Leto VI. - St. 47
KOČEVJE 18. novembra 1961
Cena 15 din


Seja Občinskega odbora SZDL
Kakor smo že kratko poročali v zadnji številki Novic, je bila 10. novembra razširjena seja Obč. odbora SZDL Kočevje. Dokaj obširno poročilo o delu krajevnih organizacij SZ je podal tov. Kar-ničnik. Poudaril je, da precej krajevnih odborov še ni našlo v novih pogojih dela pravega koncepta za svojo dejavnost. Po novem statutu krajevne organizacije niso več osnovne organizacije SZDL, temveč tvorijo z občinskim odborom vred osnovno enoto SZ. Napačno je vsako tolmačenje, češ, da so krajevne organizacije le nek pomožnni organ občinskega odbora SZDL.
Plan na rešet«
Na zadnji seji ObLO Ribnica so med drugim pregledali tudi izpolnjevanje družbenega plana do tretjega tromesečja. Poročilo ni obravnavalo panog, ampak le posamezne gospodarske organizacije, ki so dostavile ObLO potrebne podatke. V industrijski skupini sta dosegli podjetji LIP in Opekarna 682 milijonov dinarjev realizacije ali približno 70 odstotkov letnega plana, kar predstavlja v primerjavi z lanskim letom porast za 56 odstotkov.
Krajevni odbori SZ in Občinski odbor morajo tvoriti enotnost vodstva, kajti ta enotnost zahteva dejstvo, da v okviru komune velja enoten program in vsebina dela. Krajevne organizacije pa so povsem samostojne v izbiri načinov, kako izvajati program, ki ga je sprejel občinski odbor. Tu se torej ne gre za kratenje samostojnih krajevnih vodstev SZ, ker popolne samostojnosti po novem statutu krajevne organizacije nimajo. Ker si nekatera krajevna vodstva vse to nepravilno tolmačijo,, je po nekod prišlo do zastoja v politični in družbeni aktivnosti SZ. Krajevne organizacije morajo biti pobudnik, da razgibajo delovanje družbenih organizacij in društev, svetov, upravnih odborov, zadružnih svetov itd. Zanimati se more za delo šolskih odborov, za delovanje socialno-zdravstvenih organizacij, kulturno prosvetnih ustanov in društev. Nekatere organizacije so šle na širšo platformo dela in so formirale interesne sekcije, ki skrbijo za posamezne dejavnosti. Uspešno se uveljavlja sekcija za komunalna vprašanja v Salki vasi in sekcija za gradnjo otroškega igrišča v Željnah. Vzrono akcijo so napravili v
Dolgi vasi za zbiranje prispevkov za nakup televizorja. V Fari se je zelo uveljavila sekcija za gradnjo zdravstvenega doma, vendar se je sedaj že spremenila v čisto operativni organ, ki neposredno vodi delo pri gradnji. Manj aktivnosti, predvsem pa samostojnosti, je pokazala do sedaj Krajevna organizacija Kočevje. Njene samostojne aktivnosti skoraj ni opaziti. Seveda pa ta ocena ne velja za člane SZ temveč za odbor. Vzrok je tudi v tem, da je Obč. odbor jemal iniciativo mestni organizaciji, je sam neposredno vodil politične akcije namesto krajevne organizacije. Mestna organizacija SZ Kočevje ima pa dokaj težko stališče tudi zaradi tega, ker nima lastnih prostorov. Težko je ugotoviti, kdo nosi odgovornost, da nimajo prostorov, ali organizacija sama ali pa ni bilo do sedaj razumevanja pri stanovanjskem organu. Plenum je pri počil Izvršnemu odboru, da naj omogoči mestni organizaciji SZ samostojnost in naj več sodeluje in nudi pomoč ostalim organizacijam.
V razpravi je bilo govora tudi o članarini. Ugotovilo se je, da so le redki člani, ki članarine ne morejo ali nočejo plačevati, to-
da neredki so pa tisti, ki pravijo, da je prav, če se članarina pobira večkrat na leto. Nadzorni odbori so dolžni, da organizirajo redno in večkratno pobiranje članarine.
Problemi so tudi v kadrovskem pogledu. V kraj. org. Livold in Dolga vas niso mogli po njuni združitvi pripraviti nekoga za predsednika organizacije. Se večja težava je v tem, da se člani še dosedaj niso sprijaznili z združitvijo in ne prihajajo na skupne sestanke. Delujejo še vedno kot ločeni in samostojni organizaciji. Dolgova-ščani nočejo na sestanke v Livold in obratno. Ne smemo pa
trditi, da bi pa zaradi tega splošna aktivnost članov SZ upadla. Dejstvo je tudi, da je aktivnost članov SZDL v raznih družbenih organih čedalje večja, da pa krajevni odbori ponekod zaostajajo namesto, da bi bili pobudniki in organizatorji.
Tovariši iz Kočevske Reke so načenjali problem plačevanja prevoznih stroškov za dijake, ki se vozijo z avtobusom v osemletko v Kočevje (7. in 8. razred). Starši teh stroškov sami večkrat ne morejo nositi. Osemletno šolanje je obvezno, to pa tudi določa, da je treba učencem šolanje omogočiti.
Ob koncu seje so sprejeli nekaj sklepov po katerih bodo vse krajevne organizacije imele še letos konference, na katerih naj razpravljajo o programu svojega dela, o volitvah občinskih ljudskih odbornikov, o razvoju sekcij itd.
Dohodek je bil realiziran v istem obdobju (zaradi depresije gradbene dejavnosti v vsej Sloveniji in tudi v Ribnici) le za 47,58 odstotkov, medtem ko so se povečali neto osebni dohodki v istem obdobju za 40 odstotkov. Plan predvideva, da se bo letos zaposlilo v industriji 410 ljudi,
do tričetrtletja pa se Jih je zaposlilo 364. V vseh teh podatkih ni upoštevan obrat »Sukno« Jur-Jurjevica.
Ostale panoge so dosegle realizacijo z ozirom na plan: gradbeništvo 76 odstotkov, trgovina 76,6 odstotkov, gostinstvo 82 odst. in obrt 75,2 odst. Za investicije so porabili do tričetrtletja 82 milijonov dinarjev. Od tega je odpadlo na kmetijstvo 9,5 milijona dinarjev in na družbeni standard 3,5 milijona dinarjev. Največ investicij odpade na LIP (28 odst.), ki je s temi sredstvi rekonstruiralo obrat končnih izdelkov (14,5 milijona dinarjev) ter nabavilo novo opremo (7 milijonov dinarjev). Večji znesek je porabilo še kovinsko podjetje za gradnjo nove dvorane.
Tudi v kmetijstvu je izvrševanje plana po podatkih obeh zadrug zadovoljivo. Obe zadrugi sta napravili načrta arondacij. KZ Ribnica bo arondirala še 100 hektarov površin, KZ Sodražica pa 60 ha.
V RIBNICI VEČ POŠKODB KOT LANI
V ribniški občini so letos nesreče pri delu precej porastle. Lani so zabeležili 118 poškodb pri delu letos pa že 138. Ribniška občina je po odstotku nesreč pri delu med naj višjimi v ljubljanskem okraju, medtem ko je ljubljanski okraj po številu nesreč nad republiškim povprečjem. Občinska HTV komisija bo v tednu varnosti in zdravja pri delu obiskala vsa podjetja, ugotovila pomanjkljivosti glede varnosti pri delu in predpisala podjetjem do kdaj “ jih morajo odpraviti.
Proizvajalci premalo sodelujejo pri sestavljanju pravilnikov
Na gradbišču Doma telesne, kulture in kegljišča v Kočevju. Gradnja Doma telesne kulture v Kočevju sc sedaj spet nadaljuje. Pravijo, da bo letos pod streho, če bo ugodno vreme. Ta dom, ki je v gradnji že nekaj let, raste z veliko težavo. Res je že čas, da bi dom
dogradili do konca
V ponedeljek 13. novembra je bil v Kočevju sestanek članov ■ekretaratov osnovnih organizacij ZK podjetij, predsednikov delavskih svetov, predsednikov sindikatov ter direktorjev in sekreta jev Podjetij. Na njem so razpravljali o sprejemanju internih predpisov podjetij, predvsem pravilnikov o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov.
Preprečevanje nesreč pri delu je prav tako važno kot proizvodnja
»V Južnoafriški uniji pregleda zdravnik vsakega delavca predno gre z dela. Pred odhodom iz podjetja jim namaže najmanjšo prasko. V Nemčiji dobi pri nekem podjetju vsak delavec udobno stanovanje v bloku, vendar mora biti vsak večer zato ob določenem času doma. Ce ga ni, izgubi delo in stanovanje.« Nekako take podatke sem bral pred meseci v enem naših dnevnikov. Kapitalisti ne skrbe za varnost delavcev in sploh za delavce, ker bi jih imeli radi, ampak ker vedo, da bo zdrav in zadovoljen delavec več ustvarjal, se pravi ustvarjal večje dobičke.
Doslej so v občini sprejela oba pravilnika le 4 podjetja, 8 pa pravilnike pripravlja — od skupnih 26 podjetij. Nekatera podjetja sprejemajo pravilnike zato, »da bo pač zahtevam zadoščeno«. Vendar gre za kvaliteto sprejetih pravilnikov, se pravi, kako izvesti decentralizacijo, da jo bodo proizvajalci občutili in da bodo vedeli, da je upravljanje v njihovih rokah. Proizvajalci morajo občutiti, da so resnični upravljale! — če tega ne bodo občutili, potem pravilniki že niso dosegli namena, zaradi katerega jih sprejemamo. Pravilnik o delitvi čistega dohodka mora zagotoviti tudi razširjeno reprodukcijo.
Po naših podjetjih so se doslej izoblikovale 4 vrste ekonomskih enot, ki se razlikujejo po Pristojnostih, ki jih imajo. Marsikatero podjetje oziroma vodilni kadri ne vedo, koliko pristojnosti bi prenesli (decentralizirali) na ekonomske enote oziroma kolektiv. Težiti bi morali, da jih prenesejo čim več. Najbolj pravilno in pravično pa bi seveda bilo, da bi proizvajalci sami odločili, kaj vse lahko opravljajo oni, njihova ekonomska enota in kaj naj bi namesto njih opravljala uprava podjetja, se pravi, kaj bi centralizirali.
