1 I uriuoveaiiieio si i l. Bivši urednik Sl, Gospodarja pise z bojisca. Gospod Ferdo Leskovar, bivši urednik našega lista, piše sedanjemu uredniku z bojišča v Galiciji pismo z dne 28. oktobra: Tvojo dopisnico sem z velikim veseljem sprejel, pa še z ve6jim .,Slovenskega Gospodarja". ZdeL; se mi je, kakor da me je prišel sitar prijatelj obiskat. List j& šel takoj iz rok v roke, Prosim, pošlji mi g:i redno. Hvala za pozdrave! O vojnih dogodkih ti ne sraem ni6 pisatil samn toliko, da smo nagnali Rusa (rv prostoru, kjer se jaz borim) že dale6 nazaj in smo mu že vzeli važne po stojanke. Naša artilerija je že prizadjala sovražniki: velikanske izgube. Tudi ko to pišiem, ob 8. uri zve6er, pokajo naši topovi, Rusi pa pridno odgovarjaio. V tej vojski se je pokazalo, da je glavno orožje v vojski top. Ce streljajo z velikim topom, krogla kar tul v zraku, U6inek mora biti grozen. Takšnih topov Rtisi nimajo. — Spimo pa še vedno v šotorih, 6eravno je že precej mrzlo. Zavijemo se v koce in spi se imienitno. Kar sem izvedel iz bojne 6rte, je' vpselo. "Naš slovenski polki se bojujejo z veliko hrabrostjo, vedno so v prvih vrstah. Predvčie.raištijiin so gnali oelo vrste ujetih Rusov mimo nas. Vsak dan jih priženejo nekaj. Ce jih ženejo od vseh postojank toliko, potem jih mora biti tiso6e in tiso6e ujetih. Naša armada prodira sedaj nepresiano, kljub temu, da Rusi kr6evito branijo svoje postoianke. Mislim, da jih bomo tukaj kmalu popolnoma porazili. Jesti imamo še dovolj, samo cigaret ni6.. 2e tri dni nisem videl cigarete. lCupit jih ni roogo6e, ker jih ni. Smo dale6 na zunanjih po9to.iankah. Sedaj pa kon6am. Oprosti slabi pisavi, pišem x šotoru naslami in me že zebe v prste, Sedaj se boin zaril v odejo in zaspal. Pozdrav vsem priiateljem in znancem! To smo Avstrijci! (Piše svojim starišem na Polzeli Jožef Drolc, rezervni topničar pri avBtrijski motorni bateriji, ki je porušila francoake in belgijske utrdbe.) Gent v Belgiji, dne 26. oktobra. Dragi stariši! Sr6no vas pozdravljam in vajm naznanim, da gremo iz kraja v kraj kakor ptioe-selivke, To je prijetno zame. Najprvo smo bili pri Namurju, drugi hudi bo], je bil na francoski meji pri trdnjavi Mobež OMaoibeuge). Tukaj je bilo veliko in močnih utrdbi. Pa mi smo jih kmalu razbili. A tukaj so nas tudi sovražniki obsipali z granatami; oelo po noči so nam. pošiljali te zra6ne sršene, pa mi smo bili radi {eh sršenov brez straiiu. Vojak se nekako privadi tej zra6ni godbi. Tnkaj smo pokali 14 dni kar zaporedoma. To je bilo lepo slišati: pokanje na stotine topov, strojnih pušk in pa streljanje pehote. Zemlja se je tresla, živina je mukala po goš6avah, nebo je žarelo po noči, ko so gorela mesta, trgi in vasi. Srapneli so v zraku eksplodirali. So prizori, ki se ne dajo popisati. Sovražne utrdbe smo tako zdelali, da ni pedi zemlje ostalo cele na okrog, utrdbe pa so bile porušene do tal, Na tiso6e ljudi smo pokopali pod razvalinami. Naša bomba leti 6 km (6000 m) visoko v zrak in potem pade s tako silo na tla, da se zakoplje 6 m v zemljo, v zid ali na kar prileti. V dolbini se potem ražleti (eksplodira). To