Poitnina plačana v gotovini« Leto XIX., št. 199 Ljubljana, torek 30. avgusta 193» Cena 2 Diti Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Éelenburgova ul. — TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnica Celje: K oc enova ulica 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25*—» Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. telefon 3122, 3123, 3124 3125. 3126. Maribor, Grajski trg št. 7. telefon št. 2455. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo Zaozernaja Ime te skromne ruske obmejne postojanke na Daljnem vzhodu je kar čez noč vstalo iz teme nepoznanosti, obeleženo z velepomembnimi dogodki in njih posledicami. Zaornaja (Čangku-feng) ne pomeni samo občutnega vojaškega in diplomatičnega poraza Japoncev, marveč je dogodek vplival tudi posredno na evropski politični položaj in doprinesel znatno k trenutni trez-nejši presoji ustvarjenega stanja. Vojaški poraz Japoncev na tej točki ni tako obsežen, da bi pomenil oškodovanje mikadove vojne sile, pač pa je ve-1 ep omemb en v toliko, ker je zmag vajena japonska vojska naletela na nasprotnika. ki ji je v vsakem pogledu kos. S tem je znatno utrpel nimbus mikadovih čet, pa tudi mednarodni svet je postal pozoren na dejstvo učinkovitega ruskega odpora. V zvezi s tem japonskim neuspehom je tudi diplomatski poraz japonske vlade, ki je morala po neuspehu napada pristati brez ovinkov na osnovno sovjetsko zahtevo: priznanje mej, določenih v hunčunski pogodbi iz 1. 1886. Nagli umik Japoncev, osobito njihova popolna diplomatska kapitulacija, je dokaz, da so se v Tokiju močno ušteH, ko so mislili obračunati z Rusijo, še preden so uspešno zaključili kitajsko avanturo. Odložiti so morali vojno s sovjeti na kasnejši čas, dasi znani Tanakov načrt določa zavzetje Vladivostoka kot fazo, ki naj se izvrši takoj po zasedbi Mandžurije. Že leta 1934. seje Japoncem ponesrečilo nenad no zavzetje tega važnega ruskega oporišča ob Tihem morju. Zaozernaja jih je ponovno uveril. da imajo posla z nasprotnikom, ki trdovratno brani svojo posest. Izgledi za uspešni obračun v bližnji bodočnosti pa so za Rusijo daleko ugodnejši nego za otoško carstvo. Moskva je v prijetnem položaju, da zanjo dela čas in da so nje šanse na Daljnem vzhodu z vsakim dnem boljše. Res da japonske vojaške izgube niso tak0 velike, da bi bile ogrozile udarno moč mikadove vojske, vendar pa je slednja močno iztrosila svojo silo in boje-vitost v trudapolni gonji za sovražno kitajsko vojsko. V finančnem pogledu pa je Japonska skoro na koncu svojih sil. Blücherjevih četrt milijona mož, ki jih rezerve lahko v najkrajšem času dopolnijo do 400.000, pa stoje mirno s puško ob nogi in za njihovim zidom se vrše zaključna utrjevalna dela. Bro-dovje 1000 letal, med katerimi je polovica težkih bombarderjev, je v stalni pripravljenosti. Razpostavljeno je v treh ogromnih podzemsk;h hangarjih v Urgi, Habarovsku in Vladivostoku, dočim okoli 200 podmornic v Posjet-skem zalivu čaka povelj za operacije na morju. To so podatki, ki jih je izdal pobegli general, Žid Heinrich Lju-škov, in ki so jih potrdili angleški in ameriški vojaški strokovnjaki. Židovski ubežnik je povedal tudi to, da so utrjevalna dela na najobčutljivejšem odseku Habarovsk — Vladivostok popolnoma gotova in da je tudi dalekosežna reorganizacija ruske vzhod" nosibirske vojske zaključena. S tem Blücherjeva vojska v nikakršnem pogledu ni več odvisna od evropske Rusije, marveč lahkQ črpa vse potrebe za vojno iz svojega neposrednega zaledja. S tem je odpadla ona velika prednost japonske vojske, ki jo je imela zaradi ogromne oddaljenosti ruske vojske od virov nje materialne in človeške sile. Nastali položaj je prepričal Japonce, da bi Blücher v resnem primeru, varovan od trojnega pasu utrdb, z lahkoto odbijal napade in osredotočil svoje sile ob izvedbi nemotene krajevne mobilizacije. Še nevšečneje se je obrnila stvar za Japonce v Evropi. Njeni zaveznici na polju borbe proti komunizmu nista pokazali nikake volje slediti geslu Čangkufenga. V Berlinu so dali Japoncem mlačno tolažbo o moralni podpori, v Rimu pa so jim modro svetovali največjo opreznost. Na tako ogromno razdaljo je protikomunistična zveza pač samo platonskega značaja in pogodba o zavezništvu le krpa papirja. Še večje razočaranje je zadelo Japonce ob spoznanju, da so bile simpatije Anglije ves čas spopada na ruski strani. Te britanske usmerjenosti ni pripisovati kakim sentimentalnim razlogom. Neki ameriški novinar je dejal, da bi bila rusko-japonska vojna na Angleškem najpopularnejša, saj bi se Eri-tanci z enako radostjo veselili japonskih kakor ruskih porazov. Položaj pa je sedai tak, da je Japonska zelo nevaren škodljivec angleških interesov na Kitajskem in London bi krvavo potreboval koga, ki bi ukrotil predrznega Japonca. Rusom očitno ni bilo mnogo do te vloge. V njihovem interesu je, da si Japonska polomi zobe na Kitajskem, kjer so se stvari tako zasukale, da Kitajci, udarjajoč po Japoncih, delajo v DRUGI RUNCIMANOV SESTANEK S HENLEINOM Runciman stopi iz rezerve in vedno bol] aktivno posega v praska pogajanja Praga, 29. avgusta, d. Konrad Henlein, ki je bil že več dni na inšpekcijskem potovanju po severnem češkem, je dobil v nedeljo od lorda Runcimana, ki se je mudil v gradu kneza Clary-Aldringena v Te-plicah, povabilo za sestanek. Zaradi izredne nujnosti Runcimanove prošnje je Henlein prekinil svoje potovanje in odpotoval takoj v Teplice in od tam v grad Rothenhaus. Namesto njega je nadaljeval potovanje poslanec Herman Frank. Runciman in Henlein sta se sestala že v nedeljo zvečer. Razgovorov so se udeležili tudi Ashton Gwatkin, poslanca sudetskih Nemcev Frank in Kundt in knez Maks Hohenlohe. Sestanek je trajal nad eno uro, nakar se je lord Runciman vrnil z avtomobilom v Prago. O razgovoru ni bilo objavljeno nobeno uradno poročilo.. Kakor zatrjujejo nemški listi, sta se lord Runciman in Henlein dogovorila, da se bosta ponovno sestala. »Prager Ilu-strierter Montag« poroča, da je po včerajšnjem razgovoru med Runcimanom in Henleinom napetost zopet nekoliko popustila in da je stranka sudetskih Nemcev pripravljena udeležiti se nove faze pogajanja. List tudi poudarja, da sta se lord Runciman in Henlein dogovorila, da ostane vsebina njunih pogovorov tajna. Listi poudarjajo, da prihaja češkoslovaški problem sedaj v odločilno fazo in da je pričakovati ureditve tega težavnega vprašanja že v najkrajšem času. Praga, 29. avgusta, w. V vseh političnih krogih z največjo pozornostjo spremljajo razvoj pogajanj, ki so se danes obnovila. Splošno se opaža, da je lord Runciman stopil iz dosedanje rezerve ter da vedno bolj aktivno posega v razgovore in pogajanja in si v smislu želj angleške vlade prizadeva doseči mirno ureditev vsega problema. Komunike Runcimanove misije o sestanku Praga, 29. avgusta, h. Misija lorda Runcimana je izdala nocoj naslednji komunike: V nedeljo dopoldne se je sestal Ashton Gwatkin na gradu kneza Hohenlohe v Rothenhausu s Henleinom, ki sta ga spremljala tudi poslanca sudetsko-nemške stranke dr. Frank in Kundt. Lord Runciman in ostali -člani njegove misije, ki so se preko nedelje mudili v Teplicah, so se na povratku ustavili v Rothenhausu, kjer je imel lord Runciman skupno z Gwatkinom razgovor s Henleinom, ki je trajal eno uro. Lord Runciman je s člani svoje misije ob 18.30 odpotoval v Prago. Danes popoldne ob 16. so člani misije lorda Runcimana imeli sestanek s šestčlanskim odborom koalicijskih strank. Lord Runciman osebno se tega sestanka ni udeležil. Temu sestanku je prisostvoval tudi strokovnjak češkoslovaškega zunanjega ministrstva za manjšinska vprašanja, poslanik dr. Hajdrih. Ob 18. se je podal lord Runciman v Hradčin, kjer ga je sprejel v avdienci prezident republike dr. Beneš. Danes dopoldne je lord Runciman obiskal tudi ministrskega predsednika dr. Hodžo in ga obvestil o svojem včerajšnjem razgovoru s Henleinom. Posvetovanja v London, 29. avgusta. w. Ministrski predsednik Chamberlain se je danes popoldne vrnil v London in odšel takoj v ministrsko predsedstvo, kier se je sestal z zunanjim ministrom lordom Halifaxom, finančnim ministrom Simonom in mornariškim ministrom Duff Cooprom. Navzoč je bil tudi diplomatski svetovalec Vansittart in angleški poslanik v Berlinu Henderson. Posvetovanja, ki so se nanašala izključno na češkoslovaški problem, so trajala pet četrt ure. Po konferenci sta imela še dolg razgovor Chamberlain in Halifax, ki je nato po vrsti sprejel angleškega poslanika v Berlinu Hendersona in češkoslovaškega poslanika v Londonu Masaryka. O današ- j se fašistična Italija popolnoma strinja, njih posvetovanjih ni bilo izdano nobeno uradno poročilo. Kako veliko pozornost posveča vsa angleška javnost posvetovanjem vlade, priča dejstvo, da je bila popoldne pred zunanjim ministrstvom in pred ministrskim predsedstvom zbrana velika množica, ki je z veliko napetostjo pričakovala sklepov vlade. Jutri bo sklicana seja vlade, kateri bo prisostvovalo vseh 20 članov vlade. Kdaj se bo vrnil poslanik Henderson v Berlin in kakšna navodila bo dobil, še ni znano. Verjetno bodo o tem sklepali na jutrišnji seji vlade, ki ji v političnih krogih pripisujejo veliko važnost. Kar se tiče splošnega položaja, v londonskih krogih še vedno upajo, da bo prišlo do mime ureditve narodnostnega problema na Češkoslovaškem, za kar bo zastavila Anglija ves svoj vpliv. Zadnje koncesije London, 29. avg. o. »Daily Telegraph« se danes podrobno bavi s položajem v Srednji Evropi, in s pripravljajočimi se neposred nimi intervencijami angleške vlade na Ce škoslovaškem in v Nemčiji. List zatrjuje, da so vodilni člani angleške vlade mnenja, da predstavliajo najnovejši predlogi praške vlade zadnje koncesije, na katere more Češkoslovaška pristati, ne da bi se njena samostojnost in suverenost izpostavila največji nevarnosti. Obžalovati je, da od vodstva sudetsko-nemške stranke na te pred loge doslej še ni nobenega konstruktivnega odgovora. Češkoslovaški predlogi so zelo realni in jih je treba v resnici tolmačiti kot dokaz najboljše češkoslovaške volje, da se v resnici ustvarijo za obe strani sprejemljive osnove za nadaljnja pogajanja Angleški vladni krogi so prepričani, da bodo voditelji sudetskih Nemcev, če teh predlogov ne sprejmejo, neposredno odgovorni za ves nadaljnji razplet situacije. »Daily Telegraph« nadalje odločno zavrača trditev nemškega tiska, da pomeni Simonov govor ščuvanje Čehoslovakov k n epopustl j i vosti, ter naglasa, da morajo sedaj popustiti sudetski Nemci. Praška vlada je šla v svoji popustljivosti že do skrajnosti. Angleška vlada bo imela jutri ali najkasneje pojutrišnjem sejo, na kateri bo definitivno sklepala o svojem nadaljnjem zadržanju do srednjeevropskih problemov. V vsakem primeru je pričakovati, da se bo sedaj pričela realizirati politika, ki jo je Chamberlain napovedal glede na češko slovaško-sudetski spor že 24. marca. To potrjuie tudi »Daily Express«, ki v ostalem naglaša pomen Simonovega govora. Ce bi nastale kakšne sovražnosti, ni nobenega dvoma, da bo angleška vlada čeprav nima nikakih določenih obveznosti, posegla v nastali spor in ne bo ostala ob strani. Večina angleških ministrov že zahteva, da se jasno precizira politika, ki jo bo pričela Angliia izvajati v češkoslova-ško-nemškem sporu. Nova angleška intervencija v Berlinu in Pragi London, 29. avg. o. Agencija >Press A«s-sotnation« zatrjuje, da namerava angleška vlada po svojih diplomatskih zastopnikih ponovno intervenirali v BerLnu in Pragi, da bi se spor med obema državama vendarle mirro re^il. Po informacijah ''Dailv Mailar bo Chamherlain poslal Hitlerju po poslaniku Hendersonu novo lastnoročno episano poslanico. „Giornale d'Italia" o Simonovem govoru Rim, 29. avg. o. »Giornale d'Italia« je danes objavil daljši uvodnik o Simonovem govoru, v katerem poudarja, da je govor za italijansko politično javnost velikega pomena ne toliko zaradi tega, ker je morda iordu Runcimanu olajšal misijo, nego predvsem spričo kategorične Simonove izjave, da angleško prijateljstvo do posameznih držav ni odvisno od političnoupravnega sistema in režima v dotičnih državah. S tem ruskem interesu. Boj sam pa povzroča ogromno škodo angleški zunanji trgovini. Rusi dobro vidijo, da bi sedanji njihov poseg v vojno zahteval še vedno silnih naporov in stroškov, dobiček pa bi predvsem požela Anglija, koje imperij je po svoji prirodi nenaklonjen tako Rusom kakor Japoncem. Naposled je medsebojno oslabljenje Kitajcev in Japoncev zelo pozitivna postavka v političnem računu Rusov. Angleške simpatije do Rusov moramo pripisati stališču, ki ga je Moskva zavzela za neokrnjenost starih pogodb s Kitajsko. Znano je, da so Japonci z lahkoto prekršili pogodbo devetih sil, dalje pogodbo o politiki »odprtih vrat« v Mandžuriji, kazali pa so tudi mnogo volje, da likvidirajo vse evropske koncesije na kitajskih tleh. Ves britanski svet je z odobravanjem sledil ruskemu boju za neokrnjenost hunčunslie pogodbe. Ko so Japonci priznali veljavnost nje določil, je bil ustvarjen s tem važen precedenčni primer za veljavnost ostalih pogodb, ki so bile v novejšem času sklenjene s Kitajsko. Seveda so to odobravanje na Angleškem odeli z nekoliko ponarejenim navdušenjem za svetost pogodb sploh. Pogodba devetih sil o nerazdeljivosti Kitajske in pogodba »o politiki odprtih vrat« v Mandžuriji nosita podpise Anglije, Amerike, Francije, Italije, Nizozemske, Portugalske in Belgije, poleg Japonske in Kitajske. Niti ena izmed teh sil ni imela poguma svojim papirnatim protestom dati poudarka s primernim vojaškim pritiskom, ko je Japonska enostransko prelomila te dva mednarodna dogovora. Rusija pa se je energično in s polnim uspehom zavzela za hunčunsko pogodbo in s tem posredno izkazala lepo uslugo omenjenim državam, ko je prisilila Japonsko k priznanju pogodbe, sklenjene med Rusijo in Kitajsko. Poleg tega mednarodnega pomena spopada pri Zaozernaji je odločni nastop Moskve začasno olajšal japonski pritisk na Kitajce, obenem pa nakopal mikadovi vojski vznemirjajočo zavest, da ima na svojem desnem krilu sovražnika, ki ga ne gre omalovaževati in na čegar pomoč Kitajska še trdno računa, dočim mikadovo carstvo od nikoder ne more pričakovati kake pomoči. Ta občutek osamljenosti vsekakor ne more služiti v dobro bojni morali japonskega vojaka. Mussolini je že ponovno poudaril, da režimi posameznih držav ne morejo in ne smejo razdeliti Evrope v dva tabora. Takšna razdelitev nastane lahko samo zaradi nacionalnih potreb vsake posamezne države in zaradi nasprotujočih si interesov posameznih držav. S tem stališčem se je solidarizirala tudi že Nemčija. Skrajni čas je, pravi list v zvezi s tem, da preneha kampanja proti fašizmu, ki se je v zadnjem času znova sprožila v Franciji, Angliji in Zedinjenih državah. Kaj zahteva madžarska manjšina Bratislava, 29. avgusta. w. Združene madžarske stranke so danes objavile svoj odgovor na vladne predloge glede ureditve samouprav. Madžari zahtevajo popolnoma suvereno nacionalno samoupravo za madžarsko narodno manjšino na Slovaškem in v Podkarpatski Rusiji. Po njihovem mnenju se mora ustanoviti osrednja samouprava vseh madžarskih pokrajin,, poleg tega pa zahtevajo sorazmerno udeležbo pri skupni državni upravi. Sklepi centralnega parlamenta bi bili veljavni Ie, če glasuje zanje večina poslancev vseh narodnosti. V deželne zbore se ne sme noben poslanec imenovati, marveč morajo biti vsi izvoljeni. Vrhu tega naj deželni poslanci uživajo imuniteto kakor državni poslanci. Rudolf Hess o pravicah sudetskih Nemcev Berlin, 29. avgusta, r Na zborovanju zastopnikov zamejskega nemštva je ob otvoritvi govoril namestnik državnega kance-larja Hitlerja minister Rudolf Hess, ki se je v svojem govoru bavil predvsem s priključitvijo Avstrije k Nemčiji in govoril o nalogah nemških organizacij v tujini. Poudarjal je, da mora biti vsak Nemec v tujini v prvi vrsti prepričan narodni socialist in delati za blagor Nemčije in nemškega naroda. O sudetsko-nemškem vprašanju, ki je danes v ospredju mednarodnega zanimanja, je med drugim dejal: Z največjim sočuvstvovanjem gleda ves nemški narod na svoje rojake v Češkoslovaški. Nihče na svetu, ki ljubi s*roj lastni narod in je nanj ponoren. nam ne bo zameril, če v tem trenutku posvečamo svoje misli sudetskim Nemcem in jim povemo, da jih občudujemo, ker so kljub najhujšim šikanam, kljub terorju in umorom ohranili svojo železno disciplino Ce bi bil potreben kak dokaz, so dali Namci najboljši dokaz nemških čednosti Mi smo z vročim srcem z njimi. 3 in pol milijona pripadnikom velikega nemškega naroda gre pravica, da si tako urede svoje življenje, kakor odgovarja njihovi pripadnosti k velikemu kulturnemu narodu. Dr. Krofta o razmerah v Srednji Evropi Praga, 29. avgusta, h. Na češkoslovaški politični šoli za študij evropskih vprašanj je danes predaval zunanji minister dr. Kamil Krofta o temi »Dvajset let nove Evrope«. Podal je diplomatsko zgodovinski pregled povojne Evrope in obravnaval razne srednjeevropske koncepcije. Razpad staroogrske monarhije ni bil samo delo trenutnega razpoloženja, nego neizogibna posledica nacionalnega razvoja. Države, ki so nastale na njenem ozemlju, so utelešenje novega boljšega sveta. Srednja Evropa je po priključitvi Avstrije k Nemčiji prenehala biti društvo malih neodvisnih držav, ki so iskale pota za tesnejše sodelovanje. Govoreč o Srednji Evropi, je orisal dr. Krofta nastanek Male antante in njen program, čeravno je danes vse to, kar je bilo neposredni povod za osnovanje Male antante že izginilo, Mala antanta ni izgubila svojega pomena, ker obstojajo še vedno skupni interesi, ki vežejo vse tri države. Anšlus ni Male antante v nobenem pogledu oslabil in Mala antanta ostane tudi v spremenjenih razmerah zvesta svojemu programu srednjeevropskega sodelovanja. Res je, da je a priključitvijo Avstrije Nemčija globoko posegla v srednjeevropsko ozemlje, toda Mala antanta je vedno zastopala mnenje, da je uspešno sodelovanje srednjeevropskih držav nemogoče brez sporazuma z zainteresiranimi velesilami, to je zlasti z Nemčijo in Italijo. Ttalija je po svojih tesnih zvezah z Madžarsko in po svojih zaupnih odnošajih z Jugoslavijo poklicana, da sodeluje pri reševaniu srednjeevropskega vnrašanja. Mala antanta bo slej ko prej skrbela za svoio lastno gospodarsko okrepitev in z enako dobro voljo delala za ustvaritev dobrih odnošajev z vsemi sosedi in z obema zainteresiranima velesilama. Nagel povratek Duffa Coopra v London London, 29. avg. o. Na poziv admiralitete je mornariški minister Duff Cooper poene» šil svoj povratek v London, kjer bo vladi podrobno poročal o vtisih, ki jih je dobil na svojem posetu v Kielu in drugih nemških vojnih lukah ter v sosednjih severnih državah. Listi demantirajo vest da bi bil Duff Cooper pospešil «voi povratek zaradi kon» centraci je angleškega domačega brodovja v škotskih lukah. obenem pa beležiio. da so običajne angleške voine vaje v Severnem morju napravile v Berlinu in drugod globok vtis. Hitler na francoski meji Strasbourg. 29. avgusta. AA_ Hitler je prispel danes zjutraj čisto nepričakovano v mesto Kehl pri Strasbourgu. V njegovem spremstvu je bilo osem generalov. V mestu zaradi nepričakovanega obiska niso bile razobešene zastave. Meja je bila zaprta, promet med Strasbourgom in Kehlom pa popolnoma ustavljen. Hitler je s svojim spremstvom izvršil inšpekcijo utrjevalnih del ob Renu na obeh straneh mostu pri Kehlu. Ob 10. je po končani inšpekciji odpotoval v smeri proti Offen-burgu. Takoj po Hitlerjevem odhodu iz Kehla je bila meja ponovno odprta ter promet čez reko Ren vzpostavljen. Nova japonska ofenziva na Hankov Z dveh strani so začeli napadati in se vedno bolj približujejo Hankovu Tokio, 29. avgusta. AA. Po poročilih agencije Domej se japonski oddelki približujejo Hankovu s severa in z juga. V pokrajini Anšui so Japonci zavzeli Liju-an, 250 km od Hankova. Drugi njihovi oddelki so po najnovejših poročilih le še 2 km od Nušana-in 30 km južno vzhodno od Hankova, Ti dve mesti sta važni oporišči za gereke postojanke pri Tapijehu in tvorita prvo obrambno črto mesta Hankova. Tudi južno od r-"ke Jangceja Japonci prodirajo. Po še nepotrjeni brzojavki stoji neki oddelek japonske vojske, ki je prodrl v pokrajino Dopueh, le še 140 km severno od Hankova. Ob železniški progi južno od Kjukjanga pritiskajo Japonci na kitajsko zaledje, in na čete zbrane 2 km severno od mesta Tejana, oddaljenega 70 km od Nančanga proti severu. Nančamg, glavno mesto pokrajine šansi, je naslednji važni cilj japonske ofenzive v tem predelu. Hongkong, 29. avg. o. Po informacijah agencije »International News Service« iz kitajskih virov, se je pričela nova kitajska ofenziva na severnem obrežju Jangceja. Kitajci so že pri prvih napadih dosegli velike uspehe. Pregnali so Japonce iz strateško pomembnega mesta Vusunga in jih potiskajo sedaj nazaj proti An-kingu. Po japonskih informacijah se velika japonska ofenziva mimo jezera Pojang proti zapadu razvija v vsej naglici. Šanghaj, 29. avg. o. Po informacijah iz japonskega vira se je okrog Hankova na kitajski strani koncentrirala vojska, ki šteje 800.000 mož. Pretežni del je v rezervi in čaka na ugodno priliko, da poseže v razplet borb. Zato bo po japonskem zatrjevanju borba za Hankov trajala še zelo dolgo. Kitajska vojska je izredno dobro oborožena. Tokio, 29. avg. AA. (Stefani) Japonske čete so zavzele del Hivosana, strategično važno mesto severnovzhodno od Hankova. Tokio, 29. avg. AA. Kakor piše list -»Asa» hi Sinbum«, se bo proračun za leto 1939, ki ga pravkar proučujejo, znatno povečal, posebno zaradi potreb narodne obrambe v zvezi s poslabšanjem razmerja med Sovje- ti in Japonsko in v zvezi s pospešeno gradnjo novih enot britanske in ameriške vojne mornarice. Tudi ho podporo ki jo je država podelila zaradi nedaivnih povodnji v okolici Tokia in Kobeja. znatno obremenila novi proračun. Letalske tekme Male antante Praga, 29. avgusta, h. Danes so se tukaj pričele velike letalske tekme Male antante. Ob 10.50 se je pričel na praškem letališču start k prvemu tekmovalnemu poletu. V odmorih po 30 sekund so druga za drugim startala posamezna letala, razdeljena na kategorije po hitrosti. Skupno je startalo 40 letal. Zadnje letalo je zapustilo praško letališče ob 11.20. Start se je izvršil gladko in je bila tehnična organizacija brezhibna. Vseh 40 letal je srečno prispelo v Zlin, odkoder bodo jutri startala v Bukarešto. Od 1. do 12. septembra Ljubljanski velese jem Polovična voz ni na na železnici, par ob rodi h. Na odhodni železniški postaji kupite rumeno legitimacijo za din 2.