^jV^OV^^PF^ UliKlicinclro hcmlro nadaljuje tradicijo uMijai i o rva uai irva gorenjske kreditne banke t ^TO XXV. - številka 25 fij** obe. terence SZDL bj Xrtj!' ""»J. Radovljica, šk. Loka Kifcnjc,"' Izdaja CP Gorenjski' tisk ** (M ^ urednlk Anton Mlklavclc govorni urednik Albin Učakar ' 1 * S I L n SOCIA KRANJ, poned., 27. 3. 1972 Cena 50 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednlk. Od 1. januarja 1940 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednlk in sicer ob sredah in sobotah. LISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Š vicar Steiner svetovni prvak Od naših najboljši Štefančič — deseti, najdaljši Norčič 131 metrov Od. te in 2 * proli desni: 3. mesto JIH Račka (češkoslovaška), 1. mesto VValter Steiner (Švica) • mesto Heinz VVosiphvo (Nemška demokratična republika). — Foto: F. Perdan PLANICA, 25. marca — 48 skakalcev je po petkovi uradni preizkušnji prišlo v končni izbor za uradni nastop na prvem svetovnem prvenstvu v soboto in nedeljo. Nastopilo pa je le 42 skakalcev. Prvi tekmovalni dan je bil praktično ponovitev petkovega dela. Zabeležena pa ni bila niti ena dolžina prek 160 metrov, le Danneberg kot predskakaleč iz NDR je v poskusni seriji poletel 161 metrov, vendar je padel. Izkristalizirala se je že skupina najboljših, ki so bili kandidati za tri kolajne. Švicar VValter Steiner je bil daleč najboljši, saj je povedel za 32,5 točke pred VVosipivvom. Steiner je poletel najprej 155 metrov, nato pa še 3 metre dlje. To sta bili tudi dve največji dolžini prvega dne in edina poleta nad 150 metrov. Bil je najzanesljivejši in tudi za slog prejel visoke ocene, nekateri sodniki (Nadalj.na 3. str.) Tretji dan: veter zmagovalec V dolini skakalnic se je danes končalo veliko slavje. S Ponc, z največje velikanke na svetu, so poleteli zadnji orli, izbrani naj pogumne j ši skakalci sveta. Dolina Tamar je bila lepša kot kdaj koli. Vse tri dni je bila polna ljubiteljev Planice. Na zaključni dan se je ob vznožju zbralo okoli 60 tisoč gledalcev ali v vseh treh dneh več kot 120 tisoč. Prišli so iz vse Slovenije, ostalih republik, Avstrije, Italije ter manjše skupine tudi iz nekaterih drugih evropskih držav. Gledalci so že zgodaj zjutraj zasedli najboljša mesta ob izteku, obdanem s stojnicami, ki so bile dobro založene z jedačo ln pijačo. Pogled na areno ob top- lem pomladanskem soncu z vrha velikanke je bil veličasten, prazničen. Toda tretji dan planiškega slavja je minil brez pravih poletov. Veter je preprečil tekmovanje v konkurenci. Dopoldne so Izvedli le poskusno serijo, v nadaljevanju popoldne po 13. uri pa je poletelo prek velikanke le 15 tekmovalcev, nakar so prekinili tekmovanje za pol ure, vendar se veter tudi po tem Času ni umiril, tako da so morali skrbni organizatorji tekmovanje dokončno odpovedati. Rezultate, ki so jih dosegli tekmovalci v prvi konkurenčni seriji, pa so razveljavili. J.Javornik Med gosti, ki so prišli v Planico zadnji dan prvega svetovnega prvenstva v smučarskih poletih, so bili tudi predsednik zveznega izvršnega sveta Djemal Bjcdič, predsednik slovenske skupščine Scrgej Kraigher, predsednik slovenskega izvršnega sveta Stane Kavčič in drugi. Po včerajšnji poskusni seriji se je predsednik ZIS Djemal Bjedič podal prav na vrh zaletišča velikanke. Na odskočišču se. je dlje časa pogovarjal z Jo-žetom Zidarjem, ki mu je iz lastnih izkušenj podrobno razložil razpoloženje in občutke tekmovalcev pred skokom in tudi potek skoka. Na najvišjem zaletišču pa mu je pomočnik štarterja Stane Lipar povedal, da |e vsakemu tekmovalcu pred startom treba pregledati vezi in podobno. Na tekmovanjih v Planici se je namreč že zgodilo, da sta Marjan Pečar ln Koba Cakadze skočila z odpetimi smučmi. Ko pa je Djemal Bjedič z vrha zaletišča pogledal v dolino, je rekel: »Ti fantje so pa res junaki.