napravi strašno razdejanje v enem saniem hipu. Naši možnarji grozno u6inku.iejo. Teže ima naboj avstrijskega motornega možnarja 4 metercente. Nam se ne ustavi nobena ovira, ne beton, ne železo. Tuka.j (pri Mobežu) so ujeli 45.000 Francozov; jaz sem iili videl, še stražil sem jih. Tako smo tukaj dokon6ali naže delo, potem smo šli nazaj na Bruselj, nato pa nad Antvverpen. Tam smo jih zopet dobro obdelali.To mesto je imelo 42 utrdb, pa je vendar padlo. To smo Avstrijci! Potem smo se podali a naširni baterijami nazaj v Kolin. Na vlaku nas je zadela rnesre6a. Ne- Naš blagi stotnik g. Aman je bil na mesta mrtev. Nekoliko je bilo ranjenih, a jaz sem ostal nepoškodovan, kar se imam zahvaliti Bogu. Dne 19, oktobra smo našega blagega stotnika v Kolinu castno po vojaško pokopali. V Kolinu smo ostali teden dm, potera smo se pa odpeljali zopet v Belgijo v mesto Gent. Sedaj nam imajo angleški kramarji nekaj povedati. Avstrijci jim bomo poslali nekaj blaga po zraku v Calais, Jaz sem hvala Bogu še vedno zdrav, upam, da ste tudi doma zdraivi. Dal naun Bog srečno svidenje v rojstni hiši! Molimo drug za druge! Sr&en pozdrav od vašega sina Jožefa. Nad Srbe! (Iz pisma ki ga je p.sal vojak, doma iz Št. Petra niže Meribora svojim starišem. Prideljen je oddelku za strojne pnške. Ljub»i stariši! Naznanjam vam, da jutri zjutraj ob 4- uri odrinemo dve postaji proti Srbiji. Danes v nedeljo sino imeli izprehod s polnimi tornistri in konji v gore, visoke 1000 m, 15 km daleč, iorej dobrih 30 km dolgo pot sem in tja. Slišal sem že streljanje s topovi (posamezne strele) in videl od Srbov razdejane hiše. Srbi so bili že tukaj na hribCh, a so jih naši ziapodili nazaj. Pravi a8 tudi, da imamo Srbe v Bosni obkoljene, kakili 70.000. Srbe so namreč spustili v Bosno, ker so imeli v Srbijiže pred 7 leti napravljene betonirane jarke, da jih tako lažje naklesti- jo.- Pisal sem vam že, da smo se peljali 45 ur neprenehoma. Pokrajine na Hrvaškem in v Slavoniji so neizmerno puste, Samo močvirje. Drev.es 6ez 30 cm premera menda sploh: ni, Bregovi niso ravno visoki, a strmi, same gole skale. Po ravninaii je najve6 koruze in pašnikov. Pred 14 dnevi je padel tu v Bcsni za skoro 2 pedi debel sneg. Sedaj imamo pa lepo, top]o vreme. Kolere ni tukaj, pa<5 pa neizmerno blato. Posebno v naši kasarni, ki je velika kot pol Maribora. Danes. se.m videl oba prostorai, kjer je bil napaden naš prestolona,S)lednik. Na prostoru, kjer jei padla bomba, je izdolbla v oesto precejšnjo luknjo in v prvem nadstropju velike liiše razrtla šipe. Mesto Sa.rajevo je veliko, pravijo, da je ve6je kot Gradec ter mo6no utrjeno. Ljubi stariši! Povedati bi vam imel še marsikaj, a ne smem in ne morem. Morda je to pismo zadnje, a venclar upajmo najbolijše. Prosim, molte zame! K spovedi tukaj ne morem, a mislro, da bo drugače tudi šlo. Iskreno vias pozdravlja 'in poljublja vaš hvaležni sin Francelj. Vojne težave v Galiciji. C. g. Fr. Kren, vojni kurat 105, ('-rnovoiiiLške brigade, poslal je našemu uredniku sledeče pisruo z bojišea v Galicjji: Prejel sem tvojo dopisiicOi bvala! P(.te>vanje je Človeško življenje. To se uresni.