Razprava je pokazala, da so ekonomske enote v nekaterih Podjetjih že zaživele, se pravi, oa res samostojno odločajo in upravljajo, medtem ko so dru-8od zato, ker niso imeli izku-
šenj ali pa ker so hoteli le zadostiti predpisom (ali pa »modi«), ustanovili preveč ekonomskih enot. V enem podjetju so število ekonomskih enot skrčili od 14 na 4, ker ekonomske enote ,ki so imele le 10, 15 ali pa celo samo 2 delavca res niso mogle biti ekonomske ampak obračunske enote. To izkušnjo naj bi pri izdelavi pravilnikov upoštevali tudi drugi kolektivi.
Pravilnike izdelujejo kolektivi sami (oziroma komisije) ali pa tudi zunanji sodelavci. Razprava je pokazala, da bo najbolj žal tistim gospodarskim organizacijam, ki ne izdelujejo same pravilnikov, ker ne bodo imele potrebnih izkušenj za kasneje, ko bo treba pravilnike prav gotovo spreminjati. Izdelava teh pravilnikov je novost ne samo v Jugoslaviji ampak tudi v svetu, zato je povsem razumljivo, da bo prišlo pri izdelovanju pravilnikov do napak in da jih bo treba spreminjati in dopolnjevati.
Med podjetji, ki imajo zelo lepe osebne prejemke je tudi podjetje Trgopromet, katero že precej časa deli čisti dohodek in obračunava osebne dohodke po novih pravilnikih. Ta podatek jasno kaže, da so pravilniki v korist našemu gospodarstvu in vsakemu posamezniku. Predstvnik podjetja je v razpravi dejal, da bi tudi pri njih lahko imeli osebne dohodke, kot jih imajo drugje (se pravi nižje), če bi zaposlili več ljudi (se pravi, da bi bilo
potem za delitev enako sredstev, razdeliti pa bi jih morali na več zaposlenih).
Dalje je bilo v razpravi poudarjeno, da je treba obračunati s tistimi ljudmi, ki si pustijo izplačevati pretirano visoke osebne dohodke, ne da bi delovni kolektiv vedel za to. Z vednostjo delovnega kolektiva pa se lahko nekomu izplača pač kolikor kolektiv odobri.
Poudarjeno je bilo tudi, da v nekaterih podjetjih opravičujejo zamujanje pri sestavljanju pravilnikov tako, češ »da analizirajo, študirajo« itd. Delovni kolektivi naj bi od teh komisij ze enkrat zahtevali poročilo, kaj analizirajo in študirajo.
Ugotovljeno je bilo tudi, da se je informiranost članov delovnih kolektivov v primerjavi s preteklimi leti izboljšala. V nekaterih podjetjih pa še vedno neupravičeno podcenjujejo informiranost proizvajalcev o planu, proizvodnji, pravilnikih, ekonomskih enotah itd.
Posvet ni bil sklican zaradi obtoževanj in opravičevanj, kakor so nekateri razumeli in tako tudi razpravljali, ampak zato, da se gospodarski in politični vodje podjetij seznanijo z dobrimi in slabimi izkušnjami pri sestavi pravilnikov in da jih seveda tudi upoštevajo. Slišati je bilo, da so ljudje premalo seznanjeni s pravilniki itd., zato je bil sprejet sklep, naj bi vse osnovne organizacije ZK razpravljale o vsem, o čemer je bilo govora na tem posvetu. Dalje je bilo poudarjeno, da je treba strogo ukrepati proti ljudem, ki dajejo n. pr.: ObLO ali drugim organizacijam in organom lažne podatke.
Kako pa je v naši občini:
■ Delavca pošljemo na delovno mesto, ne da bi ga spoznali s tehničnimi zaščitnimi sredstvi.
8 Stroji so v več primerih nezaščiteni, kar ima za posledico različne lažje in težje poškodbe.
8 Nekje so se delavke uprle, da ne bodo nosile zaščitnih rut.
8 Veliko nesreč se zgodi na poti na delo zaradi nepopolnih in okvarjenih koles in drugih prevoznih sredstev, vendar ni organiziralo še nobeno podjetje servisne službe za ta vozila.
8 Vzrokov nesreč ne analiziramo, zato se ponavljajo nesreče na istem delovnem mestu.
8 Podjetja ne ugotavljajo, če so bile nesreče res na poti na delo in z dela. Tako se je zgodilo, da je nekdo prijavil poškodbo na glavi kot nesrečo na poti z dela, v resnici pa mu je poškodbo prizadejala žena, ko je prišel pijan domov.
8 Gospodarske organizacije dajejo milijone za zaščitna sred-
stva, delavci pa jih ne uporabljajo, češ da jih ovirajo pri delu in da zaradi njih ne zaslužijo toliko, kot bi sicer.
Preprečevanje nesreč pri delu pa je prav tako važno kot proizvodnja. Delovnega invalida in njegovo družino je treba vzdrževati, za kar prispeva sredstva družba, družba dobi sredstva od komun, komune od podjetij (ker se le v podjetjih ustvarja dohodek), v podjetjih pa ustvarjajo dohodek delavci in ti, namesto da bi imeli večje osebne dohodke, morajo zaradi nesreč pri delu prispevati več družbi, da bo ta lahko vzdrževala ponesrečenca in njihove družine. Zaščitna sredstva torej le niso samo za oviro pri delu, ampak zagotavljajo prav ona, da bo manj nesreč, hkrati pa večji osebni dohodki. Vsako nesrečo, ki bo nastala po krivdi gospodarske organizacije, bo morala gospodarska organizacija tudi plačati. Delavce bi za uporabljanje zaščitnih sredstev verjetno najbolje zainteresirali, če bi po vsaki
nesreči pri delu napisali na oglasno desko v podjetju »zaradi te in te nesreče pri delu je morala ekonomska enota oziroma gospodarska organizacija plačati iz osebnih dohodkov toliko in toliko.« Seveda pa tu ni osnovno denar. Gre za človekaI Človek — delovni invalid bo nesrečen. Počutil se bo manjvrednega. Tudi njegova družina bo trpela pa naj bo invalid, še bolj pa če bo pri nesreči na delu izgubil življenje.
O vseh in še drugih problemih so razpravljali na sestanku predsednikov HTV komisij, varnostnih tehnikov, tehničnih vodij gospodarskih organizacij, zastopnikov ObLO in zavoda za socialno zavarovanje, ki je bil v četrtek 9. novembra v Kočevju. Prisotni so sprejeli več sklepov:
Po vseh podjetjih bodo zasedale HTV komisije, ki bodo sestavile delovne programe in skrbele, da bodo v bodoče analizirane vse nesrpče.
(Nadaljevanje na 4. strani)
Vreme v bodočem tednu bo hladno z manjšimi padavinami.
Stran 2
Suha roba in Žične pletenine v Sodražici
Eno nro v Sodražici
S fičkotom smo se pripeljali v Sodražico. Za zadružnim domom je bilo več vozov, s vrežno živino in ljudi, ki so stali ob vozovih. Kmetijska zadruga je odkupovala svinje. Možje so stali v gruči in se razgovarjali. »Bodo že kaj dobrega
lokalu, gre kaj
sklenili.« smo si mislili, ko smo družini dom.
se napotili po trgu za za-
»Pa kaj imate danes v Sodražici?« smo vprašali.
»Odkup,« smo dobili odgovor.
Vsak torek KZ odkupuje govejo živino. Za odkup svinj ni določenih dnevov. Odkupljeno živino KZ oddaja podjetju Sleme pri Zagrebu, Emoni v Ljubljano in podjetju v Škofjo Loko. Živinorejci v dolini Sodražice so strokovnjaki. Živino ocenjujejo kritično.
»Kakšne pa so kaj cene živine?« smo vprašali može.
»Cena govedi je od 180 do 190, teleta po 200, plemenska živina 300, klobasarice 100 in svinje od 220 do 230 din,« smo dobili odgovor.
Ob dnevih odkupov je v So-dražici vedno precej ljudi, pa tudi ob navadnih dneh pridejo ljudje radi v trg, ki je kot središče vse gospodarske dejavnosti. Suha roba je še vedno močan element sodražke doline, ki daje zaslužek domačim proizvajalcem in ostalim poslovnim ljudem. Trgovsko podjetje »Suha roba« in »Žične tkanine« se nahajata še vedno v istih prostorih kot sta bili v letih po končani vojni. Trgovina z leseno robo ni več tako živahna, kot je bilo to v letih pred vojno, ko je bilo krošnjarstvo še močno. Število krošnjarjev je v povojnih letih zelo upadlo. V pisarni »Suhe robe« smo dobili znanega krošnjarja Jožeta Gornika iz Kota, ki se je razgovar-jal z uslužbenci. Na trgu smo dobili mladega fanta, ki je imel pred seboj zložene obodi.
»Od kod si pa ti tovariš?« smo vprašali.
»Iz Kosova.« nam je odgovoril, mi smo pa začudeno gledali v njega, ker smo mislili, da se šali. Jezik pa je potrdil njegov odgovor. Povedal nam je, da je prišel v Sodražico po obodi, ka-
tere bo odpeljal do Zagreba, kjer bo robo prodajal. Direktor »Suhe robe« nam je pojasnil, da pride več ljudi iz ostalih republik po robo v Sodražico.