—. Mednarodna razstava fotografije in filma — Umetnostna razstava — Gospodinjska razstava — Vzoren sadni vrt — Obrt, industrija, pohištvo, aeroplani, avtomobili — Plemenski psi 1. in 2. IX. — Tekma harmonikarjev 11. IX. Lepo zabavišče, velikomesten variété. NAGRADNO ŽREBANJE. Darila za obiskovalce velesejma: motorno kolo, radio-aparat, šivalni stroj, 30 koles. španski problem bo likvidiran na frontah Oba vojujoča se tabora sta dobila v preteklih tednih nova ojačenja iz tujine in velike pošiljke vojnega materiala London, 29. avg. o. Danes dopoldne je bil lord Plymouth v Foreign Officeu. Kakor se je naknadno zvedelo, se je prišel informirat, ali so že prispela zahtevana Fran-cova pojasnila o poslednji njegovi noti glede angleškega predloga o umiku prostovoljcev iz Španije. Angleška vlada je davi svojemu generalnemu agentu v Burgosu naročila, naj nujno urgira zahtevana pojasnila, da bi se vprašanje o umiku tujih prostovoljcev iz Španije vendarle spravilo z mrtve točke. Po informacijah dobro poučenih krogov sta oba španska tabora zadnje oni v marsičem spremenila svoje stališče glede načrtov za likvidacijo španske državljanske vojne. Oba tabora sta dobila zopet znatna vojaška ojačenja ter tudi velike pošiljke vojnih potrebščin. Nacionalisti dobivajo svoja vojaška ojačenja iz notranjosti Maroka in iz neke zainteresirane tuje države. V nacionalistične luke prihajajo tudi stalno tovorne ladje z velikimi množinami vojnih potrebščin. Prav tako pa prihajajo tudi v republikanski tabor nenehoma novi prostovoljci in vojne potrebščine iz tujine. V Parizu je zbranih dan za dnem toliko prostovoljcev. da morajo čakati kar po dva tedna, preden pridejo na vrsto, da jih odpravijo v Španijo. Londonski krogi zato sodijo, da bo angleški načrt za likvidacijo španske državljanske vojne propadel in da bo španski problem likvidiran na španskih frontah. Republikanski protinapad ob Ebru London. 29. avg. o. Po informacijah agencije ^International News Service« iz Sara-gose so republikanci na Ebru prešli v protinapad. Zavzeli so več strateško važnih Lock. Nacionalistično letalstvo in topništvo sta sicer tun- i iiin.no I om hard ir ala republikanske costojanke, a brez uspeha. Na estremadurski fronti so republikanci že znatno izrabili svojo poslednjo zmago. Uspelo jim je izolirati sovražnika, ki je koncentriran vzdolž proge Cabeso — Badajoz ter ceste Cabeso — Castenaro. Nacionalistične čete okrog Cabes-a so bile le še 25 km oddaljene od znamenitih ahnaden-skih rudnikov živega srebra. Republikansko in Francovo vojno poročilo Saint Jean de Luz, 29. avg. AA Poročilo republikanskega štaba pravi, da je bil sovražni napad ob Ebru v soboto precej močan. Republikanska letala so se z vidnimi uspehi udeleževala borbe. Na estremadurski fronti so bili odbiti vsi sovražni napadi. V odseku pri Cabeze del Bue so republikanske čete nadaljevale s prodiranjem v smeri proti Castelu Ben-guence in zavzele sovražne postojanke v odseku pri Canpanariju. Republikansko letalstvo je sovražni diviziji prizadejalo velike izgube. Na madridski fronti so čete generala Franca zavzele v odseku pri Questi Perdises 2 sovražni postojanki. Pet sovražnih bombnikov je napadlo barcelonsko pristanišče. Salamanca, 29. avg. AA. Uradno poročilo vrhovnega poveljstva pravi, da so nacionalistične čete včeraj nadaljevale s prodiranjem ob Ebru. Na estremadurski fronti so bili odbiti vsi sovražni napadi. Napadalec je pustil na bojišču 400 mrtvih. Nacionalistične čete so ujele več sto miličnikov. Nacionalistična letala so znatno podpirala delo naših čet. Angleški preiskovalni odbor v Ali ca ni tu London, 29. avg. AA. (DNB) Angleški preiskovalni odbor, ki proučuje bombardiranja takozvanih odprtih mest, je včeraj prišel v Alicante. Tam bo ostal le malo časa, nakar se bo vrnil v Barcelono in nato v Toulouso, kjer bo stalni sedež tega odbora. Francovo povabilo kralju Alfonzu London, 29. avg. o. Po informacijah »Daily Heraida« je general Franco povabil bivšega španskega kralja Alfonza, naj se vrne v Španijo. Alfonz se nahaja sedaj nekje na Koroškem. Načelno ie ponudbo sprejel, sporočil pa je vrhovnemu poveljniku španskih nacionalistov, da se bo vrnil šele po državljanski vojni. Prieto o katastrofi Španije London, 29. avg. o Veliko pozornost so tu izzvale izjave španskega državnika Prie-ta, ki jih je podal v okviru svojega govora na kongresu španske socialistične stranke v Barceloni. Prieto je med drugim izjavil: Naj poteče španska državljanska vojna kakorkoli, eno je gotovo, da je Španija razdejana in da se bo moral lotiti njene obnove ves španski narod, ne glede na politično orientiranost. To delo bo treba za-početi z vsemi silami in tudi skupno z mo-narhisti. Prietove izjave so v Londonu napravile vtis, da so španski republikanci pripravljeni sporazumeti se z nacionalisti. Prieto ie v svoiem govoru apeliral posebno na Južno Ameriko, naj Španiji priskoči na pomoč s posojili za njeno obnovo. Resnica o šolskih razmerah češkoslovaških Nemcev Rektorji češkoslovaških univerz in visokih šol so pravkar izdali v francoščini natisnjeno spomenico z naslovom: »Češke šole pod avstrijskim režimom in nemške šole pod češkoslovaškim režimom«. V času, ko sudetsko-nemški tisk pod zaščito češkoslovaške tiskovne svobode, še bolj pa znana propagandna centrala v inozemstvu zlohotno širi po svetu otipljive laži o »zatiranju« Nemcev v ČSR, je ta stvarno spisana in statistično utemeljena izjava predstaviteljev najvišjih čeških in slovaških znanstvenih zavodov v ČSR hladen in miren odgovor na zoprne klevete in podla podtikanja. Ni dvoma, da ta odgovor ne bo prepričal tistih, ki hoté in vedé širijo razne laži, ker je znano, da v svojih spisih načelno odklanjajo objektivnost, resnicoljubnost in razumske dokaze, vendar bo ta brošura za ostali svet ki še ni izgubil zdravega razuma nov dokaz, da češkoslovaškega naroda ne zadene krivda za sedanje nevarne zapletljaje v osrčju s~ednje Evrope. V prvem aelu svoje spomenice, ki je opremljena s statističnimi tabelami in grafii.oni. ugotavljajo čsl. rektorji na podlagi avstriiske statistike dejansko stanje češkoslovaškega šolstva v deželah češke krone (češki, Moravski in šleziji). Avstrijsko ljudsko štetje je, kakor znano, ugotavljajo narodnost na podlagi obče-valnega jeziKa. Zaradi tega je bilo število prebiva'cev, ki jim je češki jezik materinski jezik, znatno višje, kakor ga navaja avstrijska statistika. Če pa vzlic temu vzamemo za merilo te službene podatke, vidimo, da Čehi v deželah češke krone niso nikdar dosegli v ljudskem šolstvu tistega odstotka, ki bi ustrezal odstotku češkega prebivalstva (62.54%), čeprav je bil odstotek čeških šolarjev v čeških razredih znatno višji kakor odstotek nemških šolarjev v nemških šolah. V narodnostno mešanem ozemlju so bile češke šole zelo redke, kar je pospeševalo ponemče-vanje češke mladine. Drugače postopa češkoslovaška republika z nemško manjšino. Spomenica rektorjev čeških m slovaških univerz ugotavlja z neizpodbitnimi statističnimi podatki, da je bilo leta 1935—36, čigar statistično stanje rabi za merilo, število nemških šol v ČSR višje kakotr ustreza odstotku nemške manjšine v celotnem številu prebivalstva ČSR. Poleg tega ugotavlja in dokazuje ta spomenica, da je v nemških šolah ČSR v splošnem manj učencev kakor v čeških in tudi število učencev v posameznih razredih je manjše kakor v enakih čeških razredih. Iz teh podatkov vidimo, da zaradi večjega števila porodov na češki strani številčno stanje nemške manjšine stalno nazaduje. Zaradi tega imajo tako zvani su-detski Nemci v šolah manj učencev vendar pa več šol, kakor ustreza efektivnemu številu nemškega prebivalstva, češkoslovaški režim je celo povišal število nemških šol na ozemlju ČSR in jim preskr-bel na splošno boljše učiteljstvo, kakor so ga imele nemške šole pod Avstrijo. Edina sprememba na mešanem ozemlju je ta, da so češke manjšine v delno ponemče-nih krajih rtnbii« i««»^» šole, ki jih pod Avstrijo n so imele. Rektorji čeških in slovaških univerz zaključujejo svojo spomenico s citatom čsl. ustave o jezikovni enakopravnosti v ČSR in z ugotovitvijo, da češkoslovaški narod ne jemlje nemškim sodržavljanom njihovih šol, kakor so češki Nemci, ko so pod Avstrijo imeli velik vpliv na ukrepe dunajske vlade, jemali šole in jezikovne pravice češkemu narodu. Zato pa so se Nemci v ČSR ob vsaki priliki, ki se jim je nudila, borili zoper to, da bi dobile češke manjšine v narodnostno mešanih krajih svoje češko šolstvo. Tako skušajo Nemci tudi v ČSR nadaljevati germanizacijo češkega prebivalstva. Tak je dejanski položaj. Objektivne in hladne argumente, ki jih navajajo rektorji univerz, lahko strast in sovraštvo prezreta in zanikata, vendar dejstva ostajajo dejstva in dognane resnice ne more spremeniti niti najbolj iznajdljiva propaganda. »Kdor to zanikuje, zanikuje vedo-ma resnico«, tako sklepajo rektorji čeških in slovaških univerz svojo pomembno izjavo v trenutkih velikih odločitev. Horthy se je vrnil iz Nemčije Bombna eksplozija Berlin, 29. avgusta, h. Madžarski regent Horthy je danes pri Hainburgu zapustil nemško ozemlje in se vrnil na Madžarsko. V Hainburgu mu je bil prirejen svečan sprejem, ob slovesu pa so ga pozdravili s topovskimi streli. Kmalu po Horthyjevem prihodu v Budimpešto je okrog 17. na vrtu dvorca, kjer je Horthy nastanjen, eksplodirala bomba. Po dosedanjih vesteh še ni znano, ali je zahtevala eksplozija kake žrtve, in ali je sicer napravila kako škodo. Izgleda, da je šlo zgolj za demonstracijo. Oblasti so uvedle preiskavo. Ekplozija bombe sredi Budimpešte je izzvala v madžarski prestolnici veliko razburjenje. Sprva so se razširile vesti, da je bil izvršen atentat na regenta Horthyja, k sreči pa so se te vesti izkazale za netočne, vendar pa so izzvale razumljivo vznemirjenje. Rusija gradi velike vojne ladje London. 29. avg. o. »Daily Telegraph« posnema danes iz službenega glasila ruske vojne mornarice, »Krasnaje flote«, temeljne smernice nove ruske pomorske politike. Rusija se sedaj pripravlja na gradnjo velikih vojnih ladij. Očitno hoče nekoč prevzeti iniciativo in izzvati sovražnika k odločilni bitki na Baltiku. O podrobnostih ruskih načrtov na tem področju ni mogoče zvedeti ničesar. Grška mornarica obišče Malto Atene. 29. avg. AA. Jutri bo odplula gTška egkadrilia na Malto na uradni obisk britanskega brodovja. Z admiralsko ladjo se bo peljal tudi prestolonaslednik Pavel. Beležke Kdaj bodo nove volitve ? Dr. Korošec je v nedeljo na zborovanju JRZ v Ljutomeru zastavil zborovalcem to vprašanje in nanj odgovoril z naslednjimi besedami: »Vlada o tem še ni sklepala, nimamo še nobenega dokončnega sklepa. Kljub temu pa je čas, da že zdaj začnemo z delom za dober izid prihodnjih volitev. Da volitve še ne bodo jutri, naj vam bo dokaz, da vlada tudi še ni prinesla odločbe o volilnem zakonu, po katerem naj se prihodnjič voli. Res je, da je vlada obljubila nov volilni zakon, a se ni vezala na noben termin. Vsled tega bo morala vlada v prihodnji dobi odločiti tudi o tem, ali že sedaj predloži senatu in narodni skupščini nov volilni zakon ali pa svojo dano obljubo prenese na novi parlament. Vse to stvari, o katerih danes še ne moremo s točnostjo govoriti, a bližnja bodočnost bo prinesla jasnost tudi. v ta vprašanja.« Vlada še ni storila dokončnega sklepa, sploh še sklepala ni o volitvah, niti se še ni odločila o tem. ali naj svojo dano obljubo drži ali prenese na novi parlament. Vse to je še v božjih rokah, samo o izidu volitev je dr. Korošec že seda.i razodel naslednjo napoved: »V vsej državi bo ponovno zamasala JRZ. na Hrvatskem bo tokrat še močna bivša HSS. vse dru.ee stranke in strančice pa ostanejo droben fi-žolček. ki ga bomo drugi pozobali.« Niti tega mu ne p»ste! Kadarkoli listi dr. Mačka priobčujejo voditeljev životopis, ne pozabijo pristaviti, da je dr. Maček že trpel za svoje prepričanje in da je bil zaradi tega že večkrat v zaporu To pa seveda ne pod Madžari, temveč v zadnjih dvajsetih letih. Beograjska »Samouprava« hrvatskemu vodji ne privošči tega mučeništva in ostro osporava Mačkovo mučeništvo. Njegova robija da je bila čisto posebne narave. Ni nosil verig, niti ni na jetnišničnem dvorišču žagal drv, niti ni bil navezan na jetniško hrano, marveč so mu hrano donašali od zunaj, sprejemal je prijateljske posete in se celo lečil pri zdravniku izven ječe. Zato pravi »Samouprava«, ni treba posebej naglašati nekega mučeništva in trpljenja za hrvatski narod in za svoje nazore, saj je »Obzor« celo dejal, da je bilo Mačkovo jetništvo tako rahlo, da bi bil takoj izpuščen, če bi bil le izrekel. da hoče na svobodo. Ker pa ni izrazil te želje, zaključuje »Samouprava«, mu je ječa očividno konvenirala. Ječa mu je bila krvavo potrebna zaradi okrasitve životopisa, v katerem se zdaj tako lepo čita, kakšne muke je moral prenašati vodja za svoje prepričanje. Dr. Maček v ječi ni trpel, temveč si je pridobil čisto zložno mučeniški naslov, ki so si ga bili nekateri narodni voditelji prejšnje dobe pridobili res z mukami in hudimi ječami. Zanimiva osebna vest Zagrebške »Novosti« poročajo, da je pred desetimi dnevi odpotoval v Italijo predsednik banovinskega odbora JRZ savske banovine, Dušan Bogunovič. Na svojem potu proučuje kulturne ustanove, zlasti pa ustroj in delo italijanske fašistične stranke. Na potu so ga povsod prisrčno sprejemali in iskreno pozdravljali. Predsednik banovinskega odbora JRZ za savsko banovino ostane v Italiji okoli mesec dni. „Daily Telegraph" o hrvatskem „predsedniku" Agencija Avala prinaša izvleček iz članka v »Daily Telegraphu« pod naslovom »Hrvatski predsednik«, v katerem pravi: Dr. Maček, voditelj Hrvatov, ki je izdal skupen manifest s srbskimi opozicionalci, v katerem obsoja vlado dr. Stojadinoviča, je izredna balkanska osebnost. Hrvati ga obožujejo in ga zmerom nagovarjajo s »predsednikom«. Dr. Maček je prijazen človek manjše postave z osivelimi lasmi in brki. Njegov »predsedniški« dvor je skromna majhna hiša blizu Vseučiliškega trga v Zagrebu. V opremljeni sobi, kjer sprejema obiskovalce, nosi srajco z odprtim ovratnikom, volnen džemper in zmečkano obleko in najbrže najslabši par čevljev, ki k rase katerega evropskega državnika. Dr. Maček neprestano kadi in si sam zvija cigarete iz zlate tobačnice, na kateri je vrezljan veliki M. Čeprav so njegovi pristaši večinoma kmetje, je on sam bivši oficir bivše avstro-ogrske vojske in mislim, da se mu toži po Habs-burgovcih.« Vodja koroških Nemcev o slovenski manjšini »Koroški Slovenec« opisuje odkritje spomenika v spomin 10. koroškemu plebiscitu. Glavni govornik je bil pokrajinski vodja (Gauleiter) Klausner, ki je naslovil sledeče besede na koroške Slovence: »Die Windischen so se vedno priznavali k nam. Mi radi sprejmemo na znanje, da je glasovala slovenska manjšina 10. aprila 1938 v ogromni večini z „ja". Mi hočemo likvidirati leti 1918. in 1920. in vse, kar nas je ločilo. Odtod pa izhaja dolžnost, da živimo in delamo za veliko Nemčijo. Nismo imeli nikdar namena manjšine zatirati, ali terorizirati. Imamo samo eno željo, da bi mnogi milijoni Nemcev, ki prebivajo izven mej Velike Nemčije, bili deležni enakega postopanja, kakor postopamo mi s svojimi manjšinami.« Minister Kujundžič o hrvatskem vprašanju Na neken sestanku mladine JRZ v Beogradu je govoril minister dr. Bogoljub Kujundžič o zadnjih političnih dogodkih. Ostro je napadal beograjsko združeno opozicijo in njene posamezne voditelje, katerim je očital, da so izdali jugoslovensko misel. V svojem govoru je izrekel svoje prepričanje, »da je nemogoče v Jugoslaviji izglasovati novo ustavo, za katero bi glasovala večina Slovencev, večina Hrvatov in Srbov. To pa zaradi tega, ker ni Srba v osvobojenih krajih, ki bi glasoval za federacijo. Ali naj se Srbija odreče Bosni, ki je bila vulkan njenega revolucionarnega nacionalizma? Hrvatsko vprašanje ne bo mogoče rešiti niti s puško, niti z volitvami, nego s srcem in pametjo. S srcem, ki enako bije za vsakega Srba, Hrvata in Slovenca, s pametjo, ki vidi samo v jugoslo-venstvu naj boli žo rešitev ne samo hrvatskega, temveč tudi slovenskega in srbskega vprašanja.« ši železniški uradniki po Balkanu Levadeia, avgusta. Vožnja od Ljubijan? do Beograda je potekla v najlepšem redu. Izkoristili smo priliko za medsebojna spoznavanja. V Beo gradu smo okusno pripravljeno večerjo v menzi Zveze nabavljalnih zadrug pospravili s slastjo in primerno zalih in že je bila ura odhoda na skrajni jug naše države. Kratko slovo od neših beograjskih prijateljev, in že smo se ponovno znašli v prijetnem zibanju drvečega vlaka. Monotono udarjanje koles a? je harmonično spojilo s petjem, ki je ponehalo šele v osrčju šu-madije. K temu razpoloženju so pripomogle dofbrote obilo založenega lastnega bifeja. šele v pozni noči so posamezniki legli na odkazana ležišča v svojih oddelkih. Ko je vlak že davno zapustil Niš. Lesko-vac in se približal Kumanovemu so prvi, že prebujeni, zagledali v daljavi visok spomenik na odločilno bitko, ki je prinesla svobodo Južni Srbiji. Carsko Skcplje je bilo prva postaja našega izleta. Ogledali smo s: mesto in muzej, ki je z zanimivostmi Južne Srbije res obilno zal ožen. Še skozi Djevdjelijo in kmalu smo v objemu Grčije. Prvi postanek na grškem ozemlju j? bil na postaji Eidomeni. častna straža petih evzenov s kratkimi krili, podobnih balerinam je zbujala posebno pozornost in nasmeh dam v naši družbi, obmejne formalnosti so potekle v redu in ob r-:s taktnem nastepu. P0 kratki vožnji .smo dospeh v Solun. Iz vlaka sc nam je nudil prekrasen pogled na morje leske-tajočih se luči. Izstopili nismo, ker se ga nameravamo pebliže ogledati ^b vračanju. Začetek našega pravega programa je veljal Apolonovemu svetišču v Delfih. Odklopili so po programu naša dva voza na postaji Levadeji in trije avtobusi so nas pod vodstvom gospodov odposlancev grškega prometnega ministrstva odpeljali po novi, drzno izpeljani asfaltirani cesti (57 km) skozi mesto Arohovo (staro grško Anemorejoì v Delfi. Čudili smo se izurjenosti grških šoferjev, ki so tudi po samih serpentinah z nezmanjšano brzino hiteli naš m vso to grško slavo. V velikem, še zdaj skoro docela ohranj nem amfiteatru so v čast pitijskemu Apolonu prirejali tako zvane pitijske igre. z velikim zanimanjem smo izletniki gledali ostanke razvalin, ki pa še vedno dovolj zgovorno pričajo o takratni veličini grškega klasičnega duha. O svojem izletu po Grčiji bomo še poročali. Nove pristojbine za policijsko nadzorno službo pri javnih prireditvah Beograd. 29. avgusta. A A. Notranji minister jc v sporazumu t ministrskim svetom izdal uredbo o upravnih pristojbinah za policijsko nadzorno službo pri javnih prireditvah, po kateri imajo prireditelji plačati določeno upravno pristojbino za vse javne prireditve, navedene v uredbi. Po novi uredbi se bo ta pristojbina pobirala samo na področju uprave mesta Beograda in na področjih policijskih uprav, to je v Ljubljani. Zagrebu. Banjaluki, Splitu, na Cetinju, v Sarajevu. Novem Sadu. Nišu in Skoplju. V krajih, kjer imajo sedež državne krajevne policijske oblasti, to je v mestih s predstojništvi mestne policije, se sme ta pristojbina izterjavati šele z dovoljenjem notranjega in finančnega ministra. V krajih, kjer ni državnih policijskih oblasti, se ta pristojbina nikakor ne sme pobirati. Upravne pristojbine bodo plačevali: 1. Prireditelji javnih prireditev, za katere se plača vstopnina (n.. pr. gledališče, kinematografske prireditve, varieteji, cirkusi, razstave, sejmi, koncerti, nogometne, lahkoat-letske. boksarske tekme, rokoborbe. konjske dirke, motociklistične in druge dirke). 2. Prireditelji javnih prireditev, za katere se plača nagrada, a ne vstopnina (n. pr. vrtiljak. tobogan, avtodrom. električni čoln, sejmsko streljanje, itd.). 3 Lastniki gosti-teljskih obrti, ki poleg svojega rednega poslovanja redno prirejajo za razvedrilo občinstva glasbene prireditve in druge zabave in sicer od 24. ure dalje; kadar prirejajo posebne koncerte ali plese, plačajo pristojbino za ves čas. 4. Lastniki raznih podjetij, skladišč in drugih objektov, ki prosijo za policijsko nadzorstvo zanje (kadar prireditelji sami prosijo za asistenco policijskih organov, kakor n. pr. pri raznih sprejemih itd.). Pristojbina se ne sme pobirati: pri predstavah v državnih gledališčih. pri prireditvah Rdečega križa, pri šolskih prireditvah kakršnekoli vrste in tudi ne pri prireditvah, katerih čisti dohodek gre v korist bednih, siromašnih in lačnih. Ban lahko oprosti te pristojbine tudi druga človekoljubna društva. Polovico upravne pristojbine plačajo od države in banovine subvencionirana gledališča. Upravna pristojbina se plača za vsakega pri javni prireditvi z nadzorno službo zaposlenega uradnika splošne uprave ali uradniškega pripravnika; sem spadajo tudi policijski izvršilni uradniki, ne glede na položaj in skupino. Ta pristojbina se plača od vsake ure. in sicer od 6. do 18. ure po 8 din na uro, od 18. do 6. ure pa po 12 din na uro. za zvaničnike in sluge (semkaj spadajo tudi policijski agenti in uniformirani organi) pa za vsako uro od 6. do 18. ure po 5 din. in od 18. do 6. ure po 7 din. Lastniki gosti tel jskih obrti, ki imajo poleg svojega rednega poslovanja za razvedrilo občinstva tudi godbo, plačajo ne glede ria število zaposlenih izvršilnih organov po 5 din na uro. in sicer od 24 ure dalje. Upravna pristojbina se pUča vnaprej, ko se podeli dovolitev javne prireditve Oblast je dolžna pri vsaki prireditvi postaviti za nadzorno službo samo najnujnejše število uslužbencev. Razen tega sme lastnikom vrtiljakov, toboganov itd. znižati pristojbino celo na eno tretjino. Od izterjane pristojbine gre 25% v podporni sklad policijskih izvršilnih uslužbencev, ki se ima ustanoviti pri vseh banskih upravah in pri upravi mesta Beograda. Ostanek upravne pristojbine se razdeli med uslužbence, ki so vršili nadzorno službo. Ta uredba stopi v veljavo 15. septembra in bo 1. septembra 1938 objavljena v Službenem glasniku notranjega ministrstva. Seja pariške vlade Pariz, 29. avgusta. w. Danes opoldne jc bila pod predsedstvom ministrskega predsednika Daladicra prva seja vlade po počitnicah. Kakor poročajo vodilni popoldanski listi, se je vlada bavila predvsem z razširjenjem 40-urnega delovnega časa na teden, s finančnim položajem in z vprašanji državne obrambe. »Intransigeant« poroča, da znaša primanjkljaj v državnem gospodarstvu do konca leta 15 milijard frankov. Vlada razpravlja sedaj o tem. ali naj išče kritje z novim posojilom, ali pa s povečanim dotokom davkov. Glavni del današnjih posvetovanj je bil posvečen elasti-čnejši izvedbi zakona o 40-urnem delu. Zunanjepolitični problemi pridejo na dnevni red jutrišnje seje ministrskega sveta, kateri bo predsedoval predsednik republike, ki se je nocoj vrnil v Pariz. K njegovemu sprejemu so se zbrali na nyonskem kolodvoru vsi člani vlade, ki so mu pri tej priliki obenem čestitali k njegovemu 67. rojstnemu dnevu. Zvečer je ministrski predsednik Daladier obširno poročal predsedniku republike o celokupnem notranjepolitičnem in zunanjepolitičnem položaju. Iz državne službe Beograd, 29. avg. e. V diplomatski službi je premeščen pisar 8. pol. skupine Ve-koslav Primuž iz zunanjega ministrstva k poslaništvu v Parizu. Miroslav Presi, učitelj na meščanski šoli v Ljutomeru, je premeščen v Črnomelj. čiščenje med dunajskimi odvetniki Avstrijski minister pravde dr. Hueber je za dogledno dobo napovedal zakon, ki bo dokončno uredil vprašanje kazenskih zagovornikov v bivši Avstriji. Minister poudarja, da so v bivši Avstriji našteli 600.000 Zidov in židovskih mešaneev in da je v nekaterih mestih, osobito na Dunaju, pomešanost naravnost strašna. Med 1000 avstrijskimi sodniki in državnimi tožilci jih je bilo le 70 odstavljenih iz razlogov nečistega pokolenja. Hujša pa je stvar pri odvetnikih, kajti sam Dunaj ima 1800 židovskih odvetnikov, t. j. 85°/o. Danes jih vrši posel še kakih tisoč, v bodoče pa bodo Zidje iz tega stana izključeni Oboroževanje Amerike na morju Washington, 29. avg. w. Kakor poroča »Herald Tribune«, je mornariško ministrstvo že postavilo svoj gradbeni načrt za leto 1939. Načrt določa zgraditev dveh novih velikih bojnih ladij po 45.000 ton, nadalje 6 linijskih ladij, 4 križarke, 6 ru-šilcev ter 6 do 8 podmornic. Razen tega se bo povišalo število mornarjev za 5000 na skupno 150.000 mož. Končno je določena zgraditev še ene matične ladje za letala po 18.000 ton. Lansburyjevi razgovori v Beogradu Beograd. 