čuje pri meai sedaj. Danes tukaj, jutri tam. Komaj se naseiinio lcje v kaki kmečki bajti, si poiščemo malo slame, 6e jo sploli kje dobimo za ležišča, se malo prepiramo. kar mora tudi biti v vojski, za boljše prostore, ako smem taku jih imenovati, položimo svoje utrujene ude, v civilu pravimo grešne kosti, na ne preveč mehko posteljc, če ima kateri tam noge, kjer ima drugi glavo, to ne pride v poštev in že začnerao vleči dreto vsak po svoje in da ni to poaočno smrčanje preveč cnoglasao, se vmeša v to ponočno smrčanje naš nepovabijeni lenorist veter, ki tuli pri nas <xl vseh strani, pri vseh durih in oknih; malokatere du.ri se da'o za s.lo zapreti, stekla na oknih pa skoro nikjor ne na.|demo, ker je sovražna roka vse pokončala, ko se vendar navsezadnje tudi s tem neprijetnim gostom sprijaznimo in se nam začne sanjati o boljših časih, pa. pride povelje: ,,Svoje reči pobrati in dalje kora.kati"! Tako nekako je naše življenje. Do zdaj ,je bilo vreme tukaj približno 14 dni precej ugolno, dnevi so bili nenavadno topM in solnoni, toda. današnji dan je raeglen in raračen, vse diši zelo po snegu. Prehlajeni smo vsi tako, da komaj dihamo. Jaz sem v tem oziru menda največji revež. Kadar imam nekoliko 6asa za spati, kašl.jam, da ni konca ne kraja._ Že lOdnevna vožnja iz Gradoa v* Galicijo k moji briuadi me je močno izdelal-a, živci sn zelo razVmr.ieni od take vožnje in clostikrat po oel dan nisem dobil r,ifi za, josti, ker v,,ak je dostikrnt na potn obstal kar zunaj na prostem polju po pol dneva in blizu ni bilo nobene hiše, da bi se kaj dobilo. Ko sem našel svojo brigado, pozdravilo me je pa koj prvi daa strašno grmenje topov «n to gre kar naprej, dan za dnem. Tukaj je treba imeti jako mo6ne živce, treb-i ie biti trdnega zdravja,, železne narave^ da je mocoče mirno prenašnti strašne vojskine prizore. Eden "tiajhujših teh prizorov je pogled na smrtno ranjene. Kar na prostem poljii' režejo zdravniki cele ude od človeških teles, tu roka, tam noga ;td., da ni mogočo pnpisati. In kakšen utis napravi še-le en pogled v bolnišnico, kjer se vijejo ranjenci v simrtnih bolečinah. Mnogo je tudi takih, ki imajo kako nalezrivo bolezen. I3og daj, da bi bil skoraj konec. Vse želi miru. Sr6uo vse pozdravljam. Junaka pod ki*ižem. (Piše ranjenec vojak \z Slovenskih goric ) Obljuba dela dolg. In da se ne pregrefiim zoper ta paragraf, ho6em ostnti mož bioseda,. Porn^nl sem zadnji6 nekaj o naši imonitni hrani v Galiciji, za danes pa naj bo zopet nekaj bol.j resnega. Bdlo je dne 30. avgusta<. Naskakovali amo sovražne postojanke obl neki viš'ni. Naš 26. dcmobran- ski pešpolk ter tirolski deželsii strelci smo stali v vojni erti; bila se je grozna bitka. Bili smo že enkrat potisnjeni nazaj, veudar naši fa-ntje se ne dado tako z lepega premagati. ZopeHi scno naskoeili z vso silo sovražnika ter pofsnili Ruse nazaj. D.bležal sem v oboestnem jarku skoraj nezaviesten. Ko sem se zopet zavedel, sera videl kakor v sanjah, ko so graimte eksplodiraile (razpočile). Pobasal S8im zopet svoje pretresene kosti ter se vlekel