V gostinskem obratu pri Majniki je vedno kaj za prazen želodec, postrežba je dobra in solidna. Tudi upravnik doma iz
Travne Gore je bil v
Vprašali smo ga, kako _____________
pri njemu. Dejal je, da je sedaj nastala mrtva sezona. Prišla bo pa zima in pričakuje zimskih gostov, ker je na Travni gori idealen teren za smučanje. Travno goro bi res lahko izkoristili naši delovni ljudje tudi v zimskem času, posebno naša mladina. Za športnike je Travna gora zelo primerna, da bi se organizirali tečaji za smučanje in ostale dejavnosti. Tudi za enodnevni izlet v zimsko naravo je Travna gora primerna za mlade ljudi, ki si želijo zabave in razvedrila v zimski idili s smučkami.	-
Tair iz Kosova je prišel v Sodražico po leseno robo
Za kočevsko občino samostojna zavarovalnica
Področje kočevske in ribniške občine je spadalo doslej pod podružnico DOZ v Novem mestu. Z decentralizacijo DOZ pa lahko občinski ljudski odbori ustanove za področje svoje občine samostojno zavarovalnico ali pa več občinskih ljudskih odborov za področje več občin eno zavarovalnico, Okrajni ljudski odbor v Ljubljani je sklical konferenco predstavnikov občinskih ljudskih odborov. Na podlagi materiala DOZ, se je razvila razprava, ki je ugotovila, da ni gospodarskih in finančnih možnosti za ustanovitev samostojnih zavarovalnic in da bi bilo najpametneje ustanoviti za področje okraja le eno samo zavarovalnico. Tako bi bili stroški poslovanja, predvsem administrativni, manjši. Pri taki organizaciji bi bile občinam zagotovljene s pogodbo ali statutom vse pravice, da se sklade zavarovalnice (gasilski sklad, življenjska matematična rezerva in sklad preventive) prenesejo v izkoriščanje na področje občin, kjer so bili ustvarjeni. Predstavniki posameznih občin bi bili tudi v upravnem odboru skupne zavarovalnice.
Odborniki ljudskega odbora so na zadnji seji na podlagi poročila Sveta za gospodarstvo in razprave sklenili, naj se za področje kočevske občine ustanovi samostojna zavarovalnica. Analiza je namreč pokazala, da bi bila samostojna zavarovalnica rentabilna, hkrati pa bi bila najboljši garant, da bodo skladi iz sredstev, zbranih na našem področju, tudi pri nas porabljeni.
Sklenjeno je bilo še, naj ostane do ustanovitve zavarovalnice v Kočevju zavarovalna služba
še pri zavarovalnici v Novem mestu. Takojšnjo ustanovitev zavarovalnice ovira pomanjkanje kadra in stanovanj zanj. Dalje tudi ni še znan prispevek republiški zavarovalni skupnosti. Svet za gospodarstvo je zadolžen, naj spremlja vse te problematične stvari (stanovanja, prispevek republiški zavarovalni skupnosti itd.), ki lahko vplivajo na ustanovitev zavarovalnice Ko bo prišlo do izboljšanja, naj se Svet sestane in o njih spet razpravlja.
ih,.
lit,

Otroško tarslifo je urejeno
•II!	1
Sil	
tako, da nosimo otroke s seboj na delo,« nam je povedala zaposlena žena iz Koprivnika. »33 otrok bi šlo takoj v vrtec, a ne vemo, koliko bi varstvo stalo. Prostor za vrtec imamo v šoli, ne vemo pa, kje bi dobili vzgojiteljico. Opremo za vrtec bi dal KGP.
Če bo dež, bodo imeli vodo...
Prvi sneg je šele rešil vprašanje preskrbe s pitno vodo za živino in ljudi v Koprivniku. Že spomladi je plačal obrat KGP v Koprivniku za prevoz vode s cisternami iz Kočevja milijon dinarjev, zdaj pa bodo plačali še okoli 400.000 dinarjev. To je eden
dobival obrat, ki je med najbolj-le po 90 odstotkov plač.
izmed vzrokov, zaradi katerih bo Šimi v KGP, za zadnje tri mesece
Vodo ne vozijo v Koprivnik vsako leto. Zadnji tak primer je bil leta 1949. Voda je za Ko-privničane in za 400 glav živine življenjskega pomena, zato je treba to vprašanje kmalu rešiti. Za reševanje so prav gotovo zainteresirani Koprivničani, KGP in komuna. Pogovori z različnimi predstavniki so pokazali, da so vsi pripravljeni prispevati sredstva ali pa drugače pomagati rešiti preskrbo z vodo, nekdo pa mora akcijo izpeljati. Prva naj bi začela v tej smeri delati obrat KGP 'in krajevni odbor. Če ta dva naloge ne bi
zmogla, naj bi o tem obvestila in zaprosila za pomoč najprej KGP in potem ljudski odbor.
Torej prostor imajo, opremo bi skoraj za gotovo lahko dobili (in otroke tudi imajo) manjka le vzgojiteljica; mori pa jih še vprašanje, koliko bi morale zaposlene žene na mesec plačati za varstvo otrok, se pravi, če se jim splača dati otroke v vrtec. Krajevni odbori oziroma vaščani ne bi smeli napraviti tak velik problem samo zato, ker nimajo izšolane vzgojiteljice za svoj vrtec. Na otroke bi lahko pazila kakšna starejša ženska ali moški, ki ga veseli delo z otroki in ki mu je vzgojo otrok zaupati (da ne kolne, pijančuje). Vsekakor bi bilo bolje, da bi za otroke skrbel nekdo v vrtcu, kot da jih nosijo matere s seboj na delo ali pa jih puščajo brez nadzorstva doma. Tako otroško varstvo bi bilo dobro, in kar je zelo važno — tudi poceni. Ne vem, zakaj menijo skoro povsod, da lahko otroke vzgaja v vrtcu samo poklicna vzgojiteljica — saj poklicnih vzgojiteljic nimajo niti v vseh vrtcih po mestih!
Večjo skrb mladini
Ih...
Pravilnik LIP v razpravi
hhiihhhhhlihii!.. ..miilliHll
Pred kratkim smo obiskali Lesno industrijsko podjetje v Ribnici in se pozanimali, kako poteka priprava oziroma sprejemanje pravilnikov. Povedali so nam, da oba pravilnika šele pripravljajo in da bodo osnutek pravilnika o delitvi čistega dohodka dali prav ta teden v razpravo. Osnutek pravilnika predvideva, da bo podjetje razdeljeno na več enot. V predračunski enoti bo uprava podjetja. Dalje bodo štiri ekonomske enote: ža-
ga z vratarno, luščilnica furnirja, finalni izdelki in žaga v Goriči vasi. V pomožni enoti bodo zajeta delovna mesta, ki so potrebna za vse podjetje (vratar, snažilke, gasilci itd.). Osnutek pravilnika je komisija razmnožila in ga bo dobil v roke vsak delavec in vsak bo lahko predlagal, kako naj bi čisti dohodek razdelili v okviru njegove ekonomske enote. Komisija namreč ni sama v osnutku pravilnika predlagala, kako naj bi se čisti
dohodek razdelil. Centralni delavski svet bo nato o pripombah in predlogih razpravljal, jih upošteval in na podlagi njih šele izdelal predlog pravilnika, o katerem naj bi potem ponovno razpravljal kolektiv. Osnutek predloga pravilnika predvideva še: čimvečji bo čisti dohodek, tem manj bo šlo preseženega dela čistega dohodka (nad planiranim) na osebne dohodke in več na sklade.
10. novembra so imeli člani osnovne organizacije ZK Sodražica konferenco, kateri je prisostvoval tudi član Občinskega komiteja ZK Ribnica Stane Gor-šič. Konferenca je lepo uspela. Izvolili so nov sekretariat in sprejeli naloge za bodoče delo.
Sekretar osnovne organizacije ZK France Češarek je v svojem poročilu podrobno analiziral delo komunistov in nanizal pomanjkljivosti in dosežene uspehe v dosedanjem delu. Zlasti je poudaril pomen vzgoje mladine, ki bo prevzela na svoja ramena delo starejših. Pri vzgojnem delu z mladimi ljudmi je bilo premalo narejenega. Prav zato pa Je v bodoče ena najvažnejših nalog — vzgoja in skrb za mladino in najboljše iz njihove srede rekrutirati v vrste ZK.
V sekretarjevem poročilu je bilo med drugim tudi navedeno, da bodo morali komunisti posvetiti večjo skrb političnemu usposabljanju. Le politično razgledan komunist bo lahko kos
nalogam in bo sposoben za uveljavljanje načel Partije, člani ZK se bodo morali bolj angažirati v družbenih in političnih organizacijah in organih delavskega samoupravljanja.
Razprava, ki je bila živahna, je dopolnila poročilo. Bila je sa-mokretična. Poročano pa je bilo tudi o uspehih, ki so bili doseženi. Pri akciji za gradnjo zdravstvenega doma so prispevali člani ZK lep delež, zgrajeno je bilo novo strelišče itd. Trudili se bodo, da bodo pomanjkljivosti odpravljene in se politično usposabljali.
V razpravi je sodeloval tudi tov. Stane Goršič in dal več tehtnih napotkov za bodoče delo, Opozoril je ,da je predvidena v prihodnjem letu 4. Julija v Sodražici večja proslava, ki bo arfirmirala gospodarski napredek Sod raške doline v letih po osvoboditvi. Takrat bo predvidoma izročen svojemu narhe-nu nov zdravstveni dom, obrat »Torbica« in drugo.
Medved je oropal čebele
Srečanja z medvedom so v naših loviščih vse bolj pogosta. Medvedov je iz leta v leto več, njih stalež je pomnenju večine lovcev že prekoračil normalo. Skoda po stričku medvedu je iz leta v leto večja. Kmetje se pritožujejo in ponekod ob gozdnih obronkih opuščajo obdelavo zemlje, sajenje in sejanje posameznih poljedeljskih kultur.
Res, da lovske družine pravočasno škodo ocenijo in povrnejo, vendar vse nastale škode še zdaleč ni mogoče zajeti in poravnati.
Medved je vsejed. Zelo rad se pase po mehki travi in mladi detelji ter žitu, obira brstje, trese in lomi sadno drevje ter pobira plodove, išče polže in gobe, rad hrusta mlečne koruzne storže, žir in želod. Lovi tudi manjše in slabotnejše živali, ko se pa navadi na meso, postane napadalen in je nevaren tudi večjim živalim in človeku. Medved prav tako rad brska po mravljiščih, pobira mravlje in njihove bube, koplje ose in čmrlje, v sili se loti tudi obiranja mrhovipe. Striček medved je tudi sladkosnedenež in posebno rad čebelari, da se posladka z medom in satjem.