29. avg. e. Angleški politik Georges Lansburv je včeraj v spremstvu ministra Voje Djordjeviča odpotoval v Venčac, kjer si je ogledal kmetijsko zadrugo. Ustavil sc je še v nekaterih drugih krajih Šumadije. Danes je obiskal ministra za javna dela Stoševida ter ministra za socialno politiko in narodno zdravje Dragišo Cvetkoviča. Opoldne jc bil pri županu Vladi IHču. V angleško-amcriško-jugoslovenskem klubu je bila v popoldanskih urah čajanka. Tam je imel Lansbury daljši govor, v katerem je obrazložil svoje stališče glede političnega položaja na Balkanu in svoje zamisli o organizaciji svetovnega miru. Francoski paviljon na zagrebškem velesejmu Zagreb, 29. avg. a V okviru Zagrebškega Zbora je bil danes svečano otvorjen fran» ooski paviljon, v katerem so zbrani glavni francoski industrijski proizvodi. Ob prisotnosti konzularnega zbora m lokalnih oblasti je paviljon otvoril predsednik sindikata tovaren svile in tkanin v Lyonu, Jean Barioz. Vremenska napoved Zemunska vremenska napoved: Pretežno oblačno v vsej kraljevini z dežjem tu pa tam. Nekoliko jasnine utegne biti v vzhod» nih in južnih krajih. Toplota bo nekoliko poskočila. Zagrebška: Oblačno, ponekod deževno, temperature nekoliko višje. Dunajska: Še nadalje oblačno, soiparno in nagnjenost k nevihtam. Maši kraji in ljudje Na letalsko tekmo Male antante Naš odlični pilot g. dr. Stane Rape je v ponedeljskem »Jutru« opisal svoj let skozi meglo in dež do Budimpešte. Naslednje poročilo nam je poslal iz Brna, datirano 26. t. m. Noč od 25. do 26. avgusta smo morali prebiti v Budimpešti. Dež. megla so nas formalno zatrpali na aerodromu. Že na vsezgodaj sem davno gledal skozi okno, ali se je napovedovanje vremen os lovce v uresničilo ali ne! Zopet dež, megla, še obupnej-še kakor včeraj. Popeljemo se na letališče, toda čim bližje prihajamo, tem manje upanje za odlet. Kmalu po 8. zjutraj se pokažejo iz dežja najbližji obronki gor, mi pa v hanger in že vlečemo letala iz lope na dež, le da čimprej pobegnemo naprej. Ker sem včeraj letel najhitreje od vseh, sem danes izbran za prvega, da izbegnemo v primeru nizkih oblakov event. trčenja v zraku, če bi prišla potreba vrniti se, ali če bi drugo letalo, ki je šlo takoj za menoj, zaradi slabe vidljivost* naletelo name. Start v dežju, toda že po prvih 10 minutah sem se izmotal iz objema opasnih tesni in oblakov in lepo po kompasu letel proti Bratislavi! Vse je šlo kakor treba, že po 50 minutah sem bil na letališču v Bratislavi, pozdravljen od bratov Čehov, ki so tekmovali, da pokažejo Jugoslovenom čim večjo ljubezen in pozornost. Drug za drugim so prihajali še ostali prijatelji in po dobrih 40 minutah, ko sem pristal, je tudi zadnje jugoslovensko letalo gladko pristalo v Bratislavi. Vreme žal ni dopuščalo poleta preko Malih Karpatov za Brno, pa smo morali spet čakati izboljšanja. Češki aero-klub nam je čas tako lepo skrajšal, da nam je bilo naravnost težko, ko smo zasedli svoja letala, da nadaljujemo pot v Brno. Spet brni motor, Mali Karpati drve pod krili moje ptice, rahel dež biča lice, a vendar je tako lepo, saj smo nad bohotno zemljo, ali v svoji drugi domovini. Čudno, niti enkrat ne pride na misel strah, da se pokvari motor in da bo potreba sesti kakor jc to bilo, dokler smo bili nad Madžarsko. Vidljivost se zmanjšuje, dež postaja gostejši, toda že v 45 minutah imam pred seboj Brno z njegovim kot miza gladkim letališčem. Za-okret in sem že med brati, ki kličejo in nazdravljajo, da človek kar pozabi, da ni doma. Par minut za menoj so prileteli drug za drugim tudi ostali, tako, da je tudi danes vsa jugoslovenska družina polnoštevil-no zbrana pod varnim okriljem brnskega aerokluba. Jutri naprej v Prago! Zaradi slabega vremena je termin za polet v Prago podaljšan za 48 ur, tedaj do nedelje 18. ure. Slavje prekmurskih evangelica nov V nedeljo so prekmurski evangeličani počastili spomin na prve glasnike ' reformacije v Prekmurju ter združili to proslavo s srebrnim jubilejem svojega dušnega pastirja g. Adama Lutharja. V prvi vrsti so se pri tej slavnosti spominjali petanjskih reformatorjev, ki so mnogo pripomogli k uftrditvi narodne zavesti v Prekmurju. V vasi Petanjci ob Muri so našli leta 1576. zatočišče iz štajerske in Kranjske pobegli protestantovski duhovniki. Sotrudniki in učenci Primoža Trubarja ao prekmurskim Slovencem prinesli slovensko knjigo in tam za vse čase utrdili narodno zavednost. Prekmurski evam-geličani so organizirani v prekmurski si-njoriji s sedežem v Soboti in preko nje v evangeljski cerkvi, ki ima svojega škofa v Zagrebu. SlareSjem-ec g. Adam Lothar se je roda 2. januarja Teta 1887. v Cehebarcih, teološke študije je končal v šopronju, sturiiraä pa je tudi na univerzi v Leipzigu. Kot pastor je služboval v Puconcih, Soboti, Mer-gešu (na Madžarskem) in v Križevcih. Od jeseni leta 1913. deluje v Puconcih in se zaslužno udejstvuje tudi kot prosvetni delavec, že 16 let je urednik mesečnega glasila prekmurskih evangeličaaov, »Duševnega lista«, napisal pa je tudi mnogo razjprav o zgodovini reformacije v Prekmurju. Slovenska zaščita otrok in mladine bo prikazana na II. balkanskem kongresu v Beogradu, združenim z mednarodno mladinsko zaščitno razstavo V teku zadnjega ča-sa je naše časopisje tvilo da se vrše obširne priprave za II. valkanski kongres za zaščito otrok in mla_ dine, ki bo v Beogradu od 1. do 7. oktobra t 1. pod častnim pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra II. in častnim predsedstvom Nj. Vel. kraljice Marije. Pole? balkanskih držav so javile udeležbo tudi skoro vse evropske države. Od Slovencev bodo predavali na kongresu gg. prof. dr. A. Zalokar. g. primarij dr. B. Dragaš, g. dr. prof. M. Ambro-žič in g. evet. A. Skala ter dr. Bojan Pire. V okviru kongresa pa bo tudi mednarod* na mladinsko zaščitna razstava. Na tej raz_ stavi bo v okviru jugoslovenske razstave prikazala dosedanje delo in uspehe na področju mladinske zaščite tudi Unija za zaščito dece v Ljubljani, ki je bila pov-ablje* na, da pripravi za razstavo gradivo s svojega podTočja in da nastopi e tem gradivom kot kompaktna celota. Za razvoj in delovanje slovenske mladinske zaščite je to brez dvoma veliko priznanje, saj bo ob tej priliki slovenska mladinska zaščita pred med' narodnim formom prvič predstavljena. Gradivo za razstavo se z veliko vnemo zbira in pripravlja že nekaj mesecev. Za sodelovanje so bila naprošena vsa mladinska zašrt-na društva, institucije, kakor tudi po-rarr>~zniki, dalje banska uprava, občine in zavodi, pra Ijani priredila za kongresne dni skupni izlet v Beograd s cenenimi pogoji. Želimo, da bi bila Unija za zaščito dece v Ljubljani deležna od strani javnosti, ka« kor tudi oblasti kar največ podpore za svoje vsega priznanja vredno delovanje. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Ob grobu belokrajin-skega Črnomelj, 29. avgusta. Dne 26. t. m. je koščena žena obiskala naše sokolsko gnezdo in iztrgala iz naših vrst našega dobrega br. Doreta Seti-nò, šefa davčne uprave v črncmlju. Podlegel ej v najlepših letih zavratni bolezni, katere kal si je nakopal najbrž že v svetovni vojni. Kot prijeten družabnik, vedno pota vedrega humorja, je bil br. Dorè šetina znan in priljubljen Po vsej Dolenjski. Nad vse je ljubil Belo krajino, posebno pa svoje rojstno mesto Črnomelj. Pokojni je bil eden izmed onih predvojnih naprednih in narodnih delavcev v Beli krajini, ko je slovenska pridnost bila še gnoj za tujo njivo, slovenska nadarjenost pa je množila s law drugih, ko so se k slovenstvu priznavali kmetje in pastirji, a druga stanovi so bili slovenstvu po večini tuji. Kdor se je hotel takrat po-vzpeti malo više, je moral zatajiti svoje pravo pekolenje. Takratno temno dobo so razsvetljevale samo čitalnice in Družba sv. Cirila in Metoda. Takrat je tudi Dorè zasukal svoje rokave in pridno pomagal orati ledino narodne zavednosti in krčiti pot naši današnji narodni svobodi Takrat se jie ustanovil v Črnomlju tudi Sokol, katerega soustanovitelj in neumoren načelnik je bil pokojnik. s-Mora iti«! T0 je bik» geslo našega br. Doreta, s katerim je vedno navduševal mlačne duhove. Rajnki je bil vse življenje mož kreme-mitega značaja, odkritega pogleda, vesten uradnik, pošten, skromen in dosleden do zadnjega vzdihi ja ja. Zato mn bodi časten spomin! Mednarodni kongres aktuarjev Ljubljana, 29. avgusta. Združenje aktuarjev Jugoslavije je dobilo uradno povabilo k udeležbi XII. mednarodnega aktuarskega kongresa, ki bo v Luzernu ▼ Švici od 24. do 30. junija leta 1940. Mednarodni aktuarski kongresi se vršijo redno vsaka tri leta. Zadnji tak kongres je bil lani v Parizu. Na kongresih so razpravljali o raznih aktuarskih problemih privatnega in socialnega zavarovanja. Na programu XII. mednarodnega aktuarskega kongresa so naslednji problemi: Verjetnostna teorija v zavarovanju. Kritje posebnih nevarnosti v življen-skem zavarovanju. Odpravnina pri odpovedi življenjskega zavarovanja. Naložbe rezerv življenjskega zavarovanja. Osnove in izgradba bolniškega zavarovanja. Poleg teh problemov, o katerih se bo pismeno in ustmeno razpravljalo na kongresu, vsebuje program še posebne spomenice, o katerih se na kongresu ne bo debatiralo. Te spomenice vsebujejo naslednja vprašanja. Storno življenjskega zavarovanja. Kritje vojnega rizika v življenjskem zavarovanju. Razroj ljudskih skupin. Odškodnina ▼ primeru pridobitne nesposobnosti. Mnogo teh problemov Je posebno važnih za naše privatno in socialno zavarovanje. Združenje aktuarjev kraljevine Jugoslavije pričakuje, da bo na tem važnem kongresu tudi naša država dostojno zastopa- na. Spomenica tobačnega delavstva Ljubljana, 29. avgusta. Delavci monopolskih ustanov v vsej državi se večkrat obračajo na oMastva in na javnost s pritožbami o svojem težkfra položaju, delavci ljubljanske tclbatoe to. varne pa imajo še posebno velko skrb, katero so nedavno v svoji spomenici na merodajne faktorje med drugim takole obrazložili: Ljubljanska tobačna tovarna Je nekdaj zaposlovala nad 2.000 delavcev v času ko je Ljubljana štela 40.000 prebivalcev. V, zadnjih letih pa «e je število dielavstva znižalo tako, da je v tovarni danes zaposlenih še nekaj nad 600 delavcev, dočim ima Ljubljana nad 80.000 prebivalcev. Iz tega se jasno vidi počasna a trajna demon taža tovarne, ki se najbolj kaže z zmanjševanjem števila delavcev in s postopnim ukinjen jem izdelave cigar. Spomenica navaja: Poslednja okrnitev ljubljanske tovarne, ko se je prenesla vsa fabrikacija cigar v tovarno v Zagrebu in Senju, je bila tako v socialnem, kakor tudi v gospodarskem pogledu za delavske sloje v Ljubljani naj- •«r v>» «a v V dez Ti smola ti nevšečna, — šentjernejci niso zaslužili, da jim je dež žalil njihovo žegnansko nedeljo in dirke in dirkališče. Nebo jim je storilo krivico. Ne samo zaradi tega, ker so šentjernejci znani po svojem lepem kraju in po svojem vedrem značaju, marveč je dež bil bridko plačilo za trud, ki zasluži priznanje in bi bil najlepše poplačan z dirkami, katerih so se močno veselili. Slabo smo poučeni, če mislimo, da je šentjernejcem kar na lepem padlo na glavo, da bodo s konji in dirkališčem uganjali kmečko baharijo. Reja konj je v plodni in dosti premožni šentjernejski do- na dirkališču v it Jerneju lini na dobrem glasu že dobro vrsto let. Pod Avstrijo so nekateri konjeniški in topniški polki samo tod izbirah konje, pa je zato bilo tudi poskrbljeno, da se je šent-jernejska konjereja pospeševala z iskrimi žrebci in lepimi plemenskimi kobilami, ki jih je država dajala kmetom v rejo. Par čilih konjičev je — preko vseh kriz in gospodarskih težav — ponos dobrega šent-jernejskega gospodarja, zraven pa veselje njegovih sinov, ki skušajo takoj iz zibke zlesti v sedlo. To je povedano tako po šentjernejsko; ampak šentjernejska drasti-ka ima v sebi zmeraj jedrce resnice. V Šentjerneju prirejajo dirke že vrsto let na nedeljo po godovanju cerkvenega \ patrona. Letos v maju je nekaj podjet-nejših mož vkup stopilo: kaj ne bi uredili dirkališča, kakor se spodobi, ko je sose-skina gmajna pri rokah in je za njo hrastov gozdiček, da bo v njem veselica in ko se prav odtod razkazujejo naokrog tiste pokrajinske lepote, ki jih preprosto in čudovito prepričevalno opeva njihova domača himna: Lepšega, kraja ni. ko je šent Jarn. Možem kakršni so Jerele, Vodopi-vec, Hudoklin pa še mladi Kerin od Sv. Križa je pripravno stopil ob stran domači zdravnik dr. Reja, — no da, iz Ljubljane pa je priskočil na pomoč dvorni dobavitelj Benon Gregorič. šentjernejski rojak, ki pri vsem obilju lastnih opravkov vselej skrbi za potrebe rodnega kraja. Tako — besed ni bilo treba mnogo, le še nekaj denarja in kredita in že so konec maja prvikrat zapele lopate. Tisto divjo gmajno z iamami in kotanjami je bilo treba izravnati. Kakih 3400 kubikov zemlje in Sodra je kazalo prinesti, 804 m dolgo dirkalno elipso je bilo treba naravnati, nasuti in utrditi, potem pa še zgraditi tribune z dvema velikima ložama. Po deset delavcev se je vrstilo na delu. a trop gospodarjev je s pari konj opravil prostovoljno kakih sto šihtov. In bolj ko se je bližal veseli dan in bolj ko so prihajale prijave dirkačev iz okolice, iz Ljubljane, z Murskega polja in od drugod, tem veseteje so domačini poprijemali za delo. Mame in dekleta so hitele pripravljati sladke reči, fantje pa so stopili v hosto in so podrli nič manj kakor sto smrek. Da. natanko sto ozaljšanih mlajev po vasi, ob dohodih hujši udarec. S tno js Mia usoda najmanj 80 do 100 družin. Znmo je, da Je prebivalstvo dravske banovine najboljši konzumeiMt tobačnih, iaJeHkov» ker ne pozna tihotapstva s tobakom, sa-ra<£ česar je zahteva, da ae vailiiuje obrat edine tobačne tovarne ▼ ajatf neokrnjen, popolnoma upravičena. Pričakujoč pozitivnega 1» fm, da ae število delavstva v tukaj&nji tovarai poveča v skladu z delavstvom drugih tobačnih tovarn, tako, da bodo evenluab» potrebnih redukcij deležne vse tovarne, ne pa samo ljubljanska, ki je bila zapoi^af*-ljesna samo zato. da se favorizirata zagrebška in senjska, in da se prepreči še nadaljnja demontaža. kakor se je izvršila pri fabrikadji cigar, ki so bile kot tradicionalen izdelek tukajšnje tovarn? na najboljšem glasu po vsej državi, opozarjamo in prosimo vse merodajne, naj pod-vzamejo primerne korake v interesa socialne zaščite delavstva in ljubljanske industrije. G. Em3 Frelih Na akademiji SSM v Ljubljani v proslavo kraljevega rojstnega dne bo sodeloval tudi član Narodnega gledališča g. Emil Frelih, ki vedno rad priskoči prosvetnim društvom na pomoč z nasveti in s sodelovanjem. Srečujemo ga kot dramskega igralca, operetnega pevca, opernega inspicien-ta, tudi plesalca, koreografa in iznajdljivega režiserja. Naj izdamo še, da se bavi tudi s pisateljevanjem in da ima SSM pravkar v študiju njegovo socialno, za dana- šnji čas zelo aktualno dramo. On je pravi teatrski človek — vsestranski in ves posvečen slovenskemu gledališču. Poleg študija na državnem konservatoriju v Ljubljani je v svoji večletni praksi pri operi kot pomočnik režiserja pridobil vpogled v operno režijo, r začetku oktobra pa pojde nadaljevat svoje študije na Dunaj ter v Prago in se popolnoma posveti operni režiji. G. Frelih je pri nas prvi, ki pojde študirat to panogo, ki je pri nas šele v razvoju. Da se vsaj nekoliko oddolžimo mlademu umetniku za njegovo dosedanje delo in mu damo novih vzpodbud na njegovi težki poti, do-kažirno z veliko udeležbo, kako smo ga imeli radi, želeč, da se čimprej vrne z novimi izkustvi ter s svojim znanjem še bolj pripomore k povzdigu slovenske gledališke kulture. Nastopni bo v ritmično simbolični »ce-rn tOj Doberdob«, s katero je že drugod Znamkice v korist slepili žen in deklet iz vseh krajev naše domovine brez ozira Pod visoko aaSBto N% Ve8. kraljice Marije je podvzel specialni odbor gospa za zaMrto slepih žen in defciet v niza svojih pertriotičnih in humanih nalog ▼ preteklem letu širšo akcijo za pomoč slepim dekletom 'u v®eh krajev naše države. Ta akcija je po zashrgi naših širokogrud-Trfb dobrotnikov uspela in odbor je zbral s prodajo specialnih znamkic v korist slepih deklet vsoto, ki mu je dovolila ne samo zagotoviti oskrbo svojih gojenk temveč tudi odpisati ves hipotekami dolg % Doma Odbora, v katerem so brezplačno preskrbljena slepa dekleta. Ker ne obstoja v no.35 kraijevkri niti eno zavetišče za slepe žene, je odbor gospa sklenil, da razširi svoj delokrog tudi na slepe žene in v tem cilju je z odobrenjem pristojnih oblasti dal natisniti nove umetniško izdelane znamkice, čijih dohodek je namenjen zavetišču za slepe žene iz vseh krajev naše domovine brez ozira na veroizpoved. Sveta dolžnost vsakega človeka, vsake žene in vsakega otroka je. da pomore slepim, ki so oropani največje pozemeljske dobrote — vida. ki ne morejo uživati gledajoči samce, cvetje, doline, dobrave in druge pri rodo e krasote in ki so brez zaščite in brez sredstev za življenje. Dolžnost nas vseh je, da magari tudi z najmanjšim darom doprinesemo, kako bi se ublažila nsoda teh nesrečnih bitij, in da vsaj malo razsvetlimo mrak, ki jih stalno obdaja. Z ozirom na cilj te akcije je ona priporočena od strani posameznih ministrstev in kraljevskih banskih uprav. Odbor prosi vse osebe, mlado rn staro, da odkupi vsaj nekoliko teh znamk i c v korist slepih žena in deklet in s tem pomore, da bo ta akcija odbora čim bolje uspela. V tej emisiji je troje serij znamkic: ena predstavlja ženo v hrvatski narodni noši s cvetom lilije v roki in s hrvatskim pejsa-žem v ozadju, druga predstavlja slovensko ženo v narodni noši rn s cvetom lilije v roki in s slovenskim pejsažom v ozadju in tretja ženo v šumadijski narodni noši s cvetom lilije v roki z Ohridskim jezerom v ozadju. Cena vsake znamkice je 1 dinar. Znamkice se nabavljajo pri administrativnem odseku Odbora v Beogradu Alekse Nenadoviča št. 36 ček. rač. pošt šted. br. 57.846. žel velike uspehe. Nadalje je nalašč za ta večer napisal in zrežiral sceno »Za domovino«, v kateri bo pokazal vso moč izražanja ter veščo roko režiserja. Ker bo to zadnji letošnji nastop g. Freliha na gledaliških deskah, opozarjamo nanj še prav posebno naše občinstvo. Z akademije sokolskih mednarodnih tekmovalnih vrst v soboto v Ltfabljanu zgoraj tekmovalke, spodaj vsi nastopajoči k dirkališču in na dirkališču samem js gostu že na daljavo oznanjalo, kako praznično so šentjernejčani vzeli to reč v roke. Ampak iz gole kljubovalnosti zavoljo mnogih šentjernejskih dovtipov se je nebo na sam dan dirk grdo pošalilo s šentjernejci in je nalivalo, nalivalo, da je bik» kar obupno. Dirkači so bili kajpa že zbrani v Šentjerneju, nekateri so že precej dol-po trenirali. Po hlevih so iskre živalce hr-zale in zobale oves. Dragocenemu šimlju, ki ga cenijo na 140.000 din in je last bančnega ravnatelja iz Ljubljane, je bilo treba dati povoje na noge. Pod napušči so postavali jezdeci v škornjih z ostrogami še nikoli ni bilo toliko rajtguznov v Šentjerneju Lectarski šotori so privabljali le zaljubljence pod marek> in pa najbolj sladkosnedo otročad. Prireditelji pa so na dopoldanski seji skomigajoč z rameni gledali skozi okna v dež in naposled sklenih, da x dirke prelože na prihodnje leto... Tudi če se zvedri, — kdo bo tvegal lomastenje dragocenih konjičev po raanehča-nem dirkališču in v nevarnosti vedno novih nalivov! Gostje so prišli, da kar lepo Stavilo se jih je nabralo, tudi Putnik ls LiuWjsne je prihrumel s trebošastira av-tbbusom. Toda to je bilo še vse premalo, naliv je odžrl mnogo zaslužka prevoznikom iz Novega mesta in iz Brežie, ki «o bili naročeni za trikratni, štirikratni prevoz gostov. ^__ pa priznajte, če niso šentjernejčani »- služili sočustvovanja! Toda nikar rahločutnosti. v Šentjerneju žalost ni doma. Brž se je popoldne začelo jaaniti, vmes » je äe parkrat ziDo, potem ao se megle dvigale proti Gorjancem- Najvnetejši dirkači in dirkačice so zapregii in za jahali in že smo lahko občudovali njihovo spretnost in korajžo Razvedreno popoldne je povabilo goste brž še na izlet v kartuzijo Ple-terje, — obisk v tem velikanskem samostana je edinstven, skoraj da pretresljiv doživljaj, spoznanje strahotno asketskega življenja belih menihov. S podvojeno radostjo se odtod vrneš v življenje, čujte, sredi šentjernejske vasi se hrupno oglaša godba. Preprost kmečki mož, ki so ga na laški fronti zajeli Angleži in je izkusil precej sveta, dirigira s tihim veseljem svoji pestri in številni godbeniški družini. V dvorani šumi kakor v panju, na zeleni trati pa so se že zavrteli pari. Gostje in domačini so pobrisali mokre stole in zasedli podolgaste in okrogle mize. Rubina-sto rdeči cviček se zaiskri v litrih in kozarcih. Da bodo nekateri stroški kriti in da ne propade, kar je bilo pripravljenega, je treba pospraviti zaloge peciva in pečena petelinja bedra ... — Péklet petjàln, k smo ga z gabra snel ... Ne, nedelja vendar jA zapravljena. Že se užiga šentjernejski humor. Da so a: lastnega grba sneli svojega prekrasnega ptiča, — to sicer ni pes, pač pa nam gospod Benon na način pové, s kakSnim veseljem in gostotjubnostj» ao šentjernejčani hoteTi sprejeti goste. Ne samo čevabčičarjev te enfcnsànta. ki je razpel Šotor nad äesteronogim čudežnim teletom (»pola muSko — pola žensko«) ki ne aejejo in n* 4. SEPTEMBRA od 13. do 18. URE VSI v POSTOJNSKO JAMO VELIKA PODZEMSKA VESELICA Prijave se sprejemajo do 31. avgusta pri vseh biljetarnah »PUTNIKA« v Sloveniji. Domače vesti Slike narodnih noš na škatlicah vžigalic Čitatelj, ki se zelo zanima za našo folkloro in narodno ornamentiko, nam piše: Nove vžigalice smo dobili in na škatlicah so podobice narodnih noš naše države. Podobice, ki sem jih doslej videl, predstavljajo narodne noše, stoječe na nekakšnih smuških dilcah, čeprav jim je obleka poletna. Ideja upodabljanja narodnih noš je izborna, le njena izvršitev je pomanjkljiva. Vsaka slika bi morala imeti označen kraj, v katerem je dotična noša običajna. To pa je umetnik, kateremu je bilo delo poverjeno, izpustil morda namenoma, da bi mogel fantazirati, komponirati brez ljudske kontrole. Če so vse noše tako malo resnične, kakor je bila upodobljena slovenska, potem se tudi na druge ne moremo zanašati. Če pa bi bile sličice resnične in poimenovane ter bolje reproducirane, bi bila nova izdaja vžigalic idealna in marsikdo bi si nabavil toliko škatlic, kolikor bi bilo narodnih noš, saj bi si s tem napravil imenitno zbirko na prav lahek in cenen način. Vsaka zbirka naj bi imela tudi svoj par — žensko in moškega Prosimo monopolsko upravo, naj to upošteva, ker je prikazovanje naših narodnih noš in vse naše narodne ornamen-tike pomembno in vredno le takrat, kadar je to povsem točno in pregledno. Proti trdi stolici in hemoroidom spremljanim s pritiskom krvi, močnim utripanjem srca, glavobolu, je naravna » Franz-Josef ova« grenčica že davno pre-skušeno domače sredstvo. Prava »Franz-Josefova« voda deluje milo in zanesljivo odpira, a poleg tega niti v zastarelih »rimerih ne odreče. Ogl. reg. S. bt. 15. 