po6as! nazaj, na kar sem prišel že v mraku na obvezovališče in zopet obležal. V par u-rah so pobrali raiiijence iu poniikali srao se zopet dalje ter dospeli do samotiie bajte v gozdu. Tukaj se nam je reklo, da ostanemo do jutra. Naš polk je potem po noči odkorakal proti Lvovu. Jaz z dvteraa tovarišema se spravim pod strelio dotične bajte. Spali smo to no6 prvikrat, od kar smo bili v Galiciji, pod strelio. Vznemirjale so nas sioer po no6i kozaške patrulje, vendar nas niso zasledJe in prespali smo oelo noč srečno. Ob prvem. sv.tu &e odpravimo dalje za polkoni. Ko dospemo v prvo vas ne daleč od našega prenociš6a, zagledamo grozne u6inke bojev med kozaki in našimi od prej&ijega veoera. Seveda lačni in žejni smo preteknili vse koče iti shrambe, a vendar brezuspešno. Ko;i6no zasledimo na nekem vozu, ki je ležal prevrnjen zunaj vasi, sodček 6rnega vina. To sem vaoi r.aredil \-eseli obraz in vzel Si3m takoj sod&ek v svojo posest. Napili smo se ga pošteno in skoro bi bili zopet zapeli z,namo: ,,Stoji, stoji LjubIjanca. . ." Jezik se nam je razvnemal in kramljali smo kakor bi bili doma na vajah. S časom se nas je že precej nabralo, posebno, ker smo s svo;ira veselim obiiašanjem vzbujali pozornost pri tovariših. Vendar nas je takoj miaula dobra volja, ko so nas pozdravile svinčenke kakor iz nebai. Vsak je bil takoj na varnem miestn: mene namreč t sti dan ravno ni veselilo, se kazati Rusjh za, tao-čo. Iz';i«nadil nas je zopet kozaški orldelek, ki pa se ni dalje brigal za nas. Korakali smo zopet dalje i:e mene so za granate, ki smo jili bili že vajeni. Tukaj naj omenim nekaj, kar sem videl v vasi N, Sredi vasi je sta.1 križ. Mrtva trupla vojakcv so ga obdajala in grozr.o je bilo g,'edati ta, prizor. Križa, se je oklepal vojak-junak, kpikor bi hotel &e. v s^nrti poklazat% za kaj se je bojeval. Za njim je sledil drugi, ki pa ni mo'Tel veft dos361 svo'ega cilja, izda/hnil je prej, ro!;o je iaiel še steg-nfeno, gotovo pa je prišel Jezus sa,m tor nva podal roico i i gai spremil tja. kjer zlast: seda-nji 6as t liko lirabirih junakov najde odpoč tok in ve6ni mir. Zopet smo morali dalje. Bli s™o namreč v zelo nevarnem kraju. Pa, nismo se motili; prišli srao na raalo višino ir: ra?e'o Je pokati. Ni bilo dolgo in granate so že padrle blizu nasi. Jaz s tovari&ema. jo krenem tako.i i:a des o v gozd. Zgo:lilo s& nam. ni nič. Pol dneva sem hod 1 po gozdu v vednem strailm. Naenkrat po"i Et-cl, dru-gi in Hrct'i, nato p^a je blo zopet vse tiho. Mi jo pobri.srmo iz gozda cez travnik v neko vas, kje.r je b.l naš ..tr-o mi". Ko smo se čutili varjie, se ogle;lamo aazaj ter zapazimo tri kozake ob robu gozda,. Ni bilo dolgo in .pozdrav le so jih svinčenke iz p-Tišlc i>ar i!i vojak-ov, k:i so: bili postaivljeni zunaj vasi v X''r; ost ..trajna".. V tej vas' sem naletel na vrečo suhorja fcvibiakaD tsr si ga pob^sal v krušnjak, vendar tako neokretiio, da r^m vss izgubil med potom. Peljal sem se najnrc6 pntem na neke-ra vozu do postaje N, !Z meiio.j je bil tudi Poljak, ki pa je zapazil moj krušnjak ter ga med tera, ko sem jaz zadovoljno smrčal na, vozu, temeli