Pretekli ponedeljek in torek
sem v sveže zapadlem snegu hodil skozi Črni vrh do Čabranke po medvedjih stopinjah. Sledil sem dva medveda. Eden je zaokrožil nazaj v gozd, sled drugega pa je izginila v valovih Čabranke, ki je bila te dni zaradi deževja in večjega pritoka hudournikov posebno velika. Krenil sem navzgor ob strugi in po prehojenih 500 metrih poti, tam kjer se stekata Belica in Čabranka, zopet zasledil medvedje stopinje. Striček medved je preplaval do 3 metre globok tolmun in od tu zavil na Papež-ke njive, mimo gostilne in opuščene osnovne šole. Od tu jo je ubral v čebelnjak Petra Šercerja iz Belice in v noči od 6. na 7. november uničil tri panje čebel.
Zastopniki LD so kmetu naslednji dan ocenili škodo. Kmet pa je hotel čebelnjak bolje zavarovati pred medvedom, čeprav je le-ta oddaljen komaj 20 metrov od hiše. Ves popoldan je znašal bodečo žico, zabijal je kole, plel bodečo ograjo in na žico obešal zvonce. Ko je bilo delo pri kraju, se je spomnil, da ima nekje na podstrešju še en zvonec in petrolejko, ki naj bi ob čebelnjaku vso noč brlela. Medtem ko je kmet proti veče-
ru odšel na podstrešje, ga je pri čebelnjaku zamenjal medved. V vasi je nastalo vpitje, s pomočjo sosedov in psov so odpodili medveda. To noč je medved načrt spremenil. Odšel je skozi Papeže, ob osnovni šoli po mostu čez Čabranko in po cesti II. reda v vas Mandlje, ter uničil kmetu Erentu 4 panje čebel. Te dni so lovci okrog Papežev zasledili 4 medvede.
Rjavi medved je največja zver južne in srednje Evrope. Dolg
V nedeljo, 5. novembra je lovska družina Kočevje imela obvezen pogon na parkljasto divjad. Tega pogona se je udeležilo le 18 članov. Lovovodja je ob določenem času razporedil lovce na stojišča, gonjači pa so pričeli s pritiskom na divjad.
Napeto pričakovanje lovcev na stojiščih se je končalo pri prvem pogonu brez uspeha. Divjad se ni zmenila za ves ropot gonjačev, čemur je bil vzrok sneg z drevja, ki je zapadel prejšnji dan.
Pri zbiranju za drugi pogon je
je tudi čez dva metra in visok do 1,5 metra, ter doseže težo do 300 kg. Čeprav je videti neroden, zelo dobro in hitro teče, odlično pleza na drevje in skalovje ter izvrstno plava. Je zelo pameten in oprezen. Ker je medved še živ spomenik naše lovske preteklosti je z zakonom zaščiten. Lov na medveda je dovoljen le izjemoma. Prav je, da se medved ohrani, vendar mu je treba odrediti opravičeno, a ne neomejeno mesto.
bilo opaziti v daljavi postave visoke divjadi; bile so košute, ki so se sprehajale po planjavah, pokritih s snežno odejo ter obirale leskove vejice.
Gonjači počasi pritiskajo Sliši se prvi strel, drugi, tretji, vsi so bili v prazno. Dobri strelci zgrešijo — lovska mrzlica. Košute se premikajo od stojišča do stojišča ter opazujejo lovce, kako merijo na njih. Strah pred zadetkom jih požene v goščavo. Lovec umirjen pritisne puško k licu — strel — in že se pokažejo krvave lise po snežni belini.
Košuta, dobro zadeta, se opoteče in obleži v neposredni bližini pod prvim hrastom. Plen zdaj pokriva listje, ki pada s snegom z drevja. Ponovno se slišijo streli, košuta pa se ranjena zateče za grmovje, vztrajen lovec jo zasleduje in s pravičnim strelom dobi novi ' -
Tudi naslednji pogoni so se nadaljevali z uspehom. Pet komadov srnjadi je obležalo v lovišču, od teh dva komada z enim strelom hkrati.
Lovska disciplina je bila tega dne zelo dobra in ob zaključku tega lova je bil lep uspeh.
Lovovodja in gospodar družine je ob zaključku lova tega dne izrazil zadovoljstvo, lovsko razpoloženje pa je dopolnila še pesem, pripovedovanje lovskih dogodivščin in lovska latinščina.
Takih lovov si člani želijo čimveč. Tak lov, kot je bil to nebel in naj bo vzpodbuda tudi
tistim lovcem, ki jih je strah pred malo mraza in gledajo izpod tople odeje na vreme. S skupnimi napori ustvarjamo organizaciji in naši. skupnosti lep dohodek, posameznikom lovcem pa lep. užitek in razvedrilo.
Skupni lovi prinašajo skupne koristi
18. novembra 1961 ® »NOVICE«® Stran I
VII. republiški ligi
Kranj, 12. novembra. Tu so bile danes odigrane kvalifikacijske tekme za vstop v II. republiško odbojkarsko ligo. Sodelovale so štiri ekipe, ki so se od 8. ure zutraj do 15. ure zagrizeno borile za I. in II. mesto. Igralo se je po turnirskem sistemu, vsak z vsakim. Igrišče je bilo v dvorani, ki je bila preozka in prekratka. Sodniki so sodili zelo dobro.
Moštvo domačega Partizana je nastopilo v sledeči postavi: čuk, Bižal. Galič, Adamič, Nučič, Pogorelc, Klarič, Fink, Čokorilo.
Prvo tekmo smo odigrali z moštvom Kranja in izgubili s 3:0. Vsem igralcem se je poznalo, da so vstali ob 4. uri in da imajo dolgo pot za seboj. Če bi igralci prispeli že v soboto zvečer in prespali v Kranju bi verjetno tudi to tekmo odločili v svojo korist, tako pa smo se morali zadovoljiti s porazom, ki ni prav nič časten za naše moštvo. Do sedaj v treh srečanjih še nismo izgubili s Kranjčani. Dejstvo je, da je njihova ekipa sestavljena iz samih mladih igralcev, ki imajo lepo bodočnost, če bodo resno trenirali.
V nadaljevanju turnirja je naše moštvo odigralo še dve tekmi. Prvo smo brez težav odločili v svojo korist z rezultatom 2:1, v drugi oziroma tretji tekmi turnirja smo proti Krškem dobili dva seta, v tretjem setu pa smo vodili že s 15:14 in štirikrat imeli set žogo; kljub temu smo ta niz izgubili in nato še enega. V zadnjem odločilnem nizu smo se zbrali in dobili set z rezultatom 15:3. Ta zmaga nam je zadostovala za II. mesto in s tem smo se uvrstili v II. republiško ligo.
LESTVICA:
pija-Ljubljana, Jesenice, Kropa itd., nam postane .takoj jasno, da bo potrebno temeljito izdelati prstno igro in sistem igre. Pri dosedanjih srečanjih smo ugotovili, da imamo dobre tol-kače, da pa nam manjkajo duhoviti podajači. Zato bo potrebno organizirati trening tako, da bomo do spomladi, ko se prične tekmovanje v ligi, pripravljeni na težka srečanja in da ne bomo razočarali domačih gledalcev.
Ker ni sadnih sokov, seže mladina po alkoholu--------—------
Potrošnja alkoholnih pijač raste, brezalkoholnih pa pada. Gostiša imajo na razpolago le malo brezalkoholnih pijač, gostinci pa se pritožujejo, da pijanci razbijajo, razgrajajo, nekulturno postopajo z natakaricami itd. Z brezalkoholnimi pijačami imajo gostinci zgubo ker so predrage. Na posvetu, ki so se ga udeležili gostinci in člani komisije za borbo proti alhokolizmu pri SZDL in RK je bilo sklenjeno, da naj bi pijane prestopnike strogo kaznovali, da naj gostinci nabavijo sadne sokove od koderkoli po svojem preudarku — samo da bodo poceni in kvalitetni, da mladoletnikom ne bodo dajali alkoholnih pijač in da bodo dajali pijancem na up.
Za varnejše delo
Kranj	3	3	0	9:0	6
Kočevje	3	2	1	6:6	4
Krško	3	12	5:6	2
Gorica	3	0	3	2:9	0
S tem,	ko se je naše moštvo	
kvalificiralo v II. republiško ligo, bomo morali posvetiti našim odbojkarjem več pozornosti. Predvsem moramo omogočiti moštvu reden zimski trening, ki jih bo kondicijsko usposobil za težja srečanja. Če naštejemo samo nekaj moštev, ki nastopajo v II, ligi n. pr. Kamnik, Olim-
Cenjene naročnike in bralce
OBVEŠČAMO, DA BO IZŠLA PRIHODNJA DVOJNA ŠTEVILKA »NOVIC« ZARADI PRAZNIKOV V TOREK 27. NOVEMBRA.
Mnoga podjetja v ribniški občini so že zastarela in zato so tudi delovni pogoji v njih težji. Občinska HTV komisija je zato sklenila, da bo v tem tednu pregledala vse higiensko tehnične naprave, ki so potrebne po podjetjih, v gostinstvu in trgovinah za varno delo. Komisija HTV naj bi proučevala tudi vzroke poklicnih obolenj.
Občinska HTV komisija bo organizirala razstavo Varnost pri delu. V začetku decembra pa bo s sodelovanjem gospodarskih organizacij priredila dvodnevni seminar za člane HTV komisij. Pristojne organizacije, organi in
ODBOR ZA ZAKLJUČNO PROSLAVO
Pretekli teden je bil ustanovljen koordinacijski odbor za zaključno proslavo 20-letnice vstaje. V njem so zastopani predstavniki ribniške in kočevske občine. Proslava naj bi bila 29. novembra ob Dnevu republike.