485 }5 * Rojstna hiša kralja Uedinitelja na tetin ju. Hiša na Cetinju, v kateri se ie rodil blagopokojni kralj Aleksander, je vsa obnovljena. Pričakuje se, da jo bodo preuredili v narodni muzej. Pred obnovo je služila ta hiša za Oficirski dom, a je postala za to svrho premajhna. * Graditev modernegat planinskega doma nad Travnikom. Društvo planincev v Bosni in ^Hercegovini, podružnica Travnik, je pred leti zgradilo na Vlasič planini lepo planinsko kočo, ki je takrat, ko Travnik še ni bil turistični kraj, zadostovala. Zdaj Pa ie planinska koča že zdavnaj premajhna in gradi društvo na Vlščic planini poldni» so uro daleč od stare koče. moderno pia» ninsko zavetišče, ki bo dvonadstropno ter bo v 11 sobah in v veliki sobi za ßkupno prenočevanje lahko prejelo nad 200 gostov. Do zimske sezone bo dom že dovršen. Od Travnika bo od doma 4 ure hoda. * Pet ur vožnje iz Beograda v Zagreb. Italijanska železniška direkcija je predložila našemu prometnemu ministrstvu zanimiv predlog. Italijani predlagajo za dobo jesenskega velesejma v Beogradu uvedbo svojih najmodernejših motornih vlakov na progi Beograd — Zagreb, namesto, da bi te vlake razstavljali na velesejmu. Dva svo» ja kompletna motorna vlaka so pripravljeni dati v promet že s 1. septembrom in bi vožnja trajala na progi Beograd — Zagreb samo 5 ur. Svoja motorna vlaka dajejo Italijani brezplačno na razpolago. + Umetnostna razstava v prostorih Ljubljanskega velesejma bo letos najbrž edin* stvenost. Na razstavi nastopajo vse živeče generacije likovne umetnosti in bomo mogli razivideti ves razvoj od impresionizma in ekspresionizma Vesela. Jakopiča in Sterne-na do ekstremnih teženj mlajših, ki se nagibajo že v realizem, in pa nekakih umer» jenih posredovalcev med ekspresionizmom in iskalci smeri vseh sodobnih likovnih struj, to so Vavpotič, Gaspari, Smrekar, Šantel. ki so za slovensko likovno umetnost doprinesli prave zaklade. Razstava bo torej res vsestransko verno ogledalo današnje likovne umetnosti in zasluži po svoji zasnovi največje pozornosti. Mnenja smo, da je kulturna dolžnost vsakega Slovenca, da si to razstavo ogleda, kajti le ta ga bo prepri» cala, da smo Slovenci še klen rod, ki si zna svoje ime ovekovečiti nele kot gospodarstvenik, temveč tudi kot umetnik. osvežuje telo, g prepreči ne- — ugodno izhlapevanje kože * Matere nezakonskih otrok so zborovale. V dvorani inženjerske zbornice v Beogradu je bilo v nedeljo nenavadno zboro» vanje. Privatna uradnica Dara Pavlovičeva, ki ima nezakonskega otroka, ie pripravila in sklicala zborovanje mater nezakonskih otrok. Njen poziv je imel velik uspeh. Velika dvorana je bila polna. Zborovanja so se udeležile žene vseh let starosti, bilo je pa tudi precej moških, največ seveda takih, ki so bili sami deležni usode nezakonskega otroka, povabilu agilne sklicateljioe pa so se odzvali tudi nekateri pravniki in javni delavci. Sklicateljica zborovanja je pretresi ji vo orisala usodo nezakonske matere in nezakonskega otroka ter apelirala na zakonodajalce in na vso javnost naj se odpravi strašna in krivična razlika med zakonskim in nezakonskim otrokom. Govornica je na_ glasila. da je ta apel umesten zlasti zdaj, ko se zbirajo pravniki iz vse države k svojemu kongresu. Pred zaključkom zborova» nja je bilo napovedano, da se bodo matere nezakonskih otrok vnovič sesie na velikem zborovanju meseca oktobra. * Tovorni avto je ubil konja» Te dni se je na cesti, ki drži iz Ljutomera k Mali Nedelji, zgodila nenavadna nesreča. Ko se je vračal posestnik Karel Belec domov v Lukavce od šadlovega mlina v Grabah z vozom, v katerega imel vpreženega enega konja in na katerem je vozil vrečo moke, ga je dohitel v bližini Slavičeve hiše na Grabah tovorni avto g. Babiča iz Lu-kavcev. Na signal^ avtomobila se je voznik ognil na desno tako, da je kolo šlo celo po jarku. Kljub temu je avto zadel v konja in ga vrgel čez oje, ki se je strio. Konj je obležal v obcestnem jarku z zlomljeno hrbtenico in zlomljeno nogo. Na srečo voznik sam ni bil poškodovan. Avto se ni ustavil. Poklicano orožništvo je zadevo prijavilo sodišču. Na lice mesta je prišel tudi živinozdravnik, ki je ugotovil, da za konja ni druge rešitve, kakor poklicati konjača ,da ga ubije. Posestnik Belec trpi 4000 din škode. _ _ iiiiiMiimiwwiniiiMtiinHimiinitmnnnmwtiiiM KINO SLOGA, telef. 27-30 Sijajna in smehapolna družabna satira Mr. DEEDS - MILIJONAR DOBROTNIK Danes ob 16., 19.15, 21.15 uri .liiax'iiii'iiiiuiitiiiii i h ninni; i mu m uni i no itili'" ii 11 mititf imun i m hi * Vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani. Kongresni trg 2/II (prostori Dopisne trgovske šole) je dnevno med običajnimi uradnimi urami. Vsa pojasnila in prospekti so interesentom brezplačno na razpolago. * Še eno potovanje v Pariz in London. Da bi omogočil tudi onim. ki se niso mogli ta mesec udeležiti potovanja v Pariz in London, organizira »Putnik« cd 24. septembra do B. oktobra še eno tako potovanje z najnižjimi stroški. To 12dnevno PO' tovanje bo nudilo udeležencem morda nik_ daT tako ugodno priliko spoznati Pariz in London v času. ko |e tam najbolj živo. Pri tem j« predvideno tudi enodnevno bivanje v Benetkah in poldnevno v Milanu. Cene vsega aranžma ia za udeležence iz Beograda znašajo 3.490. iz Zagreba 3.340. iz Ljubljane pa 3.265 din. Prijave udeležbe bodo sprejemale biletarnice »Putnika« najdalje do 10. septembra in dajale dobo vsa obvestila in prospekte brezplačno. * Himen. Poročila sta se g. France Ku» naver, šolski upravitelj na Čatežu in gospodična Almira Košakova iz Ljubljane. Obilo 6reče! I WILLY FRITSCH — GUSTI HUBER in JUTTA FREYBE KIN&.£JÌ,ON MOČ LJUBEZNI Ob 16., 19.15 in 21.15 uri Film, ki bo vsakomur segel do srca! I Na splošno željo občinstva še danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri POSLEDNJI VLAK IZ MADRIDA KINO MATICA! NE ZAMUDITE! za vlaganje sočivja znamke »Vlacet«, priznano dober, v to svrho posebej prepariran, da se v njem vloženo s o č i v j e neomejeno trajno drži. — Prodaja samo Drogerija KANC, židovska ul. in Nebotičnik; Maribor, Gosposka 33. * Jesenske konjske dirke v Ljutomeru. V nedeljo 4. septembra ob pol 15. priredi Kolo jahačev in vozačev v Ljutomeru svoje letošnje jesenske konjske dirke na cven-skem dirkališču pri Ljutomeru. Pri dirki dvoletnih konjev bodo vozili prvič potom* ci priznanega žrebca Baka, ki ga je imelo Kolo s pomočjo podpor banske uprave in sreskega kmetijskega odbora v Ljutomeru skozi 3 leta v najemu. Nadejamo se prav dobrih rezultatov teh dvoletnikov, ki bodo ljubiteljem konj in konjskega sporta res pravi užitek. * Velik strah pred novim potresom v koprivniški okolici. V vasi Jagnjedovcu, ki leži ob vznožju Bilo-gore, so od zadnjega božiča večkrat slišali prebivalci nekaterih hiš podzemno bobnenje in grmenje. To so slišali pozneje še v nekaterih drugih vaseh in v začetku marca je občinska uprava v Sokolovcu prosila merodajne oblasti, naj pošljejo geološke strokovnjake, da preiščejo te pojave. Preden se je to zgodilo, je 27. marca potres napravil precejšnjo škodo v Koprivnici in okolici. Po potresu so okoličani slišali izpod zemlje grmenje, kar povzroča po vsem okolišu seveda velik strah pred novim potresom. Po potresu 27. marca so obiskali Po-dravino razni strokovnjaki, a po čudnem naključju ni nihče od njih prišel v Jagnje-dovac. ♦ Vse, ki so fotografirali motodirke na Ljubelju na praznik 15. t. m., vljudno na_ prosa M. K. Ilirija, da jih proti primerni odškodnini predložijo na vpogled in odkup v tajništvu kluba, Ljubljana. Miklošičeva 15, ker jih nujno potrebujemo za sestavo jubilejnega albuma. Prosimo predvsem vse gg. amaterje, da nam pošljejo slike. MK. Ilirija. * Na državni dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani se je priglasilo za vpis v I. razred š. 1. 1938/39 214 učenk in 62 učencev, sprejetih pa je bilo 49 deklet in 48 fantov. Za sprejem so bila merodaina edino le izpričevala in se niso mogli upoštevati nobe» ni drugi momenti. Pri oceni izpričeval se vestine ni6o upoštevale. u— Slovenska scena mladih proslavi kraljev rojstni dan z akademijo, in sicer v nedeljo 4. septembra ob 20.30 v dvorani bežigrajske narodne šole. Sodelovali bodo Valči Heybalova, sopranistka (članica ljubljanske opere), F^rdo Lupša, bas (član ljubljanske opere), Mirko Delničar, bariton, Stanko Prek, kitarist, Emil Fre-lih, Bežigrajski pevski zbor in skupina S SU. Ljubitelje umetnosti opozarjamo že dandanes na to prireditev. n— Združenje trgovcev v Ljubljani nazna nja. da to vpisovanje v trgovsko nadaljevalno šolo za vse razrede od 1. do 5. septembra L 1. vsakokrat od 9. do 11. in od 14. do 17., razen v soboto popoldne in nedeljo, v pisarni Združenja trgovcev. Novinci mora* jo biti stari 14 let in morajo pri vpisu predložiti zadnje šol. spričevalo, zdravniški izvid in učno pogodbo. Za sprejem je treba imeti najmanj popolno višjo narodno šolo ali pa tri razrede srednje ali meščanske šole. Z manjšo izobrazbo bodo sprejeti učenci le v primeru zadostnega prostora. Novinci, ki so dovršili višjo sredno ali meščansko šolo bodo sprejeti v drugi razred, če po lože naknadno dopolnilni izpit iz knjigovodstva in korespondence 1. razreda. Vsak učenec plača pri vpisu letos znižano šolnino v znesku 400 din, novinci pa poleg tega še din 100 vpisnine. Dosedanji učenci predlože pri vpisu lanska spričevala. Brez teh ne more biti nikdo vpisan. Popravni izpiti bodo v ponedeliek 2. septembra ob 14. naknadni završni pa v ponedeljek 5. septembra. Začetek šole bo v ponedeljek 12. Podrobno bo razvidno na šolski deski. u— Vpisovanje v šolo Glasbene Matice ljubljanske bo v dneh 1.. 2. in 3. septembra od 9. do 12. in od 15. do 17. ure. Gojenci naj se zglase v spremstvu staršev, odnosno njih namestnikov, predložiti morajo zadnje šolsko spričevalo in stanovski izkaz, ki ga dobe v pisarni. Dosedanji gojenci naj predlože tudi zadnje spričevalo šole Glasbene Matice. V šoli se poučujejo vsi teoretični predmeti, dalje solopetje, klavir, vsa godala in pihala ter harmonika in letos na novo tudi kitara. Opozarjamo, da morejo dobiti učenci šole Glasbene Matice popolno izobrazbo v predmetu, za katerega so se vpisali. Pogoji so nabiti v veži poslopja in so popolnoma isti kakor v minulem šol-kem letu. V ponedeljek, 5. septembra bo ob 15. razdelitev urnika za klavir, ob 16. za violino, ob pol 17. pa za vse ostale predmete. Redni pouk se prične 7. septembra. Ravnateljstvo šole in odbor Glasbene Mati' ce vabita starše, da vpišejo svoje otroke v najstarejšo in najbolj renomirano glasbeno šolo v Ljubljani saj je šola Matice nekaka pripravnica za vstop v drž. konservatorij. u— Operna pevka Zinka Kunc-Milanov je ponovno gostovala na dunajski Državni operi pri slavnostnih igrah v Salzburgu. Na enem teh gostovanj je dobila naslednjo oce» no: Na čelu"vseh pevcev stoji Zinka Kunc-Milanov, ima izredno izdaten, topel sopran, katerega razvije prosto in lahko preko vseh moči zbora in orkestra. Njen glas je velik in ima možnost, da posreduje med zemski-mi in nebeškimi regijoni. Ga. Zinka Kunc-Milanov gostuje v naši operi v soboto dne j 3. septembra ob 20. uri v naslovni vlogi opere »Gioconda«. Opozarjamo, da bo go» stovala ga. umetnica samo ta večer. Vslop-niče so v prodaji od četrtka dalje pri dnevni blagajni v operi. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V S1SK1, TELEFON 41-79 Senzacionalni velefilm TAJNA CHARLIE CHANA predvajamo v torek, sredo in četrtek ob pol 9. uri Dopolnilni program: Paramountov zvočni tednik in barvana šaloigra SOKOLI! Posečajte In podpirajte Sokolski kino! Prihodnji spored: Vztrajnost stotnika ŽREBANJE 5. RAZREDA 36. KOLA DNE 26. AVGUSTA 1938. Din 6.000.— št.: 44793, Din 3.000.— št.: 44134, Din 1.000.— št.: 5865, 15730, 15782, 22542, 24812, 24871, 33031, 44145, 44158, 44773; 62004, 62081, 75659, 89856, 95724, 95762, DNE 27. AVGUSTA 1938. Din 10.000.— št.: 15719, Din 1.000.— št.: 5806, 5822, 15728, 15792, 24838, 46168, 53083, 59662, 62100, 89881; 95779 95791 ZADRUŽNA HRANILNICA - LJUBLJANA Dalmatinova ulica št. 6. Zobozdravnik specijalist dr. MIRKO KAMBIČ od 1. septembra zopet REDNO ordinira. u— V proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. bo v ponedeljek, 5. t m. v operi slavnostna predstava Gotovčeve opere sEro z onega sveta«. u— Narodno gledališče v Ljubljani, opozarja na razpis abonmaja za sezono 1938/39, ki je priobčen na drugem mestu. Otroški zdravnik dr. LUKA BEZIČ ne ordinira do preklica u— Vse ljubljanske mešane in moške zbore vabimo na proslavo kraljevega roj- j stnega dne. V ta namen sklicujemo vajo vseh zborov v sredo 31. VIII. ob 20. uri v Hubadovo pevsko dvorano Glasbene Matice. Udeležba obvezna. Uprava Huba-dove župe. u— Državni konservatorij v Ljubljani vpisuje cd 1. do 7. septembra dnevno od 9. do 12. Na konservatoriju se poučujejo vsi glasbeni predmeti od prvih početkov do popolne umetniške izobrazbe. V učiteljski zbor je letos na novo imenovana absolventka visoke šole in pedagoškega oddelka državne muzičke akademije v Zagrebu, gdč. Majda Lovsetova. Ravnateljstvo opozarja na pouk orkestralnih inštrumentov. Poučujejo ee vsa sodala in pihala in absolventi teh predmetov dobijo najpreje namestitev v raznih orkestrih. Podrobnosti so nabite v veži zavoda. u— 0 stavki pekarskih pomočnikov. V nedeljo je bila kratko navedena vsebina dveh do niso v združenja peče nsk i h obrtnikov na Delavsko zbornico in izjava odbora pečarskih pomočnikov. Dopis obrtnikov ie navajal da stavkujoči z grožnjami odvra» čajo tovariše od dela. odbor pomočnikov pa je izjavljal, da niso pomočniki doslej zagrešili niti enega primera grožnje ali sile. Združenje obrtnikov zatrjuje zdaj. da lahko navede konkretne primere, kako so stavku-joči pomočniki s silo nastopili proti tovarišem. ki delajo ali ki bi radi delali. u— Za kruh je trda! Iščejo pa se izurjeni stenografi, knjigovodje ter koresponden-ti za nemščino. Vseh teh predmetov se bo Vaš sin ali hčerka temeljito priučila v enoletnem trgovskem tečaju na Trgovskem uči-lišču in stenografskem institutu Robida v Ljubljani. Vpisovanje vsak dan v Trnovski ulici 15. Zahtevajte prospekte! u— Breskve za vlaganje, kg 8.50, Fr. Kham. Kongresni trg 8. žanjejo, je privabil praznik v Šentjernej. Izza vogala oprezujejo mlade in stare ciganke, ki so bosopete prihitele bog ve kod s Kočevskega razlagat srečo. Med stoli in mizami pa se smukajo njihove temnopolte hčere in iztezajo roke: — Gošpod, gošpod, dajte dinar, da kupim kruha. Dobijo dinar in ne kupijo kruha, marveč cigareto. Ko je v Šentjerneju na večer najlepše, moramo stran. Ne veselica sredi vasi ne očarljivo gostoljubje bližnje Gregoričeve domačije ne more ukrotiti hupanja orjaškega avtobusa, ki se poleg mnogih drugih avtomobilov razkazuje pred staro Recljevo gostilno in kliče in vabi izletnike k vrnitvi v Novo mesto. Mimo sadonosnikov in poljan, pregrnje-nih z belimi koprenami večerne megle, pa skoz onemele črne gozdove, ki se v hladni večer otresajo preobilne moče, hitimo Čez klance in skozi vas utrujeni, zadovoljni, čeprav še vedno s tisto primesjo obžalovanja: Skoda vendar, da ni bilo tako, kakor smo vsi hoteli. Ampak leto je brž naokrog. In če ne prej, po prvem prazniku šentjernejskega patrona bomo spet v tem prijavnem kraju. V ostalem to niti ni glavno, marveč je zaenkrat glavno da bodo Jerele in nekateri drugi gospodar^ oprr-'-'li kmečko delo, ki jim je zaradi na-nrave dirkališča zastalo. Nastop sokolske mednarodne vrste Ljubljana, 29. avgusta. Sobotna tekmovalna akademija sokolskih mednarodnih vrst je uspela nad pričakovanje odlično in zasluži, da ne gremo mimo nje le s kratkim poročilom, saj je bila ta prireditev za Ljubljano res nekaj novega in to z več strani, čez dve leti bodo namreč že prihodnje olimpijske igre v Helsinkih na Finskem. Stara praksa pri nas je bila, da so se tekmovalci naj-resneje pripravljali za mnoge zelo važne mednarodne nastope, pa se ni samo enkrat zgodilo, da so šli lepi načrti po vodi, ker enostavno niso mogli od doma. Ta ljubi denar... Da se pa ne bi s to žalostno tradicijo že tako sprijaznili, kot da res ni mogoče drugače kakor biti venomer do zadnje pare odvisen od »višjih sil«, zato so naši »mednarodniki« sami prišli na koristno misel, kako si zagotoviti vsaj neko potrebno glavnico, ki naj jim utrdi tla v materialnem pogledu. Sklenili so najprej pričeti s smotrno vzgojo in izbiro tekmovalnega kadra, da bodo kvalitetno čim bolj pripravljeni za bodoče borbe, ki jih čakajo. V ta namen je bil organiziran prvi telovadni tečaj za vrhunsko telovadbo. Iz tega in sledečih sličnih teča- jev se bo ustvarila podlaga za izbiro res najboljših med najboljšimi, kadar bo treba na tekme v tujino s predstavniki drugih narodov. Nujno v zvezi s to stranjo priprav za bodoče mednarodne tekme pa je zbiranje gmotnih sredstev za uresničenje teh lepih načrtov. Po zaključenem prvem vrhunškem tečaju je bila zato prirejena posebna akademija obeh mednarodnih vrst moške in ženske in vrste tečajni-nikov, ki so vsi v okviru prireditve tekmovali pred najširšim krogom številnih gledalcev. Vse te novosti so seveda razumljivo že v naprej vzbudile upravičeno zanimanje za ta svojevrstni nastop, ki je tudi izpolnil vsa pričakovanja. Bil je zelo dobro organiziran in zanimiv tako po vnanji sliki, kakor po kvalitetnem nivoju izbranega sporeda, ki je obsegal 12 točk, od tega eno nenapovedano — plesni nastop nacionalne plesne skupine iz Sofije v bolgarskih narodnih nošah. — Zelo umestna je bila zamisel tiskanih sporedov z imeni vseh nastopajočih tekmovalcev in tekmovalk, kamor so mogli gledalci vpisovati dosežene uspahe, ki so bili javljani preko mikrofona. Le ojačevalce zvočnike bo treba drugič bolje namestiti, sicer je Skoda truda za postavljanje istih. — Pri tekmah je neobhodno, da se vsi gledalci takoj ln čim podrobneje obveščajo o vsem, kar se dogaja pred njimi. Preko radijskega zvočnika se pred- stavljajo poimensko nastopajoči tekmovalci, tolmačijo vaje,, dosežem uspehi in objavljajo sploh vse tisto, kar bi utegnilo zanimati predvsem gledalca — nestrokovnjaka. S to zahtevo novega časa je skoro že računati povsod, zato je bila tudi sobotna akademija živo zanimiva še posebej s te strani. Naši mednarodni tekmovalci in tekmovalke so pred nekaj leti prevzeli za tekme bel tekmovalni kroj, ki je učinkovit in pridejo celotni vtisi močno do izraza. Užitek je zato opazovati napete, skrajno naporne faze posameznih vaj na orodju, kjer je poleg ogromnega tehničnega znanja zelo velik činitelj — elegantnost celotne pojave tekmujočih. Vse to združuje zelo harmonično vsak nastop sokolskih tekmovalcev v povezano celoto ln temu je veljalo tudi vse ono športno priznanje, ki so ga bili deležni vsi nastopajoči na akademiji že objavljene delne uspehe tekem na sobotni akademiji izpopoljnjujemo s celotnim pregledom za vse tri vrste. V A skupini članov iz mednarodne vrste, ki so tekmovali v prosti vaji, na bradlji in drogu so uspehi naslednji: 1. Malnarič Janez, Lj. Sokol, 27.2 točk od 30 dosegljivih. 2. Gregorka Boris, Lj. Sokol, 27.1 točk, 3. Pristov Janez, Jesenice 27 točk, 4. Primožič Jože. Maribor Matica 26.2. 