. far madžarskih let je že menda minulo, odkar sem Ti pisal! Vzrok poznaš sam, slabe poštne razmere; če ne gre kdo ravno slučajno v domovino, da mu daš pismo s seboj pa bi doma res iahko vsi mislili, da smo dezertirali tu v Pragi vsi že na mesec! Seveda pošte iz domovine sploh ne dobivamo; tu in tam pošlje kdo po češkem kurirju kakšno pismo iz Ljubljane ali Zagreba in to pismo čitamo potem vsi. kar nas je tukaj! Saj je vsak tako željen vesti iz naše domovine! Časopisi prihajajo tako neredno, da je naravnost škandal; jaz n. pr. nisem dobil „Jugoslavije“ dva meseca, potem pa naenkrat 20 številk 74 nadaljevani«. Višnjeva repatica. saka stvar je vredna dila žena ter naslonila glavo »Vsaka stvar je vredna svoje cene,« je pritr- , ,na. glavo na njegove Drsi »Pa- paček že ve, kaj dela.« 8 P je prvi obrok »Beraških dvajsettisoč kron to njene dote...« »Čigave?« »I, Ninkine; kako si počasnih misli. Prvi obrol-njene dote! O, vsak vinar mu zaračunim o svojem asu; Smučiklas ni dal ničesar zastonj, odkar dela narodov blagor, hehe...« » »Samo da bi šlo po sreči!« je vzdihnila gospa . ‘Oinetta. »Komaj si upam misliti, da jo izpelješ *0nca.« .»Strahopetnost in malodušje! Vam babnicam se »/j1 v glavi, ko se začutimo mi šele prav sigurne; Sat *n ,slePe ste> kadar je treba gledati in poslu-goj1' Mari nisi videla, kako jo požira z očmi? Peto-ec» ti pravim! In saj mi je prej napol priznal; neas, se mu je tresel, verjameš? Ne boš ti meni — se uf’ dovo,i ^ož sem slekel na svetu; moja reč da , a kakor kolo s kolesom v mašini... Da, gleit j S kolesom, eno zavisi od drugega; zato b0 e vedve! Res sem ga priklenil nase in ga še Paikn ”e -Se’ ne ho visel kakor muha v dobi V1 haronstvo se mi takorekoč že spo- > ni vrag, da bi bil tako umazan. Noblesse oblige, pravijo Francozi... Ampak, če se dodobra potrka v Ninko, je tudi potrebno, da nas povišajo; saj veš, da njegov presvetli stari ne more dopustiti, da bi se ženil z navadno meščanko.« »Mesalliance!« je zategnila Antoinetta, kakor bi bila že zdavnaj baronica. »Da, pri Nataly von Schim-melvliefi najdeš mnogo takih slučajev.« »Zato pa; in piši me v uho, ti s svojo Kanally Flimmcrschiefi, ali kako ji praviš. Jaz grem za tem, da nas povišajo; ti glej, da ga punica ujame, zakaj potem se mora zgoditi! Napni vse moči, porabi vsa sredstva, nauči jo vseh zvijač, ki si jih znala včasih — še veš?« »Oh, papaček!« je vzkliknila mati užaljeno ter poizkusila zardeti. »Brez šale.« Smučiklasov glas je prihajal trd in stvaren; v očeh se mu je svetlikala tista neizbirčna podjetnost, ki je ustvarila temnejšo plat njegove slave. »In... kaj sem hotel reči?... nu, z eno besedo, zadeva je tako važna, da bi bilo greh paziti na predsodke — razumeš?« Antoinetta ga je debelo pogledala; par hipov je trapala, preden je zapopadia njegovo misel. »Vem, kaj ti je na jeziku,« je zavrnil odvetnik njene pomiselke. »Ali tisto, za kar se ženske tolikanj bojite... jaz pravzaprav nisem izkusil, da bi se bale tako strašno!... tisto velja itak samo do preklica ; kapital je, ki ga naložiš v kupčijo, in kar iztržiš, je glavna stvar... Dobiček posvečuje troške________ kdaj plačaš, danes ali jutri, pa ne zavisi od morale, marveč od okoinosti! Nu, kaj bi govoril; pouči jo ti, kakor veš in znnš.< Žena je povesila glavo v znak pritrjevanja... »Zmaga je naša, če bomo pametni,« je povzel soprog. »A vedve glejta.« »In Dora?« se je splašila gospa. »Moj Bog, papaček, vendar je treba premisliti, da se ne ušte-jemo! Tisto, da sta se objemala na veselici, je vse sama gola resnica; baš davi sem spet slišala, vse mesto si brusi jezik c tem. Le predstavi si — diese Blamage, če bi nič ne bilo!« »Prava reč!« je mahnil doktor z roko. »Veselica je veselica, in Dora je polna muh; bogve kdo jo bo še poljubljal, možila pa se bo vendar tam, kjer je zanjo. Hči špecerijskega branjevca in grof Beau-pertuis von Kiinnigsbruch — da bi te tristo vragov! Ne boj se, tudi njo imam v svojih računih... In končno, kdor pride prej, prej melje; stori ti svoje vse drugo prepusti meni.« ’ . Ničemurna Smučiklaslja je rada uvidela; z bleščečimi očmi je sledila papačku, ki je iznova vzmahnil z rokami ter zdirjal semintja. »Le kar naprej po tej poti!« je fantaziral, kakor bi priganjal samega sebe. »Naprej, brez ozira na desno in levo; mi moramo kvišku, vse drugo je bedarija... Odnekdaj sem jim hodil po glavah, pa ne dovolj trdo; pljuval sem na nje, toda premalo; dokler živiš v sredi med njimi in se jih sploh kje dotikaš, nimajo pravega strahu pred teboj, nimajo^ spoštovanja.« ______ (Daiie.) in od le dobe zopet nič in nič! Od-kazani smo samo na češke liste, ki prinašajo telefonska p«r@čila ali pa poročila iz tujih nam sovražnih viroy. Saj so Italijani insciniralš s svojimi lažmi celo nekakšno napetost med Jugoslovani in Češko-slovaško! Ona vest iz Berna o Kramarorem izreku! Demonstracije, _ali kaj je že bilo v Ljubljani proti Čehom, to vse je čist® gotovo delo Italijanov in pa onih krogov, ki se imenujejo „tudi Jugoslovani". Stavim glavo, da deluje pri nas še množica bivših aktivnih častnikov in pa gotovo tudi kopica državnih uradnikov, ki jim je le nekam žal za »pravično" Avstrijo. Bože, četnu bi pravil j Tebi, izkušenemu človeku, da je treba i ravno v današnji doki opreznosti! j Da p®skušavajo Italijani na vse mo- i goče načine odtujiti jugoslovanski in ’ češki narod, to je danes tako pozi- | tivno, da o tem ne dvomi nikd#. Toda j prav nevarjetn® se mi zdi, kako so j m«gli navesti posameznike na limanice; članki v našik in čeških listih so bili J nekaj časa pisani skoraj tako, kakor j da stojimo res pred jugosl.-češk® vojno \ in ne, da smo bili pravzaprav mi oni. ki smo razbili star® Avstrijo in, da : smo ravno mi oni, ki moramo sezidati j na razvalinah novo paač«. Na stav- j benem prostoru je še toliko ostankov j preperele stavbe, mesto da jih odstra- j nim« prav vse, pa začenjamo zidati j na razvalinah, katerih glavni del je i nesloga. In mogoče, da je ostalo tudi j precej zavisti; prav gotovo pa veliko j onega starega avstrijskega strupa „di- j vide ct impera". Gotovo, Čehi niso j nastopili in ne nastopajo in tudi ne j bodo nastopili na mirovni konferenci j tako za nas, da bi nam to mo gl® le količkaj koristiti! Zakaj? Ker dobro vedo, da zaleže njihova beseda tam j ravno toliko, kakor beseda vseh dru- j gih malih narodov, namreč malo, ali pa prav nič. Res, Čehi so v Parizu j nekakšen Benjamin med malimi narodi, toda najmlajši sin nima vendarle j nikdar vpliva na to, kakšno sukno naj ; dobi starejši! Imajo sami s syojim ; vprašanjem polne roke p®sla; prišli so sicer v Pariz s krasno izdelanim materijalom, zato tudi ajihovi uspehi, j toda ne smemo pozabiti, da je njihova republika takoj p* mirovni konferenci v jako težavnem p®ložaju, v položaju, . ki se kaže že sedaj. Notranje-poiitično so Čehi menda še celo na siabšem nego mi (bližina boljševizma na Poljskem, Madžarskem in v Nemčiji) zu- j natije-politično pa tudi ni vse tako, kakor se misli! Treba je samo pomisliti na to, da je češka republika v ogromnem industrijainem napredku; tu ni treba misliti, da bo res izginil vpliv nemške industrije, tudi, če Francozi in Angleži še tako hitijo zatrjevati, da bo! In Nemčija b» s svojo ogromno industrijo nevaren rival male republike! In predvsem rival, ker si bodo Francozi in Angleži got®vo za-gatovili najboljše svetovne okraje za svoj eksport. Kakor sera že napisal zgoraj, s® Italijani poskušali in še poskušajo razdreti to, kar faktično obstoja že dolgo let — jugosi.-češko zvezo, z izmišlejimi vestmi, ki jih trosijo pri Vas in tudi tukaj; tako naivni so, da mislijo celo, da jim je^ igrača pridobiti tudi tiste simpatije Čehov za sebe, ki jih imamo sedaj mi! Pa so se res pošteno zmotili, na vseh svojih predavanjih v Pragi In po češki deželi, povsod je navdušenje samo za nas. Ne želel bi Italijanom slišati medklicov, ki gredo na njihov račun, kadar predavamo o našem sporu ž njimi! Ne, ne in ne — češka javnost in tudi vlada so za nas in sicer tako za nas, kakor so obljubili tolikokrat: zvestoba za zvestobo! Če je • tudi kakšen korak oficielnih krogov tu in tam nam menda nerazumljiv, ne smemo nikdar pozabiti, da malenkosti ne odločujejo! In kar je glavno: narod ves narod je za nami, tako da ga nam ne more odtujiti nikdo, pa se naj ta „kdo“ imenovati kakor hoče! Poznam češki narod že toliko dobro, da vem, da se ne da prevariti s slepimi besedami in obljubami, narod ima toliko kritičnega duha kakor malo kateri. In če se navduši za kakšno stvar, potem je ta gotovo pravična. In naša je! Zakaj sem pisal vse to ? Zato, ker me res boli, da naši ljudje. tam doli res ne razumejo korakov Čehov! V časopisih se piše o tej stvari, kakor, da je malenkostna; treba je misliti na prihodnjost, ki nam lahko prinese marsikatero izaenadenje! Čehi s® res navdušeni za rias! Če bi bilo treba, imamo prostovoljcev proti našim sovražnikom toliko, da se nam ul treba bati prav ničesar! j Celokupna jugoslovanska akademska omladina v Pragi — dijakom in svobodnim državljanom en-tentnih držav. Celokupna jugoslovanska akade-mična mladina se obrača na najna-predfiejše državljane sveta s pozivom, da po svojih močeh očuvajo nažo mlado državo SHS, ne več pred krvoločnimi Nemci, ampak pred nekimi, nam zavezniškimi diplomati, ki hočejo na podstavi londonskega dogovora odcepiti velik del našega plemena in ga izročiti na milost in nemilost kraljevini Italiji, proti tem diplomatom objavljamo sv®jo pritožbo vsem državljanom sveta, ki so čistega srca in mišljenja. 1. Domovina Srbov, Hrvatov in Slovencev je edinstvena država en®-r®dnega jugoslovanskega naroda, katerega junaška predstaviteljica je naša mučenica Srbija. Ta vojna se je pričela za nas že davno pred oficijelno napovedjo. Vsa naša inteligenca je bila zbrana pod revolucijonarno zastavo narodne jugoslovanske mladine v bivši Avstro-Ogrski, in to vse težke dni naših napadov na bivše avstro-ogrske oblastnike; to naše edinstvo je dokumentirano v vseh veleizdaj-niških procesih, ki so nas kot nasprotnike „Dranga nach Osten“ po ječah mučili, ubijali, materijclno uničevali, ki pa nas niso niti zlomili, niti upognili. Bili smo proti „Drangu“ edina nepopustljiva zagrada na evropskem jugu, sstočim so bili avstrijski Italijani Avstriji vaikdar Ijubši od nas, bočim je Italija 30 let bila zaveznik in sokrivec Germanije in je šele med vojn®, po iolgera in gnusnem pogajanju — kdo da več? pristopila ententi, vendar pa bila naš tako nelojalen zaveznik, fia je jugoslovanske legije odkrito ovirala, da iz Italije odidejo na solunsko bratsko front®. 