OWtMUwJjtt,
Qiianit peelivaletv Obvestila Spotedi čestitke Mali vglasi
KOČEVJE
Poročili so se: Dr. Ivan Imenšek, zdravnik iz Kočevja, star 28 let in Marija Vidmar, administratorka iz Kočevja, stara 23 let; Drago Oberstar, poljedelec iz Koprivnika, star 23 let in Marija Sabljak, gozdna delavka iz Koprivnika, stara 24 let; Mihael Hrovat, kurjač iz Rudnika, star 22 let in Lojzka Lokar iz Kočevja, stara 10 let.
V	Ljubljani so se poročili: Marjan Krivec iz Kočevja, star 29 let in Amalija Širaj iz Ljubljane, stara 29 let; Franc Žanski iz Kočevja, star 35 let in Nada Ban iz Ljubljane, stara 37 let; Marjan Bastar iz Kočevja, star 22 let in Erna Žaler iz Kočevja, stara 20 let; inženir Tomislav Geršak iz Podsrede, star 26 let in Ivana Pust iz Kočevja, stara 22 let; Ciril Hočevar iz Kolenče vasi, star 26 let in Božidara Kumer iz Letuš, stara 24 let.
Rodila je: Katica Andoljšek iz Kočevja — dečka.
_ V Ljubljani so rodile: Marija ^agar iz Kočevja — dečka, Angela Meznarič iz Koblarjev deklico, Jožefa Kotar iz Oneka — deklico, Irena Gornik iz Livolda — deklico, Olga Plot iz Trate — dečka. Kristina Pečar iz Mozlja — dečka, Daniela Mustar iz Kočevja — dečka in Marija Henigman iz Rudnika — dečka.
Umrli so: Ferdo Paradiž, upokojenec iz Kočevja, star 62 let, umrl je v Novem mestu; v Ljubljani: Ivana Bartol iz Mahovnika, stara 59 let in Frančiška Zor-zut iz Lipe, stara 55 let; Marija Križman iz Lipe stara 85 let je umrla doma.
LOŠKI POTOK
Poročila sta se: Ludvik Janež, kmetovalec iz Globeli, star 31 let in Pavla Oražern, kmetoval-ka iz Malega loga stara 21 let.
VELIKE LAŠČE
Umrli so: Karol Zevnik, upokojenec iz Velikih Lašč, star 75 let in Marija Zalar, preužitkari-ca iz Podhojnega hriba, stara 78 let.
POPRAVEK
V	zadnji številki »Novic« z dne 11. novembra je v obvestilu Stanovanjske skupnosti Kočevje v drugem odstavku nastala pobota. Drugi odstavek se pravilno glasi:
»Pralnica sprejema in izdaja
"■NOVICE« — glasilo Občinskega odbora SZDL Kočevje in Ribnica. Izdaja in tiska ČZP »KOČEVSKI TISK« v Kočevju. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Peter Šobar. Uredništvo in upra-a v Kočevju, Ljubljanska cesta ,Q~a> telefon uredništva in uprave ^•Naročnina je 500 din, polletna 00 din in jo je treba plačati v , Prej. Za inozemstvo 1000 din oz. finn^riške dolarje. Tekoči račun: 0-78-1-265 pri Komunalni banki Ljubljana, podružnica Kočevje
perilo vsak delovni dan od 8. do 12. ure, v sredo in petek od 15. do 17. ure.
Uredništvo
ČESTITKA
Alojzu Prijatlju iz Želj n želi vse najboljše za njegovo devetnajsto obletnico rojstva sestra Lojzka in ostali.
ZAHVALA
Ob bridki izgubi najine nepozabne žene, mame, hčere, sestre in stare mame
URH MARIJE roj. KRIŽ se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, sovaščanom, političnim in družbenim organizacijam, znancem in vsem, ki ste z nami sočustvovali, nam izrazili sožalje, počastili pokojnico z venci in cvetjem ter jo spremili na njeni zadnji poti.
Posebna zahvala učiteljici iz Trave tov. Vreček Nadi in tov. Zgoncu Ivanu za poslovilne besede, pevkam iz Trave za žalo-stinke ter čabranski godbi.
Prav tako se zahvaljujemo dr. Zakrajškov! za pozornost in pomoč ter lajšanje bolečin pokojnici.
Žalujoči: mož Jakob, sin Jakob in hči Pavla z družinami, starši, bratje in sestre, ter ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Neizmerno žalostni ob izgubi našega ljubega moža, atija in dedka
FERDA PARADIŽA
izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem tako številnim darovalcem prekrasnih vencev, godbi Svobode, častni straži gasilcev in upokojencev ter vsem, ki so' ga spremili na zadnji poti toplo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo Občinski gasilski zvezi Kočevje, vsem gasilskim društvom kočevske in ribniške občine, Gasilski zvezi Slovenije in Okrajni gasilski zvezi Ljubljana za ganljivo spremstvo, govornikom gasilskim tovarišem Oberstar ju, Klunu, Roberju in predsedniku Okrajnega sodišča Kočevje Sa-vinšku za ganljive poslovilne besede.
Žalujoči: žena Rezi in otroci Marinka, Bojan in Cvetka z družinami.
IZGUBLJENO
9. novembra sem izgubil osebno izkaznico na ime Anton Štirn ec Kočevje, Reška c. 16. Najditelja prosim, naj jo odda v upravi »Novic«.
NAJDENO
V hiši št. 15 Trg 3. oktobra v Kočevju smo našli pretekli teden očala. Lastnik jih dobi v uredništvu Novic.
JADRAN KOČEVJE: od 17. do 19. novembra francoski cine-mascopski barvni film »Splavarji z Volge«, 20. in 21. novembra ameriški barvni film »Doživljaji kapetana Vajta«, 22. in 23. novembra ameriški barvni film »Osamljen človek« 24. do 26. novembra italijanski cinemascopski barvni film »Današnja dekleta«, 26. in 27. novembra jugoslovanski film »Deveti krog«.
SVOBODA RUDNIK: 18. in 19. novembra italijanski film »Zadnja kočija«, 25. in 26. novembra poljski film »Pepel in diamant«.
SVOBODA ST. CERKEV: 18. in 19. novembra jugoslovan. film »Pop Čira in pop Spira«, 25. in 26 .novembra film »Krik«.
RIBNICA: 18. in 19. novembra ameriški film »Polkovnik in jaz«, 25. in 26. novembra slovenski film »Veselica«.
SODRAŽICA: 18. in 19. novembra francoski film »Zakon je zakon«, 25. in 26. novembra nemški film »Prfoks«.
LOŠKI POTOK:	19. novembra
norveški film »Devet življenj«, 26. novembra italijanski film »Kronika siromašnih ljubimcev«.
komisije se bodo prizadevale, da bo v tednu varnosti in kasneje vedno manj nesreč, saj je vse to potrebno za dvig storilnosti in za srečo posameznika.
SPREJET LE EN PRAVILNIK Na zadnji seji Obč. ljudskega odbora v Ribnici so ugotovili, da poteka sprejemanje pravilnikov počasi, saj je doslej sprejela le ena gospodarska organizacija en pravilnik. Večina podjetij je začela resneje delati na izdelavi pravilnikov šele pred kratkim. Na splošno je opaziti težnjo, da bi hotele gospodarske organizacije dati več sredstev za osebne dohodke, kot bi bilo normalno in premalo na sklade. Taka podjetja so bila opozorjena, da pač ne bodo mogla najemati posojil, ker ne bodo imela sredstev na skladih in da jim bo občinski ljudski odbor ver-
Na posvetu je bilo poudarjeno, da naj gostinci izboljšajo zaloge brezalkoholnih pijač, katerih cene ne smejo biti pretirane. Gostinci naj bi ne iskali zaslužek pri njih. Znano je namreč, da ljudje, ki pijejo brezalkoholne pijače, ne povzročajo gostincem posebnih težav in škode (ne razbijajo, lomijo inventar itd.), zato je tudi povsem upravičena zahteva, da bi na brezalkoholne pijače pribijali manjši odstotek stroškov kot na alkoholne. Zakaj bi trezni državljani plačevali za pijance?
Na posvetovanju je bilo poudarjeno, da borba proti alkoholizmu ni usmerjena proti vsakemu uživanju alkohola. Gre le, da bi preprečili nastajanje novih alkoholikov. Cilj akcije je, da se mladina ne bi vzgajala v alko-
jetno primoran odkloniti prošnje za posojila in za garancije. Imenovali so tudi komisijo za pomoč pri izdelavi pravilnikov.
VELIKE LAŠČE: 18. in 19. novembra ameriški barvni film »Preko mnogih rek«, 25. in 26. novembra francoski film »Moj stric«.
DOBREPOLJE:	18. in 19. no-
vembra ameriški CS film »Pevec iz Mehike«, 22. novembra nemški film »Danes se ženi moj mož«, 25. in 26. novembra ameriški barvni CS film »Dan, ko so delili otroke«, 28. novembra jugoslovanski barvni film »Edini izhod«.
PONIKVE: 23. novembra nemški film »Danes se ženi moj mož«.
KOČEVSKA REKA: 18. in 19. novembra jugoslovan. barvni film »Veter je prenehal ob zori«, 22. novembra angl. bar/ni film »Abdulah Veliki«, 25. in 26. novembra angleški film »Operacija Amsterdam«.
PREDGRAD: 18. in 19. novembra mehiški barvni film »Serenada v Mehiki«, 25. in 26. novembra ameriški film »Najhitrejši revolveraš zmaguje«.
BROD NA KOLPI: 18. in 19. novembra ameriški film »Zlato v džungli«, 25. in 26. novembra francoski film »Ogledalo z dvema obrazoma«.
UPRAVNI ODBOR KMETIJSKE ZADRUGE KOČEVJE razpisuje
DELOVNO MESTO RAČUNOVODJE Pogoj: višja strokovna izobrazba s 5 let prakse v računovodstvu ali srednja strokovna izobrazba z 10 let prakse v računovodstvu. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov zadruge oz. po dogovoru. Nastop službe 1. decembra 1961, najpozneje 1. januarja 1962. Prijave z navedbo dosedanjih zaposlitev, osebnimi podatki in kratkim življenjepisom poslati na upravo KZ Kočevje do 25. novembra 1961. Informacije telefon 268.