« — A. 2. — Foto: F. Perdan 1972 (15) ■ i SPEI "■a ■iE n □a ©0©G 15-letnica veletrgovine Špecerija Bled SPECERIJA BLED — stojnica na I. svetovnem prvenstvu v smučarskih poletih v plani«* za potrošnike Še do 5. aprila je čas, da boste morda izžrebani prav vi — 20 izžrebanih kupcev bo lahko 14 dni letovalo v Poreču — Nagrada vas čaka v kavi BRAVO. Pisali smo žc, da veletrgovina Špecerija Bled praznuje letos 15-letnico obstoja in da je delavski svet podjetja za praznovanje prve obletnice sprejel poseben delovni program. Menili so namreč, da bi bilo to jubilejno leto v kolektivu posvečeno predvsem potrošnikom in zaposlenim v podjetju. Za potrošnike so pripravili svojevrstno presenečenje. V posebno jubilejno kavino me- šanico BRAVO so dali znamenja iz horoskopa. Kupci ka-vine mešanice BRAVO, ki bodo zbrali 12 znamenj in jih poslali veletrgovini špecerija Bled ali jih odnesli poslovodji ene od trgovin Špecerije, bodo letos 8. aprila popoldne v Supermarketu Špecerije Bled na Jesenicah vključeni v nagradno žrebanje. Izžrebali bodo 20 kupcev, ki bodo od 15. junija do 15. septembra 14 dni letovali v hotelih priznanega podjetja HOTELSKO PODJETJE JESENICE s svojimi hotelskimi in gostinskimi obrati: Plava laguna v Poreču. Za vse srečne izžrebance bo špecerija organizirala tudi prevoz do Poreča in nazaj. Razen tega pa bodo enega kupca izžrebali za potovanje v Moskvo, ki ga špecerija pripravlja z Inex turistom. Znamenja iz horoskopa bodo sprejemali še do 5. aprila. Zato pohitite, ker boste morda prav vi med 'izžrebanci, če boste poslali več pisem z znamenji, bo verjetnost, da boste izžrebani, še večja. v Planici hotel Planica Srečne izžrebanec bodo P* žrebanju obvestili PismC^ njihova imena pa bodo javljena tudi v Glasu. Kot že rečeno, je P^n°]^. nje jubileja namenjeno P£ trošnikom in članom »P y& rije zaposlenim v trgovini- . zaposlene v trgovini Pa sprejeli sklep oziroma Pf3 .-nik, da bodo deset n3^^ ših nagradili. Nagrade 1» . bodo izročili na slavnosi seji delavskega sveta nov bra letos. Hotel Larix v Kranjski gori. — Foto: F. Perdan v Podkorenu hotel Vitranc _ hoteli v Kranjski gori Prisank, Erika, Razor, Larix, Garni, Slavec v Mojstrani hotel Kepa, trgovina z alkoholnimi . pijačami na Jesenicah hoteli Korotan. Pošta, restavracija Trigla* Od leve proti desni: vzhod-nonemškl skakalec Man-fred Wolf je zadržal svoj svetovni rekord izpred treh let. S skokoma 124 in 137 metrov je zasedel v generalni uvrstitvi šesto mesto in zadovoljil številne gledalce, ki so te dni spremljali prve polete za svetovni naslov. — Foto: F. Perdan Walter Steiner je s svojimi dolžinami zanesljivo osvojil prvi uradni nastop na prvem svetovnem prvenstvu Planica 72. — Foto: F. Perdan Jugoslovana Marjana Mesca zasledimo na 19. mestu. Obenem Je bil tudi drugi najboljši Jugoslovan. Toda prepričani smo, da bi Mesec v zadnjem dnevu pokazal vse, kar **nore, saj je v izvrstni formi. — Foto: F. Perdan (Nadalj.s l.str.) *o mu dali tudi po 19,5 točke. Izkazal se je tudi veteran Jifi fcaška, ki je dokazal, da je kandidat za eno izmed ko-*ajn. V splošnem so skakalci CSSR tokrat nekoliko odpovedali, saj sta bila v deseterici le dva njihova predstavnika. Svetovni rekorder Wolf £a je bil po prvem dnevu fcsti. Tekmovalci iz SZ so nekoliko zatajili, izkazal se Je le ni u najmlajši udeleženec «Jinove ekipe Kalinin, ki je lip 1 sedmo mesto. Najbo-Je Pa je skakal veteran Ca- kad/.e, ki pa je bil le pred-skakalec, ker se po petkovi preizkušnji ni uvrstil v ekipo Sovjetske zveze. Od naših je bil najboljši Peter Štefančič, ki je opravil dva solidna poleta prek 120 metrov. Presenetil pa je najmlajši udeleženec prvega svetovnega prvenstva Kranjčan Bogdan Norčič, ki je v drugi seriji postavil svoj osebni rekord s 131 metri. To je bila tudi največja dolžina drugega dne med jugoslovanskimi skakalci. Mescu se je ponesrečil prvi skok, v drugem pa je pristal pri solidnih 121 me- Najdaljši Jugoslovani 150 m "45 m 143 m 141 m 138 m 136 m 132 m 131 m I27m 127 m 126 m 125 m 122 m Peter štefančič Danilo Pudgar Marjan Mesec Jože šlibar Ludvik Zaje Branko Dolhar Peter Eržen Bogdan Norčič Stanko Smolej Brago Pudgar Janez Jurman Vinko Bogataj Marjan Pečar Planica 1969 Planica 1972 Planica 1969 Oberstdorf 1961 Planica 1969 Planica 1969 Oberstdorf 1964 Planica 1972 Planica 1969 Planica 1969 Planica 1969 Oberstdorf 1970 Planica 1969 Najdaljši poleti vseh časov * m 1*2 m 1«2 m J« m *>* 160 m J5* m 84 * 54 m S: Manfred Wolf (NDR) Jifi Raška (CSSR) Bjorn VVirkola (Norveška) Juhani Ruotsalainen (Finska) Horst Oueck (NDR) Josef Matouš (CSSR) Bohumil Doležal (CSSR) VValter Steiner (Švica) Bainhold Bachler (Avstrija) Zdenek Hubač (CSSR) Christian Kiehl (NDR) Heinz VVoslphvo (NDR) Henry Glass (NDR) Karel Kodejška (CSSR). Planica 1969 Planica 1969 Planica 1969 Planica 1972 Planica 1969 Planica 1969 Planica 1969 