2. Naša svobada je plačana in preplačana z našimi bolečinami na križu, na katerega nas je tiranski blok centralnih sil tako razpel, da se nam ta svoboda vidi Pyrrhova zmaga. Dočim pa se je naša osvoboditeljica Srbija dušila v krvi in solzah, proseč pomoči od eritente, ji je streljala italijanska diplomacija ž redkim cinizmom v ledja: izsiljevajoč od izmučene in tedaj še | neinformirane entente londonski do-, gov®r in čakajoč z brezdušnostjo Shy-! l®cka, da podpiše Srbija ta dogovor, j Srbija je izdihnila, toda podpisala ga j ni nikdar, ona ni nikdar izdala svojih j bratov. Ta dogovor je čin diplomatske tajnosti, odločuje o nas — o sv®jih zaveznikih — toda brez nas! In to v trenotku naše sinovske vdanosti ideji entente, v tren®tku našega težkega pota na Golgato so sklenili, da raz-dele obleko razpetega. — Je li to pošteno? Ali ni še dovolj naših večnih muk v b®rbi za svobodo ? Ali naj nas iznova razpenjajo na križ? Ali bt dali dve tretjini Dalmacije, Istre, (Sorice, Trsta in srce Sl®venije, te kraje, kjer kompaktno prebiva naš najbolj razviti narod Italiji? Ne da bi rekli Italiji: Hands off! s sklepom, da vobče pusti drugo obal jadransko striete na miru, in ščitijo velesilo, proti naši mladi državi: dajajoč ji naše kraje in dajajoč ji možnost, da’ v podkupni Albaniji zastruplja še dalje naše p®litično življenje. Ali je to berlinski kongres izza 1878 leta ali mirovna konferenca naših roditeljskih zaveznikov? Ali nas sujejo, naj iščemo izboljšanje politične morale v ruskih metodah nepriznavanja tajne diplomacije vobče? 3. Na mirovni konferenci ima odbor deseterice presoditi italijansko-jugoslovanski spor. V tem odboru fi-gurirata kot sodnika rudi dva italijanska diplomata, katera ne moreta biti po nobenem etično visoko stoječega naroda priznana k®t s*Jnika, ker nihče ne more biti obenem stranka in sodnik. Zaradi te blasfemije se o-bračumo do javnega mnenj* sveta. Nacionalistična revolucionarna omia-dina teroristične vrste Gavrila Principa je mislila, sta se bo mogla sedaj posvetiti kulturnemu delu v popolnoma esvobodenem sv®jem narodu, ali s prošnjo moramo opozoriti zavezniške rtam narode na teror diplomatov, teror odzgoraj, in apeliramo na prevdar-n • st, ki smo i* z s s u ž i H, apeliramo, da nas h e tirajo v nov obup, ker moramo za popolno svobodo našega naroda podaljšati svojo borbo. Naj zagovorniki londonskega dogovora ved*, da nam za svobodo ni žal našega življenja. 4. Zahtevamo popoln® etnografsko pravičnost. Naš spor z Italijo naj se reši ali s posvetovanjem uar*da pod nepristransko kontrolo, ali z razsodbo g. Wilsona! Ali nepristajanje italijanskih diplomatov glede konzultacije naroda ni dovoljena karakteristika njih samih? Ali nepristajanje na razsodbo učitelja pravice in resnice, g. Wilsona, ni strah pred pravico in resnico? Toda mi sm® čakali na Wils®na stoletja in enkrat ga bomo resnično dočakali! 5. Spominjamo pošteni italijanski narod na velikega Mazzinja, na narodno načel® in njegove posledice, na načelo, ki je tudi njih zedinil®, in ga prosimo — dokier je še čas — naj ne dovoli, da nastane večno sovraštvo med nami in Italijo. Mi mislimo, da more najprirodnejši zaveznik Italije biti ravno naša država, toda naglašamo, da vse krinke v diplomatskih silogi-stičnih figurah in vsi dialektični pomisleki o tako imenovani strategični varnosti niso nič vred®e, ker je najvarnejša strategijska meja: neužaljenost soseda. Sam® na temelju pravice in ljubezni morem* utrditi naš medsebojni mir in gotovi smo, da sklenem® večno zvezo z italijanskim narodom, da mu v ekonomskem oziru otvorimo vrata svoje domovine kakor prijatelju. To pa bi bila tudi varnost in sreča naša, Italijanov in močnih zaveznikov v ententi. Svojemu narodu! Čutimo potrebo, da Ttbi, muče-niški naš narod, izpregovorimo nekoliko besedi, mi, omladina Tvoja, mi, i od katerih pričakuješ, da bomo kdaj Tv®ji branitelji in rešitelji. Kaj nas je naklonilo, da ti govo-rimo? . Hočemo, da Ti, narod, slišiš, kaj mislijo Tvoji sinovi, opora in b®dofnost . Tvoja. . Hočem®, da se ogreješ i aiizmosi, ki neprenehoma živi v i dušah. Hočemo ti povedat:, kaj lju-I bimo in kaj sovražimo. Še se spominjamo naših tovarišev-1 junakov, ki so s svojim življenjem ! plačali Tvoje ®sv*bodcnje. Se slišimo ! žvenket okov, še nismo pozabili stra-! hote vešal in ječ. Vse to je bilo tedaj, ko smo bili j revolucijonarci. Tega danes ni. devolucija bomb in revolucija duš je rodila našo milo edinstveno Jugoslavijo. Ali vendar ... Mnoge nevarnosti se vijejo okoii te naše tako dolgo zaželjene svobode. Lakomni in premeteni tujec se oborožuje, da bi ugrabil biser srca Tvojega plemena. Zato vedi, narod, da je danes Tvoja dolžnost, da — kakor Kerubin z ognjenim mečem — varuješ naše sveto edinstvo. Narod! Pomni, da si Jugoslovan, pomni, da Te je rodila ena majka, ki Ti je vdihnila eno dušo, vedi, da je samo tuje robstvo hotelo narediti iz ene Tvoje duše tri, da Te lagije podjarmi, da bo lagije Tvoj gospodar. Narod! Vsi oni, ki Ti danes pripovedujejo o treh dušah, vsi, ki govore, da sreče ne iščeš v^ Jugoslovanstvu, vsi so Tvoji sovražniki. Uvideli smo vse to in sklenili, da Tebi, narod naš, pošljemo — živeč o- daleč od Tebe in stoječ absolutno nad vsemi političnimi strankami — nastopno resolucijo: 1. Jugoslovanska akademična mladina vidi rešitev svoje domovine v edinstveni državi z enim e d i n i m parlamentom in eno edin« vlado. \ 2. Zahtevamo ocNvseh naših političnih strank, naj bodo nacijonalne in resnično demokratske, to je, da izvedejo vse potrebne socijalne reforme, ki morejo zagotoviti ekonomski in kulturni razvoj vsega naroda. 3 Prizaavamo pravico do obstanka samo strankam, ki so nastale po prirofinem političnem razvoju, in obsojamo vse klike in strančice, ki s* nastale na etično-nemoralni podlag 4. Preklinjamo vse separatiste i& federaliste, ker nam samo edinstvenost more zagotoviti našo narodno individualnost in omogočiti izpopolnitev naše jugoslovanske kulture. 5. Poživljamo ves jugoslovanski narod, da z ozirom na naš ©graženi zu»anji položaj ublaži strankarski boj in da ne cepi zastonj svoje m®či. Zaklinjamo Te. narod jugoslovanski, bodi nacijonalcn, bodi demokratičen, bodi složen! Praga, 17. marca 1919. Celokupna jugoslovanska akademska omladina v Pragi. p Važen gov®r LIoyd George]«- LDU London, 17. (Dunku). Ministrski predsednik Lloyd George j« pričel svoj govor v poslanski zbornici s tem, da je priznal, da vej svet ne-strpljivo pričakuje miru. Povdarjal je velike naloge delegacij ter omenil, d* je vsled vojne nastal* deset novih držav. Med temi bodo nekatere popolnoma neodvisne, druge zopet napol odvisne in končno nekatere p*1] pokroviteljskim gospodstvom. Meje 1’ držav treba nanovo določiti. S« p3 tudi še drugi problemi, k®iih nepravilna rešitev bi povzročila človeštvu težkih žrtev, tako n. pr. gospodarska vprašanja, vprašanje narodnih v«dnil> cest in železnic in povračilo škode-Lloyd Ge®rge je opozoril na mednarodne dogovore giede delavskega vprašanja in na velikopotezni polikuS združiti pc grozotah vojne sarode v zvezi narodov. Konferenca pa »od svoje delo kolikor mogoče pospešiti-Lloyd George je prepričan, da W bit največji nezmisel, ako bi se skusalo ' ' intervencijo poseči v raz« mere v Rusiji. Smoter angleške p»ljf z ide-naših vojaško mere v Ru^.j.. —--— - , tike je, da prepreči nasilno raziirjc/ boljševizma na zavezniške dežele. 0 bi se pa boljševizem vseen® poj#® v kateri zavezniški deželi, bi bita dolžnost Anglije, da jo ščiti. Politika A«' glije je tudi, da pripravi naspr®tuj»če si stranke v Rusiji do tega, da'se sjfr*' razumijo za skupno vlado, katere bi mogli zavezniki priznati kot rusk® vlado. O splošnih pogojih je orne«® Lioyd George, da so zastopniki vele-Vlasti prišli do popolnega sporazuih* v vseh glavnih vprašanjih giede mit11 z Nemčijo. Vse obvezn®sti Nemčije s* v pogojih zaveznikov navedene. Angleška vlada ni v nobeni točki svoji® zahtev popustila, ker jih je smatrali za upravičene. Mi hočemo mir, ki U® bo meril na to, da zadosti maščevf njaželjnosti, temveč da zadosti pravi# Število nemških čet se bo za udi® znižalo, da bo zadostovalo za var# stno siužbo v nemških mestih in ^ varstvo trgovine. Koncem svojega g*' vora je L oyd George še omenil, • je dolžnost vseh državnikov, vseh P^' lamentov in voditeljev javnega mnenj3] da zmago pravice ne okrnejo s P°' pustljivostjo. p Italijani in naša agrarna r* forma. Rimski list »Giornaie d’lta ‘ ; je prinesel uvodni članek z naslovi ' Boljševizem kralja Petra. V ^lan^u,ep bavi z našo agrarno reformo, o kameni, da je boljševišk® nadahni\ Pravi, da je naperjena proti itanj ^ skim veleposestnikom v Dalmaciji. dobijo njih zemljo Jugoslovani, k sedujejo le mal® zemlje. Si takt ^ gumenti hoče Sonninov list zim n na mirovni konferenci! 97. U&. jmmumpv-1 19 *prua w>.% Stran 3 Pokrajinske vesti. kr St. flj v Slov. goricah. Na veiikonočni pondeijek se vrši v Narodnem dimu javen sh»d, na katerem bodo predavali g Sajovic o hujskanju naših narodnih nasprotnikov na naši Severni meji, g. P«lj*ncc o mednarodnem p*lož»ju naše države in g. dr. Stefančič o boljševiški nevarnosti za kmete. kr LDU Maribor, 17. aprila. Včeraj popoldne se je na Parkovni £e*ti, v stanovanju nekega majorja, P se je pripeljal ponoči iz Zagreba, tevršil velik vlom. Neznani vlomilci so Ponesli zlatnine v vrednosti nad 100 00® kron. kr Rogatec. (Redek slučaj.) Dne *'• aprila !919 je g. Ivan Matko davč. s*uga ustrelil na Donački gori pri R.> Satcu lepega divjega peteliaa. To je Pbji petelin, ki je bil ustreljen v D«~ fiački gori. Lovski blagor. Z. K. kr Iz Ljut*m*r«. Tukajšnji ve-lePosestmki, ki imajo že ves »voj de-j!ar naložen v graških denarnih zavo-“'k, prodajajo zdaj še »roja paaastva *t ljudje hačejo vse, kar so pri nas ZaSlužili, odnesti v Nemško Avstrij®. 