Upravni odbor KZ Kočevje
NAČRT NOVEGA ŽELEZNIŠKEGA VOZNEGA REDA
Železniška uprava pristopa k sestavljanju bodočega voznega reda že precej časa pred njegovo uveljavitvijo. Sedanji vozni red velja do 26. maja 1962.
Po že izdelanem načrtu novega voznega reda bo ostalo število potniških vlakov na progi Ljubljana—Kočevje nespremenjeno, pač pa se bodo spremenili časi njihovih prihodov in odhodov.
Načrt predvideva sledeče nove odhode vlakov iz Kočevja: 3.44-motorni, 4.45, 10.20, 15.20 in 17.47. Ti vlaki bodo prihajali v Ljubljano takole: 5.35-motorni, 7.12, 12.48, 17.42 in 20.22. Iz Ljubljane bodo odhajali vlaki takole: 5.21, 11.44, 14.25, 19.15 in 23.35-motomi, v Kočevje pa bodo prihajali ob 1.47-motorni, 7.54, 14.21, 17.05, 21.55. Prihod in odhod mešanega vlaka ki služi prvenstveno za prevoz delavcev in dijakov, še ni določen, predpostavlja se pa, da pri tem vlaku ne bo večje spremembe. Glavna sprememba je tedaj pri motornem vlaku, ki ne bo več prihajal in se vračal v Kočevje zvečer, temveč bo prihajal zjutraj ob 1.47 in se bo vračal kot prvi jutranji vlak ob 3.44. Tako bo zopet uspostavljena zveza v Grosupljem proti Dolenjski, ki je sedanji vozni red žal nima.
Železniška uprava objavlja projekt novega voznega reda, da javnost z njim seznani, zaradi dajanja predlogov glede prihodov in odhodov vlakov. Podjetja, ustanove, šole in zainteresirani posamezniki naj povedo svoje pripombe glede novega voznega reda šefu postaje Kočevje najpozneje do ponedeljka, 20. novembra pismeno ali pa po telefonu na št. 260.
POZIV
VSE DAVČNE ZAVEZANCE IZ OBMOČJA OBČINE KOČEVJE OPOZARJAMO, DA JE ROK PLAČILA IV AKONTACIJE, VKLJUČUJOČ TUDI ZAOSTANKE, POTEKEL DNE 15. NOVEMBRA 1961.
DA BI SE IZOGNILI STROŠKOM, KI BODO NASTALI S PRISILNO IZTERJAVO, POZIVAMO DOLŽNIKE DA PORAVNAJO OBVEZNOSTI PO ČEKOVNIH POLOŽNICAH KI SO JIH PRAVOČASNO PREJELI.
UPRAVA ZA DOHODKE ObLO KOČEVJE
Razpis
Komisija za uslužbenske zadeve ObLO Kočevje razpisuje sledeča delovna mesta:
1.	REFERENTA ZA CIVILNO ZAŠČITO
IN POŽARNO VARNOST - srednja strokovna izobrazba z nekaj let upravne prakse.
2.	REFERENTA ZA DOHODKE OD PREBIVALSTVA — višja strokovna izobrazba s 3-letno upravno prakso.
Ponudbe z življenjepisom je poslati Uradu tajnika ObLO Kočevje najkasneje v 15 dneh po objavi tega razpisa.
Komisija za uslužbenske zadeve ObLO Kočevje
holike. Mladina na podeželju si želi kulturnega razvedrila, predvsem plesa. Ker ni drugje prostora, ga organizira seveda v gostilni. Gostišče pa spet nima na zalogi brezalkoholnih pijač — mladina seže po alkoholu. Zaradi takih in podobnih primerov tudi nastajajo alkoholiki. Mladina se opija, dela izgrede in celo napada gostinske delavce, krivi pa smo mi vsi, ki mladino tako rekoč prisilimo piti alkohol.
Gostinci so zahtevali, da je treba poostriti tudi kaznovanje pijanih razgrajačev. Seveda bo to mogoče le, če bodo gostinci še bolj sodelovali s postajo ljudske milice. (Najbolje pa bi bilo, da pijanim osebam ne bi točili alkoholnih pijač). ObLO je menda pred kratkim sprejel odlok o javnem redu in miru, ki med drugim predpisuje stroge kazni (denarne in zaporne) za gostin« ce, ki bodo dajali pijanim osebam in mladoletnikom alkoholne pijače. Poskrbeti bo treba za strogo izvajanje tega odloka.
Gostinci so se s sklepi, sprejetimi na tem posvetovanju, strinjali, dali pa so tudi nekaj upravičenih pripomb, ki jih bo treba v borbi proti alkoholizmu upoštevati: Za vzgojo mladine niso odgovorni samo gostinci, ampak tudi starši in celotna družba.
Za vzdrževanje reda v gostilnah so odgovorni gostinci, vendar ne bi bilo slabo, če bi tudi miličniki včasih zvečer obšli gostilne. Razgrajači so premalo kaznovani. Cena nekaterih sadnih sokov je previsoka, kvaliteta pa slaba. Mladina bi morala imeti svoj prostor, kjer bi se zbirala in organizirala plese, ne pa da bi bila vezana le na gostišča.
SEMINAR V RIBNICI
Za člane ZK, ki so v svetih in komisijah občinskega ljudskega odbora v Ribnici, je bil pretekli teden enodnevni seminar. Na njem so razpravljali o splošnih problemih pri delu svetov in komisij ter perečih nalogah, ki se pojavljajo. Poseben poudarek pa je dal seminar seznanjanju članov ZK z nalogami in dolžnostmi, ki jih imajo v teh organih.
VODE POPLAVLJAJO
Zaradi deževja so v ponedeljek in torek prestopile bregove vode v ribniški in kočevski dolini. Potoka Ribnica in Rakitni-šca sta zalili Dolnjevaško polje. Po sicer vedno suhi strugi od Ložin do Slovenske vasi je voda drla proti Kočevju in preplavila polje pri Mrtvicah. Rin-ža je narastla in preplavila v Kočevju stadion in tržnico ter z močnim tokom drla proti zapornicam in dalje čez Dolgo vas proti Livoldu.
ZAPOSLOVANJE INVALIDOV
V Ribnici je bila že leta 1959 ustanovljena komisija za zaposlovanje invalidov na delovnih mestih, ki so zanje primerna. Razen občinske komisije so bile imenovane tudi podkomisije po podjetjih. Zvezna uredba namreč določa, da se mora na nekaterih delovnih mestih (n. pr. dela -sede, kjer ni potrebno dviganje težkih bremen itd.) zaposlje-vati prvenstveno invalide. Podjetja doslej niso pokazala potrebnega razumevanja za zapo-sljevanje invalidov, zato bo občinski ljudski odbor do konca leta izdal podjetjem odločbe, na katerih delovnih mestih morajo zaposliti prvenstveno invalide.
PRIZNANJE OSNOVNIM ORGANIZACIJAM IN PODMLADKOM RK
Občinski odbor RK Kočevje ugotavlja, da so osnovne organizacije in podmladek RK v kočevski občini z velikim razumevanjem sodelovale v tednu boja proti TBC, ki je bil od 24. do 30. septembra. Z nabiralno akcijo za pridobivanje finančnih sredstev je občinski odbor RK prejel od osnovnih organizacij in podmladkov 115.996 din. Sredstva se bodo uporabila za preprečevanje TBC in za pomoč zdravstveno šibkim ter pomoči potrebnim ljudem.
Občinski odbor RK izreka vsem osnovnim organizacijam in podmladkom RK priznanje in zahvalo za njihovo humano In nesebično delo.
SPORED RTV LJUBLJANA
SOBOTA, 18. NOVEMBRA
8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 10.15 S simfonično glasbo po Jugoslaviji — 11.30 Poje tenorist Mario Lanza — 12.15 Kmetijski nasveti: Mednarodni čebclarksi teden — 13.45 Dunajski valčki — 14.10 Dvorakove melodije —	16.00
Gremo v kino — 17.05 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti do-
ma in v svetu — 18.10 Odlomki iz Sneguročkc — 18.45 Naši popotniki na tujem — 20.20 Radijska komedija: Dovolite, ime mi je Cox — 21.00 Izbrali smo vam za prijeten konec tedna.
NEDELJA, 19. NOVEMBRA
8.00 Mladinska radijska igra: Dogodivščina Neznalčka in njegovih tovarišev — 9.05 Pisani zvoki za dopoldne — 10.00 Še pomnite, tovariši... Franc Ko-
čevar-Hinko Wilt an: V vojaško šolo je bilo daleč — II. del — 11.30 Mitja Kreft: Industrijska psihologija — reportaža — 15.30 Valček, nekaj mazurk in polo-neza Friderika Chopina — 16.00 Humoreska tega tedna — 16.20 Naši operni pevci vam pojo — 17.15 Radijska igra: Matej Bor: Težka ura — 20.00 Izberite melodijo tedna! — 22-15 Oddaja za izseljence.
4 # »NOVICE« % 18. novembra 1*61
Voda dere kot
Vlmolj v Poljanski dolini je vas, v katero se odcepi cesta ■ad Cepi jami in v zavojih strmega brega vodi človeka v Vi-molj in Kralje. Pred leti je bila ta cesta še zelo dobro urejena, sedaj je postala pa izredno slaba. Krajevni odbor, ki je sicer delaven, ne uspe organizirati akcije, da bi se pot popravila. Tudi v vasi Vimolj ob nalivih dere voda po cesti proti šoli, kot
po plazu, ker lastnica obcestne parcele, na kateri je gnojišče, ne pusti prekopati kanala, po katerem bi se voda odtekala. KO bi moral resno prijeti to zadevo v roke in rešiti to vprašanje, ki bi se lahko rešilo z malo dobre volje ljudi v Vimolju. Seveda bi KO potreboval zato nekaj pomoči od ObLO, ker sam nima na razpolago finančnih sredstev. Clan KO Vimolj je de-
jal, da je na občini že večkrat prosil za potrebna sredstva, pa ni uspel, zato je sedaj izgubil voljo, da bi še kaj delal na tem vprašanju.