Planica 1967 Vikersund 1967 Planica 1969 Planica 1969 Planica 1972 Planica 1972 Planica 1972 trih. Nesrečen dan je imel Danilo Pudgar, ki je v prvi seriji pri 122 metrih padel in si tako ob koncu zapravil visoko uvrstitev. Po prvem dnevu je bil namreč šele 27. Med gledalci je bilo izredno zanimanje za nastop Japoncev, ki pa so danes že nekoliko pogumne je leteli prek planiške velikanke. Še najbolj se je odrezal Aochi, ki je s 132 metri postavil nov japonski rekord. Rezultati: 1. Steiner (Švica) 427,5 (155, 158), 2. Wosipi\vo (NDR) 395,0 (146, 142), 3. Ra-ška (CSSR) 379,0 (144, 130), 4. Ruotsalainen (Finska) 376,5 (131, 140), 5. Lidak (CSSR) 372,0 (134, 133), 6. VVolf (NDR) 361,5 (124, 137), 7. Kalinin (SZ) 361,0 (131, 124), 8. Stenbekk (Norveška) 359,0 (123, 132), 9. Aschenbach (NDR) 357,0 (130, 130), 10. štefančič (Jugoslavija) 347,0 (122, 125), 11. Grette (Norveška) 345,0 (120, 123), 12. Glass (NDR) 344,0 (123, 122), 13. Aochi (Japonska) 340,5 (132, 131 p.), 14. Že-glanov (SZ) 340,0 (126, 142 p.), 15. VVanner (Avstrija) 339,5 (113, 129), 16. Doležal (CSSR) 338,5 (142 p., 128), 17. Pridz (Norveška) 337,5 (114, 120), 18. Konno (Japonska) 334,0 (115, 120), 19. Mesec (Jugoslavija) 328,5 (110, 121), 20. Fortuna (Poljska) 328,0 (114, 117)... 23. Norčič (Jugoslavija) 325,5 (104, 131), 27. Pudgar (Jugoslavija) 309,5 (122 p., 119). J.Javorni k Posebno ilevIlVo so pripravili: novinarji: Jože Ja-vornlk, Andrej 2alar, Igor Guzelj, Jože Košnjek, Dušan Humer, fotoreporter Franc Perdan, Slavko Hain, Helena Jelovčan ln stalni sodelavci v CP Gorenjski tisk. Brez rekorda rekordna Planica Dolina Planice je danes končala veliko slavje. Čeprav se prvo svetovno prvenstvo v poletih ni končalo tako kot so si organizatorji in gledalci želeli, je minilo v splošno zadovoljstvo vseh, ki so v teh dneh obiskali Planico. Planiški praznik je tako končan. Rekordnih dolžin ni bilo, vendar so bili zabeleženi drugi rekordi. Toliko obiskovalcev, kot jih je sprejela Planica v treh dneh, še niso zabeležili organizatorji. V dneh prvenstva je bilo ob vznožju velikanke več kot 120 tisoč gledalcev. Zabeleženi so bili tudi trije državni rekordi: japonski, švicarski in finski. Tridnevno praznovanje je zdaj končano. Organizatorjem gre vse priznanje, saj so se od vseh najbolj izkazali. Premagali so naravo. V skoraj nemogočih vremenskih prilikah so obdržali velikanko vse tri dni. Tako toplo še ni bilo nikoli v Planici kot letos. Planica se je vse tri dni kopala v soncu in je bilo zato pri temperaturi več kot 20 stopinj res težko obdržati velikanko. Švicar VValter Steiner je zasluženo osvojil zlato kolajno. Letos je imel že več lepih uspehov in je tako sezono končal I najboljšim dosežkom. Srebrna kolajna je odšla v NDR. Drugo mesto je namreč osvojil odlični VVosipivvo, ki je bil najboljši prvi dan planiške-ga tedna. Češki veteran Jifi Raška pa je osvojil bronasto kolajno, kar je tudi njegov največji uspeh letošnje sezone. Naši štirje predstavniki so se v glavnem zelo dobro izkazali. Štefančič je bil deseti, kar je eden največjih uspehov v poletih. Marjan Mesec je zasedel solidno 19. mesto, najmlajši udeleženec prvenstva Norčič je bil 23., Danilo Pudgar pa se je zaradi padca moral zadovoljiti s 27. mestom. Kljub izostalim poletom v nedeljo je prireditev odlično uspela in gre organizatorjem vse priznanje. J.Javornik Dve izjavi po prvenstvu Inž. LADO GORIŠEK — šef skakalnice: »Vesel sem, da smo prvenstvo srečno Izpeljali. Uspeli smo v težki borbi z naravo, opravljeno je bilo ogromno dodatnega dela ln sem vesel, da se je prvenstvo srečno končalo, škoda Je le, da je veter tretji dan prvenstva preprečil polete, ko smo računali na nove rekordne dolžine.« Inž. JANEZ GORIŠEK, vodja tekmovanja: »Žirija tekmovanja je bila dokaj prožna. Pred očmi smo imeli več čas varnost tekmovalcev in da bi bili gledalci s planiško priredit* vi j o čim bolj zadovoljni. Tretji dan prvenstva nam je veter prekrižal račune. V dopoldanskem času bi sicer prvenstvo lahko v redu izpeljali, vendar smo bili prepričani po izjavi vremenoslovca, da bodo razmere za tekmovanj« popoldne ugodne in smo zato prvenstvo preložili podobno kot v soboto na popoldanski čas.