'J' Odstavljeni notar Thurn še vedn® s«aŠi po Ljutomeru. Kdaj misli ta 2agrizenec oditi ? Ali niso taki ljudje v teh krajih nevarni? V kr Iz Žalca. Pri nat se ne dr-l'i° mesarji cen, ki so od vlade določene za prodajo govedine. Neki tu-"ai*nji mesar je pred kratkim kupil ~av° po 8 kron za kg žive vage, p®so pa je nastavil kar po 20 kron! •Osimo in rotimo našo vlado, naj prepreči izsesavanje revnega Ijud-. Va pd strani pijavk, ki so že v stari irstriji iztisnili iz nas ogromne do-'oke; ni potreba, da bi nas drli še seaaj. Naj se jim vzame obrtno do-ra iP' kakor je bilo v „Ur. listu" razglašeno. dnItSr«*ne velikonočne praznike! Uredništvo in upravništvo .,Iu-goslavije“. dn Prihodnja številka »Jugoslavije" izide v torek 22 t. m. dn Letošnja Velikaneč. Pe štirih vojnih vtlikonočnih praznikih bomo letos zopet praznovali Velikonoč, ki nas bo spominjala na te praznike nekdaj, v zlatih, mirnih časih. Tudi letošnja Velikanoč še ne bo normalna, a vendar, kaka razlika med letošnjo in lansko ali ptedlansko Velikoaočjo. Letos se bo zopet prikazala na aiizo Lela pogača, polica in gnjat, zopet ?e bomo smeli vascliti piiuhov, v»|i .°bočnih pisancev, dočim lani in pied , nJ*kem v rnn«gih družinah še črnega L,. ,a nis® imeli. S kakim veseljem so , te dni nate pridne gospodinje Pekom ter nosile peči p«ticc, po-jpče itd. Zopet bomo uživali veliko j« X*16 Prazn‘ke v veseiju in res pravičnem razpoloženju. Saj si tega ve-®®*ia in prazničnega lazDotoženja ne moremo predstavljati pri črnem kruhu jn praznih želodcih. Sicer bo letos kalilo naše veselje skrb za usodo naših se neodrešenih bratov, a vendar upajmo, da bomo mogli prihodnjo Velikonoč slaviti skupno z njimi v miru in novo pridobljeni svobodi. Če tudi letos še ne bomo imeli vsega, kar bi si poželeli, smemo biti vendar zadovoljni, saj imamo lahko p«pol*o Sotovost, da nam prinese prih*«lnja *§|ikanoč vsega dovolj! dn Spored velikonočnih pro-®8}j v Ljubljani. Veliko soboto po-Poldne ob 3. uri piocesija. pri uriu-’nkah, ob 4. uri v stolnici, ob 5. uri Trnovem, oh pol 6 uri pri sv. Petru, .6. url pri frančiškanih in sv. Ja-,. u» ob pol 8. uri križanska proce-_Aa’ Veliko nedelj« zjutraj ob 4. uri Pr» Srcu Jezusovem. d v Osebna vest. Pred višjim m sodiščem v Ljubljani je na-jja»l dne 18. t. m. d. dr. Viljem Krejči dr,k • lanc odvetniški izpit s »rav a°bnm usp.h.m. 750 dn S1«** našim mučenikom, nar r5 ) 8Tobode naš*ga troimen»ga da le usmrtil dne 30. aprila 1671. boriteije naše narodne svobode s svojimi krvavimi meči na polju Wiener Neustadta. Padle so glave bana Petra Zrinjskega in Franja krste Frankopana. Uničil je sicer njih življenje, trda ideja je ostala tako trdna, is. se ja osvo-bojenju jugoslovanskega naroda danes uresniča. In v teh prvih dneh naše svobode in ustajenja se moramo spomniti v prvi vrsti mučenikov, ki so zanje žrtvovali svoje življenje. Zato delajmo nat s, da se jim izpolni vsaj ena želja: „v zemlji domači na truplo leži". D«* 20. t. m se pripeljejo kosti teh velikanov v Zagreb, kjer *o jim pripravili zibelko mirnega počitka. Ta dan proslave Hrvati kot narodni pra znik. Tudi preko naše slovenske zemlje se popeljejo ostanki Zrinjskega in Frankopana! vlak se bo ustavil dalje časa v Mariboru, v tistem kraju, ki «lanes še tudi sanja o svoboei. Naj bi ga prah mučenikov blagoslovil; — ti pa narod slovenski, pokaži »b tej priliki da veš ceaiti moža-mučenika, ki sta ostala med nami le v j»rahu, a nsumljiva v veliki ideji — svobode! dn Tudi protakcija! Pred par dnevi se je zg»«t*l« sledeče: Po železniškem tiru iz Maribora proti Št. liju ste šli dre ženski z raznim blagem, da ga preiiMcta v Nemško Avstrijo. Naša straža ju ustavi, odvzame blago in ju pelje v Kunget«. Tam pa je bil slučajno tudi g. N. N. uredaik in dež. poslanec. Na prošnjo tujk je napisal g«spod slsdeče pitmo: Slavno •kr. giavarstvo, Maribor. Priporočam, da daste moji znanki Mariji Mayer odvzeto blago nazaj. Maribor, 13. apr. 1919. N. N. urednik in dež. poslanec. dn Stavka v Frančkov! tovarni za cikorijo sc je končala, ker je ravnateljstvo tvornice v glavnem ugodilo zahtevam delavcev in se je dosegel sporazum. dn Etako naj to imenujemo? Pred-včerajšni zagrebški listi prinašajo prospekt za p«dgis«vanje 4 odst. državnih bonov in kakor smo poročali že včeraj, zagrebško občinstvo prav pridno podpisuje prvo jugoslovansko državno po-s«jil*. Toda čudno je, da mora ljubljansko občinslvo zvedeti o pog*jih tega zgodovinsko važnega posojil* šele iz zagrebških lutov. Tukajšnja uredništva namreč o tem posojilu tudi se vtd« drugega, kakor oso, kar doznajo iz zagrslsskih list«v. Kako to, da se ljublja»sko časopisje, ozinsma slovenska javnost ne obvesti naiavaest o tem tako važnem državnem činu. Ali Slovenije sploh ne jsrittevaje h kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev? Kje je vzrek za t« nezaslišano in kaznjivo malomarnost? Ali je kiivha na finančni upravi v Ljubljani ali na osrednji vladi v Btlgiadu. Na vsak način gre tu za stvar, ki te mota temeljito pojasniti, ker gre rta eni strani za omalovaževanje »levenske javnosti, ki ne n*«rc molče sprejemati ia*ih udarcev v obraz, a na drugi strani za velevažse državne i»ter«*e, s katerimi se ne sme tako lahkomiselno igrati. dn Dopiscvaajc z našimi v#j-nlmi v jetniki v Italiji. Dne 12. aprila je intervenirala pri tukajšnji med narodni komisiji dtjiutacija, *bst«ječa iz vladnega svetnika is predtehaika ..Slovenskega Rd«č«ga križa“ gotp«da Šubica in predstdnice gospe Vere dr. Slaimerjeve, za izb*ljš.uje položaja naših vojnih »jetmkor v Italiji. Depu-ta-ija. ki je Isila od italijanske k*mi-sije jako prijazno sprejeta, je izposlo-s: r*dno in gotov« pot za dopiso vanje z našimi vojnimi vjetniki D« ptsuica, »zoroma pumo, ki mora biti razmeri« pisano in kratko, naj ima na piednjt strani natančen naslov v*ine~ ga vjetnika in sicer: ime in priimek, šsržo sn kiaj, kjer se vjetriik nahaja. Ta dopisnica, oziramo kuvertirano pismo naj se vDži v kuvert«, na katero je napisati: DeUgazi«ne itahana Ljubljana. Vse skupaj pa *e zapet vl«ži še v eno kuverto, ki naj »osi naslov: ,.Slovenski Rd*či križ“, Ljubljana — ia aaj se tako odpošlje. Na d«pisnici, oziroma pismu, kakor tudi na n«tra»ji kuverti, tor«j »ni, ki n«si naslov: De-legazione italiana, Ljubljana, rn«ra biti ratločn* napisa»«):Pregionierodigu«rra. Vsa korespondenca z vvjninsi vjetniki v Italiji naj 8« torej pri- nese ali jjolfje na. „S!ovenski Rdeči križ", Ljubljana, Poljanska cesta št. 4, II. nadstropje, vrata 39. — Za denarne pošiljaive na vojne vjetnike se točasno ni mogla dobiti zanesljiva in hitra pot, pač pa bo mednarodna komisija tekom 14 dni podala tozadeven odgovor, vsled česar naj se za sedaj počaka s pošiljanjem denarja. — Na prošnjo deputacije, da bi se dovolilo dvema odposlancema obiskati naše vjetnike — mednarodna komisija ni mogla dati natančnega odgovora — a naznauila bo to v doglednem času; vendar pa ni mnogo upanja, da bi se dovolilo odposlancem, obiskati vjetnike, ker se tudi Neinšid Avstriji to ni dopustilo. dn Tramvaj v Ljubljani zopet vozi a le deloma, ker uslužbenci štrai-kajo. Nikdo ne pogreša počasnega tramvaja. Tako zanikrnih zvez in tako visokih cen za vožnjo ni v nobenem mestu, kakor so bile v Ljubljani. Na križiščih si moral čakati po iO minut in še včasih več, da si dobil zvezo. Mtdtem bi žc prišel peš — in to se sedaj kaže, nikdo ne pogreša tramvaja. Eno pa je imel ljubljanski tramvaj: vis*kc cene in slabo plačane utluž bence. Kljub temu, da je ljubljanski tramvaj povišal cene za 100%, tuja družba, ki je lastnica tramvaja, ni zboljšala uslužbencem plač. Vozniki so morali v odprtih vozovih voziti v vetru, dežju in mrazu za bornih 60 K tedenske plače. 6# K tedensko pri sedanji draginji 1 Simpatije ljubljanskega občinstva so torej popolnoma na strani uslužbencev in če otvori tuja tramvajska družba zopet promet ne da bi popolnoma ugodila zahtevam slovenskih uslužbencev, bo občinstvo bojkotiralo tramvaj, ki itak v sedanjem obsegu in pri slabih zvezah ni neobhodno potreben. Da, ko bi se tramvajska mreža razširila na Vič, v Vodinat in proti Št. Vidu, bi tramvaj dabil sv#j pomen. O tem naj razmišlja ljubljanski občinski svet, arnpak naj ne da izvesti ttga projekta zopet kaki tuji izkmriščevalni družbi. dn Krojaški mojstri v Ljubljani so p*višali v*l«d zvišanja rn«zd p«-»očnikam cene za 50 «d*t. Od 22. t. «. naprej se bo računalo po zvrtani c«ni. Kmalu b*mo hodili nagi po Ljubljani 1 dn KcroŠkim junakom za piruhe 50 K p«iilja gbc. Ž»rana Ga tn*rj*va, abJolventka trg akadtinije k*t zbirk« II. »dbelka g*jenk I. slovenskega zas. trg. tačaja. dn JugosiaveNgkn a«*.d«mski\ aataz* v Z»gr*bu. Of***io)*)0 se vti *m gg. akademiki, člani g«r»je w»e*ze, ki so Sli na počitnice brez H^bualRih pol, «a izvolijo a*mud*iwa poslati menzi svoj nas!«v, da sc jim d«p«-šljejo nab ralne p®le, ker so po zaključku poslednje giavne skupščine dolžni med počitnicami nabirati za menzo. A««rikanika mast lil slanina Je dutla v Ljubljano iu sc bo rnz-d«lj«fala na »provisacije po v*tj Sloveniji v prihodujlh dn«h od „Vn«?š«val»icc za šivin« in uiast". Itavu*tak« je prišl« atkaj vagenov »v«šajea prašišjeta m«*a, ki se pa mora, pr«dao se raadell, še prtkadifi. Društvene vesti. dr Prvo sploin« Uruitv« jttgaslov vpokojeacev v Ljubija ni je imel« i5- t m sli«d, na kat«r«m se je obravnavala beda vp*lcoj«*c*v ia se je aahtevalu poni«či. — Drut veni prabseSnik j* dal p«jasnila na razne pritažbe in omenil vzrake, zakaj se vpokajaaci ,prezirajo1. Precital je spoaneaici, ki »te bili soelasa« »»rajetl in »oslaai županu in prtdsetiniku daž. vlad«. D*b li smo vtis, da je iz- pradstdaik vp»k«jcac«m po-sibno aaklonjea - Zaradi apr«»lzacije naj naznaal o člani blat»i»'k«ma j S«r*«au v U*spaski ul 9. la t- F*bia*iju v Siikl, Števil« družinskih član«v. Na vprašanja z de-ž«U «d(ov«riaio, kak«r hitro b«do pravila pripravljena. dr Salška čebelarska p«dr»žnica itak občni zbor na V«lik««*čai p«adelj«k, takoj p« kesati maši v D>uštv«a*m D«mit v Selcih 0««nvm bo tudi predaval g. A. ttuk«vič. dr Društvo sl«v. držav, uslužbemcev kraljevine SHS, ima «dbor«v« sej« na Veliki p«adelj«k, 21. aprila, «b iO dopoldne v posvst«v»l«ici »estneja magistruta. Vsi gg. odh«rniki s« pr«sij« zaatslji.e udsl«žbe. dr R«da{ občni zh«r „Dtž«lne zadrur* f«tograf«r v Ljnbljanj-, se vrši v četrt.k, J4. apnla 1» 19, «b J. uri pop., v posvetovalnici „Mestu«ga Magistrata-* v Ljubljani. Narodno gledišče. D r s m s k o gledališče. 19. aprila, sobota: Zaprto. 21 aprila, nedelja pop., -Krojaček juna-ček*, izven ab*nementa. 81. aprila, pondeijek, pop., „Krojaček junaček" za A 48. Zvečer ,.Veriga", izv. ab. 23. aprila, sreda, zaprto. ‘24. aprila, četrtek, popold. dijaška predstava „Veriga“, izven abou. Operno gledališče. 10. aprila, sobota, zaprto. 20 aprila, nedelja, „Mamzelle Nitsuche“, izven abon. 2t. aprila, pondeijek, »Prodana nevesta", izven abon. 22. aprila, torek, zaprto. 2s. aprila, sreda, »Slovaška princeska", A 2/47. 24. aprila, četrtek, »Ugrabljena Evelina" in „Pa*liacci“, B 2/49. Kr«jaček junaček. V nedeljo 20. in v pondeijek 21. t. m. se bo vršila v dramskem gledališču druga mladinska predstava v tej sezoni. Te pot bo stopil »Krojaček junaček" pred našo mladino. Igro, ki jo je spisal H. Dinkler za slovensko mladino, priredil pa O. Župančič, je insccniral režišer g. Anton Danilo. Plesne in baleme točke vodi g Vlček, ki bo plesal z gdč. Klimenfovo, nov za to naštudiran ples Sodelovala bo iz prijaznosti mala balttva, gdč. N. Franketova, učenka baletnega mojstra g. Vlčka. Muzikalni del dirigira g. B Perič. Razna poročila. BcljševEško gibanje na Dunaju. r Maribor, 18, aprila. (Izv.por.) Potniki, ki prihajajo is Nem. Avstrije, pripovedujejo, da je včeraj zvečer izbruhnila na Dunaju revolucija. Komunisti so napadli parlament in ga zažgali. Vnel se je hud boj med vladnimi vojaki in demonstranti. Več oseb je ubitih, mnogo ranjenih. — Potniki, ki so prišli z jugoslovanskim vlakom dases popoldne v Špilje, so se odpeljali z Dunaja včeraj ob 1. uri pop. Takrat je bilo na Dunaju še vse mirno. LDU Dunaj, (ČTU) Na Dunaju so bile n*coj velike komunistične demonstracije. Narodna bramba pod v«d*tvom častnife»v, dobro opremljena s puškami in strojnicami, je varovala parlam«nt. Državni kancelar dr. Renner je govoril množici, ta pa je naskočila parlament, p«bila okna in hotela razbiti težka hra»tova vrata. Zapalila je parlam«nl«ve pritlične prostore. Ko so prrtli »jnjegasci, so jim demonstranti Sašenje ubranili. Ko je doSla vest, da prihajajo tudi italijanske stotnije, so se demonstranti razpršili. Strel na italijanski avtomobil. r LDU Dunaj, 17.aprila. (DKU.) „Deul*ch-Otteireichigotov-ijena. Nedvomno bodo tudi zastopniki drugih sovražnih drž^v koncem tega meseca povabljeni v Versailles. Czernin aretiran. LDU Dunaj, 17. aprila. (DKU) Bivšega avstro-ogrskega ministra Otokarja Czernina so predvčerajšnjim nernško-avstrijike obmejne oblasti v Feldkirchu aretirale, ko je hotel brez potnega lista prekoračiti švicarsko mejo. O tem se poroča: Czernin je pred nakaj časom pri pol. rav. na Dunaju prosil za potni list v Švico. Z ozirom na propagando, ki so j® vrfcili proti nemško-avstrijski republiki v Svlci priseljeni aristokrati, mu ravnateljstvo dogovorno z državnim ura dorn za zunanje stvari ni dalo petnega lista. Czernin je nato prosil državnega kanclerja, naj mu vendar omogoči, dobiti potni list. Kancler je odklonil. Czernin j« še izjavil, da bo Šel na svoje posestvo, katerih ima več na Gorenjem Avstrijskem, ter je z en-tentnim brzo.vlakom odpotoval z Dunaja. Na Gorenjem Avstrijskem pa ni izstopil, temveč se je peljal dalje do Feldkirchna, kjer so gA iz gon navedenih vzrokov aretirali. Kulturni pregled. Naši piruhi. Ne borno imeli letos vseh piruhov, ki sneto jih želeli. Ne nii — ne drugi. Iiaztntre »o »ilnejše od žloreka. Vsled tiskarskih razmer tudi naš književni trg ni prinesel za Velikonoč vsega, kar je oWetal. Krasno delo 1) o s t o j e v s k e g a : „Besi“ v dveh velikih zvcakih izidejo »ele po Veliki noči. Izda jih „Ti*k. zadruga", Istotako se je zakagaila „Stritarjeva antologija**, ki jo je pa uredil dr. Prijatelj. Izide menda takoj po praznikih. Zato bomo sprejeli to, kar imamo, in če bomo znali to prav oceniti, bo tudi d6bro. Pred vsem bi opozarjali na naše ,,1’oglavje o staroslovenski demokraciji**. Brez te knjige bi ne smela biti nobena slovenska hiša. Pri uedostatku primernih knjig bi bilo zelo primerno, da bi se ta knjiga čitala v vseh naših šolah. To je naš narodni katekizem, ki bi ga moral znati vsak na pamet, latotako bomo pogledali, ali imamo v domači knjižnici „I/.braae spise V. Vodnika, da bomo tako znali prav ceniti našeja prvega borca za svobodo narodnega jezika. „N ar o dna knjižnica** izda te dni „ G u d j e gnezdo**, VI. Levstika, naš* najboljšo povest iz čaaa vojne. Gotovo bodo vai radi por s«gli po nji. Za „Nar. knjižnico*1 se pripravljajo nadaljni zvezki Puškin, Dostojevski, Cankar, Turgenjev itd. Od občinstva je odvisno, ali se bo mogla ta naša popularna zbirka lepo razvijati. Tik pred Veiikonočjo* »mo dobili od „Tisk. Zadruge1* zbrane spise J os. Jurčiča, ki tvorijo začetek velike zbirke „Slovenski pisatelji**. Vsaka narodna hiša bo gotovo sprejela z veseljem ta prvi (zvezek, ki prinaša na 516 str. prve Jurčičeve spise. Dr. Prijatelj je napisal krasen predgovor, ki nam kaže mlada leta Jurčičeva. V istem založništvu je izšel: Fl. Golarja; Rožni grm, prav lep velikonočni dar za mlade ljudi. Naj bi z njim okrasili svojo velikonočno mizo. V založništvu „Domovine“ so izšli te dni „H*b«stuir-govci“, popularen spis o naših bivših trinogih. Rekli smo, da ni mnogo, a kupujmo vsaj to, kar imamo, ker bodo sicer naša založ. opešala, v.ded razmer. To ne bi bilo nam v čast niti v korist, ki O koncertu Pavle Lovšetov« in Dane Koblerjeve v Varaždinu pite v »Volji Naroda" dr. Kiajanskl sledečo krasno oceno: Dve ia.vrstni umeiriici. V g. Lovšetovi je visok sopran prekrasnega srebrnega zvoka, nežen in mehak — je eden najlepših, kar se j h je desedaj ilišalo na koncertih — prinašan cel ča* z nežnim, poetskim temperamentom pevke Prav vzoren sklad tried duševnostjo in izraženimi sredstvi I Skladbe kot Pavčičev ^Ciciban" in Hjejjova ^Uspavanka" ne nu rejo najti bolje interpretkinje. V gdč. Koblerjevi je otrpnjena znažna, moška koncepcija njene interpretacije, a ker poleg tega v lirikih momentih prav lepo odkriva svojo mehko slovensko duš*, je kot spremljevateljica prav neprckosljiva. Na programu so bile tudi nekatere ptsmi mladih slevenskih skladateljev, od katerih posebno Pavčič in Lajovic govorita z lastnim jeziko«. Občinstvo je bilo zelo oduševljeno. — Opozarjamo ponovno na koncert j. Pavle Lovšetove in gdč. Dane Koblerjeve, ki »e vrši na velikonočni pond*lj»k zvečer *b pol 8. v veliki dvorani hotela „Unio*“ v Ljubljani ki Nov* p«*niška zbirka. V založbi Tiskovne zadruge v Ljubljani je pravkar izšla zbirka Fl. Golarjevih pcstnl »Rožni jrm“. Pesnik Golar je znan po svoji prvi pessižki zbi.ki Pisano polje, ki je Izila 1. 1910 in našla splošna priznanje ter pesmih, k« jih je objavljal v Ljubljanskem Zvonu in Slovanu. Goiar je ptsnik eomače ztmlje ie življenja, ki se razvija na njej. Ljubka in prisrčna je njegova ljubavna pesem. Z Rožnim grmom, ki je izšel v kpi in okusni opremi, stepa Golar v vrsto naših najboljših lirikov. Zbiike prav toplo priporočamo. Broširana veliš K » —, vezana K %■—, po pošti 50 v več. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica 6. ki Belgfajs&o vseučilišče se sedaj nazivlje urade«: »Vseučilišče kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Beigradu'*. Vpisovanje dijaštva za poletni tečaj 1 y ’ 8/19 ae pričr.e takoj in se vrši vsak dan do 30. t. m. Začasno se sprejemajo dijaki na bogoslovno, pravno in tehnično fakulteto. Redna predavanja se prično 1. majnika 1U19. ki ,,Prired»“. Oih dana primiii smo 4 broj ..Prirode" popularnoga časopisa, što ga izdaje hrv. prired® slevno liruitvo u Zagrebu. Uz lijepe ilustracije ističe se zanlmljivim član-cima, od k®jih esobito ističemo sjajan članak znamenitoga franceskoga filozofa Renana: „Koja nam korist od nauke**. Misli, sto su tu nanizane, tako su savremene i aktualne, da bi taj članak morao doči baf. u ove dane u najilre sloj e ve. Poučan i zanimlitv članak svakako je i onaj o pripit«m-Ijivanju životinja, pa o odrsdjivanju vremen*. Ima m tom broju nekelik« lijtpih članaka iz fizike, pa tshnike. Prep®ručujeme nas*j javis#5ti »vaj nai jedimi Inst, koji se bavi populari-zacijem prioinife nauka. Oj»*a mu je 8 K jodišrije, a naručujs se uz gotov novac koii uredništva „Prir»de“, Zagreb, DerK»tr*va ulica 1. ki Strahote v Srbiji. Ravnokar je izšla knjig* z gornjim n*slev«m, v kateri je opisan« Svaissko- madžarske pašovanje v Srbiji. Knjig« priporočamo vsem, ki se interesiraje za žalostne dogodke za časa okupacije Srbije. Knjigo jc izdal Jugoslovanski nakladni zavod Vtnus“ v Zagrobu. Cena g poštnino vred K 2 20. Denar mora poslati naprej. Gospodarstvo. g Agrarni odbori v hrv. občinah. Ban je izdelal naredbo, da se osnujejo v vseh občinah agrarni odbori, ki naj sodelujejo pri režitvi agrarnih vprašanj v svojem kraju. Naredba določa dalje, oddati brez obotavljanja v najem vsa veleposestva, katerih lastniki ne morejo ali nočejo sami obdelati, g Gospodarsko življenje v Ju goslaviji. Kakor p*r«ča Ijumjansici a«pisni urad, priobčuje .Gazette de Lausanne" članek o g#spoeaiskih od-noiajev v kralj#stvu Srbov, Hrvatov in SUvenccv, v katerem pravi: G«spo-darstveno življenje v Srbiji je v po~ p»l«em razcvitu. Povsod *e snujejo družbe, ki imaj« namen, izrabljati bogate zaklade dežele, gozdove in vodne sile, z* izd*lovai»je strojev in papirja. V načrtu je tudi kanalir.acija Save in kanal, ki bo zvezal Ljubljano z Jadranskim m&rjem. g Promet na Jadranskem morju. Cunardova črta je » 15 t. m. •tvoril* novo progo z Jadranski« morjem, zlasti z R»ko. 15. t. m. je odplul prvi parnik, ki ima na krovu ve sto ton modre galic* ter drugega Ulaga za Srbijo. , a Trgovske z vese tmt* Leao- slovišk« in Ameriko. V »vrh« pe-speševanja medsebojnih trgovskih z^ez med čeh»slovaško rspulsiiko in Zedinjenimi državami so amtnkanski Če h«slovaki že koncem 1. 1Q18 spočeli akcijo, ki je na kongraiu čohosl o viških trgovcev ? Chicagu od do 5. aprila 1.1. vspela s tssi, da se je ustanovila čehoslovaška trgovska zbornica. Na kongresu so sklenili, poslati ameriškemu trgovskemu ministrstvu resolucijo, v kateri zahtevajo, d:i se pošlje komisija strokovnjake v včeho-jlovaiko republiko v sv.h.» vpostavitve trgovskih itikov. Nat* se je vršil velik kanket, katerega se je udeležilo 500 oseb; za Jugoslovane je bil navzoŽ urednik Polanda. Aprovizacija. a ti aiestnaga aprovizacijskega ods«’ ka z dne 16. t. m. je poročati: Nakupo?*!' cem mestne aprovizacije sc je posrečit J f Banatu nakupiti »ečje množine pSeni.-e^1 k«rkizs. Prvi vlak žita je že prišel v Ljubija# N*d*ljnl slede. Zatrdno je pričakovati, daj1 prehranjevalna kriza jiede moke in kruh1 odstranjena in da bo dobivati vedno več jj cenajie tnoke na razpolago. Če pride tu® it telikakrat obtjubljana amarikanska maij aa primarno ceno na ljubljanski trj, bo tud' pom*»jka«j« r**ičoSe kanec. Kalt»r sin0 aa^njič poročali, bi se imele v vseh ljub' Ijanskih p«!;*r**h pači žamlje. Izkazalo j«, da peka žemelj tehnično ni izvrjljiva I* s« zato pečejo hlebci. S peko belih hlebce? ae je pr»e dni tudi pokazalo nekaj nedostat' kor, »enisr se danes peka belega kruh« vrši t najlepicM redu. Nekateri peki so bi« | primeram peči p« 70 dkt težke hlebce, k*f vsak obrat ni megel zmageti vačjega dela« ki je nastal z neve uredbe peke. Prihodaj« dni bodo razbreeienjcni peki, ker se je p°' lovlc* strank izjavil«, da prejema m*k<> mest« kruha. Druji teden se razdeli po i W bele moue na Izkaznice a moko. Pri kruinil* kamisijah bodo dobile stranke nove izkaJ' nice za kruh in moko. Vsaki stranki bo dafl® možnost, da se odloči za prejemanje kruW ali tnoke. Izvoli se posebni pododsek aprO' vizacijskega »dseka, katerega naloga b® pregladavati in ugotavljati vse aprovizacij' ske zaloge kontrolirati razdelitev živil t** določati one osebe in sloje, katerim gred® priboijiki V p«d«dseku so zastopane vs tri politične stranke a Krompir razdeluje prihodnji ted«“ mestna aprovizacija iz svejeg« skladiiča Miihleisnu na Dunajski cesti in sicer V dobi vsaka stranka. kolik»r ga zahtev* Izkazati se je pri nakupu z izkaznico **. krompir. Določa se tale red: I. II. in*11' okraj dobi krompir v torek, dne 'i'l t. & IV. okraj v sredo, dne 23. t m. V. okraj 1 četrtek, dne *i.t m. V!, okraj v petefc, <. t m Vil. okraj v soboto, dne 2t. t.tI1? Vlil in IX. okiaj v pondeljek, dae 28. t. ^ Kilegr*m krempirja stane SO vinarjev Kroirt' pir se od44|a dopoludne od 8 do tl in p°' poludne od i do 5 ure. izdajatelj in odgovorni urednik: Anton Pasek, Tiska ^Zvezna tiskarna" v Ljubljani' Poslano. Zal»žba Kl«i«rn*yr & Bamberg V Ljubljani se usoja p. n. *bčin,tvu zianiti, da pripravlja izdajo »Velike// slovenskega vzornega Spistvmka« V* »•d ^er«*a gospoda piafeserja rika Podkrajška. — Spitovnik, okf" 350 -400 strani bu v kiatkem izšel ^ bo obsegal izbrano zbirko pisem, listi*1 in vlog za zasebnike, trgovce In obrt' aike. I/.kratka: spisovnik bo neogiboj potreben svetovalec v vseh vprašanji*1 'n pravnih slučajih zadevajočih gospo* (latski promet. Naročila pred izdajo, ki so p°' irebna spričo majhne naklade zarap težkoč pri nabavi papirja, sprejemaj® vse knjigarne. JI 3jo]e Kjjlipst iinit sliiili je povest sloveaskeja dečka iz pretekle svetovne vojske „DORE“. Kajiga je lepo Ilustrirana ter b» v mestu In aa deželi vzbudila veliVo zani«a«je. Cena vezani knjigi je K3 5S. Dobiva se t knjigarnah kakor tudi v Zrenl knjijarei v Ljehljaai, Mariji« trt ■~E==3B1^=^ 1 'roda se: ^ Jajca po daevai ceai proti osebnemu prevzetju razpošilja trgovec Martin Pleterski Cerklje—Krtka vas. 379 Preda se iastaiika s*i-ferma, 1 »ablja, t bajeaet. Poizve se v Dalmateaevi ulici l(//l Ogleda se od 2 ~S ure pop. 243 Proda so fea lovska paška, ali zamenja za debro ohranjene plaiče za motke kolo. Sele it. 19 pri Ljubljani (zraven pošte). Veijo atietiBO ievijav ta dame in ottoke (cipele) ima naprodaj v skladi*ču .^alkan" I nadstropje, levo. Proda se ve* sto aietrov vrvi za stavbeno obrt. O|lo- da se pri tvidki Fran Stupica, Ljubljana, Marije Toreaije c 1. __ m s — i Šivalne stroje, najboljše vrste z lepo epreMO dobite pri L Rebolj v Kranju, dokler ne razprodam vse zaloge. 3*4 Oves pe t K kg prodaja Sever četudi pokvarjene godb«** instrumente in gramof%. Pridem ludi na dom poC A. Koren, gostilna „pri niku“ v Sp. Šiški pri Lj*. Ijani. sti 5 -^, Tiuske sude 60—60®J' vsebine kupim. — Ponud j na upravništvo pod BVii*s sodi". ___ Knpiai po najvlijl t ljubljanske franko znam*" j natisom „P“, ki so bile izdane od februarja do »■ . ca marca, kot perto Pr°^e\ zorije (kazenske z"a ,,,ej. A. Spitzer, Ljubljana Kon* Kupi se takoj »>*tileo sboj srednje T,,1^‘d’neV' stroj za opeao, ki na^ , no izdeluje 8 - 12 °#" je sov aidarske opeke, i „ v v podružnici Jugoslavije { Ptuju. 375 1 M Kapi so nekaj stare do* °.f0 ohranjene moške in ženske ableke. Po,.udbe na Jo-?JP Kranjc, Križevniške uiice st- 4, gostilna. 3593-1 SI > čevljarski pomočnifc, izn-'e.!l v risanju vzorcev in Vrezovanju ter z večletno Jrakso v modernem elegant-■tmdeiu išče službe, najrajši prirejač. Naslov pove "Prava. 382 2 — 1 , išče se u&itcljica slovan- stenografije v Celju. — pr&ša se v pekarni Šmarni Gaspodska ulica 3. 368 . Afcs»lT«ntka Kova6eveya S*vsitega tečaja v Mariboru . : izučena šivilja, I# si*ni, učiteljeva hči, sedaj ,»8tavljr*i; pri Nemcu, si J".;službe pri Slovencu ali , rvat«, najraje, kjer bi imela rs,i» ia stanovanje v hiši. 36« Sprojueota se dva beton-pa iaiavca za izdelovanje ,'ttužnik cementnin proti do-•femu plačilu. Kje pove po- j “žaica ..Jugoslavije11 v Ptu-!U- 376 2 — 1. • !ak»jšni nastop.se išče |*l!r!»e klepar za strešno de-j*’ Raflektanti nai se obrnejo »Kranj sito tvornic« žalje-5.1 bravarske robe v Kamniku*, Razo o: M U Ljnbljfinn pntujnčem sl. občinstvu se preporuča Restavracija u Prešerno roj ulici !>. Popravila nr in zlatnine sprejme F. Čuden Sin, Ljubljana, nasproti glavne pošte, 59i Biša v Slojenjemgradeu se da k junijem v najem; obsega 5 seb, 2 kuhinji, klet, svinjaki hlev, poleg velik vrt za zelenjavo. Električna razsvetljava v hiši. — Pojasnila dajeta iz prijaznosti notar dr. Ivan Wi akter ia trgovec Mar- | trn Pleterski, Cerklje pri Bre- j žioah. 18» j Dopisovanje in I ženitne ponudbe Ženitna ponudba. Bos, 29 j let star z večjo svoto de- j narja se želi poročiti z go- j spodično, ki ima kako posestvo. Izključene tudi niso j vdove brez otrok. Ponudbe ! pad lepa bodočnost na po- j stružnico „Jugoslavijeu v s Ptuju. 373 3 — K ! Dva mlada inteligentna j gospoda od 22—26let *tara, \ vsak s precejšnjim premože- j njem, želita znanja z drema j izobraženima gospic&ma od \ IS—22 let v svrho poznejše \ ženitve. Denar postranska j stvar. Le resne ponudbe s sli- s ko naj se pošljejo po* „Na- , gelček i* R#žmarinu, post*® ležeče, Škofja Loka. 392 Sp,^ Izdeluj e pile, naj Pil« 8*oj nasiov |»od ” *** upravo Jugoslavije'. :i87 3-1 l ®*8P«ihije! Stanovanje s Ke 'šče za ir> letnega •brtnega učenca. p0,,udbe ska ul */l,. Liubliana- vakSjKr^'*a,?ar,l-Ce,10-*U' »e črn/r' KolbezenPe- kadH ?£nom,Ja» W je bil kot PP- uJet okoli Vel. v Galiciji, se je Mkajal v ujetništvu *o pri-»nžn« 2. maja 1. ms v Syz-r*nu, gubernija Simbirika. V drugi pai«vici 1. 1918 ga je Tiiel ne!-a vračajoči se ujetnik v Sanjari pri Cehoslova-kik. Za vsako paročilo ja zelo hvalsžen: Prah Jože, marib. pp. l.bao*., Maribor. 31» Ki# bi j*o*odil pištane mu Slavencu K r>0§'— proti £•/• akraatimin vrnitvi takam petih let. €*»_!• dapise prosim »a uprsva lista po i “Obrt“. 545 Žalim vzeti v naj** pro-;*i*l»ico t kakem induitrij-jij drugem prametne« Pr*''-’ *a b': ^ usPeii f!0{8V-za cenj. nasvete pad *jn5«»lovan“ na upravo liata. 3*4 Aamfitt kristalni »ladkar ** r*“Hotako fin cigaretni °»ak in sicer po kakovaati j®oak8 dam 4—S kil za 1 kg. . °nudbe na naslov j. Oavald vellk*vec, Koroško. 38* Mlin ali hiša s Maram ‘*koj v najem. Ponudbe na J B., Breg 17, Celje. 367 Lokal za trgovino y pr»- metni ulici, se išče nujno. Kupi se tudi hiša z lokalom. Posredovalec dobi tudi dobre nagrado. Sporočila sprejema posredovalnica Hux, Gosposka ulica 4/1. 373 3—i iscdelajem pluge, kakor Postrežba %(3i vse drugo kmečko orodje n^r jih razpošiljam posamezno m v večji množini skupaj. (Joapad išče mlado dama neodvisno, modernega mi- ; šljenja, brez predsodkov, j v svrho korespondence. — j Ponudbe pod „Reso“ na upravni štvo. 225 42 let star, neodvišan gospod, ki je živel do sedaj v tujini, z vsestransko aka-demično naobrazbo, modernega mišljenja, želi v svrho ženitve znanja z ravnotako gaspico ali vdovo. Dapisi pod „Življenske skušnje" na upravništvo. 384 Nepremičnine in vseh vrst zemeljske produkte kupuje in prodaja koncesijonirana tvrdka J. PREBIL i dr., Zagreto Nikolideva ul. 10 FRAN STRUPI Celje, Graška eesta. Zaloga stetisi, lana, svetilk, ogledal, okvJrjcv in ruznou’st-nih sip. Prevzomsaijc steklarskih ti Slomškova in Ž; .ist°tam se kupijo sveži čisti olupki oranž po 15 K d ^8- 183 lavna dražbe ust Krasincu št. 1, žel. postaja Oradae v Belo-krajini, se bo dne 21. t. m. (na velikonočni ponedeljek) ob 2. popoldne prodajalo 8000 -9000 kg sena (prvovrstna krma), ca 100 voz hlevnega gnoja, 1 vagon umetnega gnojila (kajnit), več močnih vozov, 1 lahek voz na peresih s 4 sedeži, različne konjske opreme, nekaj 100 kg repe in krompirja. (fitampilje!! ^ Anton Černe ! gravenriu izdelovatelj kavčuk-štampilij Ljubljana, Dvorni trg št. 1. Mestna hranilnica v Kranju obrestuje hranilne C) 01 brez odbitka vloge po |0 rentnega davka katerega plačuje hranilnica iz lastnega. Narasle in nevzdig-njene vložne obresti pripisuje h kapitalu vsakega pol leta — t. j. dne 30. junija in dne 31. decembra — ne da bi bilo treba vlagateljem se zglašati radi tega pri hranilnici. Splošni rezervni zaklad (lastno premoženje) nad pol milijona kron! — Hifanilnica posoja na zemljišča po 5% na leto in na amortizacijo v 36 letih, tako da na pr. dolžnik v teku 36 let popolnoma poplača posojilo 100 K z obrestmi vred, ako plačuje vsakega pol leta po 3 krone. Koncem junija 1918 je bilo stanje hran. vlog nad *.> milijonov 700.0(10 kron. Posojil na zemljišča ter posojil občinam: $$4 nad 2 milijona 700.000 kron. 39 OttiAi Mizar siv* o na električni obrat. / Da zamoretn zadovoljiti v polni meri svaje cenj. odjemalce, preuredil sem svojo ir.izp.tska obrt s stroji na električni obrat. Z ozlicn» »a to prosim avoje dosedanje odjemalce, danini ohranijo še nadalje svojo naklonjenost — Dovoljuje« si opozoriti vse korporacije in zavode na svoje mizarstvo, zagotavljajoč točno in solidno postrežbo. Andrej Kregar, strojno mizarstvo Št. Vid-Vižmarje pri Ljubljani. 954 Kauarna v zelo prometnem kraju, katera že obstoji nad 20 let da 19 najsrt). Vprašanja se stavi na upravn. teg^a lista pod »Solidna kavarna«. 971 Gospodarska pisarna Dr. IVAN ČERNE, Ljubljana Miklošičeva cesta štev, 6. (Vis-a-vis hotela „tlnion"). Bančna komisija, posojila, inkaso — trgovske informacije — financiranja, saniranja, trgovske poravnave — promet z nepremičninami in podjetji — uprava premoženj, vterja-vanje dolgov — Izvedeniška mnenja, bilance, cenitve. Uraduje od 8.—'/2 L in od 5.-5. ure. Telefon 37. Zahtevajte prospekt. Najfinejše namizno olje brez duha in okusa, liter po 28 K ter trčen med kg po 26 K «adaja tvrdka 954 Cerna k & Val, Vodnikov trg. H E« Parketne deščice dobava in pokiada kakor tudi vsa popravila ter v to stroko spadajoča dela priporoča JOŽEF PUH, Ljubljana. || 9(59 Zeleznokonstrukcijska delavnica elektrarna Faia. ob Dravi prevzema dobavo in montažo železnih nadtalnih stavb, konstrukcij za zajezilne naprave, na-peljeviilnc drogove itd. Cekini vosek J suhe satins in odpadke sveč j kupuje po najvišji dnevni ceni j j. KOPRC, svečar j Ljubljana, Celovška c. 90. j | Prim a bosanske slive! V (sitnice tiskarna v .Ljubljani, Stari trg stav. $ m- Priporoča se rvrdka: Tovarniška zaloga šivalnih strojev za f A Q I) 17 P F T M A vsako obrt in njih posameznih delov, J h Us 1 U iJuLlflu iu »M«. t«y drntrega tptUntr-,* m* « n * • -4 i rljskcga blaga. Ulil)i!3«!3' Sv. Psifž H2SID ŠT. I Istotam se proda: Steklo za izložben* - . ... , . . L---- omare (belgijsko steklo) kompletno z vatr M ob Ljubljanici. • W čnlmi zastori, mera 335X184, 63X1«. ,Croatia‘S2vZagrebu PST Je o tvoril a "?5Cti svojo pediožnlojv Ljubljani, Marija Terezija c.l Kupuje gozdove, vsake vrste rezanega in okroglega ies#r drva, oglje i. t. d. po najvišjih dnevnih cenah. 491 prodaja dokler traja za- j loga trg. šped. ?n komis, j del. družba ,BALKAN*, j a ceni K 5’40 za kg; \ vreče se zaračunijo K 5.— j za komad. 951 3—1 ®»s Prodam \ l vagon suhep svinjskega mesa in I vagon i = svinjske tiste dcmaže masti. = j Ponudbe naj se blagovolijo poslati na lastnika 9«c Blagoja Cveie, Šid (Srieni). Sran gaš dip. živinozdravnik , ordinira Celje, Glavni trg Sl. 12. »©©- Modni salon za dame in gospode S, Potočnik, Šelenburgova ulica 6.1. na tehnologlčnem muzeju v Parizu izprašani krojač opozarja cenjene dame in gospode na svoje najnovejše modele, izdeluje kostume, pomladne plašče, obleke za gospode, natančno po modelu. — Modernizira kostume. — Posebni atelje za obračanje oblek, površnikov in športnih oblek. Cenjenim naročnikom likam obleko zastonj. — »Sprejemam naročila tudi z dežele. Obračanje in renoviranje salunskik sukenj v najmedetnejše jakete za gospode. Obleke in kostumi v osmih dneh v smrtnem slučaju v 24 urah. -090 I / v f t F f i P L__ TRG DUIDH Špaga delikates, kolonija!- p nega blaga in dežel- J nih pridelkov v najprometnejšem mestu Gorenjske se takoj odda v najem. 97‘ Vprašanja na upravništvo tega lista pod 5Nova doba«. jfl——g »um mas«;? »PTi1***1”**! Krojaška zadruga v Ljubljani in za okolico sodni okraj Ljubljana. Naznanilo. S tem se slav. občinstvu naznanja, da je zadnje mezdno gibanje krojaških pomočnikov v Ljubljani in okolici doseglo, da so krojaški mojstri pristali na povišek 50%. Vsled tega so krojaški mojstri v Ljubljani •>in okolici primorani cene za naročnike ozir. delo za 500/0 zvišati. gG7 P. n. naročniki, kateri imajo obleko naročeno, se prosijo, da izrazijo svoje mnenje do 22. t. m., ker od tega dne nadalje se bode računalo po navedeni ceni. Zadruga krojačev i. t. d. naznanja tudi svojim cenjenim članom, da se gg. mojstri tega sklepa solidarno drže v Ljubljani kakor v okolici, ter stopi v veljavo plačilo za pomočnike z dnem 14. aprila 1919. V Ljubljani dne 18. aprila 1919. Ivan Kersnič načelnik. za sedlarje, iapetnlke in jermena rje. V 891 1 Znora za tesarja se dobi pri J. Šimenc, Celje, Graška cesta 8 in pri izdelo-vatelju Florijan Kučan d a vrvarju, Blagovna, pošta Št. Jur ob Juž. že!. Razpošilja vse vrste papirja. ! Preskrbi rezna blagu. ! Se priporoča 955 3—1 ! SOS. OMERSA trg. agentura in kom. trgovina Ljubljana Dunajska cesta 6/1. j 'ClZh Hotel JRIGLAY“ na Bledu MP* zopet otvorjen. Za topla in mrzla jedila kakor tudi za izborno pristno pijačo je poskrbljeno. I S Koruzno krupico koruzno moko, ječmeno kašo dobavljA v vsliri količinam s Parnmlin v Zagrebu. »i i Pohištva « za spalne, jedilne in gosposke sobe, kuhinjska oprava, podložki, medroei, otornane, spalni in deko-racijski divani, postelje, omare, mize in stoli iz mehkega in trdega lesa, železne postelje iu umivalniki ter vse vrste lesenega, železnoga in tapeciranega pohištva v vsakem slogu od proste do najfi-nojše izvršitve po jako nizkih eenah pri tvrdki za pohištvo KAREL PREIS Maribor, Stolni trg 6. Prost ogled! Ceniki zastonj! Gozdno in domensko oskrbništvo kraljestva SrboV> Hrvatov in Slovencev v Bohinjski Bistrici razpisuje 972 oddajo stoječega lesa: ;f a) v gozdno-varstvenem okraju: Rovtarca. porabnega lesa, drv v 2. partijah plm 1500, plmMdOU b) v » » » Ribčeva: v 4. partijah plm 670, plm 1900 c) v » » » Notranji Bohinj: v 1 partiji plm 100, plm 2000 dx> v „ » » Martinček: v 4. partijah plm 6000, — — Splošne in posebne prodajne pogoje je dobiti pri podpisane«1 oskrbništvu, ki daje tudi vsa tozadevna navodila in pojasnila. Pismene ponudbe z navedbo cen za posamezne sortimente Je vposlati na gozdno oskrbništvo do vštetega 28. aprila 1919, do 3. «rR popoldne. 6ozdno In domensko oskrbništvo Bohinjska Bistrice. Velikonočna. Zdaj vidim te v dalji trpeči rod, ko vladala pest nad teboj je tuja in temna pred taboj bila je pot — ti si trpel in pel: aleluja! In vsako pomlad je čudežna moč vate prišla, kot da se nekaj prebuja, in ti si slavil veliko noč in pel si vesel: aleluja! In ti si slavil veliko noč, v procesijah šel si in prerokoval v bandera od solnca ožarjena zroč: Kristus je vstal — -in jaz bom vstal. Od leta do leta, iz veka v vek glasil se je tvoj verujoči glas, vsem ranam tvojim najslajši lek, biričem udarec v obraz. In ti si vstal! Kaj pa sedaj ? Pognala te iz groba življenjska je moč, premagana smrt je — odprt je raj — vstajenje slaviš in veliko noč. Kaj pa sedaj? Pred taboj je svet odrešen od zlobe, trpljenja in smrti, in kjer je prej v sužnosti bil zaklet, na tleh tam leže vsi okovi zdaj strti. In ver.dai se zdi, da tvoj dih je plah da sc boiio te velike skrivnosti, da sile zasia :a neznan ti strah, da v t ojih molitvah ni speva radosti. „Da! On je vstal. In možje so odšli na delo med svet in v mesta tuja in v ro so njega oznanjali in zmagali so. Aleluja!" ... j. B. Žemlja. Draga žemlja, Beg te sprimi, ti nebeških sanj smehljaj, ki po hudi težki zimi spet nrišla si k nam nazaj. Mnogo let je že preteklo, kar odšla od nas si preč, in pogosto se je reklo, da te ne bo nikdar več. Pa si vendar se vrnila zopet si prišla med nas, da ostala, žemlja mila, - 1 bi pri nas na večni čas! Dragi gospod urednik! Ali veste, kdo je zložil to pesem? Jaz, jaz in nihče drugi kakor jaz. Dolgo je že vrelo v meni, nekaj se je kuhalo, nekaj je vzhajalo — pa ni mtglo na dan. Kako rad bi bil vstopi! v vrste slovenskih pesnikov. Pa ni šlo in ni šlo. Čital sem pesnike in pesmi — pa vse zaman. Preštudiral sem vse knjige, ki uče, kako je treba delati pesem, pa se mi ni no-i»ena posrečila. Rekli so, da je treba inspi- Velika noč v Voiiniji 1.1917. Naša kasarna v Grubieszovvu je stala na vzvišenem inestu ob veliki blatni široki cesti, ki je vodila iz Vladimira v Holm. Po dolini je tekla umazana reka, preko reke je bil lesen most in na drugi strani se je dvigalo na bregu malo mestece Grubieszow s svojimi nizkimi hišami in belimi stolpi pravoslavne in katoliške cerkve. V sredi mesta pa se je dvigala visoka stavba s široko streho — to je bila sinagoga, kajti velika večina mestnega prebivalstva so bili židi. Kristjani so hodili tja samo molit v cerkev in k zidom kupovat. Naša kasarna je bila nekdanja ruska „kozaška kazerma11, zidana je bila v lepem ruskem slogu, ki me je tu in tam spominjal na moskovski Kremelj. Stavili so jo češki inženirji tik pred svetovno vojno in je obsegala nad 20 velikih poslopij. Tu in tam so se še poznali sledovi zadnjih bojev pri ruskem umikanju, ki so kazali, da se je za kasarno razvil hud boj. Ena granata je padla v osrednje poslopje in je razbila celo pročelje. Tudi drugod so se poznali sledovi silnih udarcev. Na nekih vratih je stalo napisano rusko: ta zgradba je ruska last — oni se še vrnejo. Niso se vrnili več. Sredi dvorišča je stala lepa cerkvica, ki je dajala celi skupini poslopij od daleč poseben izraz. Bila je ruska pravoslavna cerkvica, določena za vojake. Sedaj je bila zaprta. Vsak večer so klečali pred njo pravoslavni vojaki in so molili, klanjali so svoje glave in jih ni motilo, ko so nemški vojaki gledali na nje in j a zmerjali z „blbde Trottl“. Poleg cerkvice je bilo malo pokopališče z ruskimi grobovi. Na grobeli so stali križi s priprostimi napisi: ime, šarža racije, tega pa niso povedali, kje sc je človek nauči, ali kje se jo dobi. In poleg tega ko zmigavaii nad raanoj. „Janez Cmok“ — so rekli, — ,;to ni prav nič pesniško ime.“ Mislite si, kako bi izgledal spomenik z napisom: Janez Cmok, pesnik slovenski. Ampak zdaj so padli vsi ugovori, predsodki in pomisleki. Moja prva pesem je tu — pesem na žemljo. Sicer je nekoliko podobna oni Stritarjevi, ki z njo pozdravlja lastovico ampak to jc samo na videz. — In kdo bi trdil, da je pozdrav žemlji manj vreden, in in manj poetičen nego pozdrav lastovicam. Kdo pa ima kaj od lastovic? V Italiji jih streljajo in love, to je res — pri nas jih pa samo gledamo, ozir. gledali smo jih v tistih idealnih časih, ko smo imeli še smisel za kaj lepega — danes pa mislimo samo na želodec. To jc moderno. Zato mislim, da bom postal najmodernejši slovenski pesnik, ki ne bo pel o luni in zvezdah, o hrepenenju in sanjah —- ampak o najvišjih idealih naše dobo — o želodčnih stvareh. Kje pa je napisano, da -sta glava in srce najvažnejši del človeka: želodec je prava podlaga življenja in dan smrti. Največ jih je bilo iz bojev koncem julija 1915. Za te grobe se ni sedaj nihče zanimal, ker smo mi imeli svoje pokopališče na vzhodnem delu kasarne. V bistvu ni bilo med obemi pokopališči nobene razlike, kajti tudi za naše grobove se ni zmenil nihče: razlika je bila samo v imenih: tam ruska, tu nemška in avstrijska sploh. Kaj so bili takrat mrtvi, ko niti živi niso bili druzega, kakor namenjeni smrti. In smrt je bila vedno povsod. Šli smo enkrat streljat v tarčo na višave, ki so se dvigale nad kasarno in smo razpostavili stražo. Neki vojak je stal na polju in je od dolgega časa stikal po tleh. Vidi: na tleh leži neka stvar: sune z nogo, prevrne enkrat, dvakrat — pumf — in ni ga bilo več. Dve leti je tam ležala mrtva granata, ki se ni razpvočila, ko je bila izstreljena — zdaj se je dotakne vojak, poči in ubije človeka. Popoldne so ga odnesli in so ga pokopali na našem pokopališču. V kasarni je vladal glad. Okoli deset tisoč gladnih vojakov je živelo tu in vsem si čital z obraza strašno besedo. V kantini je prodajal žid čaj in zakuske za visoke cene. Onkraj ceste je bilo par kmečkih hiš, kjer so poljske gospodinje prodajale, kar so mogle kupiti od Židov. Hodili smo tja na kavo in mleko. Toda kruha ni bilo nikjer. Ko so se približali velikonočni prazniki, se je vse zaprlo. Vsi kristjani in židi so praznovali veliki teden. To je drugače, nego pri nas. Židje slave praznik opresnih kruhov zelo resno. Ker je bilo tudi med vojaki mnogo židov, so jim dali posebno sobo, kjer so imeli svojo pobožnost. Od tam se je razlegal čudnogrozen krik in Šum, kakor jok in stok izgubljenih in obupanih. Kaj se je godilo v mestu, mi ni bilo znano, ker — zato zdaj čutimo in mislimo z želodce-:. In zato se ho morala spremeniti tudi naša umetniška in literarna smer, da ne zaostanemo za Časom. Saj smo itak povsod zaostali ... Ko sem prvič zopet zagledal žemljo pred seboj, — takrat je vse tisto, kar je v meni vrelo, sc kuhalo in vshajalo, izbruhnilo v pesmi, ki sem jo zgoraj napisal. Zdaj torej veni, kaj je inspiracija. Kakor so n. pr. v prejšnjih idealnih časih lastovke razveselile pesnikovo srce, tako je sedaj žemlja razveselila pesnikov želodec in pesem je izbruhnila na dan. Da, izbruhnila, ta jc pravi izraz, ker le to tako sem čilal — je prava umetnost, ki pride sama po sebi, neprisiljeno, z vehementno, nezadržljivo silo na dan. Ta sila pa je gonilna sila življenja. Ali ni človek samo zato nasvetu, daje. Angleži sicer pravijo, da človek ne živi samo zato, da je, ampak zato, da dobro je. Toda Angleži so star kulturni narod in imajo glede tega svoje nazore. Mi se zadovoljimo s tem. da jemo. Jemo pa vsi radi — zato je jed poezija bodočnosti. Kaj pa nam hoče vsa druga >p< e zija v naših resnih časih. Od nismo smeli v mesto, In ker so se Židje pripravljali na praznik, so morali tudi kristjani preživeti po cel dan v mestu. Tako je bilo zadaje tri dni velikega tedna vse zaprto. Prišla je nedelja, velikonočna nedelja. Kdo bi se ne spomnil na dom, na lepo šmarsko dolino, na belo cesto in na pisano procesijo z rdečimi banderi, na ponosno pesem naših zvonov in pevanje cerkvenih pevcev. Kako srečno je to ljudstvo v slovenski deželi daleč od Judov, obdano od domačih gor polnih naravne krasote. Kje so naše čiste lepe hiše sredi mladih zelenih vrtov. Odšel sem na rusko pokopališče: praznik Vstajenja je in nihče se ne spomni teh ljudi, ki so padli v boju za domovino. Ali sploh: padli. Morebiti niti sami niso vedeli zakaj; Obstal sem na njih grobih, pregledal njih imena in sem iskal v mislih njih znance, ki niti ne vedo, kje je njih grob. Ali pride nekoč Vstajanje, veliko Vstajenje iz trpljenja? Ali ga bom dočakal? Ali bom ležal kje v takem pozabljenem grobu? Ali bo njih smrt ovenčana z zmago? Po dvoru sta prihajali dve gospodični. Ženska je bila pri nas redka stvar. Posebno v kasarni. Spoznal sem polkovnikovo nečakinjo. Naš polkovnik je bil navdušen Poljak, prava poljska viteška postava. Na konju je sedel, kakor pribit. Njegova nečakinja je bila drobna gospodična, ki smo jo le redko kedaj videli. Vedla je svojo družico za roko. Stopili sta med grobe in polkovnikova nečakinja je molče pokazala na grob: „Glejte tani . . .“ Njpna družica je zaihtela in se je zgrudila ob grobu. Bila je zaročenka . .. Govorili sta poljsko .. . Našla je vsaj njegov grob in koliko jdi je, ki jih ne bodo videli nikoli. Popoldne smo odšli iz kasarne in smo šli v bližnje vasi prosit kruha. Šli smo v smeri proti Bogorodici. Vas je eno uro daleč od vojašnice. Bili smo trije. Š!it smo od hiše do hiše. Povsod so bili že vojaki pred nami. Nekateri so lovili mlade vrane po gnezdih. Eden je padel z drevesa in se je ubil. Ljudje so zapirali vrata, da bi se rešili nadležnih beračev-vojakov. Ponujali smo denar — a kaj bi z denarjem. Že poezije se uibče ne nasiti, Čeprav nekateri pišejo, da smo v Ljubljani umetnosti kmalu siti. Pravzaprav sem jvain hotel povedati, zakaj sem se pri pogledu na žemljo tako navdušil, da se je iz te inspiracije rodila moja prva pesem, ki pa seveda ne bo zadnja. Spomnil sem se tistih lepih idealnih časov, ko je bila žemlja po ‘2 krajcarja in če je bila en dan stara, jih je bilo troje za en groš. Potem ni čuda, da se takrat niso delale pesmi na žemlje, kajti česar je mnogo, zgubi svojo vrednost. Oelo denarju se je to pripetilo. Zato ni čuda, da je bila takrat lastovica v zraku pesniku več vredna nego žemlja. In kakšne lepe žemlje so to bile. In ravno v Ljubljani. Lahko rečem, da sem prehodil nekaj sveta, pa tako lepih žemelj nisem ne videl ne jedel nikjer, kakor v Ljubljani. Ne v Zagrebu, ne v Trstu. ne v Celovcu, nikjer niso bile tako dobre. In tako lepo obliko so imele: eue so bile kot zvezdice, druge kot turški turbani in one navadne so bile podobne — nečem povedati komu. Poleg tega so bile tako nežne, napete, vabljive. Kako so lepo počile pod roko, in zahrnstnle med zobmi. trikrat je bila rekvizicija. Pobrali so ljudem vse, kar so mogli. Jajca so biia tu prej po vinarju — zdaj ga ne dobiš za noben denar. Pri umikanju so gorele vasi. Skeraj vsaka vas je bila deloma požgana. Tudi za praznike si niso mogli ljudje speči kruha. In mi smo ga prosili pri vsaki hiši. Nekje smo zagledali droben krompir, ki smo ga včasih pri nas kuhali v kotlu. Prosili smo zanj. Plačal sem krono za en žep krompirja. In smo šli naprej. »Karla, ko bi me ti videla," je vzkliknil neki Čeh v obupu, ko se je spomnil na svojo ženo. V vasi žive Rusini in Poljaki.' Skoraj na pol. Vsaka hiša inta napis z imenom, kakor pri nas hišne številke. Imena na -—uk so rusinska, imena na —ski so poljska. Rusini so pravoslavni, torej danes še ne slave Velike noči. Skoraj v vsaki hiši je že sedelo par vojakov za mizo in so jedli. Slabo smo naleteli — prepozno smo prišli. Sredi vasi stoji mlada deklica na pragu. Poleg nje bosopet dečko. Nagovoril sem jo po rusko. Zardela je in se je žačudila, odkod pride Rus v avstrijski uniformi. Rekel sem, da nisem Avstrijec ampak Slovan. Pogovorila sva se lepo. Dva njena brata sta pobegnila z rusko armado. Ona ljubi Ruse in sovraži Nemce. Kruha nimajo, ker imajo šele čez en teden Veliko noč. »Naredite nam placke." »Nimam masti, — “ je rekla. Dečko se je zvijal poleg nje. Ime ji je Mariša. Kmalu je prišla mati na prag. Lepo priprosto kmečko lice. Popolnoma rusko. Tudi ona rada govori. Moji tovariši gredo prosit naprej, meni se ne ljubi. Skoraj me je sram. Rajše govorim z Marišo. »Povabili bi vas v hišo," pravi mati „a pridite rajše na voskresenije." . . . Mariša je čimdalje bolj ljubezniva. Pravi, da nima nobenega rada. Zdaj je vojna. Kadar se vrnjo naši, takrat si bo izbrala enega. Njen bratec ji nagaja, da ima že enega. Mariša pravi, da jo ima samo on rad. Ona stoji na pragu, jaz na cesti in se tako pogovarjava. Mati jo kliče. »Torej pridite gotovo" pravi in odhiti v hišo. O ti sladkost vseh sladkosti! In vse to nam je pred petimi leti vzela vojna. Pa pravite da bi je ne pozdravili s pesmijo zdaj, ko se je vrnila med nas. Spominjam se Vrbovške Urše, ki je bodila vsak teden v Ljubljano samo zato, da se je žemelj najedla. Kupila jih je pri Zalazniku sedem za 10 krajcarjev in je odšla na stopnjicc pred frančiškansko cerkvijo, kjer je snedla vse do zadnje. Potem je šla ,.za vodo“ kjer je izpila za 5 kr. čašo čaja in pri tem je Urša mislila, da, če/je Bog tako krivičen, da natu ui na onem svetu pripravil nobenega nebeškega veselja, je za vsak slučaj taka gostija z žemljami in čajem vendar le nekako primerno nadomestilo. Poznal sem prijatelja, ki je šel v gostilno na eno čašo piva, kar je takrat stalo 7 kr. in pri tem je snedel vse žemlje, kar jih jc bilo po mizah — in se jc pri tem imenitno najedel. Kaj pa špeeijalisti, ki so znali žemljice namazati z maslom in medom, oz. so jih obložili z narezano šunko. Kdo se ni pri trdem vojnem kruhu spomnil teh zlatih časov! In vi mislite, da bi bilo oboževanje in opevanje žemlje kak /uak današnjega materijalizma! Ali ni namen umetnosti buditi ljubezen do domovine? Ko so naznanili, da pride v Ljubljano bela štruca Sledilo je nekaj groznih gladnih dtli Vsak večer so bežali vojaki v daljne vasi po krompir in so ga kuhali na polju za kasarno. PriHa je zapoved, da ne sme nihče več ven. Vsak večer sem stal na koncu kasarne in sem gledal proti Bogorodici. Mislil sem na placke. Pravoslavna Velika noč! Posrečilo S* mi je uiti in kmalu sem bil na poti proti Bogorodici. Vsa vas je bila nekako praznična. Že od daleč me je zagledal dečko, ki je stal pred hišo. Pospešil sent korake in sem kmalu vstopil v vežo. »Kar v hišo prosimo,1 je rekla starka. Vstopil sem: lepa nizka soba, vse čedno, miza belo pogrnjena. Ob mizi stoji Mariša v narodni rusinski noši. Stopil sem k nji in jo prijel za roke. Bila je v zadregi in je povešala oči. »Kristos voskrese- sem rekel. „Vo istinje voskrese," je odgovorila in solze so ji zalile oči. Deček se je posmejal- V tem jc vstopila mati in je prinesla kruha. Sedela sva z Marišo pri mizi in govorila-Mati je odšla pripravljat placke. Čez dobre pol ure-so bili gotovi. Bili so zelo dobri. Hotel sem plačati, a starka ni hotela. Mariša je rekla, da je vesela, da je bil pri njih v gostih ruski slovanski brat. V noči sem taval preko polja proti kasarni. Nebo se je vzpenjalo nad blatu« Volinijo in zvezde so mirno gledale na čudni svet. Ali ni bil praznik! O kje, saj daleč, daleč. Zastražili so vsa pota in nikoli več nisem prišel na Bogorodico. Dr. 1. L. Ljubezen. Prišla ljubezen k meni nekdaj je v poset, in sladko se na dverih mi posmeji pogledal sem jo hladno, kakor led, in rekel sem: pozneje. Prešla pomlad je, z njo je konec nad, začutil sem sveta praznoto grozno, pred vrata sem ljubezni šel takrat — in čul sem glas: prepozno! Jan Neruda. iz bratskega nam Zagreba, je bilo vse po koncu. In res je prišla. Pa kakšna! Nizka, bledai brez okusa. In po 2 kroni je stala. Tak* stvar gotovo ne more vzbuditi niti v najj^ srcih, niti v želodcih navdušenja. In če bi V' nas kaj izbruhnilo, bi bila to samo jeza, srd in odpor. Naše nove žemlje so vse kaj drugega. Prinesla jih jc nam naša Jugoslavija za velikonoč. One so torej znanilke nove po mladi in jih moramo pozdravljati na isti naiSin kakor smo včasih pozdravljali lastovke, in pri vsem tein še nekateri zabavljajo čez Jugoslavijo. Kje pu si prej videl žemljo? Niti na Dunaju jih ni bilo, o čemer sera se prepričaj ko sem enkrat skozi marširal. Zato j1' žalostno, ako ne znamo vpoštevat pomen tef4 dogodka. Oe pomislite, kakšne so bile zadnj1' štiri pomladi in s kako težavo so naše g<>" spodinjc poskrbele, da nismo sedeli ob pravnikih pri prazni mizi. Vse nam je odnesla stat* grda Avstrija. Zdaj pa je zavladala naša Jugoslavija in za prvo pomlad nam je poslal1* žemljice, znanilke novih lepših časov. Zato mi zdi, da jo moja proslava žemlje ob enen* v Čast naši Jugoslaviji, in da bodo to poezijo razumeli tudi tisti, ki ne vidijo nikjer nič idealnega in lepega. Prosim Vas torej, go#p°^ Odmevi zaleških lesov. „TJ-u um" jc zavijalo prt vrhovih med gozdi, kakor da bi se trgali vragi med seboj. Iz daljave je prirjulo, kakor da hoče odnesti drevesa v zrak in se jc izgubilo po temnih dolinah. Zaplesalo je v ozračju, kakor da hoče strgati oblak« z neba in je padlo na tla, kakor da je onemoglo pod svojo lastno silo. Divjalo je tri dni, kakor da hoče dokončati svoje težko pomladansko delo. Starec Gomolj je čutil, da je prišel resni Čas. Pospravljal jc po hiši in se je pripravljal na težko pot. Spoznal jc, da ni mogoče drugače in se je udal. Zgodilo se jc že preje v postu, da je po noči potrkalo na okno: »Vstani in pojdi, čas je . . Starec je dvignil glavo in je gledal v noč: »Pojdem, gotovo pojdem, zakaj bi ne Sel' Čutim, da je prišel čas rešitve.“ Toda zjutraj je ostal doma in sc ni mogel odločiti. »Tudi jutri je še čas,u jc mislil in je kopal cel dan na vrtu. Ko pa sc je približala noč, si je očital: „Zakaj nisem? Sedaj bi bilo lahko že vse dokončano." Noč jc bila tiha in prijazna V- daleč preko vrhov so se gnali pomladanski vetrovi. In mislil je starec: ..Zakaj bi Sel ? Ali ni boljše počakati 'konca? Zakaj bi moral? In jc sklenil, da ne pojde nikamor. Toda po noči se je priplazilo zopet k oknu in je potrkalo: ..Pojdi, ne pozabi! Dan rešitve se bliža!11 „ Pojdem", jc obljubil starec in se je tresel od groze. Utihnilo je in izginilo. Drugi dan je starec, delal na njivi in je mislil: »Čemu bi hodil, saj je še Čas. Ako člo-Kek dela na polju, ni blizu smrti. “ Toda zvečer je začutil utrujenost in onemoglost. »Pojdem". je govoril sam pri sebi, »pojdem, jutri pojdem". Noč je bila mirna, mesečna. Drugi dan je sijalo solnce. , „Kaj bi hodil," jc govoril starec, »pomlad prihaja, solnce sc bliža in povrnejo se ndade moči. Daleč je še do konca." Toda zvečer so se priplazile sencc kakor strahovi, in so zakrile vse ozračje. Cez urednik, da probčitc moj slavospev na žendjo in ga natisnete neizpremenjenega, kakor je, ker bi sicer moral misliti, da tudi Vi nimate smisla za pravo poezijo in bi Vas po zaslu-ž.enju ožigosal v „Kurentu''' ali pa v ,,Napreju". Želim Vam vesele praznike Vaš Janez Cmok. P. S. Da bodete pesem bolj razumeli, Vam podam tu malo razlage: „D r a ga z e m 1 j a “ ne pomeni, da je draga po denarju, ker zdaj je vse drago, ampak pomeni toliko kakor: ljuba žemlja. Bog te sprinti, to je pozdrav. Iz nebeških sanj smehljaj - se smeje kakor polna luna. Dolgi težki zimi pomeni vojno. K nam nazaj sc pravi: v Ljubljano. Mnogo-lett. j. štiri leta vojne. Preč pomeni neznano kam, ker ne vem, kam so žemlje zginile. Da te ne bo nikdar več, tako so - res govorile stare ženice, pa so se zmotile. Tretja kitica izraža željo, da bi tako ostalo, zato pravim »žemlja mila" ker navadno "Wko imenujemo, kar ljubimo. Torej hrepenenje po stalni sreči. Večni čas pomeni za ^»elej, ker hočejo nekateri, da bi bil pri nas “olševizem. jaz pa sem čital, da so v Rusiji »emljc zelo drage in da jih sploh ni. Od tod •a želja, zato mislim, da bo vam zdaj vse rftzumljivo. C. vrhove so se vlekle črne trume oblakov. Iri po gozdih je rjulo, kakor da hoče zdrobiti drevesa pod seboj. „Pojdi, pojdi, ne odlašaj več ..." »Pojdem1-, je govoril starec trepetaje, »pojdem. Petinštirideset let nisem šel, sedaj pojdem". Po noči s<> se vetrovi pomirili in gozdi so šumeli v polzaspanih sanjah. Tako je prišel veliki teden. Ljudje v vasi, ki so od daleč gledali viharje zaleških lesov, so vedeli, da se godi nekaj nenavadnega. Dan za dnem so sc ozirali preko vrhov, ki so se zibali pod težkimi vetrovi. Bilo je, kakor da se vrši na njih boj nebeških in pozemeljskih sil. Viharji so divjali in tulili in se razbijali ob krepkih grebenih ter izginjali naprej v neznani svet. Vedeli so, da stoji koča tam sredi lesov, da živi v nji starec in poznali so vse bajke, ki so jih pripovedovali o rijem. Petinštirideset let ni bilo starca v cerkev, petinštirideset let ni prišel k spovedi, petinštirideset let jc živel grešnik brez pokore, brez spreobrnjenja in brez božje milosti. S strahom so ženske mislile o tem in so na skrivaj molile za rešitev njegove duše. Zato so vsako pomlad bolj divjali viharji preko zaleških lesov in daleč če/, solnčna polja so se slišali čudni odmevi, kakor da bi plakalc duše in prosile milosti. Zato se je v vročih poletnih dneh najpreje zmračilo sredi zaleških lesov in je nad njimi vstal črn oblak, ki se je razširil nad vso pokrajino in je raztresil točo nad lepim žitnim poljem. Zato so v pozni jeseni razsajale nevihte, ki so se dvignile iz zaleških dolin kakor i/, peklenskega kotla in so se zagnale preko vasij, da so prevračale kozolce in lomile stara drevesa. In celo v zimi se je čulo, kako tulijo čudni glasovi iz onih dolin in sc izgubljajo v burji, ki je brila od severnih strani. A starca ni bilo v vas ne pomladi, ne po leti, nc po zimi, kakor da ne mara za svet, kakor da ne potrebuje ljudi . . . Tako je prišla zopet pomlad, burna in viharna. In so gledali ljudje proti zaloškim vrhovom in so govorili: »Ali bo prišel na pokoro, ali bo kljuboval, stari grešnik?" In so ga čakali dan na dan, kakor že mnogo let. On pa ni prišel. Dan na dan je divjalo preko vrhov, da je odmevalo po vseh dolinah na okrog, solnce je zmagovalo nad mrazovi, bližal se je veliki teden — a njega ni bilo. Ljudje pa so sc pripravljali na praznik. Starec je vedel, da ga čakajo. Poznal je ljudi še iz onih časov, ko jc bival med njimi. Nc veliki teden se mu je zdela vas v dolini, kakor Jeruzalem v onih časih, ko so vanj Judje hiteli na praznik. In takrat je bila navada, da so umorili kakega razbojnika vpričo vsega ljudstva. Za tisto leto je bil namenjen Baraba, Judje pa so rajše posegli po Kristusu in so izpustili Barabo. Pako jc starec mislil na vas in se ni mogel odločiti, da bi šel tja. Na veliko soboto /.večer se je vse pomirilo. Solnce je sijalo visoko in gozdi so dremali v zaspani tišini. Od nekod iz daljave so se čuli glasovi zvonov. ..Danes pojdem1-, jc sklenil, ..pojdem po noči in pridem do groba predno bo vstajenje." Ko je padla noč, je zaprl svojo kočo in je stopil na pot. Njegov obraz jc bil star, z brado obraščeh, telo je bilo slabotno in noge so trepetale. Vse to je začutil starec, ko je že zapustil svoj dom. ..Kako naj grem", je začel dvomiti sam pri sebi, „kako naj grem, k* sem slub in res trepetam ?" Toda zdelo sc mu je, da nekdo šepeta v večerni tišini: „Tudi On jc šel in je nosil na rami vse grehe sveta. Težka je bila njegova pot, težja od tvoje in je vodila na Golgato." „In kam vodi mene", je vpraševal starec, ali ni tako, kakor da bi hodil pot smrti." „To pot je treba prehoditi vsem. ki hočejo življenja," je šepetal glas skozi gozd. „A jaz, glej, sem ljubil življenje in sem hodil svojo pot." „To je bila pot smrti in ker je nisi premagal si bil mrtev toliko časa." „A zdaj — kaj je življenje ? Ali ni pre pozno? Ali bi ne bilo bolje počakati smrti?" „Ne govori o smrti sedaj, ko greš v življenje. Resnica je življenje, ti pa si živel v laži in trni." Starec jc stopal ob poti navzgor in je prišel do tolmuna, ki se je skrival v senci, dreves. Ob tolmunu jc sedel otrok. Starec je zatrepetal. ..Cernu trepečeš!" mu je šepetal glas, „ali poznaš otroka." ,,Poznam, to je moj otrok, ki ni nikoli živel."' ,,Vidiš in ti si ljubil življenje in si lagal sebi in svetu. Ko si ljubil življenje si ubijal plod svoje radosti, iz katerega raste nov* življenje". Starec je zbral sile in je stopal naprej. Noč jc postala svetla, mesečna. Glej, tam med drevjem je zginila bleda ženska postava. Starec jc obstal in gledal. Ozrla se je po njem. „Ali jo poznaš?" ga je vprašal glas. „To je ona", je govoril starec sam pri sebi, „ljubila sva se in sva sc razšla. Odšla je po svetu bogvekam." Ženska sc je ozrla še enkrat in je izginila. Starec je mislil na svoje grehe in je s trudnim korakom stopal naprej. Ilodil je celo noč, celo božjo noč z velike sobote na veliko nedeljo. Nekje v daljavi jc vršalo v ozračju, kakor da se dvigajo trne od tal in se izgubljajo v neskončne višine. Po gozdih je pokalo od šume do šume, ka kor da se budi pod tišino nemirno življenje. Od vzhoda je vela prijetna sapa in jklonil se je, kakor da sklanja glavo pre