Krajevnega odbora SZDL se
v Vimolju nič ni čuti. Predsednik in sekretar sta stalno na delu in ne prideta skupaj, da bi sklicala sejo odbora, ki bi po-krenil kakšno akcijo. Pravijo, da bodo sedaj sklicali sestanek, na katerem bodo kaj pokrenili.
Krajevni odbor je organiziral delo na pokopališču na Vidmu, da so ga popravili. V šoli je 33 otrok, ki redno obiskujejo pouk. Za šolo se ljudje zanimajo, saj je prišlo čez 20 ljudi na roditeljski sestanek. Tudi šolo je potrebno urediti. Vsa ta vprašanja in ostala bodo rešili tudi v Vimolju, če bodo odbori resno prijeli za delo in napravili zato tudi program, ker bo to samo ljudem v korist.
FERDO PARADIŽ
Za človeka gre
(Nadaljevanje s 1. strani)
Z vodji oddelkov bodo posvetovanja in predavanja, katerih namen bo osvežitev spomina na HTV mere, ki so predpisane za podjetje.
Delavska univerza, Zavod za soc. zavarovanje, Zavod za varnost pri delu itd, bodo imeli predavanja s filmi, diapizitivi in grafikoni.
HTV komisije bodo pregledale vse varnostne naprave in zaščitna sredstva v svojem podjetju. Ugotovile bodo, zakaj člani kolektiva zaščitna sredstva ne uporabljajo in predlagali vsakega, ki se ne drži varnostnih predpisov, za kaznovanje.
Občinska HTV komisija bo s pomočjo nekaterih podjetij in Zavoda za socialno zavarovanje organizirala razstavo zaščitnih sredstev
Občinska HTV komisija bo pregledala nekatere gospodarske organizacije, ugotovila pomanjkljivosti v zvezi z varnim delom, zahtevala v določenem roku izboljšanje in če to ne bo pomagalo — bo strogo ukrepala.
Vsi delavski sveti naj bi sklicali posebne seje, na katerih bi obravnavali samo HTV probleme.
Delavska univerza naj bi organizirala nekaj poljudnih predavanj o varnosti pri delu tudi po ostalih večjih krajih v občini.
Skrbeli naj bi bolj tudi za prometno vzgojo članov kolekti-
OB ROBU	|
POČASNO OBNAVLJANJE LEKARNE
Lekarna v Ribnici je bila res potrebna obnove in preureditve, ker ni ustrezala več svojemu namenu. Avgusta letos so jo začeli temeljito prenavljati. Že med festivalnimi dnevi je dobilo poslopje na zunaj lep videz — v notranjosti pa se dela vlečejo v nedogled.
Do sedaj so ljudje — med njimi mnogi bolniki — stali pod oknom, skozi katero so izdajali zdravila v dežju in mrazu. Zadnji teden pa so lekarno do nadaljnjega zaprli. Na listku piše, da tu zaradi mraza poslovanje sploh ni mogoče in da se zdravila na recepte izdajajo kar v Zdravstvenem domu. Temu da je krivo podjetje Hrast iz Dolenje vasi, ker ni v določenem roku izdelalo novega pohištva. Mnogo ljudi sprašuje, zakaj se s temi deli ne pospeši. Mar smo takrat, ko smo ugasnili festivalske reflektorje, spet padli v dolgotrajno temo in čakanje?
va, saj je velik odstotek nesreč prav na poti z dela in na delo.
Trgovci naj bi praktično prikazali uporabo vsakega posameznega stroja (predvsem električnih in drugih sredstev) ter razložili stranki tudi njihovo uporabo, ker bomo le tako znižali odstotek nesreč v gospodinjstvu, ki je iz dneva v dan večji.
Na sestanku so prisotni še opozorili, da izdeluje naša industrija nekatere stroje brez varnostnih naprav, da kolesa prodajajo brez varnostnih svetilk itd. Ugotovljeno je bilo še, da se največ 1 judi ponesreči pri delu z materialom (in ne s stroji). Na sestanku ni bilo zastopnikov podjetja ITAS, čeprav je bilo letos v tem podjetju, ki ima zzaposlenih 273 ljudi, že 66 nesreč.
12. novembra je gasiilce občine Kočevje in sosednjih občin prešla žalostna vest, da je umrl zvesti član gasilstva tovariš Ferdo Paradiž iz Kočevja. V gasilstvu je bil neumorni delavec, ki je neprestano skrbel za njegov napredek.
Tovariš Paradiž je bil rojen pred 62 leti pri Dravogradu na Koroškem. V letu 1927 je prišel v Kočevje kot sodni uslužbenec. V tem poklicu je ostal potem vse do svoje smrti.
V	predvojnem času je bilo delo za Slovence med kočevskimi Nemci izredno težko. Paradiž je vedno trdno vztrajal kot zavedni Slovenec v naprednih društvih Slovencev v Kočevju. Pred Nemci se ni uklonil nikoli. Vse svoje moči je dajal za napredek slovenskih društev in organizacij vse do leta 1941.
V	času vojne so ga Nemci pre-
ganjali, sodeloval je v NOB, bil je tudi interniran. Takoj po osvoboditvi se je posvetil delu v gasilskih organizacijah in šahovskem društvu, v katerih je bil eden izmed najbolj aktivnih članov. Med gasilci kočevskega in ribniškega območja je bil dobro poznan. Gasilci iz vseh društev Ribnice in Kočevja so ga v velikem številu s prapori spremili na njegovi zadnji poti v torek 14. novembra na Trato v Kočevju.
Marija
Urh
9. novembra je v novomeški bolnici po kratki in težki bolezni umrla Marija Urh iz Črnega potoka pri Gabru. Pogreb umrle tovarišice je bil v soboto 11. novembra iz Črnega potoka v Ča-bar.
Tovarišica Marija Urh je bila rojena 19. II. 1914 v Trepetih pri Gabru v revni kmečki družini. Ko je bila stara 7 let je izgubila mater. Po končani šoli je delala doma, hodila je tudi na dnino, da se je družina preživela. V letu 1932 se je poročila z Jakobom Urhom iz Črnega potoka. V zakonu je rodila dva otroka.
Spomladi leta 1942 se je vključila v aktivno delo za NOB. Vsa Urhova družina v Črnem potoku je delala za partizane. Mož Jakob Urh in njegova dva brata so bili v partizanih. Prav .tako tudi Marijin brat. Moževa brata sta v NOV podla. Marija je v vsem času NOB delala za partizane, prinašala je poročila, literaturo in ostali material. Njen dom v Črnem potoku je bil dom partizanov, kjer so dobili vse, kar je hiša zmogla. Marija je skrbela za bolne tovariše, kuhala in prala. Vse svoje moči je posvetila delu za NOB. Vsi partizani Ribniško-notranjskega okrožja so Marijo Urh dobro poznali kot zvesto članico organizacij in aktivistko v naši NOB.
Za delo v NOB je bila odlikovana z medaljo in redom zasluge za narod.
Kljub izredno slabemu vremenu jo je spremljalo na njeni zadnji poti veliko število ljudi z obeh strani Čabranke. Ženske iz Trave so ji zapele žalostinko, govorniki so se s toplimi besedami poslovili od nje ob odprtem grobu.
I'exlni cestar - ženska
V vsem času življenja ljudi so bile ceste in ljudje, ki delajo na cestah, tista osnovna žila življenja, brez katere človek ne bi bil nikoli dosegel tako visoke stopnje življenja, kakor jo je dosegel. Naše ceste v območju ribniške in kočevske komune vemo ,da so še slabe. Veliko bo treba še tru-
sta si delo razdelila in skrbita vsak za svoj odsek.
»Sedaj je na cesti največ prometa z motornimi vozili,« nam je dejala. Vse ljudi, ki se vozijo po cestah ima rada in če jim le more jim kaj pomaga, če potrebujejo njeno pomoč. Potniki, ki potujejo po tej cesti, sami priznavajo, da
Cestarica Fanika Samsa
čisti sneg s ceste na cesti Vagovka—Loški potok
da, napora in finančnih sredstev, da se bo to popravilo. V dobi motorizacije in cestnih vozil postaja to vprašanje vedno bolj pereče za urejanje prometa in življenja ljudi.
Na odseku ceste III. reda Vagovka—‘•Loški potok dela že 12 let tovarišica Fani Samsa iz Malega Loga 37. Službenih let ima že 28. Z delom je kar zadovoljna. Do lanskega leta sta delala skupaj s cestarjem na določenem odseku. Sedaj
je tovarišica ena od najbolj marljivih delavcev na cesti. Tudi če je še tako slabo vreme, ona je pri svojem delu.
Doma živita skupaj z 91 let staro materjo, za katero stalno skrbi. Sama je malo prehlajena, da jo nadleguje revma. Tudi delo jo v zadnjih letih nekoliko zmaguje, ker bo imela pa kmalu 30 let službe, pravi, da bo pokojnino dočakala kar pri tem delu.
(J)ioniosJti kotiček
Pota v šolo
so različna
Pouk na naših šolah je v polnem razmahu. Učenci so po prvih konferencah že prejeli prva priznanja za uspešno učenje, nekateri pa tudi opomine za slab
tih drugi po slabih. Nekateri se vozijo s kolesi, avtobusi in vlakom, večina jih hodi pa še vedno peš. Povsod pa vidimo vesele obraze otrok, ko gredo v šolo.
Iz šole v Sušju se vračajo učenci domov v Zapotok
uspeh. Učenje se nadaljuje in kar hitro bodo tu zimske počitnice, ki bodo učencem spet v veselje.