« J. Javomik pomlad NAŠE P R O D A J A L NE RITA 245 180 175 din ZAHTEVAJTE PROSPEKT MODELOV 1 ___t tumniHmbtoimfibio)!mS9i8 .8 *™ i >PlaniSka JTrT3 ie Prav tako var-kakr^°r vsaka 40-rr.etrska, Ho v F JC dancs že vse pol-s^TP'- In šc nikoli ni" aimi Si ,al, pred tako hvaležna gledalci kot v Planici.« magovaiec; B. Ruud (Nor-8. Ru'u^ajda,iši skok: 92 m Prvi dan treninga je Bradi skočil 107 metrov. Brž po skoku je pisal materi, da je ostal kljub rekordu živ, teden dni zatem pa si je na domači skakalnici v Avstriji pri 70 metrih zlomil nogo. Nov svetovni rekord in pet Brad-loviii uspelih skokov nad 100 metrov je zelo povečalo ugled Planice v svetu. Najdaljši: Bradi 107 m; najdaljši Jugoslovan: Novšak 79 m. 1940 *N Nr^H ,na'dalJši Jugoslo- SPET NAJBOLJŠI BRADL ^ovsak 66 m; PREPOVEDALA SKOKE Deset afc*n je pred tekmova Uta LT" mednarodna smučar * Ranici z tkalnica V marcu tega leta je poletom prve dni nagajalo vreme — pihal je namreč močan veter, pozneje pa se je ozračje umirilo in zabeleženi so bili trije poleti prek 100 metrov. Najdaljši: Bradi 101,5 m; najdaljši Jugoslovan: Novšak 88 m. ^eza prepovedala skoke *Ordl^leto ■ utemeljitvijo, da *°rveS ^rav zaradi te*a *»ti a mso sme,i tekmo-^lih*^5* so skakali le za biij to' jJu8osiovani smo do- n P m, ki 0 Sramel. »ka) »°.va,ec: Marusarz (Polj-JdaIJši skok: 99 m An-VcJf (Norveška); najdaljši «bfl t T' šramel 72m« kI "Ju. di na tekmova- le ga je dosegel ČEZ 100 METROV 4 nen!?? JC vladal° v Plani-dilo VlPl?no navdušenje. Zgo- NAJDLJE PRED VOJNO 118 m Mesec dni pred pričetkom druge svetovne vojne pri nas je Planica slavila nove rekorde. Nemec Gering je s 118 metri postavil skoraj neverjeten rezultat, dva naša skakalca pa sta preskočila 100 metrov, toda žal z dotikom (Novšak 103 m, Finžgar 101 m). Ko je izbruhnila vojna, je Planica šla pod nadzor okupatorja, ki se je na vse krip-Ije trudil, da bi tam izvedel kakšno tekmovanje. To pa se mu ni posrečilo. Najdaljši: Gering 118 m; najdaljši Jugoslovan: Finžgar 95 m. dolgo^ Jc tisto, kar so že fcradjn V'Sl ždeli. Avstrijcu »*leter J? UsPdo skočiti 101 !p°rtneJ:rcdniku dunajskega fcraaI 1f . časoP»sa jc tedaj «Preni(:ef1: »Pravljica se je v resnico- Bil sem «Odnive/"Il° Ponosen, ko so na Prvič . m stolpu razobesili lr°štcvilčno številko.« j^^govalcc: Bradi (Avstri- *r*dl • a,jSi skok: 101 m ' najdaljši Jugoslovan: ak 89,5 m. SAMO NAŠI IN ŠVICARJI Po šestletnem mirovanju je Planica sprejela le tekmovalce iz Švice in Jugoslavije. Med vsemi jc bil najboljši naš planiški junak Rudi Finžgar. ki je poletel 102 metra, od Švicarjev pa je bil najuspešnejši Blum s 101 metrom. Uradnega tekmovanja ni bilo. NOV SVETOVNI REKORD 120 METROV Desettisočglava množica se je zbrala v dolini pod Ponca-ml in pričakovala novih velikih rezultatov. Janez Polda je bil prvi, ki je pristal pri 120 metrih, vendar se je pri tem dotaknil snega z roko in rekord ni bil veljaven. Pojavil pa se je Švicar Fritz Tschanen, ki je nato elegantno pristal pri 120-me trsk i znamki. Sam je svoje doživetje opisal takole: »Najprej moram povedati, da se za olimpiado nisem niti mak) toliko pripravljal kot za Planico. Po strmem zaletišču sem se bližal odskočni mizi s strahotno hitrostjo, najbrž je bilo okoli 110 km na uro. Ko sem švignil v zrak, sem videl, da sem se odrinil v pravem trenutku. Zdelo se mi je, da letim vedno više in že sem se ustrašil, da bom skočil v dolino. In vendar se je vse srečno končalo. Ko sem se dotaknil snega, sem začutil močan pritisk, vendar sem zdržal do konca.« Najdaljši: Tschanen (Švica) 120 m; najdaljši Jugoslovan: Polda 109 m. POLDA IN FINŽGAR IM METROV Planiški teden — naš smučarski praznik — je bil od 12. do 19. marca. To je bila zadnja tovrstna prireditev velikega formata s skoki na 80-metrski in poleti na 120-metrski skakalnici, s slalomom, smukom in tekom. Leseno ogrodje velikanke je nato kmalu vzelo slovo in misliti je bilo treba na obnovo. Medtem ko so jo obnavljali, pa sta najprej v Oberstdorfu in nato še v Kulmu zrasli novi, še večji velikanki. Najdaljša: Polda in Finžgar 114 m. DVAJSETLETNICA PLANICE Dvajsetletnica Planice je privabila v dolino Tamarja množico tujih skakalcev. Vsi, prav vsi, so občudovali Bloud-kovo mojstrovino, saj je bila zdaj velikanka lepša in boljša kot kdaj koli doslej. Hkrati pa smo bili priče, da prireditev tako velikega formati postavlja pred organizacijo nove resne naloge. Pred prireditvijo je FIS kongres določil tudi letni vrstni red poletov na vseh treh velikankah