to preiskal in rau odvzel preobilo zalogo. Ko sem se zbudil, sem se z veseljem spomnil na, svojo zalogo, toda. kako razoearanje! Be-le pozneje mi pove moj prijatelj nesre6:io usodo, če namreč ni bil on prvi zravGii, ne smein ga rlobit', kisr je mo.i dobri prijatelj, vendar pogledal bo, ko to č ta, da tako uganera. Na postaji so potera ranjience oddali in nam se j reklo: Naprej proti Lvovu! Za clanes ko-'oarn. pozdravljam pai vse bralce ,,Slovensk«ga Gospodarja". Vojašld duhovnik. PoroSevalec ,,Sloven6ov" je potoval po gališkem bojneni polju ter podal prisrčno sliko o delovanju duhovnikovem na bojiščih: Po glo^iko iz.ledenom žlobn smo se vr:-i!i zopet navzdol na cesto, do nizkih kmečkiii liiš in lop, spletenih iz vrbja med leserim ogrodjem. Povso'1 na tleh so ležali celi k,up! slame, x vsaki liiši, pred hi&ami in lopami, pa so ležali ma.rod.ii, bolni in ranjeni vojaki. Približno 20 korakov je vihrala, bela zastava z rudečim križein. Bolnikov i;i ranjc ili vidiS la-liko tudi doma. Ce jih pa vid š tukaj, na- bojne.m ozejnlju, je to nekaj 6isto drugega. Da bi to popsal, ne naiidem pravili besod, Cloveški jezik odpove tu svojo službo. Prod i;ek m giimnom leži vojak. Trudno se dvi'jra, a ne more prav. Sanio na, kolena se je spravil. Tedaj mu znža.ro oči v lesku, kakor bi še enkrat zaplaaiienela Iu6, predi.o ugasne. Vojak je prav videl. Brez pomislekov, ki smo jili mi imeli, je stopil mož v sivem plašču, s 6rno sutano od spodaj, na dvoriš^e, kl so» ga bili vsi z-npust'.li, Bolnike spreleti novo živijenje, novo upanje jili navda m alava za glavo se dvigne, ulruje-no, težko in neokretno. I'rav sodijo ti revcži: vojni duhovuik prihaja! Mirno vzame štolo iz pla.S6a ter jo der.e 6ez rame. Ni6esar ne 6u.je, le to vidimo, kako se pregibljejo ustnice. Ni trajalo dolgo. Raiijeneo polsži desni.co na prsi - levico ima zavezano - in duhovnik dvigne roko, da ga blagoslovi: absolvo te! iTako od enega do drugega,-Vsaki pa nad komur se izgovori 6arobni ,,absolvo", se pomiri ia po obrazu se m.u razlije pokoj in blaženstvo. Glava s© sklom pred božjo vsegamogočnostjo in Iu6 oči zafine ugašati pod močjo smrti. - Oibrnil sem se v stran Solza se mi je prikazala v o6i, Toda takšnih dušnili pretresljajev si ne želim nikidar ve6. Bil je žalosten a nepoplsno lep prizor! ' Vellkodušna žrtev duhovnika. Nek vojaški kurat iz Vurzburga piše svojemu očetu: ,,Potem, ko sem bil navzoo pri tolikih operacijah, sem se danes sam vleget na operacijsko mizo in sicer prostovoljno. Nekemu vojaku je granata razmesarila desno roko in mu zadala na levi rami globoko rano. Odrezali so mu dva prsta, tako, da se sedaj roka ugodno celi. Ali njegova rama bi se nikoli ne pozdravila, ee mu ne bi položili na-njo zdrave kože. Izjavil sem, da sem pripravljen, dati svojo kožo. Danes je bilo to izvršeno,. Zdravniki so me hoteli amajniti, a jaz sem to odlocno odklonil in oeravno me je bolelo, sem vendar dobro prestal.. Z ostrimi nožmi so mi izrezali na desnem stegnu 15 koščkov kože in s temi pokrili rano vojaka. N.ato so oba dobro obvezali. Cela stvar je trajala približno pol ure . . ." Matere. Vojaka Fischelsoh,\veigerja, ki je služil pri 27. pešpolku, so Rusi težko ranjenega zajeli in prepeljali v bolnišmico v Kijev, kjer je umrl. V bolnišnici mu je stregla ruska usmiljenka, katere mati je sedaj pisala ranjen6evi mate-ri naslednje pisnio: Moram Vam sporoeLti žalostno vest, da je Vaš, sin Emil dne 28. septembra v vojaški bolnišnici v Kijfevu mirno za večno zaspal, Dobil je hudo rano na nogi, katero so mu morali odrezati; toda zastrupila se je kri in vse je bilo zaman , . . Moja hčerka, ki pomaga v bolnignici oskrbovati ranjenoe, je bila pri njem in mu je zvesto str-egla do konca. Veekrat je ž njo govoril o svoji materi. Tudi jaz sem ga obiskala, sedela sem pri njem, gladila sem mu lice, šepetaje' sem ga tolažila — saj sem tudi maf; in dva sina mi služlta v ruski armadi. Dal se je sprevideti po vašem obredu, vedel pa ni, da se niu bliža zadnja ura. Le slabega se je po6util. Par ur pred svojo smrtjo mi je dejal: Zelo b«m moral biti p.otrpežljiv, kajti trpljenje bo še dolgo^. Obljubila sem mu, da Vam pišem in cla Vam pošijam njegove pozdrave. 'Ooi so se mu milo smeh],jal;e pri spominu na Vas in pristavil ]¦&: Tudi oeeta, tudi sestre in brate mi prisrčno pozdravite. — Uimrl je brez rauk. V bolnišnici smO' ga iraeli vsi radi, Moja heerka g.a bridko objok.uje. Vašai žalost mora biti velika, ker ste izgubili tako dobrega in plemenitega sina. Tolaži naj Vas to, da so ga v. zadnjih njegovih dnevih obdajale ljubezen in zvesta skrb, Za vs,e matere so sedaj težki 6asi. Nie 6uclite se, ako priajmete ve6 dopisov z isto vsellino, napisa>la sem jili vec, dai pride eden tem s^gurnejše vi Vaše roke. — Riuska inati. — — Pismo je datirano z dne 28. seplembra po starem žtetju, Oi ve mater.^, kako ste si enak-e po širnem sv,etu! Kdo bo pisal enkrat zgodovino vaših src, vašega trpljenja, vaše Ijubezni, vaših žrtev v tem slrašnem boju? Plemenito srce hrvaškega grofa. ,,Hrvatska Obrana" poroča: Plemenito sree in Ijubezen do našega naroda je pokazal plemeniti hrvaški plemenitaš Rudoll groi Norman zlasti sedaj, ko narod najbolj trpi, ko najbolj potrebuje pomoči, a soeutje takega plemenitega dostojanstvenika je balzam za ranjeno in žalostno srce. Ob 8. uri je bila v Valpovu v cerkvi zadušniea za pa.dlte.ga junaka Ivana \'iduši6a. Vsa grofova obitelj je bila navzoča. GinIjivo je bilo gledati plemenitega grofa, kako je molil iz molitveuika za pokoj duše svojega zvestega služabnika. StarSem padlega je za prvo pomo6 podaril sto kron. Še prejšnje popoldne je obiskal ranjence v bolnišnici in tudi liudo bolnega brata vojn-ega kurata vele6. g. Vidušiča. On saim pomaga bolnikom, jim povija rane in jih tolaži, S svo^o soprogo je bil angel teli revežev. "* Meči sinov nemškega cesarja. ""Nem^ki cesar ima veo sabelj, ker mora oble6i veSkrnt razl;6ne uniforrae. Cesarsk-i princi pa imajo osob to v eislib me6e, ki jim jih ob posebnih prilikah daruje njih cesarski o6e in ki nosijo na cesarjev ukaz posebne napise. Cesarjevi6eva sablja nosi napis». ,,Vsak 'čas za boj pripravljena za slavo države". &ablja princa Eltel Friderika nosi