5. Longyka Miro, Lj. Sokol 25.9, 6. Vildman Oti, Lj- Sokol 25.5, Z, u— Plače pečarskih pomočnikov. Na izjavo pečarskih mojstrov, objavljeno v Slovenskem narodu, podajajo pečarski pomočniki naslednjo sliko mezd pri poedinih pod' jet j ih: Pečarsko podjetje Furjan Fr. zapo-siuje 7 pomočnikov, katerim plača mesečno 300 do 400 din s hrano. Delovni čas je 14 do 15 ur na dan. Podjetje Kosmač v Vel. Mengešu zaposluje 7 pomočnikov. Plačaje vsakega po 150 din tedensko brez hrane, za deset urno delo na dan. Boljše delavce placu'e po 5 dinarjev na uro. Podjetje Ba_ telino AL v M. Mengešu zaposluje okoli 10 pomočnikov in plača vsakega po 5 din na uro. Podjetje Kovačič zaposluje 18 pomočnikov, katerim plača na uro 4 do 6 din, to je povprečno 5.25 din na uro. Če Pa je bil pomočnik poslan na deželo, je moral delati dve do tri ure za hrano. Podjetje »Materi» iak, lastnik g. Vovk A. zaposluje 9 pomočnikov in plačuje domačim po 7 do 8 din na uro. zagrebške delavce pa za isto delo po 12 dinarjev od ure. Delavcem, ki so plačani celo izpod tri dinarje od ure, je nujno treba povišati mezdo za celih sto odstotkov. u— Trgovsko učilišče in stenografski institut Robida v Ljubljani. Trnovska ulica 15. je odobren po zakonu o srednjih trgovskih šolah in vpisuje vsak dan v lastnem, nalašč v te svrhe sodobno preurejenem poslopju Trnovska ulica 15. u— Darujte obleko revežem- Kakor vedno bo tudi prihodnjo predo zbiral mestni socialni urad obleke, perilo, obutev, postelj» nino in drugo blago na trgu pred Vodnikovim spomenikom. Občani se komaj zavedajo. kako dragoceni so taki darovi revežem in kako veselo jih sprejmejo. Blago hrani socialni urad v svojem skladišču, zlasti za zimsko dobo: če je pa huda potreba, podeli tiudi sedaj revežu potrebno oblačilo. Ako kdo ne more poslati blaga na trg na zbi» ralno stojnico, naj sporoči socialnemu uradu svoj naslov in urad bo po svojem uslužbencu prevzel blaso na darovalčevem domu. u— Prekopovanja WoIfove ulice ni ne konoa ne kraja. Prijeli smo: čeprav je bilo najavljeno, da bo Wolfova ulica za vozni promet zaprta do 25. julija, vendar še zdaj čez mesec dni ni jasno, kdaj se bo mogel po tej ulici neovirano razvijati promet. Prekopali so cesto že za plinovodne, elektrovodne in vodovodne cevi in vendar te dni po tej ulici vnovič brskajo in kopljejo. Vodovodni kanal so globoko položili celo do kazinskega vrta. Menda bodo s tem zadnjim kopanjem vendarle pri kraju, saj poleg zmanjšanega in močno oviranega prometa v tej ulici trpe predvsem mnogi trgovci kakor tudi konzumenti ter stanovalci vseh hiš. ki glede odhoda in prihoda nimajo nobenega reda. Vrhu tega je pred pragom pričetek šolskega leta, ki,, obeta v tej tesni ulici pravo gnečo, če ne bodo v pravfm času odstranjene vse prometne zapreke Sicer je bilo prav zadnje dni za osebni promet odprto tudi Hribarjevo nabrežje za vodo. kar bo močno razbremenilo preživahno vrvenje iz Wolfove ulice. h Maribora a— Dragr vzklik. V tajni razpravi je bil pred okrožnim sodiščem obsojen 431etni ključavničar drž. žel. Ivan Zadnik, stanujoč v Sokolski ulici 5, na osem mesecev zapora in 300 din denarne kazni, ker si je 3. aprila dovolil vzklik, ki je kazniv. Sodba se je izrekla na podlagi § 5 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. a— Obsojeni. Včeraj opoldne je predsednik malega kazenskega senata s. o. s. dr. Turato razglasil sodbo v razpravni zadevi strahovalcev Osluševcev in sosednjih vasi, o čemer smo pročali. Obsojeni so bili: 401etni viničar Franc Korpar na 6 let robije, na 300 din denarne kazni in na trajno izgubo častnih državljanskih pravic; 541etni delavec Ivan Bezjak na 3 leta robije ter na izgubo častnih pravic za dobo 5 let; 271etni zidarski pomočnik Franc Marin na 2 leti robije ter na izgubo častnih pravic za dobo 3 let; 421etni želar Ivan Kukovec na 8 mesecev strogega zapora ter na 21etno izgubo častnih pravic; 381etni delacev Jakob Prejac na 6 mesecev strogega zapora ter na izgubo častnih pravic za dobo 2 let; 321etna Marija Pre-jačeva na mesec dni strogega zapora, dočim je bil 361etni Janez Emeršič oproščen vsake krivde in kazni. a— Strupene jagode. Zaradi zavžitja precejšnje količine strupenih jagod se je zastrupil Anton Pobiaš iz Ruš. Prepeljali so ga takoj v bolnišnico, kjer se je Pobiaš šele po nekaj urah predramil iz nezavesti. a— Tatinske srake. Z vrta dimnikarskega mojstra Franca Mateja v Aljaževi ulici so še neznani storilci odnesli najlepših breskev v vrednosti 350 din. — Zasebnici Belagiji Dostalovi iz Gradca je izginila iz ročne torbice denarnica z manjšim zneskom gotovine. — Livarju Alfonzu Šulcu je nekdo izpred neke kavarne odpeljal kolo v vrednosti 1200 din. a— Podlegla. V splošni bolnišnici je podlegla 371etna zasebnica Katarina Fifna, ki je zavžila večjo količino neke strupene količine. Ker vzrok njene smrti ni točno znan, je bila odrejena obdukcija trupla. Sket Janko, Sokol Tabor 23.5, 8. Porenta Janez, naš najstarejši in najvztrajnejši olimpijski tekmovalec, član Sokola L Tabor 23.3, 9. Boltižar Stjepan, Zagreb H 22.8, 10. Skrbinšek Miloš, Lj. Sokol 20.2 in Norbert Bela, Maribor Matica 18.7. Veliki mladi talenti so poleg prvaka br. Malnariča še br. Vildman. Skrbinšek in Bela, ki upravičeno vzbujajo vse nade, da bodo polnovredno nasledili naše svetovne prvake in zmagovalce. V B skupini članov iz vrhunskega tečaja, ki so nastopili na bradlji in drogu pa so dosegli: 1. Frelih Emil, Sokol IL 16.2 točk od 20 dosegljivih, 2. Sket Boris Sokol Tabor 15.3, 3. Sadar Zvonimir, Lj. Sokol 14.9, 4. Slanina Edo, Lj. Sokol 13.6, 5. Rotar Jože. načelnik Sok. čete na La- verei 13.2, 6. Hojkar Viktor, Sokol Tabor 12.7, 7. Prohaska Jože. Sokol II. 12.5 in 8. Vitek Gvido, Sokol H 9.5 točk. V C skupini članic iz mednarodne vrste so na gredi in bradlji dosegle tele uspehe: 1. Sket Milena, Sokol Tabor 19.6 od 20 dosegljivih točk, 2. Rupnik Lidija, Lj. Sokol 18.6, 3. Hafner Anica, Jesenice 18, 4. Vazaz Jelica, Lj. Sokol, 17.9, 5. Pustišek Marta, Lj. Sokol 16.3, 6. Kovačič Elea, Sokol Tabor 15.8 in Kržan Ančka, Lj. Sokol, 7. Podpac Marta, Sokol Tabor 15.5. Skoda je, da se je zaključna točka mednarodnih tekmovalk — vaje s kiji vršila že r trdi temi in ob slabi razsvetljavi. lz Celja ! e— Težka nesreča akademskega kiparja Napotnika. Ko je peljal hlapec veletrgovca g. Alojzija Mastnaka iz Celja včeraj okrog po! 12. dopoldne z dvovprežnim tovornim vozom mimo hotela »Pošte«, sta se konja nenadoma splašila. Strgala sta hlapcu, ki je stopal ob vozu, vajeti iz rok in zd ir j ala skozi železniški podvoz po cesti skozi Za vodno. Pri tako z varnem Žimniakovem ma rofu sta dohitela 50 letnega akademskega kiparja Ivana Napotnika iz Zavod en j pr Šoštanju, ki je bil z nekim znancem iz Celja na poti na Teharje. Napotnikov spremljevalec je v zadnjem hipu skočil v cestni jarek in se rešiL, Napotnika pa sta podivjana konja podrla na tla. Voz je šel čez Napotnika ter mu večkrat zlomil desno nogo pod kolenom, poškodoval hrbtenico in prizadejal tudi poäkodbe na glavi. Konja sta z vozom, čigar eno kolo se je bilo zlomilo že pri železniškem podvozu v Celju, dirjala dalje sikozi Čret in čez železniško progo na Teharje, kjer so ju končno ustavili in prijeli. Težko poškodovanega Napotnika so prepeljali z reševalnim avtomobilom v celjsko bolnišnico, kjer so ga takoj operirali. Splošno znanemu umetniku želimo, da bi čimprej okreval in se mogel spet posvetiti svojemu delu! e— Glasbena Matica v Celju. Vpisovanje novih in starih gojencev bo 1., 2. in 3. septembra dopoldne in popoldne, Slomškov trg 10/1. — Za solopetje bo ga. La-pajne stalno v Celju. Stare in nove gojence prosimo, da se prijavijo že prve dni vpisovanja, zaradi pravočasne porazdelitve k učnim močem. Podrobnosti glede pogojev so na tabli v hodniku I. nadstr. v Matici. e— Smrt blage gospe. V celjski bolnišnici je umrla včeraj zjutraj v visoki starosti 86 let veie-posestnica in graščakinja ga. Alica Faber-Krupp s Frankolovega pri Vojniku. Pokojna je bila izredno blaga žena in velika dobrotnica revežev. Pogreb bo v četrtek 1. septembra ob 15. iz mrtvašnice na mestnem pokopališču v Celju. V nedeljo je umrl v celjski bolnišnici 59 letni upokojeni rudar Ivan Mastnak iz Zabukovce pri Grižah. Na Dobrovi pri Št. Juriju ob juž. žel. je umrla včeraj 40 letna zasebnica Ro-zalija Čatrova. Pokojnim blag spomin, svojcem naše iskreno sožalje! _____ » MIMMI ■■ HIIISI^H^ — — KINO UNION. »TEBI NA LJUBO« (Luise Ullrich, Viktor de Kowa). e— Okrožno nagradno strelsko tekmovanje celjskega strelsikega okrožja je bilo v soboto in nedeljo zaradi slabega vremena odpovedano. Tekmovanje bo v soboto 17. sept. popoldne in nedeljo 18. sept. na strelišču v Pečovniku. Lepa prireditev NSZ na Si. Javorniku Podružnice Narodne strokovne zveze na Javpmiku je priredila v nedeljo zvečer le=> po prireditev, ki je privabila toliko udeležencev. da je bila dvorana Sokolskega doma popolnoma zasedena. Prireditev je bila proslava 201 e in ice naše državne samostojnosti in 301etnice obstoja NSZ. Pri prire= ditvi so sodelovali člani prosvetnega odseka NSZ in tamburaškega zbora NSZ iz Ljubljane. Na odru se 5e zbral ves odbor javor-niške podružnice NSZ ter je predsednik tov. Kralj otvoril javno slavnostno sejo. Poudaril je pomen proslave ter predlagal, da se pošlje Nj. Vel. kralju Petru II. vdanostna brzozjavka. Predsednik centralnega izvrše* valnega odbora g. Juvan je nato v daljšem govoru orisal naše boje zaosvoboditev. omenjal je srečno naključje, da prav v tem letu praznujemo več jubilejev. Najvažnejši ie 201etni jubilej naše osvoboditve in državne samostojnosti. 301etniea znanih ža= lost.nih septembrskih dogotkov v Ljublja. ni in prav tako 301etnica obstoja NSZ. V svojih nadaljnih izvajanjih je podal pregled 0 delovanju NSZ od ustanovitve NDO do da* nes. 1 Nato je sledila spevoigra »Kovačev študent«, katero so izvajali člani ljubljanskega prosvetnega odseka NSZ s spremljevanjem •mburaškega zbora NSZ pod vodstvom tov. Jtarmela Lojzeta, ki ima največ zaslug za sijajen uspeh. Vsi obiskovalci so pohvalili vzorno predvajano igro, oziroma petje ter zaslužijo tako pevci kot tamburaši vse priznanje. Ako se pomisli, da morejo člani prosvetnega odseka posečati vaje le v večernih urah, lahko priznamo, da' je bil uspeh te igre popoin. Želimo, da bi tudi ostale podružnice priredile podobne večere, kakor je to storila javorniška podružnica. Tov. Vozelj je zapel pri zabavnem delu prireditve nekaj prav uspelih Bučarjevih kuple* tov ter je žel navdušeno odobravanje. Po izvršenem programu se je razvila ze_ lo animirana zabava. Javomiški podružnici NSZ čestitamo k lepo uspeli prireditvi. Pol stoletja že deluje CMD, darujmo še za pol stoletja! Bila pa je zelo učinkovita, posebej še zaradi glasbene spremljave po motivih Cho-pinove poloneze. — Pravično sta sodila na tekmi mednarodne moške vrste br. šumi in Antosiewicz, pri vrhunskih tekmovalcih iz tečaja br. Lubej Lojze, Pehani in Vrhovec, pri članicah pa sestre Slapničar, Trdina in Možina. V celoti so se skoro članice odrezale mnogo boljše, kar gre morda tudi na račun eleganoe njihovih izvajanj in dobre pripravljenosti v težkih prehodih, ki so jih imele v svojih vajah. Br. Macanovič je v privatnem razgovoru z našim br. poročevalcem pokazal izredno zanimanje za nastop, in obljubil, da bo Jugoslovenski olimpijski odbor v kratkem povabil na gostovanje v Zagreb obe vrsti, ker je uverjen, da bo tudi doli njihov nastop enako pomemben dogodek kakor je bil doma. Češkoslovaški sokolski delavci so se sestali po vsesokolskem zletu pretečene dni v Zlinu, da si v prostem razgovoru povedo svoje vtiske o zletu. Razpravljali so dalje tudi o vplivu Sokola na javno življenje in o načinu kako naj bi se ta vpliv povečal. Končno so imeli na sporedu tudi razgovor o sokolskem delu v prihodnjih dneh. V Zlinu se je zbralo skupno nad 150 sokolskih delavcev iz vseh krajev Češkoslovaške in predavali so jim načelnik ČOS s. Plovažnikova ter bratje Babek. dr Bata, dr. Zebik, Jandasek, Pelikan, Krejči in Uher. Gospodarstvo Znatno povečan uvoz premoga in nafte 2e za prvo letošnje polletje nam je naša uvozna statistika pokazala znatno naraščanje uvoza premoga iz inozemstva V prvem polletju smo namreč uvozili 26.203 vagone inozemskega premoga (lani v prvem poletju 15.983) v vrednosti 101.2 milijona din :50.9). Najnovejša statistika za julij pa zaznamuje nadaljnje naraščanje uvoza premoga. Samo v tem mesecu smo uvozili 5327 vagonov premoga (lani 3541) v vrednosti 21.0 milijona din (10.2). Do konca junija smo torej v letošnjem letu izdali za inozemski premog že 122 milijonov din, medtem ko je lani uvoz premog v tem razdobju obremenil našo uvozno bilanco le z zneskom 61 milijonov din. Vrednost uvoženega premoga se je torej letos podvojila. Tudi uvoz nafte je v juliju znatno narasel in smo samo v tem mesecu uvozili več nafte nego vse prvo polletje. To gibanje uvoza je, kakor znano, v zvezi z nedavnim znižanjem uvozne carine na nafto od 3 na 1.50 zi. din za 100 kg. V pričakovanju tega znižanja carine so rafinerije v prvem letošnjem polletju uvažale zelo majhne količine nafte in so očitno trosile od obstoječih zalog. Po uveljavljenju znižanja carine je zaradi tega prišlo do tako naglega povečanja uvoza nafte. V prvem letošnjem polletju smo uvozili le 3099 vagonov nafte (lani 6045) v vrednosti 21.3 milijona din (lani 41.3), samo v juliju pa se je naš uvoz nafte povzpel na 4010 vagonov (lani 1163) v vrednosti 25.9 milijona din (lani 9.1). Kakor znano, je bila naša trgovinska bilanca v juliju pasivna za 120 milijonov din. Ta pasivnost bi bila za skoro 28 milijonov din manjša, če se uvoz premoga in nafte ne bi tako občutno povečal in bi ostal na lanski višini. Velik uvoz volne Uvoz tekstilnih surovin je bil v juliju v splošnem manjši nego lani. Bombaža in bombažne preje smo uvozili v juliju 238 vagonov (lani 273) v vrednosti 41.5 milijona din (64.5). Uvoz svilene preje je nazadoval od lanskih 10.0 na 7.6 milijona din. Nasprotni pojav pa opažamo pri uvozu volne in volnene preje. Ta uvoz se je v juliju naglo povzpel na 61 vagonov lani ■27) v vrednosti 21.5 milijona din (15 4). To noveöanje uvoza volne in volnene preje 'e očitno v zvezi s predvideno uredbo prisilnega odkupa domače volne. Po načrtu pripravljene uredbe bo uvoz volne ln volnene preje iz inozemstva vezan na sorazmeren odkup domače volne. Gospodarske vesti = Pred trgovinskimi pogajanji z Nema čijo. O priliki sklenitve začasnega dogovora med našo državo in Nemčijo o ureditvi trgovinskega prometa z Avstrijo po »anšlu* su« je bilo dogovorjeno, da bodo v jeseni pogajanja za novo trgovinsko pogodbo, ki bo končno uredila vprašanje trgovinskega prometa med našo državo in bivšo Avstrijo. Sedaj poročajo iz Beograda, da se bodo ta nova trgovinska pogajanja pričela prihodnji mesec, in 6icer verjetno v Nemčiji. Za ta pogajanja bo v kratkem pripravljeno vse potrebno gradivo. = Navodila za izdajanje potrdil o kakovosti sadja za izvoz. Na osnovi uredbe o kontroli sadja in sadnih izdelkov za izvoz je trgovinski minister na predlog strokovnega odbora za sadje pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine izdal navodila za izdajanje potrdil o kakovosti sadja in sadnih izdelkov, namenjenih izvozu. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine bo izdajal v času izvozne sezone potrdila o kakovosti sadja preko določenih kontrolorjev za pregled sadja za izvoz, izven sezone pa preko sreskih kmetijskih referentov Za ta potrdila bo Zavod pobiral posebno takso v smislu odloka od 27. julija 1937. Zavod bo stavil kontrolorjem na razpolago potrebne formularje. Originalni du-plikat prejme izvoznik, ki je dolžan priložiti tovornemu listu original potrdila o kakovosti (v rožni barvi), duplikat (v rumeni barvi) pa lahke uporabi samo v ta namen, da ga priloži duplikatu tovornega lista v primeru izplačila blaga potom akreditiva pri domačih bankah. Tretjo kopijo modre barve bodo kontrolorji dostavili zavodu, četrti izvod pa bodo sami hranili zaradi evidence. Železniški organi ne bodo sprejemali pošiljk sadja in sadnih izdelkov za izvoz, če ne bodo pravilno opremljene s potrdili o kakovosti. Tudi obmejne carinske postaje ne bodo dopuščale, da se pošiljke izvozijo, če ne bodo pravilno opremljene s temi potrdili. = Prizad je doslej odkupil 10.000 vagonov nove pšenice. Iz Beograda poročajo, da je Prizad do konca preteklega tedna odkupil od letošnje letine že 10.150 vagonov pšenice (od tega 500 vagonov od producentov, 2500 vagonov od zadrug, vse ostalo pa od trgovcev). V zadnjem času so ponudbe pšenice na našem trgu razmeroma majhne in kupuje Prizad dnevno le po 120 do 150 vagonov. Slaba ponudba pšenice v sedanjem času ni normalni pojav. Ta slaba ponudba je deloma v zvezi s špekulacijo vojvodinskih producentov, ki računajo z višjimi cenami, čeprav tako pričakovanje nikakor ni upravičeno spričo situacije na svetovnem trgu. Deloma pa je ta slaba ponudba tudi posledica zboljšanja finančnega stanja vojvodinskih producentov, ki so dobro vnovčili lanski rekordni pridelek koruze in trenutno nimajo nujne potrebe, da bi prodajali pšenico letošnjega pridelka. Taka rezerviranost producentov pa lahko rodi neugodne posledice, zlasti če bi se ponudila večja ponudba v pozni jeseni ali v začetku zime, ko se rečni promet ustavi in bi nastale težkoče pri izvozu. Izvoz pšenice se je že pričel in gre blago predvsem v Nemčijo. Doslej je šlo preko meje 1500 vagonov letošnje pšenice, za izvoz pripravljenih pa je nadaljnjih 5000 vagonov, ki bodo prav tako šli v Nemčijo. Po pogodbi bomo letos izvozili v Nemčijo 10.000 vagonov pšenice in vrhu tega še 5000 vagonov pšenice ali koruze. Glede na obilni pridelek pšenice je verjetno, da bomo izkoristili ta dodatni kontingent 5000 vagonov za izvoz pšenice. — Drva so se v Bosni znatno pocenila. Iz Beograda poročajo, da so se v zadnjem času drva v trgovini na debelo precej pocenila. V Srbiji in Bosni je cena popustila za 300 do 400 din pri vagonu. Ta padec pripisujejo predvsem okoinosti, da je letos izvoz drv zelo slab. Na drugi stra- ni pa imajo producenti v oddaljenejših krajih še znatne zaloge starih drv, ki jih v zadnji zimski sezoni zaradi slabega stanja gozdnih potov in vremenskih neprilik niso mogli spraviti na tržišča. Producenti so vrhu tega letos pripravili znatne količine drv. Sedaj prihaja vse to blago na trg. Razvoj cen pa ni povsod enak. Tako poročajo, da lesna industrija v Slavoniji nadalje drži za drva razmeroma visoke cene. = Priprave za pričetek poslovanja zagrebškega Pokojninskega zavoda. Iz Zagre* ba nam jx>ročajo da je pri Pokojninskem zavodu privatnih nameščencev v Zagrebu postavljen upravni odbor, ki mu kot poverjenik načeljuje upokojeni veliki župan Marijan Hanžekovič. Te dni bo Hanžekovič imenoval okrog 15 uradnikov zavoda, ki bodo za 2 meseca poslani v Ljubljano, da se pri ljubljanskem zavodu vežba>o v tekočem poslovanju. Tudi Hainžekovič bo prišel v Ljubljano, da prouči razna vprašanja, ki so v zvezi s poslovanjem zavoda. Doslej ee je s področja zagrebškega zavoda prijavilo okrog 13.000 nameščencev ter okrog 2.800 delodajalcev. Računajo, da je bilo doslej na račun premij vplačanih že okrog 10 milijonov din in znašajo mesečni dohodki za» voda okrog 2.5 milijona din. = Stanje Narodne banke. Zadnji izkaz Narodne banke za 22. avgust zaznamuje povečanje zlate podlage za 4.3 na 1843.3 milijona din (lani 1691.5), devize izven podlage pa so nazadovale za 8.6 na 366.1 milijona din (689.3). Menična in lombardna posojila so znova nekoliko narasla, in sicer za 11.0 na 1576.9 milijona din (1589.9). Obtok bankovcev se je skrčil za 40.5 na 6058.6 milijona din (5.6fì6 1), medtem ko so obveznosti na pokaz narasle za 109.7 na 2410.2 milijona din (2295.6); predvsem so narasle privatne žirovne naložbe, in sicer za 60.0 na 1291.5 milijona din (1269.9). Vrednost zlate podlage skupaj s premijo je znašala 22. avgusta 2368.7 milijona din, kar predstavlja nasproti obtoku bankovcev in obveznostim na pokaz kritje v višini 27 96% nasproti 28.13% pred enim tednom. — Avtomobil za S50 dolarjev. Iz New Yorka poročajo, da namerava Henry Ford pričeti s produkcijo novega cenenega ljudskega avtomobila. Fordova tvornicav Detruttu Je Se ss prihodnjo jesen napovedala, da bo spravila na trg nov šestei-lindrski ljudski avtomobil, čigar cena bo znašala le 350 dolarjev (okrog 17.000 din). Ta objava je vzbudila v vsej ameriški javnosti veliko pozornost. S ceno 350 dolarjev bo Ford potolkel vse dosedanje cene za ljudske avtomobile, saj bo ta avtomobil navzlic šestcilindrskemu motorju cenejši, nego je bil znani Fordov povojni štiricilinderski avtomobiL = Prodaja lesa. Direkcija šum v Ljubljani bo prodajala na prvi ustni dražbi dne 15. septembra 1938., v primeru neuspele pa na drugi ustni dražbi dne 26. IX. 1938. v 13. skupinah skupaj približno 10.665 plm smrekovega in jelovega lesa, ki ga izdeluje v lastni režiji šumska uprava Bled. Dražbene in prodajne pogoje kakor tudi vs- informacije dobe interesenti pri zgoraj navedenih dveh uradih. Borze 29. avgusta Na ljubljanski borzi so se danes angleški funti v privatnem kliringu trgovali po 238. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v grških bonih po 29.6250. Nemški klirinški čeki so danes zopet v večji meri popuščali in stanejo v Ljubljani 14.35 (v petek 14.50), v Beogradu 14.36.30 in v Zagrebu 14.30, odnosno za 15. september 14.3450 in za konec septembra 14.30. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda trgovala po 483 — 486 (v Beogradu po 482.50). Promet je bil še v 7% stabilizacijskem posojilu po 99. DEVIZE Ljubljana. Amsterdam 2378.86—2393.46 Berlin 1743.03 — 1756.91, Bruselj 735.45 — 740.51, Curih 996.45 — 1003.52, London 211.80 — 213.86, New York 4321 — 4357.31, Pariz 118.61 — 120.05, Praga 149 93 — 151.03, Trst 228.20 — 231.28. Curih. Beograd 10, Pariz 11.9375. London 21.28, New York 436.8750, Bruselj 73.8375, Milan 22.9750, Amsterdam 23S.65, Berlin 175.20, Dunaj 29.50, Stockholm 109.75, Oslo 106.95, Köbenhavn 95.0250, Praga 15.06, Varšava 82.30, EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 483 — 484.50, 4% agrarne 62 — 63, 4% severne agrarne 61 — 61.75, 6% begluške 92 — 93, 6% dalm. agrarne 91 — 91.50, 7% stabiliz. 98 — 99, 7% invest. 