v Evropi. Sepp Bradi: 1936. leta prvič čez 100 metrov Zmagovalec: Laaksonen — Finska — najdaljši skok: 114,5 m Alfredsen (Norveška), najbolje uvrščen Jugoslovan: 16. Rogelj, najdaljši: Finžgar 103 m. NEPOZABNI RECKNAGEL Po dveh letih jc bila na vrsti za Oberstdorfom in Kul-mom spet naša velikanka, ki pa jc zaradi večjih daljav na omenjenih dveh skakalnicah ostala nekoliko v senci. Kljub vsemu pa je Vzhodni Nemec Rccknagel s 124 metri postavil nov rekord planiške skakalnice. Zmagovalec: Rccknagel — NDR — najdaljši: Rccknagel 124 m, najboljši Jugoslovan: 8. Langus, najdaljši: Langus 108,5 m. SREBRNI JUBILEJ PLANICE To leto je bila Planica v znamenju srebrnega jubileja, proslava pa je bila toliko pomembnejša, ker je Planico prvič obiskal predsednik Tito. Spet je zmagal z največjimi dolžinami in ncprekoslji-vim slogom novopečeni olimpijski zmagovalec ter rekorder Planice Rccknagel z novim rekordom 127 metrov. Naš junak pa je bil tedaj Marjan Pečar, ki je skakal v izredno lepem slogu. Zmagovalec: Recknagel, najdaljši: Recknagel 127 m, najboljši Jugoslovan: 8. Pečar, najdaljši: Pečar 115 m. TRIJE VZHODNI NEMCI NA PRVIH MESTIH Kar 48 skakalcev iz 12 držav je tekmovalo za novega planiškega junaka. Vendar novega rekorda ni bilo. Po dveh planiških prireditvah je moral Recknagel priznati premoč svojih rojakov, predvsem pa Bokelohu. Zmagovalec: Bokeloh — NDR — najdaljši: Bokeloh 121 m, najboljši Jugoslovan: 21. Pečar, najdaljši: Pečar 101 m. RAŠKA 130 METROV Kar 155 poletov je bilo v tem letu nad 100 metrov. Nastopilo je 51 skakalcev iz 13 držav. Dobro pripravljena skakalnica in odlični vremenski pogoji so omogočili v nedeljo, 27. marca, nov rekord Planice, ki ga je postavil .liri Raška s 130 metri. Pred njim je poletel Peter Lesser 133 metrov, vendar mu je padec odvzel naslov »najdaljšega« skakalca v Planici. Tisti dan je odpeljal v Planico tudi zadnji vlak. že kmalu nato so pričeli pospravljati progov-nc naprave in železniška proga Jesenice-Planica je ostala vrisana samo še na starih zemljevidih. Zmagovalec: Raška (CSSR), najdaljši: Raška 130 m, najboljši Jugoslovan: 8. Eržen, najdaljši: Zaje 119 m. NOVA ERA PLANICE Ker je stara velikanka počasi izgubljala na svoji atraktivnosti, je uspelo z velikim trudom članov organizacijskega komiteja Planice po ideji pokojnega inženirja Stanka Bloudka pripraviti nove načrte za novo 150-metrsko skakalnico, ki sta jo uredila brata inž. Lado in Janez Go-rišek. V zimi 1969 je doživela največja velikanka na svetu svoj nepozabni krst. Zmagovalec: Raška (CSSR), najdaljši: VVolf (NDR) 165 m. najboljši Jugoslovan: 13. Štefančič, najdaljši: štefančič 150 m. J. Javornik min, prima loška kava iz nove pražarne To je ISKRA Z letošnjim prvim svetovnim prvenstvom v Planici je bilo neposredno povezano tudi Združeno podjetje Iskra. Ne le z reklamo, marveč so Iskrini delavci in strokovnjaki poskrbeli za celotno ozvočenje In druge zveze na prireditvenem prostoru pod Poncami. Posredno pa je Iskra sodelovala v Planici razen tega še z različnimi inštrumenti oziroma svojimi Izdelki, ki so jih uporabljale druge službe za nemoten potek prireditve. % Kaj pravzaprav je Združeno podjetje Iskra? To je 16 tovarn z 28 obrati v 15 občinah. To je podjetje, v katerem je bilo lani zaposlenih 17.200 delavcev. Podjetje, ki je po velikosti na petem mestu v Jugoslaviji in ki ima poleg 16 tovarn in uprave še komercialno organizacijo Iskra Commerce in Zavod za avtomatizacijo. Kot Združeno podjetje obstaja od 1966. leta. 1965. leta Je znašala vrednost proizvodnje 561 milijonov novih dinarjev, lani pa 1,8 milijarde, izvoz se je povečal od 4,2 milijona dolarjev na 19 milijonov. Letos nameravajo izvoziti za 27 milijonov dolarjev. 