Pota učencev do šole so različna. Eni hodijo v šolo blizu, drugi daleč, eni po dobrih po-
Zborovanje
zadružnikov
V	petek 10. novembra je bilo v Šeškovi šoli zelo živahno. Zadružniki smo se pripravljali na občni zbor. Po peti šolski uri smo se zbrali v gimnazijski dvorani. Branka Šobar je pozdravila vse zadružnike in goste. Občni zbor se je začel. Čas od lanskega do letošnjega občnega zbora je hitro potekel. Letos smo lahko veseli, da smo kljub raznim težavam dosegli lepe uspehe. Program dela smo v celoti izpolnili, posebno pa smo se posvetili delu na vrtu. Tudi med počitnicami smo pridno delali na vrtu in smo bili ponosni nanj. Zelo smo bili veseli, ko je zemlja rodila prve sadove. Delo naših mladih je bilo poplačano. Za prodano zelenjavo smo dobili lepo vsoto denarja. Večkrat smo prišli na vrt in bili nemalo začudeni, ko smo opazili, da nam zelenjave manjka. Bili smo resnično žalostni ob takem nerazumevanju vseh tistih, ki segajo po naših pridelkih. Mnogo škode so nam napravile zlasti jeseni kokoši. Vse to nas je hudo prizadelo in zaviralo delo v zadrugi. Te težave spremljajo zadrugo od ustanovitve.
V	naši blagajni se je nabrala res lepa vsota denarja. Z njim bomo kupili nekaj učil za tehnični pouk, nekaj denarja pa bomo porabili za izobraževanje zadružnikov ter za izpopolnitev delovnega načrta zadruge.
Našega občnega zbora se je razen drugih gostov udeležil tudi zastopnik KZ, ki nam je povedal nekaj o pomenu zadruge. Izvolili smo si nov odbor, ki bo v naprej vodil delo zadruge. Ko je bila izčrpana zadnja točka dnevnega reda, je predsednik delovnega predsedstva zaključil občni zbor in želel novemu odboru veliko uspeha pri delu.
Klun Janez, Osn. š. J. Šeško, IV. b
ali pa iz šole domov. Mladost, ki je vedno lepa, ima tudi svoje skrbi in težave. Spomini na otroška leta so vedno lepi, človek se jih rad spominja tudi v poznejših letih. Danes imajo otroci najbolj ugodne pogoje za učenje. Družba veliko daje za šole in lepo življenje vseh učencev.
'Uxednikaaa
pasta
Trgovina ali bife?
Tovariš urednik!
Vprašanje zastavljam za trgovino HRANA Kočevje (poslovodja tov. Lovrenčič).
10. novembra popoldne sem stopila v trgovino HRANA. V njej se je zadrževala skupina sezonskih delavcev. Stali so pri prodajni mizi, na kateri so imeli vino in ga seveda pili. Izpraznili so steklenico in naročili drugo. Vsi so bili že nekoliko dobre volje in zato tudi precej glasni. Z govorjenjem niso motili le uslužbence, temveč tudi stranke, saj sem morala naročilo večkrat ponoviti, uslužbenka pa je znesek 2.057 dinarjev, za toliko sem namreč kupila hrane) morala trikrat seštevati, a se je še zmotila za 10 din, tokrat v svojo škodo.
Vprašam, kaj pravi na to trgovinska inšpekcija predvsem še, ker je ta trgovski lokal zelo zanemarjen, postrežba v njem pa tudi ni najboljša? Človeku se vsiljuje še vprašanje: »Ali sem prišel v trgovino ali v bife?«
Čudi me tudi, zakaj v tej trgovini ne obračunavajo prodano blago na blok — z navedbo blaga in zneska cene, kakor delajo v ostalih trgovinah. Tu ti zapišejo le znesek na list strganega Papirja, da človek ne more pre-kontrolirati, koliko posamezno blago stane, kar bi bilo pri takem poslovanju nujno.
Marija Kramar Kočevje
»Brez skrbi, tudi jaz nimam časa na pretek,« je rekel Gray in se nasmehnil samemu sebi.
»Sprejemnica je zgoraj, «je rekel Me Creery.
Martin ga je peljal po hodniku. Zgoraj je odklenil vrata, V primerjavi s soncem in vetrom zunaj je bila soba temna in kot brez zraka.
Gray se je spustil na edini stol tostran mize.
»No, kaj je?« ga je vprašal Me Creery.
»Ali je bil Chris Bond včeraj tu?«
»Ne,« je odgovoril Me Creery. »Seveda ne! Kaj naj bi delal tu?«
»Hm, torej ga poznate,« je rekel Gray.
»Beverly sem poznal. Seveda sem videl tudi Chrisa. Po ločitvi se nisva več srečala. Zakaj sprašujete?«
»Včeraj sva se srečala, vaše ime je omenil. Takoj potem se mu je začelo muditi. In je šel... « Gray je utihnil in pogledal Me Creeryja naravnost v oči. »Potem sem slišal, da je Bond hotel s slikami zaslužiti. Kje jih je dobil? Ali pri vas?«
»Prav gotovo ne,« je bil Me Creery v očitni zadregi.
»O slikah pa nekaj veste, kaj?« Gray je udaril na slepo. »Ali ste v soboto ponoči našli tiste izsiljevalne slike v Beverlynem stanovanju?«
»Iz Beverlynega stanovanja nisem odnesel ničesar!« je živčno zvenel Me Creeryjev odgovor. Najbrž govori resnico, je pomislil Gray.
Nekaj trenutkov sta sedela in se molče merila s pogledi. Zadaj je nekaj zašumelo.
»Kaj pravzaprav veste o Chrisu Bondu?« je nenadoma vprašal Me Creery. »Kaj bi radi ugotovili?«
»Rad bi vedel tisto o slikah,« je začel Gray.
Me Creery se je zasmejal, Gray je čutil, da je bil odgovoril narobe na Me Creeryjevo dvojno vprašanje.
»Po čigavem naročilu ste prišli?« je nadaljeval Me Creery. »Ali vas je poslala policija?«
»Neuradno,« je rekel Gray »Jaz bi...«
»Zdi se mi, da samo čas zapravljava,« mu je Martin Me Creery segel v besedo. »Nemara bi bilo bolje, če bi kar šli in si priskrbeli dovoljenje. Ničesar ne vem o fotografijah, ničesar nisem odnesel iz Beverlynega stanovanja. Ce vas nič drugega ne zanima...« Utihnil je, čez trenutek pa glasneje dodal: »Potem kar pojdite!«
»Še nekaj,« je rekel Gray, ki je čutil, da mu položaj uhaja iz rok, čeprav se ni zavedel, kaj je storil narobe. »Rad bi vas nekaj vprašal o vašem bratrancu Davidu Me Creeryju.«
Martin je zardel in nejevoljno vstal. »Nimava si več kaj povedati, Gray,« je rekel. Zbogom!«
»Ne še,« je odvrnil Gray in obsedel. »Nisem če vsega povedal.«
»Mene pa ne zanima nič več,« je rekel Mc
Creery in se nagnil nad mizo.« »Sicer vas ne morem vreči ven, ni pa nujno, da bi se še dalje zadrževal v tej sobi.« Stopil je k vratom.
»Mc Creery,« je rekel Gray. Oni je obstal med podboji. »Zbogom Gray, vežna vrata bom pustil odprta.« Šel je in zaprl za seboj.
Gray je nekaj časa molče sedel v sobi. Slišal je tiktakanje ure. Nekje med temi stenami se skriva ključ uganke, o tem je bil Gray prepričan, toda kako pripraviti Me Creeryja do tega, da bo govoril?
Nekaj je zašumelo. Bulwer, je pomislil Gray, vstal in stopil proti vratom. Bulwer? Ali bi lahko iz njega kaj izvabil? Kakšen je sploh? Ali ga bom kdaj videl?
Gray je odprl vrata in pogledal po praznih stopnicah. Počasi se je nameril tja. Ni vedel, kod je odšel Martin. Nekam čudno vzdušje je bilo v vsej hiši.
Nekaj vesta, je pomislil Gray, nekaj, kar pomeni življenje ali smrt Eileen Herrickove. Če je le mogoče, bom skušal to izvedeti.
Prišel je do kraja, kjer se je hodnik cepil. Eden je peljal proti odprtim vratom, skozi katera je prihajala svetloba dopoldanskega sonca, na koncu drugega pa je bila tema kot v rogu.
»Gospod Gray...«
Spet je prihajal s temnega hodnika. Gray je prisluhnil. In spet:
»Gray, rad bi govoril z vami. Zavijte po hodniku,« je prijazno vabil šepetajoči glas. »Povedal vam bom, kar vas zanima... Zavijte na hodnik, samo nekaj korakov. Mister Gray, ali me slišite?«
Ne ve, da sem ugotovil, kje je nastavil past, si je rekel Gray.
»Pridite sem, Gray, vse vam bom povedal... Martin ne sme vedeti... «
Ali je že koga ubil s to svojo pastjo, se je z grozo vprašal Gray. Potem se je nenadoma odločil. »Mc Creery!« je zaklical, »Bulwer Mc Creery, ali me vi kličete?«
»Pst!« je rekel prijazni glas. »Martin ne sme vedeti. Sem pridite, hitro...«
Gray je zavil na temni hodnik. Previdno se je oziral za novimi pastmi. Morda bi lahko kje visel kak tram, ki ga zadnjič ni videl...
Mehki glas je govoril: »Samo še malo dalje, tako ... «
Gray je otipal pred seboj dva velika svežnja papirja. Pod njegovim pritiskom sta se premaknila. Potem je tresnilo. Z vrha so se vsuli tramovi, Gray se je stilnil h kupu papirja, neznansko je zaropotalo. Gray je čutil, da se je dvignil oblak prahu. Pritisnil si je robec na usta in se tik ob zidu umikal proti izhodu. Korak, dva pred zunanjimi vrati je obstal. Spomnil se je, da je v trenutku, ko je nekaj tramov zgrmelo na hodnik, slišal norčevski krik zmagoslavja. Potem se je spet oglasil Bulwer: »Gray! Ali ste še tu?«
Gray je molčal in čakal. Z vrta je bilo slišati drug glas.
»Bulwer!« je zavpil Martin Me Creery. »Bulwer, kaj si storil?«
Postava se je zmašlla skozi podboje in zakrila odsev dopoldanskega sonca. »Gray?« je prestrašeno zavpil Martin. »Ali vas je ranil? Bulwer! Bulwer!«
»Ze dobro, kar odahnite se!« je rekel Gray. Nič hudega ni, zdi pa se mi, da bi se še kaj pogovorila. To pot mi boste odgovorili na sleherno vprašanje...«