99 — 100, 7% Seligmann 99 den., 7% V sredo bo otvoritev velesejma pri selekciji sivorjave govedi, obenem pa hoče pokazati, kaj zmore v živinoreji tudi Pojutrišnjem se bodo znova odprla vrata našega velesejma k 44. razstavni prireditvi, ki nosi tradicionalno ime »Ljub- i mali kmet. Najboljši živinorejci bodo pre-ljana v jeseni«. Vsakoletne jesenske go- io,i ÄoofT,Q T""i™aT11'a in ripriarT1p nasrade. spodarske in kulturne revije ljubljanskega velesejma, so si ustvarile že čvrsto tradicijo. Pomladni velesejmi imajo vsako leto bolj trgovsko-industrijski značaj in je zaradi tega drugim prireditvam, zlasti gospodarskim in kulturnim razstavam, odmerjeno manj prostora. Zato pa nam velesejmska uprava vsako jesen pripravi v okviru velesejma celo vrsto razstav kulturnega in gospodarsko-propagandnega značaja. Za marsikaterega obiskovalca, ki nima neposrednih stikov z gospodarskim življenjem, so prav te jesenske razstave še bolj privlačne. Po pripravah in programu sodeč bo na letošnjem velesejmu vzbudila največ zanimanja mednarodna obča razstava fotografije in filma. Fotoamaterstvo se je v zadnjih letih pri nas razkošno razvilo in je prodrlo že v najoddaljenejše kraje naše domovine. S številom fotografskih kamer se lahko v resnici ponašamo in v tem pogledu lahko tekmujemo z najkulturnejši-mi narodi na svetu. To nam potrjujejo ponovni uspehi, ki jih je žela naša amaterska fotografija v mednarodnem tekmovanju, v še večji meri pa nam bo to potrdila tudi razstava, ki jo prireja agilni ljubljanski fotoklub skupaj z ljubljanskim ve-lesejmom. Letošnja razstava ne bo pokazala samo fotoamaterstva z umetniške strani, temveč nam bo nudila tudi vpogled v povezanost fotografije z našim vsakdanjim življenjem, z znanostjo, gospodarstvom in politiko; pokazala nam bo številne uporabne možnosti fotografije in filma v gospodarstvu, poklicu in obrti, tako v reportaži in tiskarstvu, nadalje v umetnosti, znanosti in tehniki (s posebnim ozirom na astronomijo, rentgenologijo, preizkušnjo materiala, kartografijo, živalo-slovje, botaniko itd.) V posebno obsežnem oddelku bo prirejena tretja mednarodna razstava umetniške fotografije v Ljubljani. Po številu razstavljalcev in umetniški kakovosti razstavljenih del, se bo ta razstava lahko primerjala z velikimi mednarodnimi razstavami te vrste v drugih državah. Za to razstavo se je prijavilo nad 500 avtorjev iz 30 dežel. Zastopani bodo največji moistri umetniške fotografije iz češkoslovaške. Nemčije, Poljske, Italije. Madžarske, Zedinjenih držav, Francije, Danske. Indije in številnih drugih držav. Zanimiv bo tudi oddelek fotografske in kinematografske industrije in oddelek fotografske in kinematografske literature. Omeniti je še oddelke za fotografijo v tujsko-prometni propagandi, oddelek slik iz natečaja ljubljanskega mesta za sestavo reprezentativnega albuma Ljubljane, oddelek fotografskih razglednic itd. Umetnostna razstava v prostorih Ljubljanskega velesejma bo letos najbrž edinstvena. Na razstavi bodo zastopane vse živeče generacije likovne umetnosti. Posestniki bodo lahko zasledovali ves razvoj od impresionizma in ekspresionizma Vesela, Jakopiča in Sternena do ekstremroih teženj mlajših, ki se nagibajo že v realizem, in pa nekakih umerjenih posredovalcev med ekspresionizmom in iskalci smeri vseh sodobnih likovnih stroj, to so Vavpotič, Gaspari, Smrekar. ŠanteJ, ki so za slovensko likovno umetnost doprinesli prave zaklade. Razstava bo torej res vsestransko vemo ogledalo današnje likovne umetnosti in zasluži po svoji zasnovi največje pozornosti. Mnenja smo, da je kulturna dolžnost vsakega Slovenca, da si ogleda to razstavo, ki ga bo prepričala, da smo Slovenci že klen rod, ki si zna svoje ime oveikovečiti nele kot gospodarstvenik, temveč tudi kot umetnik. Zveza selekcljskih organizacij za sivo-rjavo govedo pa bo priredila 10. in 11. septembra zvezno razstavo sivorjave govedi, ki bo združena s plemenskim sejmom. Omenjena zveza hoče s to razstavo pokazati uspehe svojega smotrenega dela jeli častna priznanja in denarne nagrade. Pod okriljem mednarodne kinološke federacije v Bruslju in pod pokroviteljstvom Nj. Vis. kraljeviča Andreja bo jugosloven-ska kinološka zveza v Ljubljani priredila 1. in 2. septembra državno razstavo plemenskih psov. Po prijavi sodeč bo to ena največjih doslej v naši državi prirejenih razstav plemenskih psov. Agilna zveza gospodinj v Ljubljani je pripravila svojo 10. gospodinjsko razstavo, ki bo posvečena predvsem nalogi žene v tujskem prometu. Vsem tem številnim razstavam pa bo priključena velika razstava industrijskih in obrtnih proizvodov, ki bo nameščena v štirih velikih razstavnih zgradbah. Tu bo obsežna zlasti razstava pohištva in stanovanjske opreme, radijskih aparatov, živil, obrtnih izdelkov, galanterije in tehničnih novosti. Letos bo posebno dobro poskrbljeno tudi za zabavo posetnikov. V nedeljo 11. septembra bo vsakoletno tekmovanje harmonikarjev za prvenstvo Jugoslavije. Obsežne priprave se vršijo tudi na velesej-skem zabavišču. Pripravljen je veliko-mestni variété s posebno izbranim sporedom, kjer bodo nastopali artisti svetovnih odrov. Pri popoldanskih varitetnih predstavah tudi letos ne bo vstopnine. Po velikem uspehu na pomladnem velesejmu, bo velesejmska uprava tudi na jesenskem velesejmu priredila nagradno žrebanje, ki se ga bodo lahko udeležili vsi obiskovalci, razen onih s permanentno ljubljansko legitimacijo. Cene vstopnicam in legitimacijam Cena vstopnicam in legitimacijam xsl obisk jesenskega ljubi jan sikega velesejma, ki bo od 1. do 12. septembra: 1. za tiste, ki bodo z rumeno železniško izkaznico za 2 din izkoristili 50% popust na železnicah: a) ako je vozna karta do Ljubljane veljala do 25 din dobi obiskovalec pri velesejemski blagajni vstopnico za 10 din, ki daje pravico do enega dnevnega in enega večernega obiska velesejma; b) ako je karta veljala do 60 din, dobi obiskovalec vstopnico za 15 din, ki daje pravico na tri dnevne in tri večerne obiske velesejma; c) ako je karta veljala preko 60 din, dobi obiskovalec vstopnico za 25 din, ki daje pravico na pet dnevnih in pet večernih obiskov velesejma. Te vstopnice upravi-čujejo tudi do nagradnega žrebanja. 2. Za Ljubljančane odnosno tiste, ki se voznih olajšav ne bodo poslužili, stane legitimacija 25 din in daje pravico na 12 dnevnih in 12 večernih obiskov velesejma. Vstopnica za enkratni poset velesejma stame 10 din in tudi velja za nagradno žrebanje. Kakšni psi bodo razstavljeni na Ljubljanskem velesejmu 1. in Z septembra? Ker se mnogo vprašuje, katere pasme bodo zastopane na drž. razstavi plemenskih psov, objavljamo, da bodo zastopane naslednje pasme: ptičarji (nemški kratikodlakarji, dol-godlakarji, resavci), angleški ptičarji (po-interji, seterji), nemški prepeličarji, Springer in koker španjeli, istrski bralci, francoski nizki braki, braki-jazbečarji; športni psi: ilirski ovčarji, angleški hrti, ruski hrti, nemški bokserji, nemške doge, bernar-dinci, pudli, pekinezi, airedaletererji, do-bermani jamarji (jazbečarji), faks ter i j er ji, jagdterijerji, škotski terijerji, sealyhamteri-jerji. Razstava bo gotovo nudila prav lepo sliko za ljubitelje plemenite živaii. • Vabila k slovesni otvoritvi jesenskega ljubljanskega velesejma eo že razposlana. Če slučajno komu ne bi bilo dostavljeno, naj ga izvoli reklamirati v velesejmskem uradu. Blair 93.50 — 95, 8% Blair 9B — W, nioe: Narodna banka 7250 den., PAB 230 — 232, Trboveljska 174 — 175, Seóetana Veliki Bečkerek 600 bL, Osječka ljevaoni-ca 180 dan-, Dubrovačka 350 den-, Beograd Vojna škoda 482.50 — 483 (482.50), za okt. — (482), 6% begluške 92 — 92.25 (92), 6% dalm. agrarne 9x — 91.25 (91), 7% invest 99.50 — 100, 7% Seligmann 99 den., 8»/» Blair 98.50 bL, (98.50), Narodna banka 7275—7300, PAB 229.50 — 230.50 (231.50). Blagovna tržišča uro 4- Chicago, 29. avgusta. Začetni tečaji: pšenica: za sept. 64.875, za dee. 66.625, za maj 68.75; koruza: za maj 54.25. 4- Winnipeg, 29. avgusta. Začetni tečaji: pšenica: za okt. 66.25, za dee 65.625,- za maj 68.75. + Novosadska blagovna borza (29. t. m.). Tendenca neizpremenjena. promet srednji. Pšenica; nova (78 kg) baška 147 — 152; sremska (79—80 kg) 147—149; slavonska 150—152; banatska 147—154; baška potiska 151 — 153. Turščica: baška Ln sremska 128 — 130; banatska 126 — 129. Oves; sremski 125 — 127.50; slavonski 125 — 127.50. Ječmen: baški in sremski (64—65 kg) 142.50—147.50. Moka: baška »Og« in »Ogg« 255 — 265; >2« 235 — 245; >5t 215 — 225; >6« 195 — 205; »7< 165 — 175; »8« 110 — 115. Fižol: baški in sremski v vrečah 117.50 — 125; baški in sremski beli brez vreč 202.50 — 205. Otrobi: baški in sremski 92.50 — 97.50. Iz Julijske krajine Nova grobova. V Ornici v Istri je umri dekan Ivan Flego. Pokojni si je s svojim kremenitim značajem pridobil v dolgih letih svojega delovanja med ljudstvom nešteto prijateljev. Bil je doma iz Štrpeda pri Buzetu in ie dosegel starost 61 let. Njegove» ga pogreba se je udeležilo na tisoče ljudi. — V Knežaku Pri Št. Petru na Krasu pa je podlegel dolgotrajni bolezni posestnik in gostilničar Andrej Urbančič. Za pokojnikom žaluje njegova velika družina in ves Knežak. Preostalim naše sožalje! Iz zaporov se vračajo. Že pred dnevi smo kratko poročali, da so bili izpuščeni iz kaznilnice v Civitavecchiji Živko Gortan, Dušan in Vekoslav Ladavac. ki so bili pred devet leti v okviru procesa proti pokojnemu Vladimir ju Gortanu obeoieni na robi jo po 30 let. Ze meset dni prej je bil izpuščen Viktor Bačac. Sedaj poroča neki zagrebški tednik, da so izpustili iz zaporov tudi Ni. kolaja Kosmača iz Boršta. ki je bil obsojen na 25 let robije, in ki se mu je baje omračil um. Bili so amneetirani. Aretaciji. Tolminski obmejni miličniki so pretekli torek v bližini meje prijeli Vincen-ca Kogeja in 311etno Cecilijo Felčevo iz Idrije. Baje sta nameravala brez dokumeu» tov zbežati cez mejo. Oddali so ju v zapore tolminskega sodišča. Pred goriškim sodiščem se je moral preteklo ßredo zagovarjati Jože Polišcak, star 25 let in doma iz Dörnbergs, ker se ni pri. javil k naboru. Bil je obsojen na 7 mesecev ječe. Akcija proti Židom se po vsej državi nadaljuje z veliko intenzivnostjo. Židje. ki zavzemajo v lašistični stranki kakršnokoli pomembnejše mesto, so že ponovno prejeli namig, naj podajo ostavke. Ker pa vsi še niso izvajali konsekvenc, je sedaj »Popolo di Trieste« objavil oster protest pod našlo» vom ^Česa le čakajo?« v katerem poudarja. da se morajo vsi elementi židovskega rodu umakniti s terena in da jim je Mussolini to dovolj jasno zapovedal. ko je v For_ liju dejal da bodo fašisti >tudi v plemenskih vprašanjih streljali naravnost«. Spomenik padlim fašistom v ČezsočL V nedeljo so fašisti v čezsoči odkrili spome* nik trem padlim fašistom. Fašistični svečanosti je prisostvoval tudi goriški prefekt. K svečanosti so zbrali veliko množico ljudi. Nov most čez Sočo. Med Žago in Logom v Trenti so v zadnjem času zgradili lesen most čez Sočo. Most je dolg 90. širok skoraj 3 m. Zgradili so ga kakor poročajo italijanski listi, pionirji 11. inženjerskega polka. V nedeljo i.e goriški prefekt otvoril promet na njem. Podestà) Opatjega sela in Temenice Giuseppe Martini je bil odstavljen. V obeh občinah je bil imenovan za komisarja dr. Rie cardo Vieintin. glavna ^lektuka^državne" RAZREDNE LOTERIJE A. REIN IN DRUG Din Din Din Din Din Din Din Din GAJEVA 8. DUCA 15, obvešča neobvezno: V V. razredu, 36. kola državne razredne loterije so bili dne 29. avgusta izžrebani naslednji dobitki: Din 50.000.— št. 8431 40.000.— št. 45012 35.000.— št. 30130 85137 30.000.— št. 4379 21188 93419 25.000.— št. 6375 20.000,— št. 16711 22317 91105 74755 15.000.— št 9144 11738 76819 77914 98516 12.000.— št. 21127 45620 10.000— št. 15655 16066 21064 2432S 37778 po Din 8.000,— 16358 21018 29348 31609 36685 41055 44403 60697 62129 62431 63217 68381 77338 78673 91145? po Din 6.000.— 1098 3496 5040 20449 41163 44273 50067 53573 60009 73257 75757 77098 77503 84363 84535 po Din 5.000.— 4562 *791 6946 21874 22620 37439 48118 64733 69193 71157 79970 76436 79116 85819 88249 po Din S.000.— 17667 20444 28221 34406 49339 59475 63807 72948 79867 83987 84601 86477 Nadalje je bOo Izžrebanih Se 1300 dob», kov po din 1000.— Popotno nradno Usto dobitkov, izdano bi kontrolirano od same drtavne rairrii» loterije, torej (nes vsakih pogreSkov, pagi jemo vsakomur na zahtevo. Prihodnje žrebanje bo dne 38. t. st. n— so. an. WS i » Rekord in smola obenem Vozač Eyston je dosegel brzino 558 lun na uro, a med vožnjo se mu je pokvarila ura Rib je čedalje manj Znanost išče vzrok za ta posledek, da bi se nazadovanje ustavilo VSAK DAN ENA Začeli so se tudi francoski manevri Letošnji veliki francoski manevri bodo pri Valdahonu v bližini BesanSona. Vodil rib to general Prion x. Eni izmed strank bo poveljeval general Sieteron, drugi pa general Huet. Udeleževale se jih bodo najrazličnejše formacije francoske vojake. Wells na grmadi Indijski muslimani so se zbrali v svoji londonski moèeji, da bi na svečan način prekleli in sežgali Weüsovo >Malo svetovno zgodovino«. Wells trdi namreč v 43. poglavju te knjige, da je imel Mohamed v starejSih letih več žen in da njegovo življenje ni bilo baš vzorno. Wells piše o njem, da je bil nečimern in da njegovo delo, ki je nastalo baje po Alahovem navdihu, nikakor ta? opravičuje trditve, da je božjega izvora, in to niti s filozofskega, niti z literarnega stališča. Anglija zbira brodovje „Home Fleet" v pripravljenosti kakor L 1914 Na precej skritem kraju uradnega lista britskega mornariškega ministrstva je izšla vest, po kateri odpluje vse angleško domovinsko brodovje na dan narodno socia^ lističnega zbora v Niirnhergu do severne Škotske. Tam bo brodovje, ki šteje nad 40 enot, zasidrano dva meseca. Ta vest je zbudila v svetu veliko pozornost, čeprav je izšla tako skrito. Listi so se spomnili, da je v juliju 1914. tedanji an« gleški mornariški minister Winston Chur- chill izdal podobno odredbo, da bi domovinsko brodovje odstranili iz prilično ozkih vodovij Rokavskesa preliva in ga spravil do severno škotskih oporišč, odkoder ja imelo večjo svobodo kretanja v Severnem morju. Sedanja odredba določa, da mora ve. lika bojna ladja »Nelson« z drugimi bojnimi ladjami, matično ladjo za letala in vea križark odpluti proti Invergordonu. drugo brodovje iz velike bojne ladje, matične lad» je za letala in 27 velikih rušilcev pa se bo zasidralo pred Rosytheom. štiri sto slavnostnih gostij ▼ osmih mesecih — Revež londonski župan Londonski lordmajor sir Harry Twy-ford je končno uveljavil svojo pravico do dopusta, potem ko se je v osmih mesecih udeležil noč manj nego 400 slavnostnih pojedin. Poročevalcem je izjavil, da mora imeti londonski župan prebavni aparat kakšnega noja. OdSel Je na potovanje po morju, med katerim se bo držal najstrožje rastlinske diete. Tudi njegova žena si je vzela dopust, toda ni hotela na morje, temveč je dala prednost tišini svojega doma, kjer Obeduje lahko, kar si sama poželi, ne da bi morala v paradno obleko. Tudi lady Twyfordova je izjavila, da s^ Je nje mož. od kar deluje v londonski mestni hiši, udeležil že tisočev oficialnih obedov in zakusk. V štirih letih, ko je bil al-derman, Je lahko odklonil vsako oficial-no ah zasebno povabilo na obed. To mu je bilo težje v treh letih, ko je bil za šerifa, a od tistega dine, ko so ga imenovali za londonskega župana, sploh n^ more odkloniti nobenega povabila več. Tradicija Je prestroga, županu nalaga vrsto obveznosti in je med njimi tudi ta, da mora sprejeti povabilo k zakuski ali obedu s strani vsakega o?'ha, vsakega okrajnega župana londonskega mesta in od premnogo vladnih oblasti. Razen tega pa se mora za vsako vabilo oddolžiti s protipova-bilom. Sir Harry je v teh osmih mesecih pokazal izreden pogum. Sprejemal in vračal je s stoičnim mircm vsako povabilo. Samo enkrat mu to ni bilo mogoče, ko je moral po posebno utrudljivem dnevu ostati v postelji. Njegova žena je tudi žrtev pre« obilnih povabil. Je dovršena kuharica in bi svojemu možu to rada dokazala, pa v vseh teh letih ni smela misliti na takšne doka»?, ker mu je morala namesto izbranih jedi, kakor je želela, postavljati na mizo samo najpreprostejše jedi. Mučeni-ku svojega poklica se začenja obračati želodec namreč samo od tega, če zagleda svečano okrašeno mizo in kaj šele, če zagleda na nji še tako zvane izbrane jedi! Povratek iz ruskega ujetništva po 24 letih V začetku svetovne vojne so öeha Jamal ava Malika iz Chropina v Hani pozvali pod orožje in kmalu potem je prišel v rusko ujetništvo, štiri in dvajset let ni bilo nobene vesti o njem in proglasih so ga že davno za mrtvega. Te dni se je nenadno vrnil iz Rusije in je v svojem rojstnem mestecu otaskal svojo staro mater. Po svetovni vojni se je v Rusiji poročil in mu ne gre slabo. Po kratkem bivanju v domovini se vrne k svoji družini v Rusiji. Najvišja francoska planinska postojanka „Teden ljudske plinske maske" V vseh nemških krajih, kjer so oblasti dovolile prodajo »ljudske plinske maske«, bodo imeli v septembru propagandni teden za to masko. Državna zveza, za zaščito pred zračnimi napadi, je izdala proglas na vse Nemce, naj bi uvideli potrebo, da si takšno masko nabavijo. 20 tisoč nogavic iz enega drevesa Ena največjih angleških tovarn za izdelovanje umetne svile je napravila zanimive račune. Po teh računih je mogoče iz 60 let stare bukve izdelati 20.000 najfinejših svilenih damskih nogavic — seveda iz umetne svile. Treba je le, da tovarna to drevo predela po najmodernejših načinih. že štirideset let skušajo brez posebnega uspeha snemati röntgenske slike na rönt-gjeiniskih zaslonih. Obveljal je !e sedanji postap:k, po katerem padajo nevidni žarki, ko se predirli telo, neposredno na fotografsko ploščo in jo očrnijo. Popolnejšo rešitev tega problema pa je našel sedaj prof. dr. Janker iz Bonna, ki se je bavil z njo že dvajset let. Njegov postopek je danes že tako popoln, da je mogoče pri uporabi močnega objektiva in drctanozrnataga filma, kakršnega uporablja vsak amater, z normalno röntgensko pripravo delati posnetke iz zaslonov. To bo röntgensko tehniko nedvomno postavilo na širšo podlago. Snemalna tehnika in mainipulacija sta nad vse preprosti, stroški pa se v primeri z dosedanjimi postopki silno znižajo. Velikega pomena bo tudi to, da se bodo dali röntgenski [posnetki [po noviem postopku udobneje hraniti nego doslej. Ce- Pod baldahinom Dr. Stanley Kemp z ribarskega zavoda v Plymouthu opozarja na zelo resno nevarnost, ki preti riibanstvu. Gostota rib pokaže lahko od leta do drugega leta do SOkratno razliko. Od leta 1931. pa je opaziti stalno nazadovanje množine rib. V Plymouthu so morah na primer lov na slanike popolnoma ustaviti. bilo mogoče popolnoma pojasniti, adi se pa, da imajo tu razni čmitedji neko ulogo. Morska voda spreminja primes fosfatov, v severnih vodovjih pa Je opaziti splošno porast vodne temperature za dve stopinji, kar Je za ribe po vsej priliki usodno. Kako ee ho ta stvar dalje razvijaüa, ni mogoče vedeti, potrebno pa je, da bd znanost v pospešenem tempu raziskala vzroke, ker morda se bodo našli pripomočki, ria, itet lčj.išatk.. i.: " Avtom ob ilist pe- ne sme uporabljati hu-fftTidena TegpcJ Slika, s sedanjih velikih manevrov nemške vojske, o katerih namenu in konon imajo po svetu različne sodbe Toča ubila dva otroka nenost in preprostost postopka omogoča röntgenske preglede v medicinski praksi na najširši podlagi in to bo imelo spet pomen za spoznavanje jetiike, raka in poklicnih bolezni v zgodnjih stadijih. Umetnost in kruh V nekem londonskem varietéju nastopa ta čas artist, ki žanje velike uspehe s čudinim načinom, kako predvaja ob spremstvu najrazličnejših akrobacij najtežje arije. Mož stoji med tem ko prepeva, namreč na glavi. Njegovo petje je baje dovršeno. Da-li pa je mogoče govoriti o umetniški dovršenosti pri Trubadurju ali Lo-hengrinu, ki stoji na glavi, o tem ima londonska publika menda svoje mnenje. Beg s Hudičevega otoka V Port of Spain na Trinidadu je prispelo dvanajst mož, ki jim je uspelo pobegniti iz francoske kazenske kolonije v Ka-Jeni. Zavoljo »prepovedane vselitve« so jih aretirali. O njihovi nadaljnji usodi bodo sklepali pozneje. PrlobäB smo te sliko gorskega masiva Moni Bianca z najvišjim vršacem. Danes objavljamo fotografijo najvišje planinske koče Befuge Vailot, ki je bila ofcvorjeoa proSlo nedeljo- Ka nosač s tovorom na poti INSERIRAJTE v „JUTRU«! „Kult" - nov pojem etnologije K Zlorabljanju pojma o rasah v znanstvenem jeziku Kanadski geograf Griffith Taylor je na zbottovanju Britske znanstvene družbe obračunal z tamešnjavo, ki jO povzroča v politiki zlorabljeni pojem ras v znanstvenem jeziku. Svoja izvajanja je pojasnil s primerom Židov. židje pripadajo, v kolikor so prišli v Sr. Evropo preko Španije, sredozemski rasi, v kolikor so se preselili z vzhoda, pa pripa- dajo kakor južni Nemci .alpinski rasi. Po rasnih pojmih je nemogoče govoriti o of-ebnem židovstvu in tudi vera ne daje po drugi strani nobene takšne možnosti. Taylor predlaga zato, naj bi se v etnologijo uvedel nov pojm, »korit«. S to besedo bi bilo mogoče po primerni opredelitvi obseči sorodne ljudske dele, ne da bi uganjali zlorabo z rasnim pojmom. ANEKDOTA H kirurga Adolfu Langenbecku Je pri-£ta mlada, lepa ruska velika kneginja in ga prosila za zdravniški nasvet. Profesor Jo je izprašal, potem jo je pozval, naj se sfeče, da jo preišče. Velika kneginja se ja nekaj obotavljala, dokler ni Langenbeck izgubil potrpljenja in dejal: »Visokost, to obotavljanje tu ne more pomagati. Gre za potrebno zdravniško preiskavo in ne za kakšen roman — jaz sem samo vaš zdravnik, ne pa vaš častilec!« Velika kneginja se je dala tedaj preiskati. Ko je bilo konzultacije konec, pa je dejala: »Gospod profesor, dovolite mi povedati, da ne smete dami nikoli reči, da niste nje častilec!« , Vzroka «a to oaaactevanje xtb doelqj m iskvarljiva živila Važno odkritje južnoafriškega zdravnika •s-Daily Herald« pripoveduje o odkritju, ki ga ja napravil neki južnoafriški zdravnik, in ki bo še velike važnosti za človeštvo. Izumil je namreč način, kako bi bilo mogoče napraviti živila za dolgo dobo ineskvarljiva. Ta zdravnik, dr. Jay, specialist za bo-lezni žilja, je delal v svojem laboratoriju poskuse .pri katerih je hotel iz sladkorja izd estili rati primeren preparat za injekcije. To delo je trajalo nekoliko tednov in pri tem je zdravnik v svoje presenečenje Podzemska železnica v Varšavi Ravnatelj varšavskih cestnih železnic je izjavil, da dobi poljska prestolnica končno le svojo podtalno železnico. Verjetno je celo. da jo bodo dogradili do 1. 