1975. leta pa naj bi proizvodnja znašala 5 do 6 milijard, izvoz pa bi se povečal na 80 milijonov dolarjev. Sporedno s tem se bo vsako leto povečevalo tudi število zaposlenih od 700 do 1000. Več kot polovico celotne tovarniške proizvodnje predstavlja v Iskri deset glavnih skupin izdelkov. To so izdelki s področja telefonije, releji. števci, kondenzatorji, zaganjalniki, termični aparati, elektromotorji, upori, električno ročno orodje in stikala. Letos nameravajo povečati tako obseg proizvodnje kot produktivnost. Nobena od tovarn ne predvideva izgube. Precejšnja sredstva bodo vložili v modernizacijo strojnega parka. Da bi uresničili obsežen program, bodo močno povečali sredstva za raziskave, nadalje izvoz na konvertibilno tržišče in skušali precej zmanjšati uvoz. Tudi letos bodo največ izvažale štiri Iskrine tovarne, med katerima sta tudi kranjska Elektromehanika in Elektromotorji Železniki. Najbolj se bo povečal izvoz v ZDA in v Veliko Britanijo. Med letošnjimi načrti Združenega podjetja Iskra pa velja omeniti še dve večji investiciji. Eno je gradnja novega obrata kranjske Iskre na La-borah, drugo pa poslovna stavba Združenega podjetja v Ljubljani. Investicija na La-borah je ena največjih doslej. Je pa potrebna, ker je kranjska Iskra kot najstarejša v veliki družini Iskre, tudi med najbolj istrošenimi tovarnami. Poslovna stavba v Ljubljani pa je prav tako potrebna, saj je zaradi dosedanje razdrobljenosti delo velikokrat zelo oteženo. Pa poglejmo zdaj nekatere značilnosti gorenjskih proizvodnih predstavnikov združenega podjetja Iskre, še pred tem pa beseda o Iskra Com-mercu. Iskra Commerce je prodajno servisna organizacija Združenega podjetja in obsega celoten ingeniring in projektivo, v katero spada tudi industrijsko oblikovanje. To je trgovska hiša, ki prodaja ln opravlja tržne raziskave in marketing za vse tovarne v podjetju. Letos pa posluje v okviru Iskre Coni-merca tudi Elektrotehniško podjetje Elektron Vrhnika. 9 ELEKTROMEHANIKA KRANJ bo letos povečala zmogljivosti v telefoniji. To povečanje gre predvsem na račun proizvodnje telefonskih central, medtem ko bo proizvodnja telefonskih aparatov ostala več ali manj nespremenjena. Na drugem mestu se bo največ povečala proizvodnja števcev (za 25 odstotkov). Veliko povečanje pa jc predvideno tudi v proizvodnji električnega ročnega orodja. Zdaj proizvajajo v kranjski Iskri tri vrste električnega ročnega orodja: orodje za domačo rabo, kjer bodo proizvodnjo oziroma izbor še bolj izpopolnili, sledi orodje za obrt in industrijo in specialni stroji za gradbeništvo. Pri kranjski Iskri pa je treba omeniti še dva obrata: obrat mehanizmov v Lipnici in obrat relejev na Dobravi v jeseniški občini. Oba sta lani dosegla lepe proizvodne rezultate. # ELEKTROMOTORJI ŽELEZNIKI — Lani je v tej tovarni stekla proizvodnja v novem obratu, kjer delajo elektromotorje. Letos se bo proizvodnja le-teh zelo povečala. Povečala pa se bo tudi proizvodnja gospodinjskih aparatov, vendar bo predstavljala le eno petino celotne proizvodnje. Pomembno za tovarno Elektromotorjev Železniki je tudi, da so s kvaliteto in veliko serijsko proizvodnjo prodrli na najbolj zahteven zahodni trg. 0 INSTRUMENTI OTOCE se nenehno razvijajo in hkrati iščejo nove oblike pri svojih izdelkih. Uvajajo tudi elektroniko. Veliko pozornost je na primer lani zbudil na sejmu v Hanovru njihov univerzalni digitalni elektronski merilni instrument. Zadnja novost iz njihove tovarne pa je univerzalni merilni instrument za merjenje elektrike v avtomobilih imenovan MOTOMER. Sicer pa letos v Otočah ne nameravajo bistveno povečati proizvodnje, pač pa bodo temeljilo pregledali proizvodni program in proizvodnjo nekaterih izdelkov izločili. • ELRA - tovarna g<*Pj dinjskih aparatov SKOFJ* LOKA - RETECE se je sr<*j minulega leta priključila j Združenemu podjetju in £ specializirala za proizvodni* gospodinjskih aparatov. Op* stili pa so proizvodnjo stabilizatorjev in transform* torjev. Letos bodo proizvedB največ termičnih aparatov » ogrevanje stanovanjskih štorov ter električnih in koi»* biniranih štedilnikov. Njih?/ najnovejši izdelek je elektrik ni štedilnik VENERA L r se ga lahko vgradi v kuhinj' sko pohištvo. Znana pa je di plinska katalitična P*T SUPER SER, pri kateri » potreben odvod v dimnik "* se jo lahko prenaša iz P1^ štora v prostor. Omenimo to, da Elra proizvaja dve v sti aparatov: gospodinjske » termične. Celotno proizvo£ njo pa bodo letos močno večali. # TIO — tovarna Indu««* ske opreme LESCE je n*£ mlajši član Združenega P°* jetja Iskra. Priključila se i L januarja letos. V prihodnJ od njihove proizvodnje velik" pričakujejo. TIO namreč P** izvaja industrijsko oprem0' ki jo Iskra Commerce up0" rablja za gradnjo ingeni«^ gov oziroma za avtomatizaC jo industrijskih procesov. V odgovoru na vprašanjfj kaj je Iskra, pa je treba »»»Jjj povedati, da v celotnem P0"' Jetju na vseh področjih Pr£ izvodnje izvajajo speciaH***" jo, s katero nameravajo bolj izboljšati kvaliteto 10 serijsko proizvodnjo. • Ludvik Zaje: »Zelo rad skakal na tem svetovnem Prvenstvu, posebno še, ker *e mislim posloviti od skalnega športa. 