prinčevo geslo: ,,Brez straliu in zvest". Me6 princa Oskarja nosi napis: .,Zvesto in trdno". Molrnariška sablja princa Adalberta nosi na obeh straneh napisa: ,,S polnim parorn naprej!" in ,,:Tvoja mo6 gre v domovini!" Nem&ki cesar je s temi napisi obnovil staro, lepo srednjeveško navado, da se meSi z napisi opremiio. Nemške polkovne. mačke. ,,,Neue Zuricher Zeitung" piše: O ' uporabi psov v nemški armadi se je že veliko 6ulo, a ne šo o uporabi ma6k. A tudi mafilče izposlujejo zelo važnc nalogo. V vsakem nemškem vojaškem skladiš6u se plazi, da lovi miši in podgane ma^ka, ki nosi okoli vratu trak s 6rk"ami: K. M. K. fZačetne 6rke nemških besedi: Kaiserliche Magazins-JKa^e = cesarsKa skladiš6na ma6k'a.) V vojaSkem prorSunu s.e prorafiuna za čuvafko moke in žita 2 marki mese6no. -j\ff\6ka se ne nahaja le v vsakem sk|ladiš6u, marve6 tudi v vsaki utrdbi. Kako močan je polk. V kolodvorski restavraciji v Hebu na Ceškem je neki sitnež vprašal nekega rezervista, kako močan da je njegov polk. Radovednežu je zasolil vrii nezervist prav krepko — zaušnico in mu nato rekel: l.Zdaj veste, kako mo6an da je posamezriik,;. sedai pa lahk|o izra6unate sami, kako moean da je — ceii polk!" Najmlajši juiiak v armadi. Sedanja vojna je dokazala 6ucleže junaštva in vsak dan čitamo poročila o mladih junakih. Izmed mladih junakov brez dvoma zasluži, da se omenja komaj lOletnega Aleksandra Horvata iz Saraspataka na Ogrskem, skoraj gotovo hrvaške krvi, kakor kaže njegovo ime. Ta mladeni6, sin železniškega u.radnika, se je priglasil z drugimi šolskimi tovariši v vojake, N-jegove tovariše so odklonili, iH-.^vata pa obdržali potem, kio so tudi stariši dali privoljenje.. Ko se je v par tednih' izuril, je prišel v Srbijo, kasneje na Rusko in v Galicijo, koder se je tako odlikoval, da je postal fcetovodja. Pri Šabcu je bil ranjen, ali ko se mu je izboljšala rana, je že prosiT, da naj ga pošljejo v linijo na severnem bojišču. Tam je bil od kozaka udarjen na glavo. V kratkera je okreval in zopet prosil, da ga dajo v linijo, Sedaj pa je bil težko ranjen, V Marmaros-Szigetu sta, mu bila odstreljena 2 prsta, a voz mu je šel 6ez noge. Sedaj se zdravi v bolnici, je ljubljenec ranjencev in etrežajev in ima edino željo, da bi se 6im preje ¦ povrnil na- bojišče. ,,Res je krutost, pre'ivati 61oveško kri", je pravil nekomu, ki je obiskal ranjenee, ,.toda, ko se človek nahaja v toci krogel, postane ti*d, liladen in izgubi usmiljenje. Marsikak Srb in Rus je moral drago placati, ker sem moral prvikrat v bolnišnico." .,Jaz ni6 — ti nič." V kutnogorski vojaški bolnici leži težko ranjen ucitelj Petran, kateremu so potom operaeije morali prenesti komad kože z roke na drug kraj telesa. Na bojišeu ga je kot ranjenca prvi obvezal i-eki Rus, ki je bil sam lahko ranjen. Izpočetka se je Petran nekoliko bal Rusa, da bi mu morda storil kaj žalega. Rus je opazil to in je dejal: ,,Jaz ni6 — ti ni6. Jaz sem moral, ti si moral. Oba sva storila svo;o rolžnost. Sedaj sva prijatelja." — In poljubil je u6 telja ter ga naprosil, naj v spomin zanienja ž njim uro, kar se je tudi zgodilo.