1943. Glavna proga te železnice bo sla sporedno z Visio od severa proti jugu in bo veljala 100 milijonov zlo tov. Varšavske podtalne železnice pa ne bodo mogli graditi po tujih vzorcih, ker so tu okoliščine popolnoma drugačne in je treba povsem nove konstrukcije. »Thunderholt«, dirkalni avto kapitana Eystona Nad obrežjem okrog Mamaie ob črnem morju je divjala te dni strašna nevihta, ki je povzročila velikansko škodo in zahtevala tudi človeška življenja. V kraju Al-bestiju so kakor kurja jajca debela zrna toče pobila nešteto šip in strešnih opek. Po toči so našli na nekem pašniku dva pastirčka, ki ju je neurje presenetilo na prostem, mrtva. Toča ju je strašno zdelala. Nadaljnjih pet otrok so morali v brezupnem stanju prepeljati v bolnišnico. Toča je ubila tudi mnogo živine. Precejšnjo pmolo je imel znani ameriški avtomobilski rekorder 6totnik Eystone. Po neki vesti iz Bonnevillea je na dirkalni progi ob Velikem Slanem jezeru v Ulahu s vojim vozom > Blisk«, ki ga poganja 6000 k. s., dosegel brzino 558.6 km na uro, največjo brzino, kar so jih kdaj dosegli na kopnem — toda ves trud, ki ga je polagal v to smrtno nevarno vožnjo je bil zaman. Eystone se je pripravljal že tedne. Že davno je bil njegov voz z osmimi kolesi pripravljen, toda proga je bila v takšnem sta* nju. da na resne rekordne podvige ni bilo misliti. Po nekoliko poskusnih vožnjah pa se je Anglež vendarle odločil za odločilni Nov postopek m röntgenske posnetke Röntgenska tehnika na širši podlagi poskus, da bi prekosil svoj lastni braneki svetovni rekord z avtomobilom, ki je znašal 502.1 km na uro. Pri tem je imel mnogo smole. Na poti tja je dosegel sicer brzino 558,6 km m na poti nazaj brzina ni bila dosti manjša, toda odpovedala je priprava za električno merjenje časa in rekorda zato ne morejo priznati. Eystone se lahko pobaha, da je najhitrejši mož na kopnem, če pa hoče, da mu bodo to tudi uradno priznali, bo moral svoj poskus ponoviti. 2e v naslednjih dneh hoče napraviti ta poskus z ^Bliskom« in letalsko brzino preko obrežja pri Bonnevilleu, ki s©5 stoji skoraj iz samih solnih kristalov. Gwatkin v Londonu ugotovil, da cvetlice in sadje, ki je stalo v laboratorijskem prostoru, in j© bilo izpostavljeno plinom iz retorte, ne pokažejo niti najmanjšega sledu ovenelosti. Ta pojav je začel raziskovati in je ugotovil, da so bili v resnici plini, ki so kon-s rvirali rastline na takšen način. Drugi znastveniki so odkritje prav tako proučili in pravijo, da bi bilo mogoče s »sladkornim steklom« ohraniti jajca devet mesecev popolnoma sveža, sadje leto dni itd. V Durbanu, Kapskem mestu in Johannes-burgu bodo zgradili sedaj kemične laboratorije za pridobivanje tega plina. Kon-serviranjij 30 ton sadja in po novi metodi ne veljalo več n<~go 10 angleških šilingov. Gospodarski ekspert Foreign Officea, Ash-ton Gwatkin, ki je dodeljen Runcimanovi misiji v Pragi, je te dni obiskal London, kjer se je sestal z odgovornimi činitelji angleške politike vidovié (Železničar) In Zorko Mihelčič (Karlovic). V nedeljo se je v prejšnji Avstriji začelo jesensko nogometno prvenstvo v okviru -enemske amaterske nogometne zveze. Prvi rezultati so: Austria - Sportklub (Gradec) 3:2, Admira - Vienna 4:1, Rapid - Amateure (Steyer) 8:2. Slednja tekma in tudi tekma med Wackerom in Sportklubom nista mogli biti končani. V lahkoatlel. ' em dvoboju je Nemčija zmagala nad Švedsko s 108:100 točkam. Nemec Blask je z metom kladiva na 59 m postavil novo svetovno znamko. Razpis juniorskega lahkoatlel skega mitinga in dvoboja Ilirija^—Celje v Celju SK Celje — lahkoatletska sekcija priredi o priliki proslave 20-letnice obstoja kluba v nedeljo 11. septembra na Glaziji medklubski juniorski propagandni lahko-atletski miting, združen z dvobojem juni-orjev Ilirije in Celja. Pravico starta imajo vsi verificirani in neverificirani juniorji B in C kategorije, člani klubov članov JL.AS Tekmovanje se bo pričelo ob 8. na celjski Glaziji, na tekališču, ki je dolgo 380 m, ima štiri nedvignjene zavoje in je pokrito z ugaski. Prijavnina znaša 2 din za tekmovalca. Vsak prvo in drugoplasirani tekmovalec v vsaki disciplini prejme spominsko priznanico. Zmagovalno moštvo iz dvoboja prejme veliko diplomo. Prijavni rok je brezpogojno do 8. septembra opoldne. Naknadne prijave se bodo taksirale dvojno. Dvoboj bo v sledečih disciplinah in po vrstnem redu : tek na 100 m, skok v višino z zaletom, met krogle, tek na 300 m. met diska, skok v daljino, štafeta 300x200x200x100, met kladiva tek na 1000 m, met kopja in štafeta 4x100. Tekmovalci izven dvoboja bodo tekmovali samo v sledečih disciplinah: v vseh tekih, tudi v štafetah ter skoku v daljino in metu krogle. Moštvi Ilirije in Celja postavita za vsako disciplino po dva tekmovalca. Točkovanje bo sledeče: prvi 5, drugi 3. tretji 2 in četrti 1 točko. Tekmovalo se bo po pravilih in pravilnikih JLAS! nova zvezdec in >Nove povesi m pripo- PoljVka študija o IMm II. Petroviča Nje. gošu. Lul>omir Durkovic .Jaklič je izdal v Varšavi v poljskem jeziku "242 s'r-tni obsegajoče na znanstveni osnovi spàsa k» življe-njepisno delo >Pelar II. Petrovič Njegoš.< pokazal, da sta nw bfta vznrnfka Maupas- sant in Čehov. Izmed daljših povesti naj omenimo: >Moloh<£, »Gambrinus«, xAnafe-na« in >Jama«. Iz predvojnega razdobja pot»'ka tudi svetopisemska povest »Stilami t«, ki jo je poslovenil B. Kozinc. Po revoluciji je preživel dolsia leta v Pariza, kjer jc izdal med dragim zbirki »Salamo- Jugoslovenske narodne pesmi v poljskem prevodu V Varšavi je prav kar izšla več ko 500 strani obsegajoča knjiga »Jugoslovanska poezija ludowa« (Instvtut wydawniczy ^Biblioteka polskac). Izšla je kot enajsti zve-tiste »Bibljoteke jugoetowiansk-e«, ki jo je ustanovil zaslužni organizator jugoslov. poljskih stikov, hrvatski pesnik in dramatik Julije Benešic in ki je izdala kot drugi zvezek izbrane novele Ivana Cankarja v prevodu ge Eie MoIetove in s predgovorom univ. prol dr. Vojeslava Moleta. V tej knjižnici. ki poljski kulturni svet uspešno seznanja z jugoslov. mojstrskimi deli in ki jo ureja prof. Julije Benešic, so izšli prevodi Mažuraničeve »Smrti Smail-age Cengu'a«, vi«, čubranovičeve »Ciganke« in Gunduli-čevega »Osmana«. Stankovičeve »Nečiste kr-vic. Šubranovičeve »Ciganke« in Gunduli-čeve »Dubravke«, Sremčevega »Popa Čire in popa špire«, Vojnovicevih »Starih grije. hov« in zbor novel Iva Andnča, poleg teh pa krasni potopis Haline Sie n nicke »Uroda Jugoslawji« (Lepota Jugoslavije). Tem po* nitnljivim zvezkom poljske »Bibljoteke ju-gos*owianske« se je sedaj pridružila še zajetna antologija srbskohrvatske narodne poezije. Knjiga ie pomembna iz dveh razlogov. Predvsem ;e to prva velika poljska antologija srbskohrvaiske narodne pesmi in bo kot celota nedvomno pravo razodetje za poljske literarno izobražene kroge, ki so nedvomno že citali o velikem slovesu te narodne poezije katere lepoto sta občudovala na pr. Goethe in Puškin ter 6ama prevajala nekatere. njima dostopne primere. Dodatek tej knjigi, ki je sestavljen na pod« lagi bibliografskega gradiva dveh slušateljev srbskohrvatskega jezika in literature na varšavski univerzi, nas seznanja z mnogimi poljskimi prevodi iz jugoslovenske narodne poezije v 19. sloletju, kar pričuje, da so se tudi Poljaki živo zanimali za obilne vrelce južnoslovanske narodne epike. Vse to zanimanje pa je bilo nesistematično in šele sedanja antologija daje obsežen in smotrno sestavljen izbor najlepšega v tej bogati in znameniti narodni poeziji. Stari prevodi so bili, kakor čitamo v dodatku, često prirejeni po nemških prevodih in po navadi rimani, kar jim j,e vzelo mnogo pristnega soka. Zato so v sedanjo antologijo sprejeli samo nove prevode, ki sta jih oskrbela najboljša sodobna poljska prevajalca iz srbohrvaščine Ant. Boguslawski ln Cz. Jastr. zebiec-KozloAvski. Prevajalska izkušenost, poetična kultura in trdno poznanje srbsko-hrvatskecia jezika nam pri obeh prevajalcih jamčijo za zanesljivost in pesniško sočnost prevodov ln res: kjerkoli odpreš knjigo, pa naj gre za primere ženske (lirične) poezije, ali pa za mogočne epične cikle, kakor sta Kosovski in ciklus Kraljeviča Marka, povsod ti skozi slikovite in elegantne besede polj- Kolesarska podzveza Ljubljana bo drevi ob 20. imela redno sejo v kavarni Vos-pernik. Obvezna udeležba za vse dirkače (Abulnar, žerjal. Podmilščak in Gärtner gotovo!) Predsednik. ŽSK Hermes (Motosekcija). Drevi ob 20. redni članski sestanek pri »šestici«. Ker bodo na tem sestanku razdeljene funkcije za dirko na Grad. je udeležba obvezna. Vsi gotovo in točno! Tajnik I. Iz Gomlejja gra^a gg— pogtni avtobus Gornji grad — Šmartno ob Paki, ki prevaža poleg- pošte tudi potnike, trpi na številnih nedostat-kih. Imamo vtisk. da vozijo na tej progi avtobusi, ki Sq že davno do služi li na drugih progah.. Z največjo naglico se skušajo ponavljajoči se defekti odpraviti med potjo in potem mora šofer z največjo brzino voziti na postajo, da po možnosti še doseže vlak. če pa si bližje ogleda potnik karoserijo in posebno kolesa, si bo pač premislil iti še v avtobus, železno ogrodje koles je razpočeno in gorje bo, če pride do nesreče ob Dreti ali kje na kak-m ovinku. Avtobusi so zlasti zdaj poleti natrpani in če se zgodi nesreča, ne bo majhna. Nujno je potrebno ,da poštna uprava pošlje na našo Prog° tako za Savinjo kakor za Dreto nove vozove, sedanja vozila pa naj proda za staro železje. Koliko pri tem trpijo uslužbenci, ko morajo odpravljati nedostatke in poslušati hudo kritiko, je zadeva zase. Sploh je način upravljanja voženj na poštnih avtobusih svojevrsten, kar se le da. Neštetokrat smo že kritizirali izdajo voznih listkov v obliki recepisov, za katere se morajo delati kopije. Potniki morajo stopati iz avtobusa in si jemati vozovnice v poštnem uradu in vlada ob takih prilikah na postaji šmartnem ob Paki vedno prepir ter se vsa nejevolja stresa nad poštne uslužbence, ki seveda niso krivi tega kompliciranega poslovanja. Skrajni čas je že, da poštna uprava uvede, kakor to imajo davno že vsa avtobusna podjetja, blok'i za izdajanja voznih listkov. Razen tega so avtobusi glede na stalno napredujoči tujski promet in ker so se splavarji že navadili voziti z avtobusi na svojih potovanjih nazaj na svoje domove, že davno premajhni. Skrajni čas j?, da pošlje na našo progo poštna uprava večje in moderno urejene avtobuse. Stebri sušaške Viktorije Nova sezona v Zagrebu žkih emigrantov »Der Ausseneeiter« L. Franka (nima še hrvatskega naslova) in »Siromakov o jagnje« Štefana Zweige; izmed Madžarov pa Molnar z »Dalilo«, ki je dosegla že lep uspeh v Novem Sadu. Tudi opera bo letos bolj upoštevala domači repertoar. Standardna dela ostanejo seveda. kakor vsako sezono. Dobroničeva opera »Rkač« je v študiju že izza prejšnje sezone. Nji se bo priključila izmed domačih del Papandopulova komična opera »Amfi-trion«. Za 20-1 etnico ČSR bodo izvajali Smetanovo »Libušo«. Izmed čeških skladateljev bodo še uprizorili Janačkovo »Lisico zvitorepko« (Prihody Liškv Bystrousky). Wagnerjeva tetralogija bo letos zaključena s »Somrakom bogov«. Verdi bo zastopan z »Don Gailosom«, Massenet z Eon Kilio-tom. Od modemih francoskih komponistov pride na vrsto I b e rt-Hon egg e r j e va opera »Orlič« (L'Aiglon), kompozicija Rostando-ve drame. Med vnovič uvežbane reprize z značajem premier treba računati »Mojstre pevce«, »Carmen«, »Kneza Igorja«, »Pikovo damo«, ter Donizettijevi operi »Favorita« in »Don Pasquale«. Tudi opereta bo na večji višini kakor lansko leto in ima v načrtu Albinijevo »Boso plesalko« ter klasične operete Straussa Suppéa in Grüna. Če bo upravi uspelo, da realizira vsaj večji del programa, lahko pričakujemo prav uspešno sezono, ker sta zagrebška publika ir. kritika vsaj v zadnjih letih skorajda zaman pričakovali. A.» Zapiski Ustanovitev kluba neodvisnih umetnikov v Ljubljani. V soboto je bil ustanovljen v Ljubljani Klub neodvisnih, ki si je zastavil naloso. da poveže mlade slovenske likovnike v enotno usmerjeno organizacijo in jih podpira ne le v njihovem socialnem prizadevanju, marveč tudi v njihovi umet* nostni afirmaciji. Že dve leti se je formirala ta skupina, ki j,e sedaj stopila na plan s trdno voljo, da uvel'avi pri nas stremljenja mlade, sodobno usmerjene umetnosti. Z ustanovitvijo kluba je dana tem strem* lj en jo m trdna organizacijska podlaga. Prav zaradi tega je ustanovitev novega kluba vredna vse pozornosti in posebne zabeležbe v kroniki slovenskih kulturnih dogodkov. Na ustanovnem zboru je poročal o pripravljalnem delu kipar Nikolaj Pirna t, ki si je mnogo prizadeval, da bi Ljubljana dobila novo ognjišče neodvisne umetnosti. Za predsednika si je klub izvolil slikarja Sta' neta Kregarja, za tajnika slikarja Maksi m a Sed e ja in za blagajnika Marija Preglja. Poslevodeči tajnik je prof. Bogo Pregelj. Častno članstvo Je novi klub podelil takoj na ustanovnem zboru dr. Fr, Windischerju, dr. Fr. S t e 1 e t u in Ivanu Z or m a n u. Kot čvrsto strnjena skupina se bo Klub neodvisnih uveljavil s svojo samostojno razstavo v okviru jesenskega velesejma. za pozno jesen pa pripravlja skupno z nekaterimi hrvatskimi in srbskimi neodvisnimi umetniki razstavo v Pra» g i. Novemu klubu želimo obilo uspeha! Z Aleksandrom Kuprinom. ki je umrl v Leningradu, kamor se je bil vrnil po dolgih letih življenja v emigraciji, je izgubila ruska realistična povest enega svojih drugovrstnih predstavilteljev. L. 1S70. rojeni À. Kuprin je stopil v literaturo že 1. 1889. s povestjo »Posljedni.j debjut« Zaslovel je s povestjo »Po.iedinok«, ki že razodeva vse njeeo*S0 vrline, predvsem ostro opazovanje in fino hI« use n pripovedni slog. Kuprin Il M irtUlffi * kratkih povestih* ta je Zagreb, koncem avgusta Novi upravnik zagrebškega gledališča dr. Ježič je pravkar objavil repertoar za prihodnjo sezono. Program se v marsičem razlikuje od dosedanjih in kaže določeno umetniško linijo. Repertoar ima tudi po daljših letih zopet bolj jugoslovenski značaj, v cerner vidimo širokogrudnost novega upravnika. Atmosfera nezaupanja Zagreba nasproti Beogradu se je v zadnjem času gotovo nekaj zmanjšala in treba bo kaj ukreniti, da ee t-a nevšečna atmosfera ublaži tudi v odnošajih med Zagrebom in Ljubljano. Ožji kulturni stiki bi mogli tu marsikaj popraviti. V teh stremljenjih nam se zdi novi intendant pionir, ki naj bi ga posnemali tudi drugi. Doslej je zagrebška drama uprizorila po navadi kakšnega Cankarja samo toliko, da je bilo na programu tudi po eno slovensko delo. Po daljšem času pridejo v novi sezoni do besede tudi drugi slovenski avtorji. Zaenkrat dva: od starejših Linhart s ko. medijo »Matiček se ženi« in od mlajših Kranj c z »Direktorjem Čampa«. Vsekakor napredek! Enake tendence zasleduje nova uprava glede srbskih avtorjev. Nušič se je seveda vedno držal na repertoarju, toda drugi avtorji. zlasti mlajši srbski avtorji niso prišli v poìtev. V novi sezoni bo poleg reprize »Narodnega poslanca« premiera Nušice-vega posthumnega dela »Oblast« (doslej je gledališka javnost smatrala »Pokojnika« za poslednje delo pokojnega dramatika), ki ga je ta neutrudljivi pisatelj končal prav na smrtni postelji in ga je potem baje zaokrožil njegov zet. Prideta pa v poštev še dve srbski deli. ki sta dosegli že lep uspeh v Beogradu Cosič_Dimičeve »Pokošeno polje in Petra Petroviča »Osvobojenje Kosite Šljuke«. Službena sezona bo otvorjena 1. septembra z s Beračem Lukom«. Za razliko ob prej šnjih sezon namerava sedanja uprava .posvetiti poglavitno pozornost domačim klasikom in zlasti še modernim avtorjem. Upati je, da bo letos domači jugoslovenski, in posebej še ožji hrvatski program mnogo pestrejši kakor doslej. Po daljšem času bosta zopet obnovljena dve klasični dubrovniški deli: poleg Gunduliceve »Dubravke« še Držičeva komedija »D und o Maroje«.. Od sodobnih del pride »a vrsto- Strozzijev »Gaj«, P. Preradoviča ml. »človek brez spričevala«, »V ozadju Miroslava Feldmans in prvo delo R. Marinkovlča, ki slika usode in spore na dalmatinskih otokih. Tudi klasični repertoar je sestavljen z očitnim razumevanjem. Ob priliki 25-letni-ce režiserskega dela znamenitega režiserja dr. Branka G a v e 1 1 e lodo postavili na oder ali njegovo zanimivo koncepcijo »Hamleta« ali Goethejevo »Ifigenijo«. V poštev pride nadalje neka Shakespearova komedija ter »Viljem Tel« ali »Egmont«. Intendant pripravlja Mollièrovo komedijo »Šola za žene« v verzi ranem prevodu. Izmed kla. sikov bodo izvajali še Calderonovega »Za-lamejskegfl sodnika«, od starejših dej pa so na programu Ksenovi »Stebri družbe« in Shawov »Človek in nadčlovek«. Od sodobnih pisateljev so na repertoarju: Izmed Čehov Svnek z »Veliko stvarjo« in Vachek s »Pečjo. izmed Rusov Bulgakov z iMuli-èrom . Francoze pa bodo zastopali komadi »Elizabeta žena brez moškega« »Ljubezenska norost« (Josset). (Chappuis). »Mansarda«: (Gehri), kar kaže frankofilsko smer novega upravnika; Rumune satira »Izgub- Zlata Boršic Neda Krmpotič Pristavimo še naslednje! Nedeljski dvoboj j© potekel po splošnem razpoloženju v bazenu Ilirije v znamenju tihega obračuna med lanskim in letošnjim zmagovalcem v tekmah za Jadranski pokal. Viktorija je bila sigurna zmage, Diri ja pa sigurna poraza in tako vsi najbolj glasni funkcionarji in prireditelji obeh klubov, ki so bili sicer na tekmah med Viktorijo in Ilirijo vselej zelo agilni, niso imeli ta dan sploh nobenega opravka. Delu priznanje, boljšemu zmagu, v tem športnem geslu je minil predzadnji dvoboj za točke v Ljubljani. če kdo, je letos Viktorija zasluženo dobila vse svoje lepe plavalne zmage! ing. Dušan Marčeta, Inge Smolik, Ljubljana, 29. avgusta. Kopališče SK Ilirije je bilo pretekli teden prizorišče več lepih nastopov, ki so se v nedeljo popoldne — žal v nekoliko neugodnem vremenu — zaključili z med-klubskim plavalnim dvobojem v tekmah za Jadranski pokal. V Ljubljani je namreč v teh dnevih gostovala ekipa sušaške Viktorije, ki je v teku tedna z zrušitvijo cele vrste plavalnih rekordov in s prepričevalno zmago v dvoboju nad domačo Ilirijo dokazala, da ima trenutno najboljšo plavalno ekipo v državi, je pa tudi med udeleženci italijansko-jugoslovenskega turnirja, v plavanju in waterpolu dosegla najjvečje uspehe. Z nedeljsko zmago nad Ilirijo je s povprečnim najboljšim količnikom dejansko že na prvem mestu pred vsemi ostalimi m se mora s popolno gotovostjo smatrati za letošnjega zmagovalca v tej konkurenci. Z zadnjo zmago nad Ilirijo si je popravila število povprečno doseženih točk na vsakem dvoboju od 58.5 na 59.142 točke pred vsemi ostalimi (Triestina 58.625, Fiumana 53.43, Ilirija 51.5, Jadran 46.83) in ji je treba do končne zmage samo še 55 točk. Njen zadnji nasprotnik je kakor za Ilirijo, ki je tudi včeraj odpotovala v Split, splitski Jadran, ki pa je letos najšibkejši udeleženec v teh tekmah in proti kateremu bo tudi na tujih tleh igraje zbrala prej omenjenih 55 točk. V waterpolu je njeno moštvo po dosedanjih srečanjih doseglo 11 točk in razliko golov 44 : 10, tako da mu prvega mesta sploh ni mogoče več odvzeti, ker je Triestina kot naslednji najboljši klub po vseh končanih tekmah že ostala z 10 točkami na drugem mestu. Vsa Viktorijina ekipa je v teh dnevih bivanja med nami, posebno pa na nedeljski tekmi pokazala, da se je z veliko vnemo in pridnostjo pripravljala za letošnji start v vseh plavalnih konkuren-cah, kar ji je tudi zasluženo prineslo najlepše nagrade. V konkurenci za jadranski pokal je postavila v vseh disciplinah — razen v skokih, kjer pač razen v Ljubljani od časov Kordeliča, Grilca in Piliča ni nikjer več nobenega napredka — zelo močne plavalce in je posebno njena ženska ekipa slavila uspeh za uspehom, vmes pa še kar tekmovala v doseganju novih rekordov. Trojica Krmpotič, Smolik in Borčič, ki jo vidimo na sliki, je v nekaj dnevih izboljšala celo vrsto rekordov in sama priborila v dvoboju z Ilirijo celih 21 točk za klubove barve. Smolikova, ki je na štirih hrbtnih progah dosegla boljše čase od naših starih rekordov, je češkoslovaška državljanka in se zaenkrat njeni vrhunski rezultati ne morejo uvrstiti v našo rekordno lestvico. Med stebre Viktorije moramo dalje razen odličnega crawlista Defelipisa, ki je v nedeljo dosegel nov rekord na 400metrski progi šteti tudi še odličnega hrbtnega plavalca ing. Marčeto (glej moškega na sliki), ki je med rekordnimi poskusi dosegel nbvo najboljšo jugoslovensko znamko na 200 m brUn* V nekaj vrstah Nedeljska reprezentančna tekma med Češkoslovaško in Jugoslavijo v Zagrebu, ki nam je prinesla precej neslavni poraz na domačih tleh, je veljala obenem kot tekma za dr. Benešev pokal, v katerem tekmovanju igra razen Čehov in nas še Rumunija. Po včerajšnji zmagi je Češkoslovaška dokončno zasedla prvo mesto s 5 točkami in razliko golov 9:6. na drugem mestu je Jugoslavija s 4 točkami (8:9), zadnja pa je Rumunija z 1 točko (2:4). Do zaključka tekmovanja manjka samo še tekma med Češkoslovaško in Ru-munijo, ki bo na dan 28. oktobra v Pragi, ki pa na končni vrstni red ne bo imela nobenega vpliva. Tako si je Češkoslovaška z nedeljsko zmago dejansko tudi že osvojila dr. Benešev pokal. V Zlinu so v nedeljo zaključili teniška tekmovanja za srednje - evropski pokal, v katerih sta kot zadnji igrali Češkoslovaška in Poljska. Končni izid je bil neodločen 3:3, toda Poljska si je s 7 točkami osvojila pokal pred Češkoslovaško, ki je s 6 točkami ostala na drugem mestu. Kakor bo našim čitateljem še v spominu, je naš teniški savez to tekmovanje letos postavil precej v stran in poslal na zadnjo tekmo s Poljaki v Varšavo rezervno garnituro. ki je tam pustila vse točke in še zapustila slab vtis v mednarodnem teniškem svetu. V Pančevu so imeli v nedeljo velik lahkoatletski miting, katerega so se udeležili vsi državni reprezentanti. ki se zdaj v Beogradu skupno pripravljajo za nastop na letošnji balkaniadi. Doseženi rezultati niso najbolj zadovoljivi, ker je nekoliko nagajalo tudi vetrovno vreme. Zanimivo je, da je med vsemi tekmovalci dosegel najboljši rezultat atlet Primorja Martini iz Ljubljane, ki je v skoku v višino s 187 cm dosegel nov jugoslovenski rekord. Prejšnji rekord je bil za 2 cm slabši in ga je branil Martini sam. Tudi njegov klubski tovariš Zgur se je lepo plasiral na drugo mesto s 176 cm. Na nedeljski kolesarski dirki za prvenstvo savske banovine na 100 km je zmagal naš državni prvak in vozač Gradjan-skega Avgust Prosemk s 3:19:22, nasled- Ljubljana 12: Zborovska glasba (plošče). 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra. — 14: Napovedi. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Odnosi Karadjordia in kneza Miloša do črnogorskega vladike Petra I. (Ivan Kre-sič). — 19.50: Deset minut žaba* ve. — 20: Plošče. — 20.10: Ob dvajsetletnici dobrovoljskega gibanja ITI. (g. Jakob Grčar). — 20.30: Koncert. Sodelujejo: ga. Tamara Bebicka. s. Jakov Petrov in Radijski orkester. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Prenos lahke glasle yl kavarne Nebotičnik. Sreda 31. avgusta Ljubljana 12: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Pisana trata (plošče). — 14: Napovedi. — 18: Narodne pesmi ob spremijevanju citer. Sodelujeta gdč. Štefka Koremčanova in g. V. Skok. — 18.40: Opazuj in poskušaj (prof. M. Adlešič). — 19: Napovedi, poročila.