2al so mi /a-J^di bolezni za najmanj šest ^esecev prepovedali kakršno-*°U športno aktivnost. Težko to sprejel, posebno šc, *Cr mi jc skakanje v 15 letih PriŠlo nekako v kri.« ^Kaj menite o naših in o •Tanlci?« »Veste kaj vam povem? ^avil sem 50 tisoč starih di-T^rjev, Ua bo padel državni ^°rd, da bo padel svetovni U*0rd jn da se bo vsaj eden T* naših uvrstil na odlično ^sto. Mislim, da je s tem "lanici vse povedano.« Jefe^0 Giacomelli: »Kdor JaH ?red 20 leti začel ukvar-k ,8kakalnim športom, >*dar ~Ja*' si najbrž ne bi Kkf .° katerega v teh dneh v r» zanesljivo ne bi bilo te Novšakovi državni rek0^ so se nadaljevali. Leta je skočil 67 metrov, leto nejc 81 metrov, svoj ^j^I je dosegel isto leto z To leto jc bilo za P13^ legendarno. Novšak se minja: »Prijatelj Avstrijec ^ Bradi je takrat poletel *KJfl letel magičnih 100 m. bl|a je še meter več. To Je gye. ponovna zmaga Planice- ^Q tovni rekord. Norvežan« J0 skakali. Štrajkali so **ca prej, vendar so se na le omehčali in izvedli poskusnih skokov. Se so menili, da se lahko » le do 80 ni. Skakalnici so P |(J vili vratolomnfca. No, *° a se Je tudi začela zg<*IoVbjil »muških poletov. To ni**j so več skoki. Spomnim sc, r takrat ljudje od jeze, a Norvežani niso hoteli ska ' lete kepall in zmerjali- ^ lahko rečem, z Norvežan bil vedno križ. Goreč J|nnaj stalno prosil ln meč"' pridejo v Planico.« Id" Planica je postala to j. dokončno slavna. Pod *?raio kovo mojstrovino sc je 7- . p. 15.000 ljudi. Videli so P1^1 ' v let prek 100 metrov m g3 državni rekord. Postavil r jc Albin Novšak. S tem ^ njegova skakalna karfe**^ ni "končala. Tik pred ijjjjj vojno je tudi on Pri magičnih 100 metrov. p je na 103. metru, venda podrsal. Rudi Gering P' t-t takrat v Planici đoSfcg«L J* nov svetovni rekord Jl| patrov. Novšak jc zadnjic čil v Planici leta 1947. »Po vojni sem odšel v ^ garijo trenirat bolgarf**jjJ madžarske skakalce, ^ planiško šolo in v tej ^ spoznal nadarjene fantipc ,,r da, Finžgarja, McžUa, CuZ?K p Kasayi te v petek ^ v račun planiška w (tb ka. Več kot pol svojim poskusnim f(. kom je ob izteku » ■ $ mično zrl v strovine bratov °°' a it Takoj po skoku jt svoje reprezentance (ef zadal smučke nafftfjti* odšel na zaletite. .g y lepemu slogu pa 8 ^ radiusu »stisnilo« 1 jcef*-je dokončal s P -e it Preostala dva skoka pustil. ■ noti* Tovarna pletenin *■ ^ iz Ljubljane je na ^ njem prvem svel^ntS0 smučam u t prvenstvu v poletih'prevzela Patr jf nad češkoslovaško ' ^ goslovansko ekipo- v je povabila v p kateri so zanje izae,lov(f: sebne trenerke in P}'^ je. S puloverji m je opremila člane v ^ škega komiteja, Z*J,/^ noše, celotno Jfn jfl sluibo, ekipe RJv' . m in IBM. Pozabila P p tudi na poroČeva^ >„. spremljajo letošnje v m stvo, saj jim Je-P0!" ftr lično izdelane kap*f°-di skrb za novinari* Izdaja ln tiska p v Kranju 313-M33 $ lefoni: redakcija ^ 21 360; uprava ,ist ;.,]jHf looglasna ln na'°aV<' služba 22-152. - NJL V na: letna 32, P°,lc din, cena za eno si b« 50 para. Mali ogla*\ $ seda 1 din, naročni'" / 10 »/o popusta. NeP»» ^ oglasov ne objav,J ljubljanska banka "znanje je jmcr Francts Bacon "znanje je spre. menjanje sveta ennassameee: Izrek v Času eksplozije znanja. MALA ENCIKLOPED SVETA- JUGOS LAVI JE-S LOVE NI JE v 3 KNJIGAH SLOVENSKO IZDAJO ENCIKLOPEDIJE V TREH ZAJETNIH KNJIGAH PRIPRAVLJA DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE. VSE TRI KNJIGE BODO IMELE NAD 2000 STRANI VELIKEGA FORMATA (*9 X 27 CM). NATISNJENE BODO NA NAJFINEJŠEM BREZLESNEM PAPIRJU. NAD 40.000 GESEL, 5.000 SLIK, RISB, GRAFIKONOV IN PORTRETOV, 10 VELIKIH ZEMLJEVIDOV V BARVAH IN 53 ČRNO-BELIH ZEMLJEVIDOV MED BESEDILOM, 54 STRANI PRILOG V ENI ALI VEČ BARVAH. MALA ENCIKLOPEDIJA je posebej prirejena za slovenske razmere po MALI ENCIKLOPEDIJI PROSVETE, ki je Izšla v Beogradu. Državna založba Slovenije se je odločila za adaptacijo tega pomembnega dela zato, ker je enciklopedijo pripravilo več kot 200 jugoslovanskih strokovnjakov. Avtorji so pri izbiri gesel upoštevali splošno enciklopedično znanje z vseh področij človeške ustvarjalnosti, obdelali so splošni jugoslovanski prostor in čas, poudarek pričujoče enciklopedije pa je seveda tudi na Sloveniji in Slovencih. V vseh treh knjigah so upoštevani najnovejši svetovni podatki, ki so bili tako kot jugoslovanski in slovenski skrbno preverjeni in dopolnjeni. Slovenski avtorji so izvirnik bistveno dopolnili, oziroma na novo napisali okoli 4000 daljših in krajših gesel, Bd zajemajo specifično slovensko nacionalno (zgodovina in geografija, kultura, prosveta, umetnost), gospcrtarsko-politično in znanstveno-tehnično problematiko; to zahtevno delo je opravilo okoli 50 strokovnjakov za posamezna fcnan-stvena ln kulturno-umetoiska področja 'in 30 prevajalcev, skupaj torej več kot 80 slovenskih sodelavcev. Slovensko todajo ije uredil prot. Franček Safar. Slovenci v svojem jeziku nimamo veliko enciklopedij. Z MALO ENCIKLOPEDIJO bomo torej dobili zakladnico znanja z vseh področij človekove dejavnosti in ustvarjalnosti, s posebnim poudarkom na jugoslovansko-slovenskih dosežkih. Za ilustracijo povejmo, da bodo bralci z MALO ENCIKLOPEDIJO dobili delo, ki ga po obsegu in tehtnosti lahko primerjamo z vsaj 30 knjigami normalnega obsega. Torej ni prav nič čudno, če je takšna enciklopedija postala pojem ekonomično razporejenega in koncentriranega znanja. Za MALO ENCIKLOPEDIJO SVETA — JUGOSLAVIJE — SLOVENIJE založba razpisuje i|ib$krij^ t§ ki traja do 15. junija 1972. Cena za vse 3 knjige: 660 din (ena knjiga: 220 din). Založba nudi možnost odplačila v enajstih mesečnih obrokih po 60 din. V prosti prodaji bodo knjige znatno dražje. L PRVA KNJIGA, KI BO OBSEGALA GESLA OD A DO G, JE ŽE V TISKU IN BO IZŠLA JESENI 1972. DRUGA KNJIGA (Z GESLI OD H DO O) IZIDE SPOMLADI 1973, TRETJA KNJIGA (Z GESLI OD P DO 2) PA IZIDE POLETI 1973. L Naročila za to Izjemno edicijo sprejemajo vse knjigarne in zastopniki založbe, priloženo naročilnico pa lahko pošljete na naslov DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE 61000 LJUBLJANA, Mestni trg 26 MALA ENCIKLOPEDIJA GLAS PONEDELJEK, 27.ma***j!! SVETOVNO PRVENSTVO V SMUČARSKIH POLETIH ti Eden najboljših jugoslovanskih predskakalcev 19-letni Ljubljančan Vojko Blaznik je oba dneva zadovoljil s svojimi dolžinami. Toda včeraj je v prvem poskusu grdo padel in vsi so mislili, da se ne bo več vrnil na zaletišče. Vojko je presenetil vse in se ponovno podal na start. Trma zmaga! Ob vznožju skakalnice smo včeraj dobili tudi vedno vedrega ter popular-neoa trobentača Avseni-kov Jeseničana Franceta Koširja. Ob tej priliki nam je dej a,, da v takih vremenskih razmerah lahko pade nov svetovni ter jugoslovanski rekord, toda skakalnica je prepočasna. France je obiskal Že vse znane zimsko turistične centre ter si ogledal tudi olimpijske igre v Innsbrucku, toda kot sam pravi, ni lepšega kraja kot je Planica. Vesel je pa tudi uspeha ter rt'-predka naših skakalcev. Danilo Pudgar je, čeprav je imel ob sebi vedno svojo zaročenko, delil avtograme kot za šalo. Njegova boljša polovica ni bila pri tem nič prikrajšana. Na petkovi otvoritvi so sodelovali tudi golobi združenja jugoslovanskih rejcev malih živali. Otvoritveni let je naredil golob Cezar, ki ga je pred tremi leti izpustil iz rok predsednik Tito, ko je prisostvoval otvoritvi največje velikanke na svetu. Popularni Rudi Finžgar nam je danes zjutraj, ko smo prispeli v Planico, povedal, da je na spodnjem koncu zaletišča, kjer je v vseh treh dneh zaradi precejšnje sončne pripeke »jemalo« sneg, našel cvetoči teloh. Ob prekinitvi poletov nam je Marjan Mesec dejal, da se bo veter, ki je v teh dneh motil skakalce, precej povečal in da ne bodo normalni pogoji za nadaljevanje prvenstva. Ni se motil. Sinoči, na zaključni slovesnosti v Kazini na Bledu, je v imenu uredništva Glasa Jože Javornik izročil Danilu Pudgar ju — tekmovalcu, ki je imel največ smole — spominsko darilo, in sicer: kroparski izdelek - svečnik, -dh Tisoči in tisoči gledalcev so si ogledali polete na prvem svetovnem prvenstvu. Pp nestrokovnih ocenah jih je bilo v vseh treh dneh prek 120 tisoč. Bili so povsod, celo na strehah avtobusov. — Foto: F. Perdan V vseh treh dneh prvenstva Je pripeljalo v Planico okrog tisoč avtobusov — Foto: F. Perdan Peter Štefančič, 254jjt* $ tomehanik v Creini,^.^ Jesenice, na olimpijs^ ^ je zabeležil 10. mesto »*J # li skakalnici in 48. mei< ^ veliki. Na svetovnem v „i stvu leta 1970 je bil •> ^ mali ter 43. na veliki s ^gf \ niči. Je jugoslovanski ■ g j der v smučarskih Pol