— 19.30- Nac. ura: Fra Kačič Micšič in jugoslovanska misel. -— 19.50: Plošče za ples. — 20.30: Koncert vojaške godbe. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Harmoniko igra g. I. Magister. Beograd 16.45: Orkester in klavirske skladbe. — 20: Petje in humor. — 22.15: Klavirski dueti. — Zagreb 17 : Lahka glasba. — 20: Pesrter koncertni večer. — 22.20: Ples. — Praffa 19.30: Lahka godba. — 20-15: Koncert orkestra in solistov. — 22.15: Plošče. — Varšava 21.10: Cho-pineve klavirske skladbe. — 22: Plošče. — Dunaj 12: Opoldanski koncert. — 16: Orkest:r. — 18.20: Schufcertova glasba. — 19: Prenos opere > Fidelis« iz Salzburga. — 22.30: Duna;-Ica gla-sba. — 24: Kakor München. — Berlin 20.15: Iz starih in modemih ojieret. — 21: Schumannova glasba. — 22.30: Melodija in litem. —24: Prenos iz Münch na. — München 19.15 i Koračnice. — 21: Koncert moderne glasbe. — 22.40: Kakor Dunaj. — 24: Nočni JACKSON GREGORY: 43 HCl SOLNCA Roman. Igre so na svetu, pri katerih sreča tako živo sodeluje, da se človeku vsiljuje vprašanje, kaj je sreča prav za prav; igre so, ki prinašajo kvarto-pirskemu praznoverju zmerom novega netiva. Od vsega početka je dobival Jim Kendric. Kadarkoli je šlo za banko, je Kendric stopil v igro z enim samim asom, pa čeprav je moral karte plačati s sto dolarji. To ni bil več navaden poker, to se je že reklo, izzivati logiko in srečo na boj. In karte, ki mu jih je dodelil Bruce, so bile dva asa in dve dami. In dvignil je banko, v kateri se je do konca nateklo do deset tisoč dolarjev. Največ je izgubljal Barlow. Neprestano je strmel v Kendrica in tiho sam vase klel. Bruce je samo maloverno zrl na mizo in na tihem prepričeval samega sebe, da vse poteka v redu in po pravici. Rios je ohranil svoj mir in je samo smehljaje se šepetal: »Sreča v igri pomeni nesrečo v ljubezni, senor.« »Jaz imam karte rajši kakor ljubezen, hvala«, je odvrnil Kendric in pograbil denar. Prvikrat se je spet ozrl v Betty. Zoraida je ujela njegov pogled in se ugriznila v ustne. A dogajalo se je tudi, da so njegovi tovariši v igri — Jimovi v naprej odmerjeni sreči na kljub — doživljali upanja polne trenutke, v katerih je | napetost rasla do viška. Bruce je svoje vznemirjenje izdajal s pogledi; Barlow je pridušeno govoril sam s seboj; Rios se je v svojem stolu sklanjal naprej in pozabljal, vihati brke. Ko je minilo pol ure, je Kendric imel pač največji kup zlata pred seboj, vendar še nobeden izmed igralcev ni bil s svojim pri kraju. Zdaj je Kendrica minevalo potrpljenje. »Vrzimo ves denar na kup,« je predlagal. »Eno karto za banko!« »Kaj bi tako naglo?« je odvrnil Bruce. »Ti za zdaj pač še niso na slabem.« »Nagla smrt je boljša od počasnega mučenja«, je odgovoril Jim. »Najbrž boš priznal, da mnogo tvegam: sam igram proti najboljšemu izmed vas treh.« »Bueno, senor,« je rekel Rios. »Meni je prav tako.« »To je blazno,« je zamrmral Barlow. Blazno se mu je zdelo za Kendrica, ne zanj, ki je doživel največ izgube. Twisty Barlow je ljubil denar že od nekdaj. Nikoli ni mogel razumeti prezira, ki ga je Kendric kazal do denarnih zadev. Na tihem ga je zmerom smatral za malo norega. Potem je skomignil z rameni: »Meni je tudi prav.« »Stojte!« Zoraida je planila pokonci in razkrilila roke. Skrivna, nedoumna misel ji je sijala iz oči. »Srečna sem, da imam kot goste v svoji hiši može, kakršni ste vi. Da, vi ste resnični možje. Naj gre za življenje ali smrt, za ljubezen ali sovraštvo, za bogastvo ali siromaštvo: vi boste igrali dalje! Ob takšnih možeh se Zoraidi razigra srce; tudi jaz sem vajena, prijemati življenje za goltanec. Po- čakajte in poglejte!« Gibčna, lahkotna kakor mačka se je pognala in v naslednjem trenutku je visoko vzravnana stala na mizi. Dala je, da so jo občudovali v njeni barbarski krasoti in sijaju; kakor model v kiparjevem ateljeju se je zavrtela okrog svoje osi in svoj vroči obraz okrenila k njim. »Vas je volja, igrati za stavo, za kakršno še nikoli niso igrali možje?« je vprašala. »Za stavo, za kakršno bi kralji tvegali svoje krone? Ta stava bodi Zoraida sama. Obljubljam, da bo njegova, kdorkoli igro dobi!« Za trenutek so vsi štirje možje, Betty in sluge ob vratih kakor okameneli zastrmeli vanjo. Smrtna tišina se je razlegla po dvorani, a srebrnojasni Zoraidin smeh je presekal molk. Kakor pav je zaokrožila po mizi, vsem štirim igralcem pred očmi, ponosna na svojo kraljevsko lepoto. Potem se je nasmehnila. »Je stava zadosti visoka?« je vprašala z igrano skromnostjo. Bruce je planil s stola, a se je spet naglo sesedel nazaj. Ni mogel besede spraviti iz sebe. Riosu so žarele oči in prvikrat je zaslutil Kendric, da tudi on obožuje svojo lepo sestrično. Barlow si je z roko šel v lase in mrmral kdo ve kaj predse. »Spravite zlato na kup,« je zaklicala Zoraida. »Igrajte zdaj, a vsak naj na tihem poprosi svojo boginjo zaščite in pomoči. Zoraida je dobitek!« Betty je zrla vanjo s svojimi okroglimi očmi. Bila je videti drobno dekletce, za kakršno jo je Kendric štel. »Hočete?« je nežno vprašala Zoraida. »Da! Pri bogu, da!« je zakEcal Barlow. Rios je samo prikimal in porinil na sredo mize svoj denar. Bruce se je zdramil iz globokih sanj in je s tresočimi se rokami sledil njegovemu vzgledu. Oči vseh so bile uprte v Kendrica. Malo je okleval, a neznana notranja volja je ravnala zanj. Če igra in zaigra, se ne bo imel česa kesati. A če priigra, bo Zoraida morda sama raztrgala verige, ki so njegova dva prijatelja vezale nanjo. Tako bi se utegnila fanta spet izpa-metovatL Predvsem je tisti trenutek mislil na Bruce ja. »Gremo eno igro?« je vprašal Barlow. »Ne, eno samo karto, prijatelj moj!« je suho odvrnil Kendric. »Tu čaka neka dama.« »O!« je kriknila Betty. Iz zlatnikov je bila na mizi zgrajena blesteča se piramida. Zmešali so karte in privzdignili, potem so poklicali slugo. Razdelil je vsakemu izmed štirih po eno in stopil nazaj. Nato so pokazali karte. Bile so same visoke karte, najnižja je bila de-setka, in vendar ni bilo dveh enakih med njimi. Edini as — srčni as — je ležal pred Jimom Ken-dricom. XIV. Nevarne zadeve V težki tišini, ki je nastopila nato, je Jim Kendric za trenutek negiben obsedel, osupel nad vsem, kar se je bilo pripetilo. Zavzet od kvartopirske strasti se je spozabil, da se ni dal voditi mirni, hladni logiki. Da, prevelika strast ga je potegnila i za seboj. MALI OCiLAil Službo dobi Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din. Kovača za verige iščem. Prednost imajo z obrtjo. Ponudbe na podruž-nico Jutra Maribor pod šifro »Kovač«. 20401-1 Frizersko pomočnico mlajšo, sprejme »Polanc«, Kopitarjeva 1. 20599-1 Modistke prvovrstne, vešče delavke, potrebuje Milkič, Beograd, Knez Mihajlova 3. Nastop takoj ali v začetku septembra. Plača zelo dobra. 19922-1 Trgovska sotrudnica mlajša moč, izvežbana v ìpeceriji in manufakturi, a ima tudi veselje do splošnega gospodinistva, se takoj sprejme. Ponudbe na naslov M. Arh, Svečina pri Mariboru. 20054-1 Plačilno natakarico mlajšo, pošteno, samostojno, popolnoma ver-Kirano za hotelski obrat z znanjem nemškega jezika, sprejmem za 10. september. Pon. s sliko in referencami proti vrnitvi. je poslati na ogl. odd. Jutra pod »Hotel«. 19824-1 Štep arico za torbarsko delo. sposobno sprejmem takoj— Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalna zaposlitev« 20212-1 Fotografskega pomoenika(co) potrebujem, res odličnega negativ v kornu retušer)a. Potrebno je, da ima absolutno, neverjetno brzino v retuši in kopiranju. Plača od 1.600 do 2.000 din mesečno. Mesto resno in stalno. Ponudbe za takoj ali kasneje. Svetozar Miljkovič, Hartvigova 41, Beograd. 19887-1 Vyf / Vsaka beseda 50 par ; davek 3 din ; za šifro ali dajanje naslova J din ; najmanjši znesek 12 din. Fostrežnica želi službe za ves dan, — pridna in poštena. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20389-2 Mlado dekle išče službo kot pomoč v gospodinjstvu a! i k otrokom. N.istop takoj. Galič Milena, Vrtača 12, pri Dr. Kozak, Ljubljana. 20404-2 Mladenič izučen kovač, išče službo šoferja, zmožen vsega popravila. Ponudbe pod šifro »Trezen in točen« na ogl. odd. Jutra. 20396-2 Trgovski pomočnik mlad in pošten, vpeljan v špeceriii, splošni železnini in galanteriji, išče zaposlitve v trgovini, oziroma v skladišču. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Spreten železninar«. 20392-2 Trg. pomočnica mešane stroke, mlajša, zares agilna moč, vešča strojepisja, želi premeniti mesto. Cenj. ponudbe prosi na ogl. odd. Jutra pod šifro »Hvaležna 18«. 20391-2 Pouk Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din. Strojepisni pouk Večerni tečaji od 6. do pol 8. in od pol 8. do 9. ure zvečer za začetnike in izvež-bance. Posebni tečaji za starejše dame in gospode. — Pouk traja 1 do 4 mesece. Največja stroj episoica, najrazličnejši pisalni stroji. — Vpisovanje dnevno od 6. do 8. ure zvečer. Šolnina zelo nizka. Christofov učni zavod, Domobranska cesta 15. 20187-4 Prodam Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din. Radi selitve prodam pisalno mizo, knjižno omaro, razne slike (originali) usnjen klubski fotelj, stensko uro, lestence, razno pohištvo. Vse lepo in dobro ohranjeno (črn hrast) 1.5 m visok philodendron in drugo. Pri Sitar, tapet-nik, Wolfova 12, telefon 28-10. 20390-6 Kupim; B^-ieda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Knjižno omaro dobro ohranjeno, kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20380-7 Paradižnika svežega, popolnoma dozorelega kupi vsako množino Slamič, Ljubljana. 19315-27 Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Kislo zelje, repa in cele glave za sarmo, novo, prvovrstno dobavlja po brezkonkurenčni ceni Gustav Erklavec, Ljubljana Povšetova ul. 47. telefon 25-91. 307-33 Belo vino štajersko, boljše vrste, 14 hI, naprodaj. Hadolin Štefan, Veliki vrh, p. Zetale pri Rogatcu. 19770-33 Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nie naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Tovorni avto 1 in pol tonski Chevrolet proda Ivan Koren, Prager- sko 52. 20403-lfl Voz na pnevmatiko vzmeti, valjčni ležaji, skoraj nov, nosilnost 2000 kg in motorno kolo, brezhibno 700 ccm, naprodaj. Ponudbe pod »Ugodno« na agen-turo Pichler, Ptuj. 19889-10 prevzema celokupno upravo in nadzorstvo hiš in da je v interesu vsakega hišnega lastnika, da nam poveri te posle, nam izpričujejo nešteti hišni lastniki iz Beograda in izven Beograda, ki so nam svoja imetja zaupali že pred mnogimi leti. HIŠA Zaradi razdružitve prodamo nujno divno palačo v bližini same »Moskve. Stavba je nova, prosta davkov, 5nadstropna z lepimi lokali in stanovanji po 2, 3 in 4 sobe z vsem komfortom. Stavba je posebno masivna, dober del zidana v armiranem betonu, cela fasada iz umetnega kamna, vhod luksuzen, stranski prostori v pločicah, etažna kurjava itd. Poleg vsega navedenega je hiša poceni naprodaj, tako da bo imel kupec okoli 12%. Potrebno je vsega skupaj din 1,250.000 in je potreba prevzeti tudi malo hipoteko. — IMOBILIJÀ Knez Mihajlova 17, telefon 26-167 in 28-260, Beograd Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din. Kolesa Pri nakupu novega kolesa si oglejte našo zalogo v Novi trgovini na Tyrševi cesti 36. Prvovrstna kvaliteta, nizke cene. 18747-11 Jjioitali Beseda 1 Din. davek i Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din. Lep velik trgovski lokal na glavnem trgu v Radovljici, s stranskimi prostori, pripraven za trgovino z usnjem, čevlji, za manufak-turno, modno, konfekcijsko ali drugo trgovino, za denarni zavod, tiskarno ali vsako manjšo industrijo, — odda takoj v najem L. Fiir-sager v Radovljici. Istotam dam v najem drug manjši lokal, primeren za vsako obrt ali pisarno. Event. prodam tudi hiše. 19722-19 Lep lokal na Celovški cesti 43 takoj odda I. Knez. Ljubljana, Gosposvetska 3. 20040-19 Trgovino, gostilno in druge prostore v Ko-zarjah, »Pri dolgem mostu« tik mestne meje ljubljanske odda takoj v najem ali proda Knez I., Ljubljana, Gosposvetska c. 3. 20039-19 Naročniki »JUTRA« ao zavarovani za 10.000 Din. Večje število parcel kompleksov, posestev, gozdov. trgovskih in pa stanovanjskih hiš ter vil, ima naprodaj gradbeno strokovno izobražen posredovalec Kunaver Ludvik Cesta 29 oktobra 6. Telefon 37-33- Pooblaščen graditeli in sodni ceniteli za nasvete brezplačno na razpolago. 25-20 Dvonadstropno zgradbo veliko (skladišče), tik železnice, s priključnim tirom — priložnost za industrijo ali grosita, oddamo v najem ali prodamo. Ponudbe pod »Slovenija« na Anonč-no ekspedicijo SAX, Maribor. 20387-20 Redka prilika Hiša enonadstropna. blizu tramvaja, na zelo prometnem mestu v Zagrebu pri novi remizi, 3 velike sobe, 2 kuhinji s pritiklinami, lokal sposoben za vsako trgovino. čisti prenos. Grajeno po vseh dovoljenjih. Cena din 130.000. Vprašati pri lastniku šincek Jakov, Zagreb, Draškovičeva 5. 20025-20 Na prodaj je zaradi smrti dosedanjih lastnikov Kuken-bergova hiša (št. 25) v Trbovljah z gostilno in čevljarsko delavnico. Pripravna je tudi za trgovino, odnosno za vsako drugo obrt. Ponudbe na advokatsko pisarno dx. Drnovška Janka v Brežicah. 19991-20 Hiša 4 sobe, kuhinja, klet, velik vrt, njiva, travnik, ugodno naprodaj v Poljčanah blizu šole, cerkve in železnice. — Pripravno za upokojenca. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19823-20 Beseda 1 Din, davek 3 Din: za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din. Trisobno stanovanje popolnoma prenovljeno, čisto, solnčno, v lepi hiši, oddam takoj ali pozneje dobri mali stranki. Ogleda se od 2.—3. ure. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20388-21 3- event. 4-sobno stanovanje solnčno, kopalnica in vse pritikline, v I. nadstropju, oddam za november. Napoleonov trg 7-1., levo, od 15. do 16. ure. 20397-21 Stanovanja Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova S Din. Naj manjši znesek 17 Din. Enosob. stanovanje čisto, iščeta zakonca brez otrok. Najrajši na Mirju. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dopoldne odsotna«. 20371-21a Dvosob. stanovanje lepo, čisto in svetlo, po možnosti s kopalnico, ob tramvajski progi — lahko tudi v Št. Vidu, iščem za takoj. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zdravje«. 20382-21a Sobo odda Beseda 1 Din, davek 3 Din; za Šifro aU daja nje naslova S Din. Naj manjši znesek 17 Din. Opremljeno sobo s hrano ali brez, takoj oddam. Drofenik, Tyrseva 51. 20374-23 Prazno sobo oddam. Postavi se lahko štedilnik. Idrijska 3. 20378-23 SPECIJALITETA FIRME BRUNO MOSER VELETRGOVINA Z VINOM ZEMUN MOSERJEVA UL. 1. Telefon štev. 37 - 555. Zaloga tudi v Javnem skladišču v Ljubljani. Zastopnik za Maribor in okolico g. FRANC VOGRIN, MARIBOR Maistrova 15-L Tel. št. 26-64. ki je zakonom zavarovan in v kakovosti neprekosljiv. Da se potrošniki obvarujejo neuspelih ponaredb naj zahtevajo izrecno izvirni fruškogorski biser, ki je zakonsko zaščiten izdelek tvrdke B. Moser, Zemun. Pazijo naj, da ima zamašek žig »Fruškogorski biser«, kar dokazuje izvirno polnitev. POIZKUSITE GA NA VELESEJMU ! FRIlSKOftllRSKI ISISPR Vinski trgovci, pozor! Proda se ali da v najem lepa hiša z gospodarskim poslopjem in večjo vinsko kletjo ob cesti v vinorodnih Halozah. Nasloviti na »Vinska klet«, Sv. ANDRAŽ v HALOZAH. Na VELESEJMU v Ljubljani poskusite specijalitete svetovne tvrdke MARTINI & ROSSI S. A. Torino in zahtevajte povsod: VERMOUTH MARTINI VERMOUTH MARTINI DRY CHIANTI MELINI Generalni zastopnik za Jugoslavijo: tvrdka B. MOSER, ZEMUN MOSERJEVA UL. 1. Pri kolodvoru oddam takoj čisto, zračno sobo 1—2 osebam. Poseben vhod. Kopalnica. Naslov v vseh poslovalnicah Tutra. 20383-23 Malo sobico in veliko sobo za 2 gospoda ali dijaka, oddam s hrano in vso oskrbo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20381-23 Sobo lepo, strogo separirano, — oddam na Mestnem trgu stalnemu gospodu. — Ana Hieng, Mestni trg 17, III. 20394-23 Sobico v bližini srednje tehniške šole, oddam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20393-23 Lepo sobo opremljeno, separaten vhod-elektrika, parketirano, oddam 2 dijakoma v bližini tehnične šole. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20379-23 Sobo lepo opremljeno, s posebnim vhodom, s souporabo kopalnice, popolni mir, — oddam enemu ali dvema gospodoma. — Oddam tudi manjšo sobico za gospoda ali i"-'-«J^no. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20376-23 V Celju odda učit. družina oprem-jeno sobo z zajtrkom za din 180 dijakinji ali gospodični. Naslov v podružnici Jutra v Celju. 19916-23 INSERIRÀ JTE V »JUTRU« FORTUNA Elektro univerzalni stroj v vsako mizarsko delavnico! REŠITELJ MALE OBRTI in STRAH NAŠIH KONKURENTOV! Din 6.800.— Sobe išče deseda 1 Din davek 8 Din za filtro all dajanje •laPiovp -> 'Jtn Na m & enesel? 17 Din. Prazno sobo v centru ali bližini išče uradnica. Plada točno. Ponudbe pod »Stalno 333« na ogl. od. Jutra 2329-23a Opremljeno sobo solnčno, ne previsoko po stopnicah, išče mirna gospodična 2a 1. ali 15. sep-tember v centru event. bližini mesta. Dopise na ogl. odd. Jutra pod šifro »Solidna stalna oseba«. 20316-23a Dijaike sobe Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova S Din. Naj manjši znesek 17 Din Osmošolec išče lepo sobo z vso oskrbo v centru. Najrajši s posebnim vhodom. Ahčin Branko Aleksandrova 7-III. 20384-23 Akademik išče v Ljubljani majhno, svetlo sobo, po možnosti tudi s hrano. Prednost centralna kurjava. Z navedbo plačila, ponudbe — Šterk Dušan, Ptuj. 20386-22» Dijaka nižješolca z vso oskrbo — sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20385-22 Dvema dijakoma oddam dve solnčni. mirni sobi s posebnim vhodom in uporabo kopalnice ter potrebnim nadzorstvom v novi hiši, 3 minute od bežigrajske gimnazije. Sedei, Tyr-ševa c. 69 a, III., levo poleg Cihlara. 20405-22 2—3 dijake(inje) sprejmem v dobro oskrbo. Velika zračna soba. Blei-weisova cesta l-II. 20373-22 Solnčno sobo oddam t celotno oskrbo dvema nižješolcema v bližini vseh šol. Pomoč pri učenju, klavir ter strogo nadzorstvo. Cena zmerna. Poizv se v vseh poslovalnicah Jutra. 19756-22 Dve dijakinji višje gimnazije ali trgovske šole, sprejmem v bližini li-ceja. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20235-22 Dijaško stanovanje dve postelji s kompletno prvovrstno oskrbo v sredini mesta odda Ivan Pečar. — Foto-kemikalije itd., Maribor, Gosposka nI. 11. 19766-22 Dijakinjo sprejem boljša družina t vso oskrbo Klavir na razpolago. Kutin, Maistrova 19. II. n. Maribor. 19873-22 Dve dijakinji nižješolki, sprejmem v celotno dobro oskrbo blizu vseh šol v Mariboru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20402-22 Mirno sobico s strogim nadzorstvom, popolno oskrbo, uporabo klavirja ln kopalnice iščem za dijakinjo klasične gimnazije. Ponud. z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Torek« 19900-22a MizarsKi muistei I. MIRTIČ, Novo mesto, nam sporoča: Vsak teden si več mizarjev ogleda moj stroj »Fortuna« in se ne morejo dovolj načuditi veliki priročnosti in zmožnosti istega. Še vsak je izjavil, da ga bo takoj naročil in sem Vašo tvrdko, ki razpolaga z najnovejšimi stroji, priporočal kot najzanesljivejšo in solidno. PETER ANGELO d. z o. z. stroji za obdelavo l6S£l LJUBLJANA, Tyrševa 36. 11. do 17« septembra 1938 TEHNIČNI SEJEM DO 18. SEPTEMBRA. POMEMBNE VOZNE OLAJŠAVE. S sejmsko legitimacijo ln potnim listom vizum brezplačen! Znižani madžarski tranzitni vizum dobite na meji, ko pokaže te sejmsko legitimacijo. — Znaten popust voznine na jugoslovenskih in madžarskih železnicah, na nemških drž. železnicah kakor tudi na ladjah po Donavi in Jadranskem morju ter v zračnemu prometu. Vsa pojasnila in sejmske izkaznice po 50.— din dobite pri WIENER MESSE — A. G., Wien VII. in pri častnih zastopstvih v Ljubljani : Zveza za tujski promet v Sloveniji »Putnik«, Tyrševa cesta 11; Zveza za tujski pomet v Sloveniji »Putnik«, Hotel Metropol, in njene podružnice. I i Potrti globoke žalosti javljamo vsem prijateljem in znancem žalostno vest, da je umrla 27. avgusta 1938 po daljši mučni bolezni v 42. letu starosti naša nad vse ljubljena soproga, mamica, sestra itd. gospa BERTA ŠERBAK roj. KRAJNC SOPROGA TRGOVCA IN POSESTNICA Pogreb predrage pokojnice bo v torek, dne 30. avgusta 1938 ob 10. uri dopoldne iz slovenjgraške bolnice na pokopališče v Pamečah. Sv. maša zadušnice se bo služila v župni cerkvi Pameče. Pameče pri Slovenjgradcu, Celje, Stadenice pri Poljčanah, dne 27. avgusta 1938. Žalujoči ostali. I Dragocenosti Eeseda 1 Din. davek 3 Din.; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din. Vsakovrstno zlat« kupuje po najvišjih ivtnah CERNE — juvelir, Ljubljana. Wolfova «iL Razno Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din. Kovinostru- garji in frezerji dobe mesto v tovarni avi-jonov »Ikarus« v Zemunu. Prijaviti se vsak delovnik od 6.—9. ure. Od Vas je odvisno, da Imata obleko vedavo kot oovd zato jo postite redna kemično čistiti &M barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Ptataica — SvedoHkalnJc* Najboljši trboveljski PREMOG brez prahu, koks, suha drva I. Pogačnik, BOHORIČEVA 5, Telet. 20-59 NARODNA [SCARNA LJUBLJANA KNAFLJEVA S IZVRŠUJE VSE VRSTE TISKWUH VREPROSTB IN NAJFINEJŠE Za vso Vojvodino IŠČE ZASTOPSTVO dobave zmožne lesne industrije za žagan in tesan stavbni materijal v vsej Vojvodini dobro vpeljana lesna agentura LEO HAJON, Novi Sad. OLLA' Do 31. decembra 1938 i. je v originalni zavitek 1. tacata za isto ceno vloženih 13 komadov OLLA, torej i KOMAD VEČ Kupujte samo zavitke pol tucat, ker imate6-letno garancijo in velik prihranek. i/ENZACUftgIHETIHI l A/OVIT I D"PACCINI IZ CIKACA.. JE //VOJIM /ENZACIJONALNin prePARATOM. povrnu l ŽEMI AKTIV. no/t in mlado/t. " j za žene 0d40let naprej «MORANA HORMON AKTIV KREMA» dim.601,vrne ženi ak. tivmo/t in mlado/t. od 30-40 let «MOPANA HOR. MON KREMA* i iz mi/jih 2lez) din ar a 50-. od 18-30 let «MORANA VITA. MIN KREMA'(VI/OKIH GO&A) DIN.AO: Te . e novitete takoj od/tranijo gube. mlahavo kožo. nerede tOtO mlado/tno napeto z barzuna/. tim tenoli. «MORANA LEPOTA RA/TLIN/. KI PUDRI» vv/eh nijan/ah din.25: y«*ANA /PLIT Urejuje ßavoria ßavijen. « Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fraa Jeraru — Za joseratai <äel je odgoyprea Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani,