m IZMJA ZA GOKIMKO IX BENEČIJO PRIMORSKI DNEVNIK Vesele velikonočne praznike vošči «Primorski dnevnik» ____GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NAROPA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE kto Vlil. . Štev. 90 (2086) gpISe^Sn.^TLrl TRST, nedelja 13. oprila 1952 _ JUTRI POPOLDNE VSI V BAZOVICO S dovolj nas je tu J ČIN Dovolj nam kamnov je pobral sovrag za svoje hrame n„ odslej pa z našh svetih tal g onega ne vzame! ne fnLS4® wi! tujtin teptal, krvavo' nag jjju0 tvi gospodoval, Jezik, naše pravo! ko Je nas veliki pred mnogimi, HSS1 d.esetletji napisal ith je bil Prepričan, 10 50 letih b° treba 150 sk0' tlobe« 1)0 tjsgovi smrti PofiSS? TSl0VenCU Vf tenHii . 1x1 čeprav se je srn« it k°t je prerokoval, latL °Venci tujce, zemlje ’ *J?piIi’ ^ih 2 ogromni !rtvami Premagali, ,anes del Slovencev »a?lj«H ®ye budnice po-vedBc : kajti tujfln iih še Go«,, t^ta na Tržaškem, ^ v ern- v Benečiji. NetJS1 so gornje pevče-Iti e zopet nai=e geslo «esl0t^a Prisega. Pod tem tolm-p Se bomo jutri po-kjer h-, zbrato v Bazovici, kem t°Kno na sv°3em vcli-ktitji. “oni ^ enkrat za-knvtc da je bilo dovolj Gfl 1« jih prenašamo že '"'Itie . Prve svetovne %’ ^ier bomo pred pokazali tudi otlle Posledice za-basega življa, kjer 5» odgovor na zad- x?zlvanJa ln mešetarjenje. bom0 v Bazovici iz-“«8t globoko hvalež. jugoslovanskim JU zlasti Pa njihove-5 ie l maršalu Titu, * svojem zadnjem govoru o ob- V^3Sm£ fašističnih izzivov,;*1 je v bistvu moral Je, ^ , Gregorčičeve bese- >nih o.8ovorU 0 neosvo' > e0i n lovencih na Trža-•Jt teij0°riškem 111 v Bene- ne sme biti iz Nji ;oen .samovolji in ti-Siu^ib fašističnih in »Jj^^tiCmh elementi Stoo LnoCemo trgovine, 0 Plačali 1 bt dovo 1° za oj • Trst k - has"”*^ vehka žrtev fali \ 51110 66 temu J?reCi. 'r^llrovno Pogodbo No 0^^ Ml se ne moji se * 1 avlM ljudem, + m°remo odreči alstvu.amkai&nlemu Pre 0r u>- ?ft. (ja bjaf-ali predrago ce-°81asii dovollli, da nas A l® on°. ki noie’ todr«h st kot svobodno 2^]e'to je za trenutek po-ft°le kiV preteklost, v raz-Nwi«e£ Poteklo od oNs- nar« Pa d0 Ni v Pam, vstane pred h batu r,V ina krivic, ki Si v^N65 kodiJo- Pred SviSSd0. vsi tisti Se voi« 1 17 Prve sve-Soin 5. 'v 7 londonskim ^dali ’ katerim so nas nami vstane Rapallo, četrt stoletja fašističnega suženjstva z umori in požigi, ječami in internacijami, z najostudnej-šim zločinskim raznarodovanjem, kar ga svet pozna. Pred nami vstane naša slavna osvobodilna borba, naša zmaga nad fašisti, vse naše žrtve, ki smo jih za to zmago prispevali, vsi naši grobovi, na katerih smo prisegli, da ne bomo odnehali z borbo prej. dokler ne bo slednji košček slovenske zemlje osvobojen, dokler ne bo slednja žrtev maščevana. Pred nami vstane krivična mirovna pogodba in vsa diplomatska barantanja in šarenja vseh mogočih linij po našem narodnem telesu. Tisto pa, kar doživljamo danes, ko smo priča, da se ne izpolnjujejo niti najosnovnejše določbe pred najvišjimi mednarodnimi forumi sto in sto krat proglašenih in podpisanih načel, je pač višek krivic, ki smo jih mogli doživeti od Gregorčičevih časov do danes kljub vsej preliti krvi, kljub zmagi nad tistimi, ki so nas vrgli v najtemnejše suženjstvo. In odpor, odpor in upor proti tem krivicam je tisto, kar nam narekuje, da se bomo jutri popoldne zbrali na kraju, kjer so naši štirje mučeniki—heroji, dali svoja življenja za zmago nad temi krivicami, za zmago pravice. Kajti dovolj je zatiranja in teptanja, dovolj je zaničevanja in preganjanja, dovolj je raznarodovanja! Predvsem je dovolj izzivanja prebujajočih se fašističnih tolp! Dovolj pa je tudi zaščite, ki jo te horde in njihovi glavarji, ki držijo v rokah vse ključne pozicije javnega življenja v Trstu, uživajo! To bomo povedali in ob navzočnosti vseh tržaških Slovencev zakričali v svet jutri v Bazovici. A naš glas ne bo zaman, ker je bilo potrpežljivosti dovolj, ker ije Čaša gorja polna do roba, ker je besnenje faši-stovskih krvolokov opozorilo nase tudi mednarodno javnost, ker so njihove roke še preveč krvave od naše sveže krvi. Zato je dolžnost vseh, da bomo jutri v Bazovici na našem taboru navzoči — razen tistih par kom inf or-movskih hlapcev rimskega agenta, ki so zaslužili najgloblji prezir vsega našega ljudstva v trenutku, ko so se odkrito postavili v o-brambo fašistične drhali. SLOVENCI, vsi na skupni slovenski tabor za obrambo STO proti naklepom italijanskega imperializma in fašizma, ki ogrožata naš obstoj SLOVENSKI TABOR v ponedeljek, 14. aprila ob 15 v Bazovici na kraju ustrelitve štirih mučenikov SLOVENCI, z udeležbo na taboru dokažimo svojo strnjenost in enotnost v borbi za naše pravice, svobodo in neodvisnost SODELUJEJO ZDRUŽENI PEVSKI ZBORI IN GODBE GOVORIJO ZASTOPNIKI SLOVENSKIH POLITIČNIH ORGANIZACIJ IZDAJALCI SE SAMI I Kominformistično vodstvo v j Trstu, zlasti pa njegova druga garnitura, to je slovenski del, je že nekaj časa v strašnih škripcih. Z ničemer več se ne more zakriti, nobene krinke ne more več natakniti, da ne bi kljub vsem naporom na vseh straneh silila na dan ogabna golota ne le izdajstva interesov delavskega razreda temveč tudi najbolj sramotnega narodnega izdajstva. «Stavka» s fašisti in bratski objem z za. kletimi sovražniki slovenskega naroda, ki jih je videlo vse pošteno tržaško ljudstvo (in nele Slovenci!), sta postavila kominformistične voditelje tja, kjer je že štiri leta njih edino pravo mesto: na sramotni oder narodnih izdajalcev, kjer jim lahko vsak Slovenec pljune v obraz. Danes vedo to vsi tržaški Slovenci, vsi tisti, ki hočejo res še ostati Slovenci in jim ni vseeno, «četudi pride Italija, saj ni več taka, kot nekdaj«, (tako sedaj učijo kom. informisti še tistih nekaj zaslepljencev, kar jih jim je o-stalo) Danes so ogabno igro kominformovskega vodstva, ki je štiri leta nesramno vodilo za nos ne le del slovenskega prebivalstva temveč zlasti dobršen del italijanskega demokratičnega prebivalstva, spoznali tako Slovenci kot tudi mnogi italijanski delavci, ki že z ogorčenjem obračajo hrbet agentu italijanskega iredentizma Vidaliju. Da je pri tem stališče slovenskih kaplarjev pri vidali-jevski komandi še zlasti nepri. jetno, pa je pokazal obupni izliv onemogle jeze v včerajšnjem «Detlu». Z velikim tiskarskim, poudarkom pozivajo svoje ovčice na «borbo proti imperialistom, titovcem in li-parjem«. S tem svojim kričanjem hočejo prevpiti tisto resnico, ki jim doni v ušesa in jih tolče v obraz z vseh strani; da so šli v tabor sovražnikov slovenskega naroda, da so postal; izdajalci. S svojim člankom hočejo prikriti resnico in zabrisati sled, ki pa je vse preveč vidna in vodi zelo naravnost k ugotovitvi: komin- formisti so razbili že takoj prvi RESOLUCIJA POSLANCEV LJUDSKE SKUPŠČINE SLOVENIJE Odločno se bomo nprli taki rešitvi vprašanja STO ki bi izročila slovensko ljudstvo onim, ki so ga 25 let nničevali Slovanski poslanci poudarjajo, da z nacionalnimi interesi Jugoslavije ni mogoče mešetariti ne poravnavati računov, ki s stvarnimi interesi tržaškega prebivalstva skupnega ■ V Splitu bodo spet postavili spomenik Grguru Ninskemu, ki so ga odstranili in poškodovali nosilci italijanske kulture nimajo prav nič (Od našega dopisnika) I V diskusiji so govorili o neopravičenih italijanskih zahtevah glede Trsta ljudski poslanci Jože Primožič, Ivan Jakomin, Aiibin Dujc in Jaka Avšič. -C. &, LJUBLJANA, 12. — Ljudska skupščina Slovenije je danes zaključila svoje zasedanje. Skupina primorskih poslancev je predložila na tem -zasedanju resolucijo o zadnjih dogodkih v zvezi s Trstom. Resolucija, ki jo je ljudska skupščina z velikim odobravanjem sprejela pravi: »Ljudski poslanci ljudske skupščine LR Slovenije, razpravljajoč o ukrepih za nar daljno graditev socializma v naši državi, imamo za potrebno, da se najodločneje upremo reševanju tržaškega vprašanja brez Jugoslavije, in ponovni izročitvi slovenskega ljudstva v roke tistih, ki so ga več kot 25 let načrtno uničevali. Nikdar ne bomo dopustili, da se tržaško vprašanje reši enostransko, mimo nas in na račun naših žrtev. Odklanjamo tudi, da se ob vprašanju Trsta dajejo nove vzpodbude italijanskemu imperializmu. Ponovno poudarjamo, da je edini način za rešitev tržaškega vprašanja sporazum med Jugoslavijo in Italijo in sicer na osnovi predlogov jugoslovanske vlade. Kot zastopniki in tolmači volje in hotenja vsega slovenskega ljudstva, ki je množično in odločno nastopilo proti italijanskim šovinističnim nakanam v Trstu, z navdušenjem odobravamo odločne in jasne besede maršala Tita, zveznih skupščin in enotni nastop jugoslovanskih narodov, ki jasno kažejo vsemu svetu, da se na račun nacionalnih interesov Jugoslavije ne da mešetariti in poravnavati računov, ki s stvarnimi interesi tržaškega prebivalstva nimajo prav nič skupnega«. (Od našega dopisnika) BEOGRAD. 12. — Danes sta jugoslovanska 'in japonska vlada izmenjali noti, s katerima se konča formalno vojno stanje in obnovijo normalni diplomatski odnosi med obema državama, čim bo stopila v veljavo mirovna pogodba z Japonsko, ki je bila podpisana lani v San Franciscu. Poro. čilo pravi tudi, da bo v kratkem sklenjen nov trgovinski sporazum med Jugoslavijo in Japonsko. Diplomatski odnosi med obema državama so bili prekinjeni 7. decembra 1941, ko je Jugoslavija napovedala vojno Japonski kot zaveznici Nemčije m Italije. V Washingtonu so se začela pogajanja med zastopniki Jugoslavije in Mednarodne banke za obnovo in razvoj o odobritvi drugega obroka posojila v znesku 18 milijonov dolarjev. V merodajnih krogih v Beogradu poudarjajo, da bo ta drugi obrok omogočil Jugosla. viji nakup neobhodno potrebne opreme za najvažnejše industrijske objekte, ki so v gradnji. V informiranih krogih v Beogradu izjavljajo, da bo Edvard Kardelj odpotoval prihodnji teden na zdravljenje v Slovenijo. Edvard Kardelj že dalj fasa boluje na motnjah v hrbtenici in se bo verjetno mo. ral podvreči operaciji. Glavni odbor zveze sindikatov Jugoslavije je sklenili dati iz svojih sredstev 300.000 dinarjev kot prvi prispevek Nacionalnemu komiteju za obrambo miru in je istočasno pozval vse sindikalne organizacije Jugoslavije, naj tudi one iz svojih sredstev prispevajo. Med drugo svetovno poškodovali in odstranili v Splitu sporne-ik škofa Grgurja ftinskega, ki e, je v IX. in X. stoletju pros-Avil kot branilec hrvatskeg ;ika in kulture v DaiTJac^^vj. Sr' ‘-i ” usta- novili posebehiodjjor kr bo sporazumno s kiparjem Ivanom Meštrovičem. ki je kip izdelal, odredil prostor, kjer bo po enajstih letih spet postavljen spomenik ljudskega škofa. bor. ca za hrvatski jezik in kulturo v Dalmaciji. »Načrt Sovjetske zveze je bil in ostane, da si pokori narode Jugoslavije in temu se ne bo tako lahko odrekla, vsaj ne iz nekakih moralnih in socialističnih razlogov, ker so z njimi že davno prekinili v svoji lastni državi«, piše Milovan Djilas, minister zvezne vlade in član Politbiroja CK KPJ v «Književnih novinah» v zvezi z govorom sovjetskega maršala Vorošilova 4 aprila v Varšavi. Milovan Djilas zaključuje, da zaradi tega Jugoslavija ne sme imeti nobenih iluzij glede dobrih namenov Sovjetske zveze in da se mora našla, njati samo na lastne sile. B. B. Italiji. Mi nismo pozabili, pod kakšnimi pogoji so Slovenci pred vojno živeli pod Italijo. Zato je naša dolžnost — pravi list jugoslovanskih izseljencev v ZDA.— da z vsemi silami pc^ rnagamo našim bratom v coni A, da vsestransko podpremo upravičeno stališče jugoslovanskih narodov!« Obsedno stanje v Iranu TEHERAN. 12. — perzijski senat je s 26 glasovi proti 19 odobril sklep Mosadekove vlade o razglasitvi obsednega stanja, Dejstvo, da je senat z ma. lo večino odobril vladni sklep, kaže na vedno večjo opozicijo senata proti politiki Mosadeko. ve vlade. Opozicija očita vladi, da se obsednega stanja poslužuje kot orožja proti svojim političaim nasprotnikom. Minister Bussan. ki je podprl sklep vlade, je izjavil, da je vlada sprejela ta sklep samo zaradi izzivanj tujih agentov. Mosadek pa je izjavil med drugim, da so ga skušali britanski agenti ubiti ter da so onemogočili možnost da Perzija proda vsaj pet milijonov ton petroleja drugim odjemalcem potem, ko je bila podržavljena iranska petrolejska industrija. Pripomnil je tudi, Jugoslovanski Izseljenci proti londonski konferenci NEW VORK, 12, — List jugoslovanskih izseljencev »Enakopravnost« poudarja v komentarju o londonski konferenci, da Italija nima nobene pravice dc. sodelovanja v upravi cone A STO. »Nam vsem je dobro znano. v kakšnih težkih okoliščinah žive Slovenc} v Trstu«, piše list. Se vedno veljajo mnogi italijanski zakoni, ki imajo popolnoma fašistični značaj. Brez konca bi lahko naštevali konkretne primere zatiranja Slovencev. Lahko si je predstavljati, kaj bi se šele zgodilo, ko bi Italija dosegla sodelovanje v vojno upravi v tej coni! To bi bil prvi so nosilci italijanske kulture 1 korak k priključitvi Trsta k Elsenhower)eva tiskovna konferenca General se je izogibal političnim izjavam da hujska britanski odpravnik poslov voditelje v južnem Ira. nu na upor proti vladi. Medtem javljajo, da je vlada sklenila prenesti v ZDA iransko zlato, ki je v Veliki Britaniji in Južni Afriki kot kritje bankovcev, ki so v Iranu v ob. toku. Eden od izvedencev Mednarodne banke, ki se pogajajo z iransko vlado, je poslal Mosa-deku brzojavko, v kateri izraža upanje, da se bodo pogajanja med banko in Iranom lahko kmalu nadaljevala. PARIZ, 12. — Gen. Eisenho-wer je imel danes tiskovno konferenco, na kateri pa ni dal nobene politične izjave in tudi ni odgovarjal na vprašanja. Dejal je: «Prejšnji teden so se moje življenjske okoliščine globoko spremenile. V januarju sem upal, da politično gibanje, ki je združeno z mojim imenom, ne bo nujno vplivalo na dolžnosti in odgovornosti moje dosedanje službe. Vendar me je ta pritisk prisilil, da ne odlašam več s prošnjo, da me razrešijo -sedanjega položaja«. Ei-senhower je poudaril, da ni izstopil iz ameriške vojske, če bo pa na kongresu republikanske stranke imenovan za predsed niškega kandidata, bo izstopil tudi iz vojske, kajti sicer ne bo mogel kandidirati. Pred svojim odhodom iz Evrope bo Eisenhower obiskal dežele Atlantskega pakta. O vprašanju njegovega naslednika je dejal, da nima o tem nobenih informacij. §£pmenica SHPZ generalu Wintertonu Stas *?®ralni major ‘kv^G- C.B. CBFterton Sf.r m vojaikl t«ask, ega cone Svo-ozemlja TRST prosvetna ** nekajkrat v Trv‘,rvi<4'u V p**£U,rt vn«La^e iD r«*>- ^la t lstva v nJe sloven-,iaSkna «?ni K Svobod- ^°vLncr*C.tJ t0 I4-°\vuri «ov«n0jo ^ piHert*"a r“erJa “»Poda V slovcnske trl|nin» .•“‘•Uk* Posledica <■>, ki narodne m,- •h***01 , °slf |,1 ‘oiski n Podre- L a . bnkclouar-« dolgoletnih li- ku tenj, ki jlb imamo tržaški Slovenci niti iz sedanje vsakdanje prakse ne morejo dati nobene garancije, da bi njihova šolska politika bila Slovencem pravična. Slovenski nameščenci te uprave pa nimajo v njej nobene od. oči lot besede. Slovensko šolstvo v coni A Svobodnega tržaškega ozemlja je po svojem ustroju še vedno le začasno. Začasnost šolstva pa Ima za posledico tudi veliko socialno krivico, ki Jo morajo trpeti slovenski šolniki, ki so z redkim) izjemami nameščeni le kot provizorični. Stalnost slovenske šole je politična in moralna pravica slovenskega ljudstva, ki sl je to pravico, priznano tudi po demokratičnih načelih o človečanskih pravicah, priborilo v krvavi In neenaki borbi s svojim zatiralcem - italijanskim fašizmom. Po zmagi nad tem sovražnikom človeštva je naše ljudstvo povsem upravičeno pričakovalo, da se metode fašističnega vladanja ne bodo več nad njim izvajale. Temu svojemu prepričanju je naše ljudstvo dobilo potrdilo todl v mnogih odlokih In uredbah zmagovitih zaveznikov, ki so tako v Nemčiji kakor v Italiji stremeli za defaiizacijo ln reparacijo krivic, izvršenih po nacila-šizmu. Tudi na šolskem področju je v coni A Svobodnega tržaškega ozemlja Zavezniška vojaška u-prava z upravnim navodilom: Vzgoja: okrožnica štev. 4 iz avgusta IM* sicer prikazala svoje stališče, da »se v sp.ošnem hoče izogniti vsaki spremembi v pogledu zakonov«, toda prav v zvezi s to tezo poudarila »1ZVZEMS1 SEVEDA TISTIH SPREMEMB, K1 SO POTREBNE ZA IZLOČITEV FAŠIZMA IN ZA OBNOVO SOLSTVA«. Kljub tej Jasni In pravilni formulaciji, ki Je napovedala odpravo fašističnega šoiskega zakona, pa ZVU ni bila v svojih naslednjih odločbah dosledna kajti doslej ni ZVU še razveljavila čl. 17 italijanskega šolskega zakona D. L. Sl*5 od I. oktobra 1*23, ki Je, zasledujoč fašistično namero, da uvrsti tudi šolo med one Instrumente, ki naj služijo raznarodovanju Slo- vencev in Hrvatov v julijski Krajini, Izpremenl! vsem drugo-jezičnim šolam v takratni Ita »Ji učni Jezik v italijanskega . ZVU je sicer z upravnim navodilom: Vzgola-okrožnka štev, :i g od t. oktobra 1S4S in kasneje z Ukazom štev. U od (. novembra 1S47 »ustanov.la« slovenske šole, toda prav te odločbe so omogočile, da se ni izvedlo to, kar Je okrožnica štev. 4 iste ZVU imela za potrebno, to Je IZLOČITEV FAŠIZMA IN OBNOVO SOLSTVA. Slovenci Tržaškega ozemlja smo že imeli svoje stalno šolstvo. Fašizem nam ga Je uničil, toda pravno »o slovenske šole obstajale še naprej, le učni Jezik in to celo postopoma v nekaj let,h je bil izpremenjen v Italijanskega. Iz člena 21 zgoraj navedenega zakona Je razvidno da se nobena slovenska šola kot ustanova ni uk ni la. Izven vsakega dvoma Je za vsakega iskrenega demokrata, da Je bilo poitalijančenje slovenskih šol najbolj brutalno dejanje italijanskega fašizma. IZLOČITEV FAŠIZMA IN RESNIČNA OBNOVA SOLSTVA, ki Jo je napovedala okrožnica ZVU štev. 4 iz avgusta 1945 bi torej morala biti izvedena ne z neko upravno okrožnico, ki naj »ustanovi« slovenske šole, temveč z razveljavljenjem čl. 17 faš stičnega šolskega zakona štev. 2115 od 1. oktobra 1923, s čimer bi šole dobile zopet isti učni jezik, t. j- slovenščino, kakor so jo imele pred to dobo. Tako bi slovenske šole imele »voj stalni ustroj s svojimi stalnimi mesti, na katere bi bilo mogoče namestiti slovenske učitelje in jim s tem zagotoviti stalnost. Tako rešitev narekuje načelo resnične demokracije in spoštovanje človečanskih pravic. Zmaga teh načel pri urejevanju vprašanja slovenske šole bi omogočila poleg zgoraj navedenega postopka še nadaljnjo ureditev onih slovenskih osnovnih in srednjih šol, ki so bile odprte po osvobojenju kot sad zmage ideje o enakopravnosti narodov. Tudi za to sis emizacijo obs aja-jo zakonite osnove čl. 63 TU italijanskega šolskega zakona iz leta 194*, ki Je v veljavi na tem ozemlju. Da ni položaj slovenskega šolstva in učiteljstva vse doslej še rešen. Je prav gotovo posledica postopka ZVU, ki Je prepustila iniciativo šolskega uprav Janja italijanskim funkcionarjem, ki jo v vseb časih, v preteklosti in sedanjosti dokazali, da niso sposobni pravično in nepristransko upravljati šolstva drugega naroda. Iz tega spoznanja, ki je oas alo iz skoro stoletnih izkušenj, izhaja tudi naša zahte- va, ki je utemeljena tudi z načeli narodne enakopravnosti, da se ustanovi samostojna slovenska šolska uprava, ki bo upravljala slovensko šolstvo neodvisno od italijanske. Slovensko • hrvatska prosvetna zveza v Trstu predlaga v proučitev in dokončno reši ev zgornjih vprašanj o stalnosti slovenske šole in učiteljs va ter o samostojni sloven ki šolski u-pravi, ter si pridržuje, da postavi ob drugi priliki še druga nerešena vprašanja slovenskega šolstva, ki pa bi bila rešena že s pravično ureditvijo zgoraj navedenih problemov. Slovensko - hrvatska prosvetna zveza je mnenja, da Je mogoča resnično vsestranska in pravilna proučitev zgornjih vprašanj le ob sodelovanju zastopnikov slovenskega ljudstva, ki so neodvisni od sedanje šolske uprave, zato pričakuje, da bo gospod guverner Wlntertou pozval pri reševanju teh vprašanj med drugimi k sodelovanju tudi zastopnike te Zveze. S spoštovanjem Sloven ko-brvatska prosvetna zveza v Trstu Tajnik: Predsednik: Boris Race Dr. Budai Andrej Tuniška vlada sestavljena TUNIS, 12. — Baccouche je danes predstavil beyu člane nove vlade, ni pa znano, oli je bey stavil svoj pečat na ukaze o imenovanju novih ministrov. Neki francoski predstavnik pa je izjavil,- «Nova vlada je bila sestavljena«. Po sprejemu pri beyu pa je Baccouche izjavil, da bo njegova prva naloga vzpostaviti red in soglasje v deželi. Dodal je. da mu je bev obljub:! vso podporo pri stikih z oblastmi, ki so odgovorne za javni red. Poudaril je še, da je treba čimprej obnoviti medsebojno zaupanje, potrebno za obnovitev razgovorov, ki naj dajo Tuniziji Ustavo moderne države. Dalje je Baccouche poudaril, da bo naloga njegove vlade v glavnem skrbeti za upravno poslovanje uprave ter je izrazil željo da se delovanje vlade loči od proučevanja progra mov za reforme, glede katerih namerava voditi sam pogajanja za določitev tuniških delegatov v mešani komisiji. Zato ga je bey pooblastil, da zahteva od francoske vlade, naj mešana komisija začne svoje delo nekaj dni pozneje kakor je bilo prvotno določeno. V Tunizu so mnenja, da bo. do sedaj razveljavili nekatere izredne ukrepe in izpustili ne-katere aretirane osebnosti, iz-vzemši ministre bivše Cheni-kove vlade in Chenika samega kakor tudi voditelje stranke »Neodesteur«. Od!ožene volitve v Egiptu KAIRO. 12. — Egiptovska vlada je danes sklenila, odložiti na nedoločen čas splošne volitve, ki so bile določene za 18. maja. List «Akhbar El Yom» piše, da so bile volitve odložene, ker namerava Hilali paša popolnoma reorganizirati organizme, ki morajo izvajati volitve, zato da prepreči ((politično korupcijo in prodajanje sedežev«. Izvršilni odbor vafdistične stranke se bo sestal nocoj pod predsedstvom-Nahas paše. Prav tako se bodo sestali Hilali paša, šef kraljevega kabineta Afifi paša, voditelj saadistične stranke Ibrahim Abdei Hadi paša in voditelj ustavne liberalne stranke Mohamed Hussein Heykal paša. Sklep o odložitvi volitev je javil notranji minister, ki je pripomnil, da bo določitev novega dneva za volitve odvisen od novih sprememb volilnega zakona. Medtem se angleško-egip-tovski razgovori nadaljujejo. Britanski poslanik Stevenson se je danes razgovarjal z egiptovskim zunanjim ministrom, mnenju političnih opazo- Po valcev je Stevenson izročil ministru pismo britanskega zunanjega ministra Edena. Egiptovski poslanik v Londonu Amr paša, ki je sedaj v Kairu in je bil navzoč pri o-menjenem razgovoru, ni hotel podati nobene izjave, kdaj se bo vrnil v London. Baje bo v London odnesel pismo Hilali paše za Edena. Domnevajo, da bo odpotoval jutri zjutraj. FEDERACIJA med Eritrejo in Abesinijo ASMARA, 12. — Po tridnevnem bivanju v glavnem mestu Eritreje je aibesinski zunanji minister Akilu Mabtemolo včeraj odpotoval v Adis Abebo. Abesinski minister se je v Asmari razgovaTjal s predstavniki arabske države in s komisarjem OZN v Eritreji o federaciji med Abesinijo in Eritrejo. Ta nekdanja italijanska kolonija bi se morala po sklepih OZN do septembra t. 1. združiti V federacijo z Abesinijo. Francoski proračun dokončno odobren PARIZ, 12. — Republiški svet je s 148 glasovi proti 80 odobril celotni proračun, kateremu je med razpravo vnesel nekatere spremembe. Ena od teh je omejevala možnost vlade, da zmanjša investicije zi kmetijstvo. Druga pa je omejevala obseg davčne amnestije. Znano je, da je predsednik Pinay v narodni skupščini postavil o teh dveh zadevah vprašanje zaupnice, kar pa na podlagi ustave ni mogel napraviti v republiškem svetu. Pozval je zaradi tega senatorje, naj spremenijo svoj prvotni sklep in ti so opolnoči to tudi napravili. Celotni proračun je bil odbren ob 3 ponoči. Ker pa je bil proračun tu pa tam neznatno spremenjen, je morala o njem ponovno razpravljati narodna skupščina, ki se je sestala danes zjutraj ter je proračun dokončno odobrila s 330 glasovi proti 208. poskus, da bi tržaški Slovenci le kako skupno nastopali v obrambo svojega šolstva. Pri tem jim resnica hi važna — kakor jim še nikoli ni bila — samo da izpolnijo ukaz svojega stro. gega firerja, ki so mu očitno nekatere stvari pričele presedati. Nima smisla spuščati se v polemiko s člankom v «Delu», kajti kakor je neresen, tako je en sam skupek potvarjanja in laži. Zaradi obvestila javnosti pa je potrebno povedati nekaj besed v zvezi z nameravano skupno akcijo za obrambo slovenskega šolstva. V decembru lanskega leta so se predstavniki vseh slovenskih kulturnih, prosvetnih in šolsko-strokovnih ustanov sestali z namenom, da osnujejo skupni »Delovni odbor za slovensko univerzo«. Na svojem drugem sestanku, ki je bil v preteklem tednu, se je ta odbor preimenoval v «Odbor za slovensko šolstvo«. ,Na istem sestanku je predsednik predložil resolucijo v zvezi z znano londonsko konferenco. Predstavniki kominfor-mistov so izjavili, da ne morejo takoj debatirali o resoluciji, s katero se v ostalem niti ne strinjajo. Predlagali «o, da bi ožji odlbor redigiral resolucijo. Proti temu predlogu ni imel nihče nič proti. Sklenilo se je nadalje, da se resolucija lahko odpošlje, ne da bi se moral ponovno sestajati ves štrši odbor, ako se je redakcijski odbor za resolucijo zedinil. Ko se je v četrtek popoldne ta odbor sestal, je predstavnik kominformistov Bidovec ponovno izjavil, da mu predložena resolucija ne more služiti za osnovo diskusije in ponudil, da čita novo, svojo. Pri tem je že uoprabljal določene izraze iz obrabljenega kominformistične-ga političnega žargona, tako da je moral predstavnik SHPZ opozoriti, da je prišel na diskusijo O resoluciji o slovenskem šolstvu in ne k politični debatii Noto je Bidovec bral resolucijo, ki jo objavlja včerajšnje »Delo«. Ostali trije predstavniki so mu dopustili, da mimo bere vse dotlej, dokler ni prišlo do izrazito političnih, za predstavnika SHPZ žafljivih pasusov. Tedaj je ta Bidovca prekinil in pozval, da take besede odstrani iz resolucije, preden bi jo sploh naprej ibral; v nasprotnem primeru bi namreč bila njegova navzočnost onemogočena. Ker je Bidovec vztrajal pri. svojem, je predstavnik SHPZ ostal še tam le na prošnjo predstavnika Slovenske prosvetne matice in društva «Pravmik», ki sta upala, da bi mogoče le kako 'ahko prišlo do enotne resolucije. Cim je Bidovec svojo resolucijo prečital, je predstavnik SHPZ takoj poudaril ugotovitev, da je prišel Bidovec na sestanek s takšno resolucijo z edinim določenim namenom, da skupno slovensko akcijo razbije. Medtem, ko Bidovec ni bil toliko možat, da bi to takoj priznal, pa je čez nekaj časa, ko je izblebetali svojo dolgovezno molitvico, ki jo lahko vsakdo bere v sleherni številki «Dela», vendar prišel na dan besedo «Mi ne bomo sodelovali...«. Nič nismo nad tem presenečeni. Saj smo vedno vedeli, da je vse njihovo ((sodelovanje« le hinavščina, laž, nizkotno manevriranje za njihovo umazano politikantstvo. To »sodelovanje« in njihova «borba za pravice Slovencev« jim je bila le voliL na špekulacija, ki pa se je žalostno izjalovila, ko so morali na svoje nemalo presenečenje zaznati, da jim sedaj tudi drugi Slovenci, ki niso «titovci», ne verjamejo več, da so »vsaj za mirovno pogodbo«. Uvideti so končnp morali, da se narodno izdajalstvo kaj slabo krije z govoričenjem o borbi za pravice Slovencev in tako so še pravočasno odšli, preden bi iim kdip drugi rekel: »Gospodje, pojdite k svojim, dokler tudi tam ne boste prejeli brce. ko boste opravili svoje izdajstvo dp konca«. Da pa ostanejo sami sebi zvesti, so še v tem poslednjem trenutku naredili še eno podlost: v popolnem nasprotju s sklepom, ki ga je sprejel širši »Odbor za slovensko šolstvo«, da se resolucija odpošlje, ako se vsi štirje predstavniki-sestask ljalci zedinijo, je Bidovčeva skupina sklenila odposlati reso-lucijo, ki ni prišla niti v diskusijo, pa uporablja ime «Odbor za slovensko šolstvo«. Kdor je izgubil čut za moralo, mu je vsaka podlost »dovoljena«. TELEVIZIJA v Jugoslaviji BEOGRAD, 12. — Fredvide. vajo, da bodo v Jugoslaviji proti koncu tega leta prvič za. čeli prikazovati televizijski program. Ta program bodo kot prvi lahko doma opazovali Ljubljančani. Televizijske kamere in oddajne naprave sta izdelala dva slovenska radijska inženirja, sodelavca ljubljanskega Instituta za telekomunikacije. Kot se izve, pripravljajo jugoslovanski strokovnjaki izdelavo prve serije televizijskih kamer in sprejemnikov, tako da bi lahko te. levizijske oddaje uvedli tudi v ostalih jugoslovanskih mestih. — t — 13. aprila MS SLMENCEV B Danes, nedelja 13. aprila !da. Zdegoj Sonce vzide oh 5.24, zatone od 16.49. Dolžina dneva 13.2o. DJiu vzide ob 23.07, zatone ob 6-»-Jutri, ponedeljek 14. aprila Justin, Jelača Zaostritev v CUU.V Sindikalne o rganizacije Združenih jadranskih lad-S jedelnic v Tr. žiču so se sporazumele, da bodo zahtevale od vodstva 8000 lir nagrade za presežek proizvodnje od 19-15. leta dalje. Zahteve je notranja komisija pojasnila inženirju Au-reliju, parlamentarci posameznih političnih skupin pa so bili tudi pri glavnem ravnatelju Smeraldiju. Niti eni niti drugi niso prodrli z delavskimi zahtevami. Ravnateljstvo je odgovorilo, da je pripravljeno sprejeti na delo večje število vbjehcev, ne namerava pa izplačati nagrade. Delavske organizacije so na tako obnašanje odgovorile s sklepom, da bodo pričeli s ponedeljkom v posameznih tovarniških oddelkih s stavkami, ki bodo trajale po 24 ur. Stavke bodo trajale ves teden. Prepričani. smo, da bodo s tako odločnim korakom delavci dosegli pri vodstvu, da jim za vsak dan od konca voine dalje izplača po nekaj lir. Delavci tržiških ladjedelnic v odločnem stavkovnem gibanju Tujcem prednost Iz raznarodovalnih razlogov naseljujejo v našem mestu zlasti pa v okolici vedno večje število istrskih beguncev. Podeljujejo jim tudi boljše službe, da bi ostali jih uporabljali med vojno: tolpe u-pomikoo torej doba suše kratka, je pridelek dober, če se pa pri nas ta doba suše podaljša, tedaj pridel ka ni. Zato je treba poskrbeti z agrotehničnimi ukrepi, da zemlja čim dalje obdrži vlago. Pri tem moramo tudi upoštevati, da gojitev fižola zahteva precej delovne sile: pozimi za pripravo zemljišča, kasneje za setev, še kasneje za pletev, ker zaduši sicer plevel rastlino. Končno je treba skrbeti tudi za raklje in jeseni pobirati pridelek. Ce kmetje posvetijo dovolj skrbi fižolu, plevejo in čistijo njive, pridelajo v Benečiji pet stotov svežega stročja ali 30 do 40 kg suhega fižola na ar. V tem primeru dobijo za stročje, ki je bolj donosno, do 75.000 lir. idimo na tabor v Bazovico Kar De Gasperi misli- fašisti povedo Ce bi' Italija imela res italijansko vlado, kaj bi bila storila? Nič drugega kot to: jasno bi rekla,po možnosti v rimskem dialektu, prijateljem in sovraž-nikem tega nehvaležnega sveta: ttSedaj sem se vas pa zares nasitila. Ce mi ne daste Trsta in vsega, kar mi pritiče, odpovem vse pogodbe in bom skrbela samo za interese Italije ;n miru v svetu, pa če bi morala zaradi tega zopet postati fašistična, ali če bi se morala zopet zvezati z «nemškim okupatorjem» ali s hudičem ki bi vas lahko vse skupaj vzel; toda Trst je italijanski in k Italiji se mora vrniti1» IVi eten ponose«, rimski odgovor, poln dostojnosti, bi, vladni grspodje, povzročil simpatije in ploskanje v Ameriki in celo med zidovi Kremlja. To vam povemo mi. (Iz nekega nacional st'čne-ga tednika). Stvar ne potrebuje komentarja. Mislimo, da je iz tega pisanja vsakomur jasno, kaj hoče fašistični nacionalizem, za katerim bolehajo v Italiji vsi vodilni krogi, V Jugoslaviji so uvedli nove carinske tarife, ki pridejo v poštev tudi za darilne pošiljke iz inozemstva. Ker zanima stvar tudi naše ljudi, prinašamo izvleček iz teh tarif. Zvezna vlada FLRJ je na predlog finančnega ministra izdala uredbo o začasni carinski tarifi. Carine po tej tarifi se pobirajo samo na blaga, ki ga uvažajo neregistrirani uvozniki, ne velja pa tarifa za registrirane uvoznike, to je za tista podjetja, ki so pooblaščena za redno opravljanje uvoznih in Izvoznih poslov in so vpisana register prj zveznem svetu za blagovni promet. Registrirani uvozniki torej ne plačajo carine; pač pa morajo razliko med nabavno cen0 s stroški do meje in obračunsko ceno (t. j. nabavno ceno pomnoženo s predpisanim kolificentom) odvajati Narodni banki. Ker je bila uredba objavljena v Uradnem listu 26. marca in je s tem dnem začela veljati, se carinske dajatve pobirajo na carinarnicah za blago, ki je prekoračilo mejo po 25. marcu. Neregistrirani uvozniki, med katere štejemo tudi prejemnike darillnih paketov iz inozemstva, lahko carine prosto uvažajo v neomejenih količinah naslednje predmete: 1. osnovna živila, in sicer žito vseh vrst, moko, sladkor, jedilne maščobe, meso in mesne izdelke, ribe in ribje konzerve, predelano zelenjavo, jajca v prahu in konzervirano mleko; 2. rabljene gospodinjske in oblačilne predmete, in sicer vse rabljene predmete pospo-dinjstva, rabljeno obleko, perilo, rute, šale, pokrivala za glavo ter rabljeno obutev vseh vrst. Nadalje se carina ne plača za blago, ki ga uvažajo ustanove in družbene organizacije za uresničenje svojih nailog (to so zdravstvene in socialne ustano- potniki ob vrnitvi iz inozemstva nosijo s seboj v svoji prtljagi. Vse ostalo blago, ki ga dobivajo neregistrirani uvozni-k' bodisi kot darilne pošiljke ali ga vnašajo kot domači potniki oziroma ga uvaža jo. na kaki drugi osnova, je podvržeiio plačilu carine po postavkah začasne carinske tarife, ki določa carino v odstotkih vrednosti. Kot vrednost pa se vzame cena na našem domačem trgu. DARILNE POŠILJKE IZ TUJINE Razen osnovnih živil ter rabljenih gospodinjskih in oblačilnih predmetov, katerih uvoz je dovoljen brez carine v neomejenih količinah, lahko dobi vsako gospodinjstvo za potrebe svojih članov carine prosto naslednje nov0 blago v mesečni količini do 5 kg in v vrednosti do 10.000 din (po cenah na notranjem trgu): 2 kg rozin, 5 kg smokev, 5 kg limon ali oranž, S kg dateljev, 10 palčic vanilije, 5 oreščkov, četrt kilograma cimeta, četrt kilograma popra, pol kilograma čaja, 3 leg kave, 2 kg čokolade, 2 kg kakava, 5 kg riža, 20 g tobaka, 20 cigaret, 10 cigar, en liter pijač, 1 kg toaletnega mila, 5 kg mila za pranje, 10 svinčnikov, četrt kilograma tuša, 5 kosov zobne paste, 3 pare svilenih ali nylon nogavic, 6 parov drugih nogavic. 1 šal, 1 naglavno ruto, 6 žepnih robcev, bombažne, volnene ali svilene tkanine do vrednosti 10.000 din, 2 kg prevlečene tkanine, oz. izdelkov iz prevlečene tkanine, 3 pare o-butve ne glede na material v vrednosti do 10.000 din, 2 kravati, 1 par spodnjega perila, 1 kos lahke konfekcije, 1 moško obleko v vrednosti do 10.000 din, 3 zobne ščetke, 1 krtačo za obleko, 2 drugačni krtači, 5 glavnikov, ki niso za okras, 1 navadno nalivno pero, 1 nalivno pero z zlatim peresom, 3 presegati 10.000 din, računajoč po cenah na našem notranjem trgu. Kolikor bi bila teža in vrednost večja, je treba na presežek plačati uvozno carino. Pri darilnih pošiljkah, ki vsebujejo blago za špekulacijo in preprodajo (kjer gre za večje število predmetov konj uk turnega blaga, kakor so n. pr. kemični svinčniki, nalivna peresa, zobne ščetke, nylon nogavice itd., kjer gre torej za blago, ki ne služi lastni rabi), je treba plačati carino na celotno količino. Za vse blago, ki ni zgoraj navedeno, se plača uvozna carina od celotne količine. Za blago, ki prispe v darilnih paketih, ni treba predlagali posebnega uvoznega, dovoljenja, ne glede na to, ali se plača carina ali pe. O uvoženih pošiljkah vodi carinarnica evidenco za vsakega prejemnika oziroma za vsako gospodinjstvo posebej. Da bi se v izjemnih primerih, ko dovoljene količine ne zadoščajo za kritje domačih potreb, omogoči uvoz tudi večjih GORICA, 12. — V ponedeljek 14. aprila bo ob 15 v Bazovici Slovenski tabor. Nanj bodo pri hiteli vsi tržaški Slovenci, da manifestirajo svojo odločno voljo pod geslom: Nikoli več pod Italijo! Zaradi velike pomembnosti tega tabora, ki bo protiutež šovinističnim manifestacijam ita. lijanske iredente, bi bilo Prav, ako bi se ga udeležili tudi gori-ški Slovenci. Naša udeležba bo pripomogla, da se na Tržaškem ozemlju ne bo ponovila tista Kalvarija, ki smo jo Slovenci doživeli s prihodom karabinjerjev in z vso krivično protislovensko upravo ost jo. Zato v ponedeljek čim več Slovencev v Bazovico! Avtobus na premiero SNG .,Dundo Maroje" V soboto 19. t*m. organizira Zveza prosvetni!, društev v Go, rici avtobus za Goričane, ki nameravajo na premiero SNG «Dundo Maroje#, ki bo v dvo rani Avditorija v Trstu V nedeljo 20. t. m. bo SNG nastopilo prav tam s trodejan. sko R. in A. Goetza «Dedinja». Kdor želi k eni ali obema predstavama naj, se javi na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli najkasneje do torka 15. t m. Delovni center na Vrhu bo v sredo končal delovati VRH, 12. — Delovni center, ki ga je sovodenjska občina priskrbela za svojo edino kra-ško vas Vrh, bo v sredo je njal delovati. Do tega časa bo. do namreč izrčpali prispevek v znesku 3.400.000 lir, ki ga je občina dobila v ta namen. Zadnje dni so delavci oprav, ljali le manjša dela po vasi. V glavnem so popravili cesto iz Rubij proti vasi. vendar s tem delo še ni izgotovljeno. Pravijo, da bi bilo treba nakazati še nekaj denarja, da bi lahko vrhovski delovni center uspešno zaključil tudi poslednja dela na tej cesti, ki je zanje tako velike važnosti, ker jih po najkrajši poti veže nižino. Izlet SPD na Kanin GORICA, 12. — 20. aprila bo na Kaninu, tradicionalni veleslalom z mednarodno udeležbo. Napovedujejo tudi prihod Jugoslovanov. Sodelovala bo vsa italijanska, avstrijska, nemška In francoska elita. Ob tej priliki organizira Slovensko planinsko društvo enodnevni izlet z odhodom s Travnika ob 6. uri. Vpisovanje pri urarju Šuligoju na Travniku. Vožnja za člane količin, določa uredba, da lah-1 600 m za nečlane 650 lir. Odhod ve, znanstvene ustanove, osnov- svinčnike s kemičnim črni/lom, ne šole ter organi OF, sindikatov. Fizkulturne zveze, Ljudske mladine, AFZ. Zveze vojaških vojnih invalidov in Zveze borcev. V omejenih količinah so carine prosti v tarifi našteti predmeti, ki prihajajo v darilnih pošiljkah ali pa jih domači 2 žepna noža, 1 škarje, po 6 vi-ljc, nožev ali žile, 1 aparat za striženje las, 1 aparat za britje, 30 britvic, 25 šivank, 10 igel za stroje in 10 drugačnih igel. Našteto blago v vsakem darilnem paketu sme tehtati do 5 kg. celotna vrednost pa ne sme j količino, ko uprava carin zveznega ministrstva za finance oprosti od uvozne carine nove predmete za domačo rabo v teži do 100 kg in v vrednosti do 150.000 din po cenah v notranjem prometu, kadar pride taka pošiljka kot darilo in je namenjena za ožjo družino obderovanca. BLAGO, KI GA VNAŠAJO POTNIKI Potniki, ki se vračajo iz Inozemstva, lahko kakor drugi vnesejo v ročni prtljagi rabljene gospodinjske in oblačilne predmete v neomenjenih količinah, razen tega pa tudi novo blago, kolikor je po tarifi v omejenih količinah v darilnih pošiljkah prosto carine, le da ceHotna teža takega blaga ne sme presegati 10 kg in vrednost ne 25.000 dim po cenah na notranjem trgu. Za presežke nad to težo oziroma vrednostjo se plača carina, enako tudi za vse ostalo blago, ki ni našteto med predmeti, katerih uvoz je v omejenih količinah carine prost. Ce pa je blago špekulativnega značaja, se z njim ravna kakor pri darilnih pošiljkah in se pobere carina za celotno bo točno ob napovedani —r Poslovanje javnih obratov ob veliki noči GORICA, 12. — Zveza trgovcev za goriško pokrajino sporoča, da je kvestor dovolil, da javni obrati lahko v dneh 12., 13. in 14. zaprejo pozneje, in sicer; kavarne, restavracije, go. stilne, razen krčem in vinskih kleti, bodo v Gorici in Grade-žu lahko poslovali do povoljne ure. V vseh ostalih občinah v pokrajini bodo omenjeni javni obrati lahko zaprli tri ure pozneje kot po navadi. Velike rilie požirajo male «V enem tednu, je en sam davčni urad ugotovil, da je imelo 20 kapitalistov, ki so prijavili 70 milijonov lir letnega dohodka, v resnici 700 milijonov lir dohodka»■ (Iz «11 N novo Corriere della Seran). * w « Trditev, da so bile prijave dohodkov prenizke, je torej točna. Omenjena vest pa nič ne pave, ali so kaj ukrenili, da bi strogo kaznovali one, ki so hoteli oškodovati državo za toliko stotin milijonov. Vse to potrjuje, kakšna korupcija vlada v Italiji in hkrati potrjuje, da nima zakon pravzatprm: nobenega učinka. 'Zaradi tega bodo Pač najbolj oškodovani ravno oni, ki imajo malo dohodkov. Kapitalisti pa imajo vedno možnost prikriti svoje dohodke in če davčni uradi to odkrijejo, je pač najhuje, kar se jim lahko zgodi, leto, da mera jo plačati davke od dejanskih dohodkov. tlhite m ettajte fhimoteki dneumkl Trije različni padci tri zlomljene roke GORICA, 12. - Medtem ko je mati pripravljala kosilo, se je 5-letni deček Kazimir Kotnic iz Stevarjana igral v kuhinji. Tekal je okrog mize in trčil v stol, ki mu je bil na poti. Tedaj se mu je spodrsnilo. Pri padcu se je deček uprl na desno roko jn si jo zlomil v zapestju. Njegovi domači so ga pripeljali v mestno bolnico Brigata Pavia. Ozdravel bo v tridesetih dneh. * * * Roko si je včeraj zlomila tudi 12-letna Rusjan Marija jZ Pe-tovelj. Deklico so starši poslali v Gradiško v trgovino. Na potj pa se je mala Marija spomnila, da ji je mati dala premalo denarja in se je vrnila proti domu. Nazaj grede je srečala kamion, ki ji je vozil naproti. Deklica se je prestrašila velikega vozila jn v hipu krenila na skrajno desno in pri tem padla. Tudi njo so pripeljali v mestno bolnico Brigata Pavia. Ozdravela bo v tridesetih dneh. * * Včeraj je 28-letna gospodinja Ana Leban iz Ul. Giustiniani 34, stopila na stolico in se stegnila proti luči, da bi menjala žarnico. Stolica, ki si jo je za to delo izbrala, ni bila trdna in je zato Ana, čim je stegnila roki proti stropu, izgubila ravnotežje in padla. Pri padcu si je zlomila desno roko. Sprejeli so jo v bolnico Brigata Pavia, kjer e bo morala zdraviti približno 4o dni. rešilni avto Zelenega križa, ki je Gurtnerjevo pripeljal v mestno bolnišnico Brigata Pavia. Tu so zdravniki po krat-kem pregledu ugotovili, da si je gospodinja pri padfcu zlomila desno nogo. Pridržal; so jo v bolnici. Ozdravela bo v 25 dneh. če ne nastanejo kakšne komplikacije. Naifla prolilelM bombe GORICA. 12. — Danes popoldne so delavci občinskega tehničnega urada izsledili pri kopanju nove ceste na levi strani gimnazije v Ul. XX. septembra protiletalsko bombo. O najdbj so takoj obvestili policijo iz Vidma, ki bo v kratkem poskrbela za odstranitev tega streliva. V pričakovanju policije so ta kraj zagradili in postavili vidn0 tablico, ki opozarja mimoidoče na nevarno strelivo. Spotaknilo se ji je pred pragom trgovine GORICA, 12. — Včeraj popoldne se je 83-letna gospodinja Gurtner Katarina* iz Ul. Aprica 22 namenila v mesto po opravkih. Ko je stopila iz neke trgovine v Ul. Fabrizio je nenadoma pred pragom zgubila ravnotežje in padla. Mimoidoči so ponesrečeni ženski pritekli na pomoč in jo pospremili na njen dom. Proti večeru pa so žensko napadle hude bolečine v nogi, de so domači vsi za-dkrbljeni pcšclicali na pomoč Urnik trgovin ob praznikih GORICA, 12. — Zveza trgovcev za goriško pokrajino sporoča, da bodo trgovine v vseh občina goriške pokrajine poslovale za velikonočne praznike po sledečem urniku: V soboto 12. bodo vse trgovine poslovale do poljubne ure; pekarne bodo morale zve. čer postreči odjemalcem s kruhom, ker bodo naslednjega dne ves dan zaprte. V nedeljo 13. bodo vse trgovine, vštevši mesnice, pekarne, mlekarne in branjarije, ves dan zaprte. Samo cvetličarne bodo odprte do 13. V ponedeljek 14 bodo mesnice poslovale dopoldne do 11., mlekarne pekarne in bra- V ponedeljek izlet SPD v Števerjon GORICA, 12. — Slovenj planinsko društvo v Goriar* bi člane in prijatelje na vm danski izlet v cvetoča Brnj Izletniki naj se zberejo v F nedeljek 14. t. m. ob 13. un F pev inskem mostu. S seboj iV* vzamejo kolo. Podgorci Siandrešci lahko počakajo . goriške izletnike v Grojm. _ izleta je znana postojaaka v Steverjanu, kjer so P«** v jeseni martinovati- Poslovanje avtobusov danes in v ponedeljek GORICA, 12. — Avtopoči«^ Ribi sporoča, da bodo avto -na vseh progah poslovali ds 13. in v ponedeljek 14-1- ®' ob ostalih praznikih. Danes 13. ne bo v0Z*Le) . mo avtobus na progi Trn Gorica - Videm - Beljak- Vozni na goriški O D H O Dl ^5 Preti Trstu: ob 6.20, ■ 8.44. 9.57, 13.53, 13-M- 1 18.05. 19.48 , 21.33, 23.39. ^ Eroti Vidmu: 5.07, 5.42, • ’ 7.59 , 8.28. 10.51, 13.52. T; ' 19.09, 20.20, 22.57. PRIHODI ,, Iz Trsta: 5.39. 6.34. 10.49, 13.49. 17.21, 19.64. N- ' 22M' 8.43- Iz Vidma: 4.18. 6.18, 7.23, ic 9.55, 13.51, 15.54. 17.23, 21.31, 23.37. 19.4*' K I IV O VERDI. 14.30: «Meje sovr^l H. Lamar in R. MiHaPJ-VITTCRIA. 15: «SkrinJ» t mih biserov# in «Taju Disneya». W. Disney. CENTRALE. 15: «Otok,P kavčev#, J. Weissmuell • ,j. MODERNO. 15: «Roža z"’ M. Sullivan in R. Sc0' Vesele velikonočne praznike želi skovalcem in se v nadalje priporoča obi' KOSTUM KORŠIČ S T E V E R J A.f1 II TKŽIŠBEBft eiElBlU Zakaj še ni otroškega vrtca v Ulici sv. Frančiška? Mar naj bomo tudi v tem _________________________________ ,______ šovinističnega prišepetavanja Zavezniški vojaški upravi ? širokoustn,; italijanske v Ulici sv. Frančiška trd leta in primeru žrtev italijanskega Z< Pri- Dovoljenje za mlatilnice GORICA, 12. — Pokrajinsko kmetijsko nadzomištvo obvešča lastnike mlatilnic, da morajo za njihovo uporabo pri letošnji mlačvi vložiti prošnjo najkasneje do 30. t- m- Prošnji je priložiti potrdilo o plačanem davku. Po omenjenem roku bodo upoštevali samo prošnje za »porabo novih mlatilnic ali pa starih, ki ao jih med tem časom kupili. Dva m«seca je od tega, ko smo se Slovenci v Trstu vzra-dustili nad vestjo, da smo končno le izvojevali boj vsaj za en otroški vrtec v središču mesta. ° -P? treh letih in po osmih prošnjah, ki so se vrstile v tem časovnem zaporedju: 1.10.1948 na Prosvetni urad ZVU, 1.9.1949 na tržaško mestno občino, 17.10.1950 na Prosvetni urad ZVU, 15.12.1950 na gospoda polkovnika Marshalla, 18.10.1951 na oddelek Ja socialno skrbstvo pri ZVU, OAI; in 11.4.1950 na OAI, 9.5.1950 dodatno prošnjo s seznamom otrok za vrtec v Ulici sv- Frančiška in 20.10. 1951 prav tako na QA.I. Naj bo dlovolj s tem suhoparnim naštevanjem. Bilo bi Ra res preveč, če bi se še dodalo vse datume raznih delegacij in osebnih posredovanj. Teda že po številu prošenj sodec', vidimo, kako trd je bil boj jn kako utemeljeno je bilo naše veselje, ko se je Zavezni-^ka vojaška uprava vendarle odločila, da nam vsaj delno u-godi. Res da je predolgo tra-alo. Mnogo predolgo za vidike, vz katerih se n. pr. pretresajo potrebe naših italijanskih someščanov. V času ko smo Slovenci prosili za otroški vrtec v Ulici Donadoni, so le-ti rib-bilj dva otroška vrtca, v Uli-i Galatti in na Ponziani stranost je torej očita. Načelo demokratičnega vladanja pa je nepristranost, ki temelji na stvarnem objektivnem poznavanju okoliščin in razmer. Zato moramo žal reči, da je anglo-ameriška vojaška u-prava daleč od objektivnosti. To zato kej- si pusti prišepeta-vati od ljudi, ki so prepojeni s stoletnim sovraštvom do slo-venkkega življa in ki nosijo v srcu se vedno pohlep po slo-venski in jugoslovanski zemlji. V.sc to je bilo potrebno povedati, da bomo razumeli zakaj se ni odprt slovenski vrtec v Ulici sv. Frančiška, zakaj se podaljšuje naše triletno čakanje. P0 zagotovilu, ki ga je dal pred dvema mesecema polkovnik Marshall, bi morali ta vrtec že imetj. Dva meseca je razmeroma dovolj dolga doba za vse mogoče priprave. Toda nič razen molka. Le-tega Pa »i thi iz stoletnih izkušenj s tržaško iredento razlagamo tako: da se le ta trudi, kako bi yet prekričala našo pravico in dopovedovala odgovornim čini-teljern prj Zavezniški vojaški u-pravi, da otroškega vrtca v središču mesta ne potrebujemo. Ko smo oni dan slišali po radiu in nato brali, kaj je neposredno zapisal p nas newyorški časopis Lund;ay Star, smo vzkliknili: Vsaj nekam je pro-dTla resnica. In kot je res, da ena lastovka še „e prinese pomladi, je prav tako res, da jo oznanja. Pa prenesimo to na naš primer: neizogibno se bo zgodilo preji ali slej, da bodo tudi odgovorni činitelji prj Zavezniški vojaški upravi spoznali na čigavi strani je resnica. Ali na iredente ali na strani skoraj popolnoma brezpravnega slovenskega naroda? Po notranji logiki teh dveh nasprotij to ni težko spoznati. Teže pa je, če se pusti močnejšemu, to je tistemu, ki ima v rokah vsa sredstva, da se po mili voljj razpihuje in potvarja resnico. V tem je velika krivda Zavezniške vojaške uprave, od katere tržaški Slovenci zahtevamo le to, da spozna resnico, ter iz njenega stališča obravnava vsa vprašanja. Ce bi tako bilo, bi ne čakali na otroški vrtec dva meseca io kdG ve koliko. Gotovo bi ga že imeli: ne enega. oba: v Ulici .-v. Frančiška in v Ulici Donadoni. Bili bi v pravicah izenačeni z našimi italijanskimi someščani, ki so prav v času naših prošenj dobili dva nova vrtca. Nismo nevoščljivi, smo le spričo pristranosti in krivice težko prizadeti. Zraven se vprašujemo. Bo res li treba čakati v nedogled tudi na to, kar nam Je _že priznano? Kdaj se bodo našim najmlajšim odprla vrata vrtca v Ulici sv. Frančiška? a-» 300 MILIJONOV LIR ZA PLOČNIKE Občinsko kopališče v Barkovljah zopel obnovljeno. Okraj S. M. Magdalena bo imel novo zdravniško ambulanto V Trstu imamo približno 200 km pločnikov, od katerih so le nekateri v kolikor toliko dobrem stanju, medtem ko so ostali polni lukenj in skoraj popolnoma razpadli. Neštetokrat so že na občinskih sejah in tudi drugod načeli to vprašanje. toda vedno je bilo ugotovljeno, da primanjkuje potrebni denar, s katerim bi vsaj začasno popravili glavne pločnike. Bil je postavljen tudi predlog, naj bi popravilo posameznih pločnikov izvršili lastniki stanovanjskih poslopij, čemur so se pa ti z vs0 odločnostjo uprli. Nekaj popravil je bilo sicer izvršenih, toda kaj, ko so medtem na drugih mestih, zaradi postavljanja električnih drogov, ah zaradi napeljave vode itd. druge pločnike ponovno razkopali in jih seveda v takem stanju tudi pustili. Končno je bila določena vsota 300 milijonov lir, s pomočjo katere bodo že v kratkem izvedli popravljalna dela na glavnih pločnikih. Tehnični občinski urad, ki do sedaj ni razpolagal s potrebnimi sredstvi za popravilo cest in pločnikov, bo kupil manjši cestni valjar, za katerega bo potrošil nekaj nad 2 milijona m pol lir. S popravljalnimi deli bodo pričeli že ta mesec. Konec aprila bodo v glavnem zaključena tudi dela na ulicah, po katerih vozita novi filobusni progi št. «5» in «11». Vse omenjene ulice so bile namreč na novo popravljene, niso pa bile št asfaltirane, zaradi česar so se prizadeti Tržačani zelo pritoževali. Ker se bližamo poletni sezoni, bo prav gotovo zanimalo naše čitatelje vest, da bo ponovno urejeno in popravljeno občinsko kopališče «Topolino» v Barkovljah. Z deli bodo že v kratkem pričeli ter jih bodo po vsej verjetnosti zaključili že pred pričetkom kopalne sezo- ne. Vsota, ki bo potrebna za izvedbo del, je bila že odobrena ter znaša skupno 6.291.560 lir. Ker je v Trstu resno pomanj« kanje kopališč, predvsem takih, kjer bi bil vstop brezplačen, bo ureditev omenjenega kopališča, ki je bilo poškodovano za časa vojne, to vprašanje vsaj delno rešila. V omenjenem kopališču je prostora za nekaj sto ljudi. V novem dezinfekcijskem poslopju v bližini bolnice S. M. Magdalene in sicer v Ul. Ma-renzi, so že pričeli z deli za gradnjo nove zdravniške ambulante, ki bo razpolagala z modernimi zdravniškimi aparati ter tudi s potrebnim zdravniškim osebjem. Za gradnjo omenjene ambulante ter za nakup potrebnih aparatov bodo potrošili vsoto 11.800.000 lir, ki je bila tudi že odobrena. Tehnični občinski urad je prav tako poskrbel, da bodo že v kratkem pričeli z deli v Ul. Baiamonti, katere prebivalci so že dolgo časa zahtevali, naj bi bil potok, ki teče ob tej ulici končno pokrit. Za omenjena dela je bila določena vsota 7 milijonov lir izraža kritiko u, »*—, tehnično slabim preQv“Je|(ec!' mladinskega filma *■ a j, Prejeli smo kratek in nevo ^tf film'a um**1' Ker se nam kritika z“‘. jop-na, objavljamo posla111 c #! «Vsak zaveden Slove tem ozemlju pazljivo SP vesef' naše kulturno življfnle’(1!ski’-se nad uspehi naših P zborov, občuduje potrt _ umetniško delo' našega »£>1 obiskuje *!?■ M razstave, posluša konc*™^„ £ herna šolska prireditev p v radost, poseča l>reda t,ett tako dalje. Vse naše Pr . ie f«' in kulturno življenje, w 2 ret' ko bogato ga napolniu' ničnim ponosom. .i* Jd0’ Prav kot naše don' p svetno in kulturno spremlja tudi delo in “ ; jio#' nje v svobodni dontov' ■ -cV-certi in razna gostova JsjjlUP’ cev, pisateljev, igra'ce.'«a>’,.:l jev in predavateljev * j. mogočila, da smo spoznali z ume tniško in turno dejavnostjo v o■ Jo- hani pa smo ivielt e j«? nost ogledati si n?. niwe- ,t slovanske umetniške J jjgSf prav je bilo tudi Pr na stadionu «Prvi m 1 hf o no nepopolno, smo v. :ugoS' čudovali nagel. razVJn0sti,'6. vanske filmske umetrio to smo tudi z velikjjh in ieu v avditorij, ,l,,.n}ki th predvajali prvt slo ■ dinski film uKckecs. <(r ft , Pisec tega dopW“ . ■„ je gledal že v p nad filmom P('?e „a čen, presenetili so ^ prekrasni posnetki zvok. ki pri prejsn]* . niso bili popolni. da s\ t M Ivan Cankar: Izbrana dela II. del, platuio 900 lir; F. S. Finžgar: Pod svobodnim soncem, platno 1000 lir; Louis Adamič: Iz dveh domovin, platno 520 lir; Mar tej Bor: Uganke, polplatno 500 lir; Anatole France: Bogovi so žejni, platno 800 lir; Thor Heyerdatil: Sončni tiki, platino 900 lir. DOBITE JIH V SLOVENSKIH KNJIGARNAH V TRSTU IN GORICI I ju svoje krasile se ničnih napak V k^je sKj skažen. Ves f 9aJdlc je kvalitete. J" glejfa sile in nepo ni ta (, I. je iTrasfval ahnično film tako sfob° -utjrftfLV Ijan. Skoraj ne tež*0 plin temna. i>*. 9 .- ločna slika. st sen vt^-juel)1 ce napravila m_ .. prif? ^to Čeprav so » ,.mo J”" jat1’ dober namen '»on zas* s„-hvaležni, bi se„%arjanffi0 «' da s takim »P.manifn,*a 41 mo kazijo m * me tniško in*Vr" ljudeh pa »gb ii»*Lu začudenje -zražom v, pas? T° kritiko fielijo dUei* mnogih, ki s ne v irta filmske stvaritve aiet0 tel-skažene P.red,J katero ^ mnogo Tčmalleri Eugčnib, navaden vojak, piše med drugim: « ko gremo v čistko (rastrellamen-to), mi, ■ minometaloi, ne pustimo nič živega, zažgemo- vse...» iZ 34. art, polka divizije «Sas-sari» piše ženi Angelini v Mo-nigo 10. II. 1942 sledeče: «... Tu, Angelina, ni. tako hladno, .niti Snega ni, razen tega ni niti pitne vode, ker so vse uničili, imamo' nalog ubiti vse in zažigamo vse, - na- kar naletimo...« cena od .tega sodisca, i guverner Pirzio Birolli stojno paševal. Ljubljana! eij« omenjenega sodišča, skušala- dati vsaj videz bosti tej .brezpravnosti, j mesecih obravnavala nit kot 11.424 primerov v 87 nih postopkih, kjer ie p< smrtnih obsodb, obsodil nas ne ihorč nitf malo' začuditi divjaško ravnanje vseh italijanskih oblasti, brez razlike, nasproti slovenskemu ljudstvu. In ukaze teh oblasti -j* vneto izpolnjeval vsak italijanski vojfik ter tako najvišji i načrtna in, pre-variti protisloven-; lovansko razpolo-širših plasteh za-n je Ml v tem n ta jim je tudi ki so padli na smajm, so dali svo-i bul . se tisoči. Ogromno C Z,jfnJa- Tocia bil° nasilneži so •teli , teio, duha niso nikoli, in ko Je 5ii?em s svojo voj-že itak strašno ŠT****, se j« zapisal ti p,. a/euce. Kakor ranie-4vm „ *e <}ve leti in pol h Hrvat«vS!cvcnskih kraiih-he tsk*m, po Dalmaciji «B V Ji?* sor«- Kar je po- Klo nikM_ ‘e!> pokrajinah, ui 'tč vojskovanje, tem- ^ Pa \ P°ži*anJe, klanje. **tOdi nL^aiDo zasužnjeni k IaSisti?„Sa ^ orož3a- leda3 'tjsko na svojat s kraljevo ** Dora,tt3 Oživljala poraz •J čokler ni končno s|»yeilsi£V411 .hačin izginila s St •»emijj Jn jugcslovanske- ozernl jugoslovanske-h k j !i' Tudi s Primorske-'k, VrL Vrl’ sinovi Krasa, vkta Goriške, Tolmin- vrli siaovj Krasa, '*» Dr»lVe’ .Goriške, Tolmin- ** uikon da se ne povr-c,. U;1 veči t **, ®jazen nič. Slovenci Slo^ več! ws*® ljudstvo se ni bo-% J1 »Ua, žrtve niso pa-* Vh, ^*zon nič. Slovenci ii J y0B°DO, hoteli so V h^Uanskili fašističnih Jfe^Primorskih Slaven* Nw®?8el popolno svobo-w**h t..1!?1 Graoten naših ne* ^ v Gorici) pa V.te m več pod Italijo. TJ; ki so hoteli Sio* 4vvate na Primor-*uVki so pomagali •wtovK Požar, 3 bl^kp rečemo — po-ni vojni zločin* L?^kL*1v družbi poštenih Jte- lu? '“t enaki z ena* ,% fc^ihovo zločinstvo T? h|^J*°v*mo, kot bi mo* 3l«’ f^^lJajo danes tl ^ JJftefltratnih zavez* '1Jevaiske zahteve, .J^tl nwi*Ptr^ne Protl nara i« v w žtmiji. v« ” 0?abnem pohlepu iil h 3 med "j™' “ C 34 cin kominiormtstov tj % iWnoten: osvajanje. S« tottbium“ 0611330 krlv’ C" T?1' kolonije, na k ^-Uže kmujejo, kdo bo Povratek Trsta it?* Ca v rl,#. Vsi brez iz- l,te ie n.*Vc3‘h iluzijah tila- kiS, Da?1’ V COna B’ Pu' cculmacl3o; v »vojih O Ciei t v133-)o količeitna- Sne/nH r-h7 termi V? t[ vsepovsod % ^tkrv ^'»astruplje-lit j,8* 0»|M’S krlti3° Po ce- w senlln' starc' ifi? ir) ki sn 50 botrovali ta-^ nisn ' ,let Pod Mussoh-V'**J t.°uPrli ust- (Cernu n,,,1 ** ustvariteij fe,Ja vendar cisto tfpiov L,Janl) °e Gasperi Vltl horal Ca mora te,tQ C v vnem 6" roke v zrak, teužnj^ ta Tr>‘. oono U ni st3'in Vra*e” Prekaša-V|j '^tnovskiP,5 h!aPci iz ko- ■'£» “ “ b0,,'“ Sf1',.t''5|hoHn’ nsjt)°u za-Si ki *a m! CBafcen Pa .1« 'C' stvan * pri vse3 tej ^ u Ba Prh » ?Pravl3atl del nk>min^‘'e'>ka itaiijanske-\V ki^m’ln,a- Tisti del ’Omme i„ sv°3* izdajal- 4leVa vara('3« « S u LMu « * fs£OU—wč ■— Jr; th kv--' uU^:. Jo-Jk, KUmevno in pravilno, da koncentracijsko taborišče ne pomeni taborišče za debeljenje. Bolni človek s= človek, ki da mir. Kljub temu odgovorite na pismo: »Vzel na znanje. Sporočil bom prihode.« Dejansko bomo storili potem to. kar se nam bo zdelo bolje. GASTONE GAMBARA, l.r.» »Bolni človek — človek, ki da mir« v koncentracijskem taborišču na Rabu. Vsa politika takb predfaši-stičn.? kakor pozneje fašistične Italije je imela en in edini namen , namreč izstrebljanje slovenskega in hrvaškega ljudstva z naše zomlje. Ekonomska in davčna politika proti našemu kmetu s postopnim osiromaše-njem im gospodarskim, uničenjem naj bi tudi k temu pri. pomogla. Italijanski imperializem, j« hotel imeti čisto pot v nadaljnjih osvajalnih načrtih, Italo Sauro, glavni svetnik Mussolinijeve vlade za borbo proti Slovancm, je napisal v svojem poročilu Mussoliniju sledeče: «... Zaradi tega smemo reči brez strahu, da bj pogrešili, da slovensko vprašanje obstoji...« — V istem poročilu nadaljuje tako: «... da ne bi na to vprašanje naleteli pozneje, ko bodo vse naše sile zaposlene v rušenju teh mej«. (Namreč mej proti Jugoslaviji). funkcionar civilne uprave, kot zadnji kvesturtn. Vsi pa so morili in ropali, požigali in posiljevali tudi «iz lastne iniciative«. Ravnokar smo omenili razne izjave najvišjih predstavnikov vojske pa navedimo še mjjemja nižjih ljudi, pravih izvrševalcev teh grozodejstev. Kapetan III. bataljona 51. polga divizije «Cacciatorl' delle Alpi« pi-še**v pismu prijatelju: «... Tukaj požigamo cele naselbine, vzamemo vžigalico in milijoni gredo y plamene...» in ta kapetan se še junaško postavi pred fotoaparat in ozadje mu tvori slovenska vas v plamenih. Caprani Flnte, kaplar 4. čete 51. pešpolka jtfše: « ... Nato smo se bili dva dni, ali smo jim za tem napravili še hiuje, kakor smo delali v Cmi gori... Plačali smo jim dobro, tako da od njihovih hiš ni ostalo nič, niti zidovi...» Združeni nevski zbor na prvi komemorativni svečanosti l, 1945 na mestu usmrtitve bazoviških žrtev Kot tipični primer italijanskega ropanja bomo navedli še del pisma, ki ga je pisal neki Grandi Bruno iz 2. čete XV. bataljona M- 81 svojemu očetu Grandiju Anselmu v. Bondane-li (prov. Mantova) 25, februarja 1942. Grandi Bruno piše med drugim: ... »Pustimo jim le ono malo cunj, ki jih imajo na sebi, odvzamemo jim vse. najprej poberemo ljudi, nato vso živino, ovce. Jcoze, kokoši, ki jih imajo toliko, potem gremo v hiše, da Jih preiščemo m kar se da odnesti,.vzamemo na koncu predstave pa jim zažgemo hiše; vendar mi iz edi-nlc metalcev min nimamo posebne sreče, ker smo vedno zadnji in najdemo malo, tako da sem jaz vzel le 3 kg volne, od katere ti pošiljam vzorec...« ■Takšno je torej bilo obnaša-mje italijanske vojske na slovenski zemlji, obnašanje vojske, o kateri se drzne tržaški «Giornale di Trieste« pisati, da l«jugoslovansko ljudstvo je pozdravilo naše čete kot osvobcH diteljive.« ' j Dodajemo še nekaj statistifH nih podatkov, ki so sicer nepopolni, vendar dovolj jasno dokazujejo stvarno stanje, ki je vladalo na ozemlju, , okupiranem r>o italijanski vojski; Tako imenovana ljubljanska! provinca je štela okoli 360 ti| soč prebivalcev. Od tega prel bivalstva je šlo skozi italijanl ska koncentracijska taborišča irič manj kot 67.230 oseb. Od teh je bilo okoli 50.000. moških, 10.000 žensk. 700 starčkov ter 4282 otrok, kar predstavlja 18 odstotkov vsega prebivalstvaj Od prebivalstva vsega ozeml lja, okupiranega .po italijanski vojski, pa-je šlo skozi italijan l Uka 'taborišča nič manj kot| 149.639 oseb. Vojno sodišče, ki so ga' osnovali pri poveljstvu II. armade. Enolnosl primorskega lindstva v borbi za osvoboditev izpod italijanshega suženjstva 42.800 mrtvih, 95.460 zaprtih In Interniranih, čez 20.000 požganih domov Je davek, lcl ga Je Primorska dala za svobodo Jugoslovanska ideja še je že v zadnji dobi Avstroogrske monarhije globoko vcepila v dušo slovenskega človeka, zato sta bila londonski pakt in pozneje rapalska mirovna pogodba krivica, kj jo je naše ljudstvo težko občutilo. Italijanske oblasti, ki so zasedle naše kraje, so bile našemu ljudstvu tuje. Njihovo ravnanje tako v predfašistični kakor v fašistični dobi z našim ljudstvom pa je ta občutek spremenilo v sovraštvo. To so vzroki, da se je naše ljudstvo začelo upirati. Odpor je bil v začetku sporadičen. nepovezan, včasih neorganiziran. Pozneje je postajal , čedalje bolj, izrazito urno-žičen in stalen. Organizacija TIGR in druge mladinske -orga: nizacije so zajemale vedno airsi obseg. Ideje antifašistične borbe so dobivale vedno več pristašev in slovenskim antifašističnim skupinam so se pridruži«’ italijanske. Da je ta odpor zajel vels slovenski in hrvasik , živeč) našega ozemlja, nam naj- | bolj jasno dokazuje veliki pro- j ce« v decembru 1941, ko so na zatožni klopi sedeli ljudje, ki so predstavljali vse slovonskr antifašistične struje na Primorskem. Vsa italijanska raznarodoval- na politika je kaj slabo zalegla. Italijanske oblasti so si bile o tem na čistem, To nam dokazujejo tako ipienovani «batta- glioni speciali«. V kolikor fašistične oblasti niso pozaprle po raznih zaporih in kgnfinih vseh zavednejših ljudi, so ostale s ti! a- •tugoslovanska vojska — osvoboditeljica pred tržaškim sodiščem 1345. leta čiii^ v že omenjene bataljone. Naš človek se ni hotel boriti • za Italijo in to so italijanske vojaške ip civilne oblasti znale. ItaUijansko cesarstvo, «dva-tisočletna kultura« »civilizacija« in podobno ni pri našem človeku vzbudila spoštovanja, pač pa je nepločeški odnos italijanskih oblasti do nas vzbudil v našem človeku nužnjo. Sporadične akcije upora, kot' na .pr. uničenje vojaškega skladišča v Klani februarja 1940 so bile znak, da antifašistični duh ni samo pasiven ampak da postaja čedalje bolj dejaven. Zgodovino okupacije onega dela Jugoslavije, ki ga .ie Hitlerjeva Nemčija prepustila italijanskemu partnerju poznamo. Ubijanje, ropanje požiganje italijanske kraljeve in Mussolinijeve vojske po slovenski in hrvaški zemlji je znaino nam i.n bo znano tudi bodočim generacijam, odgovor slovenskega in sploh vsega prebivalstva po italijanski vojski okupiranega ozemlja Jugoslavije pa bo ostal v trajnem spominu vseh nas in tudi okupatorju samemu. Nikdar v svoji zgodovini ni bil slovenski narod tako enoten in istočasno tako borben, (Nadaljevanje na l. strani), BORISAV STANKOVIČ Ipiif UŠKA11 NAŠE NEDELJSKO BRANJE I j , , . ; Zvečer že še nekako prebijete. To ali ono vas zmoti, pozabite in zaspite. Kadar pa vas zbudi ponoči lunin sij — prav v obraz se vam upre — pridete komaj do duška. Gledate, gledate, pa... Da. še zemlja je takrat drugačna! Ležite ter se pretezale po nji sproščeno m zaupljivo kakor pri materi. Ko nastopi poletje, se komaj še prikažemo v hišo. Toliko, da si znosimo ven ali noter spalne obleke, da se pripravi v hiši jed. drugače pa smo le na dvorišču in na vrtu. Ne veste, kako je. kadar poškrope zvečer dvorišče, razgrnejo rogoznice, žimnice in blazine. Ležite, diši pa po omočenem prahu. Mesec sveti, na strehah se črnijo stare, zelene In že z mahovjem obrasle opeke. Se dahniti si ne upate. Ce zakašdjate, vas je kar strah, ker ni slišati nič razen vašega kašlja. Glavo zarinete v blazino. vdihavate duh nedavno oprane rjuhe, poslušate, kako cvrči v kuhinji na ognjišču cvrček, kako šumi na vrtu listje, kako skačejo po drevju in grmovju ptice, ki še niso zaspale, kako v vodnjaku poleg vas kaplja voda z mokrih kamnov, od tam zgoraj, iz ciganskega naselja., pa prihaja glas piščalli, ki tanko piska in jo je slišati daleč, daleč ... Danes je bila nedelja, mene pa so komaj zvlekli s svatbe. Sosed Trajko je oženil svojega prvorojenca. Njegova hiša je zraven naše. Mati in oče sta šla tja na večerjo, mene pa so spravili domov, da bi Nuška ne bila sama, ko so jo bili že povabili in jo je pripeljala mati že v soboto zvečer; nekaj zato. da kdo pospravi v hiši in skuha o-bed, ko pojdeta mati in oče v svate, nekaj pa tudi zato, da se Nuška sama razvedri na ta dan: da bo gledala iz našega vrta čez zid svatbo in plese, ki jih bodo ves ta dan plesali. In Nuška je ves dan gledala. Nabrala je kamne in hlodčke. ki jih je našla na vrtu, jih zložila pri višnji k zidu. se vzpela in gledala, kako plešejo. Plesalcev se je vse trlo. Se jaz sem plesal. Držal sem se najboljših fantov. Ti so me radi jemali medse, ne zaradi mene, pač pa zaradi nje, zaradi povabljene Nuške, ki ji je čez zid, izpod vej in listja sijal bel. okrogel obraz. Od vtse si videl le gornji del prsi, ki jih je naslonila na zid, da so se dvignile in sprožile, po njih pa so legli veliki nizi cekinov in tolarjev ... Od tam sem je gledala' ples. a giedala tako, kakor da nikogar ne vidi. To je fante dražilo. Posebno Mladena, rdečega, visokega mladeniča iz njenega kraja, ki je prav zaradi nje prišel celč sem in je do onemoglosti vodil kolo ter plačeval ciganom. In menda zato, da ji pokaže, kako rad jo ima, ni pustil pri plesu nobenega dekleta k sebi, marveč je jemal mene, njenega sorodnika, kakor da sem jaz nekakšna ona! A Nuška se je na to samo nasmehnila, preletela je z očmi in ga že ni več videla! ... Ko se je zvečerilo, so me zato tudi komaj in s silo spravili domov ter zaprli velika vrata; oče in mati sta se vrnila na gostijo, mene in Nuško pa sta odpravila, naj greva spat. Zato tud: sem bil jezen na Nuško. Togotno sem odmetaval orehe m kostanje, ki mi jih je dajala. Se jesti nisem maral. Poškropila je dvorišče, razgrnila postdljo in v skledi prinesla večerjo. Ampak kdo nai je! Pred nama je bila skleda, večerje se pa nobeden ni dotaknil. Mesec je tsijal kakor raztopljen svinec. Velike, temne sence so valovile in se širile. Od svatbe pa je prihajala skozi naš vrt zamolkla. rumena svetloba, ki jo je na poti k nam prestrezalo in lomilo vejevje in listje. Tudi na svatbi so večerjali. Slišal sem, kako rožljajo « krožniki, s čašami in steklenicami in kako igrajo godci tiho, nekam koprneče. Nad nama pa je drselo skozi •osvetljeni zrak nekaj toplega. nekaj, kar opija. «Večerjaj. Nuška!« Vzela je kruh. ga prevračala med prsti in ga gnetla v kroglice. Na svojem prostoru se je premikala, si zdaj odpenjala životek. zdaj srajco, pa Si spet razgrebala lase in jih metala na hrbet. »Vroče mi je!» je dejala, njen S'as P® je odsekan. Gledal sem jo in se čudil. Saj vendar ni taka. Vem, kadar jo je prej kdaj mati pri-peljalla ic nam v goste, je bila vsa vražja. Po večerji je zbrala dekleta, prišle so tudi mlade žene. Oče se je kakor vedno umaknil v sobo in zgodaj legel. Le mati je ostajala pri njih, one pa so dobro zaprle velika vrata, zamašile na njih iluknje ter začele plesati, in peti. Kaj vse niso počele! Oblačile so se v moške obleke, druga drugo so strašile, se valjale po travi v senci vrtnega drevja* Nuška je boa prva med njimi. Razpustila si je črne lase, se razpela in objela prav tisto, ki se je najbolj bala teme in nočne vlage, ter se spustila z njo na vrt. Tam je tekala, se preganjala in pela pesem, kako «Turkinjo junak ugrabi, z njo beži na konju v planino, ona se ga brani, objema ga na pol zares, na pol za šalo in mu hlipa: .Ah, duša, duša!’« «Ah, duša, duša!« Pritekla je z vrta, pustila tisto, ki se je z njo lovila, vzela plitvo bakreno skledo, udarjala po njej ter se začela previjati, ge potresati in plesati. Lasje so jo bičali, lica so ji gorela, oči so se ji bleščale, ona pa je plesala in pela... «Kaj ti je?« sem jo zdaj vprašal; pa še glave ni dvignila Kakor da si me ne upa pogledati. Le razpenjala se je venomer, se hladila, si vihala rokave na srajci ter gledala nekako čudno, mehko. Mesec pa je kar trepetal. Na dvorišču je bil razsvetljen Ie prostor, kjer sva sedela; spričo tolikega drevja okoli naju in po vrtovih je bšlo vse drugo v senci. Tedaj so zaigral; godci na svatbi hitro, drobno, menda za zdravico starešini, in čuli so se vzkliki... «Oh!» je vzkliknila Nuška in vstala. Začela ge je prete-zati. Na svatbi so bili bolj in bolj giiasni. Naenkrat me je vzela v naročje, me privila z obema rokama ter me odnesla na vrt. — ((Pojdiva gledat!« je šepetala in me nosila skozi vrt. Prinesla me je k zidu. Izbrala je najbolj temen prostor v kotu ob jablani. Mene je položila na zid in obrnila proti svatom, isama pa je ostala za menoj. Z nogami se je oprla na deblo, se dvignila in naslonila na zid, me objela in se tako skrita za menoj zagledala v dvorišče, v svetovanje; v mize pri zidu, ljudi okrog njih, v starešino, v tasta in v druge goste, ki jih ie že razgrelo vino in so po-legali, si odpenjali suknje, slekli podložne' telovnike ter začeli kašljati, hrkati in sopsti. Nevesta in ženin sta jim stregla. Od zgoraj jih je razsvetljevala samo leščerba, obešena na marelično vejo. Sredi dvorišča je bil vodnjak, okrog njega se je bleščala razlita voda. Iz hiše so vsak čas prihajali strežaji ter prinašali jedi in kotliče z vinom. Moški so bili na dvorišču, ženske v sobah, ob hiši pod kapjo pa so sedeli cigani. Bili so v senc; in igrali. Samo za Sabana, ki je igral na klarinet, ni bilo prostora. Tovariši so ga potisnili predse, na svetilo. Prekrižal je noge in se nagnil. Na glavi se mu je belil turban, lice mu je bilo koščeno, temno, po beli piščali, ki je nanjo piskal, pa so mu padali močni, črni in koščeni prsti. Igral je. predenj pa je počenil njegov kosorepi pes (ki smo ga otroci zmeraj naganjali, ker nas je grizel, kadar koli smo se hoteli približati njegovemu gospodarju), dvignil je glavo, se zagledal v gospodarja, kako igra, in le s prednjimi nogami je gibal kakor po godbi. Vsi so igrali. Piščal je piskala. gosli so drsa je pele, tamburin je zvončkljal. Saban pa jih je vse vodil s svojo piščaljo, bil! je prvi, vpadal je. prekinjal, sekal, da je vse še bolj zgrabilo. Iti res, starešina ter še nekateri za njim so že vstali... Držali so se za stole; že jih je prijelo, da bi zaplesali, pa kakor da bi jim bilo žal, da bi presekali pesem, so samo stali, se po godbi pregibali in po "taktu ploskali z rokami. «A, ha... tako! Ooo-o!» Ko pa starešina že ni mogel več strpeti, je zaklical Sa-banu: «Saban. daj tisto, ki potegne...« Cigani so jo zaigrali, Zene so to komaj čakale in so pritekle iz hiše: za zdaj, da bi samo gledale, pozneje pa bi se tudi same sprijele v kolo. Ples se je začel. Nekateri so se že spustili, potegnili sp robce in brisače ter nagnjeni in pazljivo, da ne napravijp napake, začeli plesati, počasi, tehtno, pomožno. «0. Mile, dušo bi dal, če bi bil jaz — ti!« me je izne-nadil pridušen glas pred menoj in me zmoti! pri gledanju. Pogledal sem in že si je dvignil na čelo potisnjeni fes ter se je prikazal potni in zardeli temni obraz Mladenov. Nuška za menoj se je še bolj stiisnila in potuhnila in, kakor bi me hotela pred njim varovati, me je začela še močneje pritiskati k sebi. On pa se je še bolj vzpenjal na prste, da bi poleg mene mogel videli tudi njo. Pa ni mo-gei. Samo v mojem naročju je videl njene befle, polne roke, s katerimi me je objemala, in se tako potuhnjena skrivala za menoj. Izvlekel je mošnjo z denarjem jn mi ponudil dinar: »Na, pa si kaj kupi!« Ko mi je vtaknil denar za srajco, je spustil svojo roko na njene in jih zadržal. »Ne vzemi, ne vzemi!« sem slišati, kako mi prestrašeno šepeta za menoj Nuška. Obrnil sem s*, ona pa se je pripognila prav do tal in klecala z nogami. Komaj se je držala. Čutil sem, kako se v mojem naročju brani in trga svoje roke iz njegove; on pa ni popustil. Godci so igrali, kčilo se je le razširilo in začelo segati prav sem do nas, pa ni in ni izpustil njenih rok. ni se umaknil in šel. Nuška se je komaj rešila: «Pojdiva!» Potegnila me je z zida, me še tesneje privila na prsi ter odšla ob zidu. da jo je skrivala senca. Oprl sem se vanjo-Bila je vsa vroča in potna. Se sami sem bil poten odi nje. Ko sem jo z desnico objel okrog vratu, so segali moji prsti prav do njenih toplih, vročih ust. Njene prsi so bile goike, trde. Prav čutil sem, kako so se pod mojim laktom v njenih nedrih drobile in krhale nekakšne grudice. Se celo noge so mi gorele od njene toplote. «Ne poslušaj ga!... Saj je nor, nor!« mi je govorila, kakor da se opravičuje, omahovala je in komaj hodila. Njega pa sem videi, kako se je vzpel, se oprl z rokama ob zid in bi! kar pripravljen, da preskoči k nama. Kakor da bi to vedela, se še obrniti ni upala le tesneje me je objela, se opotekala jn se spotikala ob najmanjših kamnih. Najmanjša vejica jo je ustavljala, vznemirjale in pilašile so jo (Nadaljevanje na 7. strani) OB ŠTIRIDESETLETNICI SMRTI IN STOLETNICI ROJSTVA JAKOBA SKEJA v ________________________________ ©CE «MIELO¥E ZALE Ni knjige, ki bi bila pri slovenskem ljudstvu v dobi pred prvo svetovno vojno bolj priljubljena kot "Miklova Zala". Ta koroška junakinja je postala Slovencem na Koroškem simbol pravicef zvestobe, ljubezni do domovine in vere v končno odrešitev » .A « ' >, -"«ozoril S. Janežič, ki ,j^,bfl doma iz koroškega Roža.: Po Janežičevem nasvetu si je Šket'ogledal najprej. jjoR. krajinsko prizorišče zgodbe okoli Sv. Jakoba v Rožu, po? slušal je, kaj si .o stvari pripovedujejo ljudje, nato pa je napisal povest, izpopolnjeno z lastnimi vložki. Tako ie nastaja ((Miklova Zala«, ki jo danes pozna skoro sleherni Slovenec, če ne iz knjige, pa vsaj z (jdra, zakaj povest je dramatizirana in se dobro predstavlja tudi na odrskih deskah". «Kres« je prenehal 1. 1886, ko ga je »Ljubljanski Zvon« presegel v leposlovju ter je imel za znanost prerahle temelje zaradi svojega naklona k romanticizmu. Posihmal se je Sket ukvarjal v glavnem s šolskimi učbeniki. Sestavil je •najprej čitanke za I., II,, III. 'in IV. razred srednjih šol, medtem ko , je berilo za peti in šesti razred dal na svetlo že ]. 1886. Nato je uredil še Slovstveno čitanko za 8. razred, ki je nadomestila prejšnjo Miklošičevo učno knjigo za najvišji razred srednjih šol. Sketove čitanke so bile za tisti čas dobre in posrečeno sestavljene ter so ostale v veljavi ih rabi do modernizira- nih čitank, ki jih je po njem uredil Jos. IVesteip Sket pa ni skrbel samo za čitanke, napisal je tudi slovensko slovnico za srednješolsko uporabo, katero je zamenjala med prvo svetovno vojno šele Breznikova slovnica. Poleg tega je sestavil dve jezikovni vadnici slovenskega jezika za Nemce in več drugih priročnikov. Študiral je tudi krajepisna imena in ukvarjal se je z etimologijo. Zadnja leta svojega življenja je posvetil deflu pri Mohorjevi družbi v Celovcu. Reforme pred prvo svetovno vojno so povečini njegova zasluga. Pri t.ej ustanovi je bil dr. Sket za lektorja rokopisov leposlovne vsebine celih 18 let in je s tem pomagal marsikateremu slovenskemu pisatelju na svetlo. Med mlajšimi pripovedniki je posebno cenil Meška in Cankarja. Zadnje Sketovo delo pri , bile^j l0nioč’e E ■lil«! Mohorjevi družbico . venske balade in J° ki ,iih je uredil ‘s P orof. J. Westra in 10 1. 1912. Smrt je ugrabila dr. Šketa še vsega derav” i gj-aprila 1912 —■ to j« p’ s,je ridesetkni leti- Malo P° ^ — dne 2. maja —_ bl _ ^ hajal šestdesetletnico letos pa je stoletnica * ^ godka. Neposredni vztok tove smrti je bilo vne 72*1 ^ .kazalo-tvor & .. . - -le malim: možgani. godka. Neposredni1 i je bilo vi ne mrene s pljučnico, pri ■telesenju pa se je_P° da se mu je delal se i. Smrt sa • tar ■torej odrešila še ,= •_ ... jjj mu pilo dope*. ljenja, k no, da ga ni nica. Pokopan je šketn pokopališču. pobraia Sr na St-1 KOMPONIRA JE ŽE TUDI IDLt OPERE NEKAK NEGA DIALOGA, Komaj se je Gian, Carlo Meuotti vrnil iz Pariza, kjer j-e uredi! vse potrebno glede svoje predstave ((Konzul«, že je zopet povzel svoje redno življenje, ki poteka medi njegovo vilo v Mount Kiscu na gozdnatih gričih Westcheotra ter Filadel^jo, kjer poučuje glasbo. Njegova opera «Amahl in nočni obiskovalci«, ki jo je napisal za televizijsko odda. jo in ki so jo prvič predvajali 24. dec. 1951.. se precej • razlikuje od »Konzula«. Je to božična zgodba o čudežu, ki mu ga je navdihnila slik« ' Jeroma Boscha in ki predstavlja sv. Tri kralje.. Gied'? svoje opere, pravi, dj-hf .n danes najdemo v tem vrtu popolno zbirko najbolj reprezentativnih ameriških kipov iz 19. in 20. stoletja. Nekateri deli starega vrta so še ohranjeni. Mogočne, vedno zelene hraste in zelenikine žive meje so zasadili prvotni lastniki. Ostala je .tudi velika kolonialna kuhinja, katero so nekoliko obnovili, in paviljon za čuvaja. Huntingto-novi so dodali 'trdne zidove iz opeke, umetna jezera, stolp za ptiče in drevorede, ki prepletajo vrt v obliki velikega metulja. Nasade so po skrbnem načrtu tako porazdelili, da je vrt v vseh letnih časih zelen in y cvetju. Najlepši pa je nedvomno pomladi, ko zacve-tejo pestrobarvne azaleje in divje vrtnice. Vrt ima tudi dvoje stopnišč, izmed katerih je tisto, ki vodi proti .severu, ohranjeno še iz preteklosti. Stara legenda povezuje to stopnišče s hčerko zloglasnega ameriškega politika Aarona Burra. Aaron Burr je bil med vojno za neodvisnost častnik *in je nato postaj senator, ter od leta 1801 do 1804 podpredsednik republike. Gospodoval je v zvezni državi New York in ubil v dvoboju A. Hamiltona. Pozneje «e je pogajal z Veliko Britanijo za odcepitev, zaradi česar je bil leta 1807 obtožen veleizdaje, pozneje pa je bil oproščen. Pogajal se je tudi S Španijo, in pravijo, da je hotel postati mehiški cesar. Izgubil je ves ugled in je po letu 1812 živel v popolnem 'pozabljenju. Legenda pravi, da je njegova hčerka Teodozija Burr Ailston, preden se je vkrcala na ladjo ((Patriot», s katero je odplula v New York, da se tam sreča z očetom, skrila pod to stopnišče važne listine. Leta 1931 so omenjeno stopnišče preiskali, našli pa so samo stare časopise iz leta 1857 in 1858. Tako se je legenda razblinila. Ko je bil muzej na prostem urejen, so ga Huntingtonovi podarili prebivalstvu južne Karoline, skupno z darom v znesku enega milijona dolarjev za stroške rednega vzdrževanja. L. HENSLEE tudi «Stara devica in tat«, prvo opero napisano za radio. Uprizoritev to h dveh eper ne povzroča po Meno!-tijevem mnenju nobenih težav, kajti če piše za radio ali televizijo, pravi, misli vedno na gledališče. Za* gledališče sc je Menotti navduševal, še kot otrok, ko je živel v Italiji in se je igral z lutkami. Zal mu je, da nima časa za' druge vrste skladb; sicer je napisal že koncert za klavir fc:r baletno suito, toda najbolj ga privlačuje opera. Predi nekaj ledni so Nevv. yorčam imeli priliko gledati film ((Medij«, ki ga je Menot,- EVROPSKA LITERARNA NAGRADA Avtor nagrajenega dela bo prejel 10.000 švicarskih Irankov Evropski center za kulturo v Švici je razpisal evropsko literarno nagradno tekmovanje, pri katerem lahko sodeluje vsak evropski pisatelj z enim ali več deli, ki so lahko pisana v katerem koli e-vropskem jeziku. Vsako delo sme obsegati od 200 do <00 tipkanih strani; te ni pisano v francoščini, angleščini, italijanščini, španščini ali nemščini, mu mora avtor priložiti izvleček v francoščini in tudi točen prevod enega poglavja v francoščini. Na originalu sme biti samo naslov dela, ne pa avtorjevo ime, pač pa mora biti v priloženi kuverti naslov dela, ime pisatelja in njegov naslov. O posameznih delih bodo najprej odločale komisije, ki jih bodo sestavljali pisatelji in kritiki posameznih narodov, kontno sodbo bo pa izrekla mednarodna komisija. Dela sprejema: Centre Europeen de la culture, Palais VVilson, Geneve (Suisse) do 20. oktobra 1952. Rezultat tekmovanja bo objavljen 15. januarja 1953; nagrada znaša 10.000 švicarskih frankov. Nagrajeno delo pa bo objavljeno v letu 1953. umetnost v tr£cV". ,uSpelLj. Svoj prvi. ve *1^ Meuotti doživel kj nom» in »Med! ayU Tr .« igrali na B>'°d predv la kasneje so tam f »Konzula«- . Navdušeno 8°^ Je uVjalfVegrpno f, knjigam. našel parU^* s0d... KT setu ^kal * ^ da ^ sem tudi o * in -rad' lo ples«; to delo m. posebno }šj pa ima zdaj naj* ^ šč(- na Brodway *jj dela tudi sam It01 .jci šče ria Broosvaz«; -jra, dela tudi sam - jojL mer pravi. da.n?l niefl?v«f iVo.Iooisi* lfflltl )1 J ^ fiV igralcem; kajti P tfic-Jal mnenju preveč izrabljaj . o.an^ umetnost v tr8c ' , ,uSpelL. mrvi VM*1. '.tol, sv, 5VaI 'delo o i*. "T* ■ w so S? ° vpU^,ustv»ri«?Hep<' na njegovo u*hljaje skladatelji. vj* * da so ir>u i. vplivov: od per:go1 f Prokofijeva- S Puccinija ir» _\iilhaU ,-if Debussyja <** ki & Je f, da edini VP '% ,,i in ki o «2«;^ voril ie VP‘ ." (.■*»! - „ V To je rvjegcjv edM aV t o njem o -Garcje ie vp najlj^iresto. edini avto1. / »e lezav 8lei t H. * * ' -veS8 tV • j Edin*"11« Ravnatelj Hur,ler e ^a.S1 ;P stivala J«11 grada val iz tiskal . °Ex primorski dnevnik — 5 — 13. aprila 1952 M 0 E V I N dne• 3' 2°, nedelio P0!*01* vmsti! ^el*gaclja iz de-'“kMialuezijslte obeine nifcf ,^namestoku povelj, stva Pfsnio prebivalca slovenske narodnosti lo ni > Piano je bi. ka emu! J*en° na P°veljni-cone Ar gen. Winterto-' ra7lni„n^m so obširno ob-in s številkami P^krepljene materialna in d-jt}. .žrtve Slovencev ^^'Jhčno in predf.aši-Rarr-rin llJ° ter one iz PosehS°0*VO odiirxe vojn«, vi , ?° »obarjene žrt. Vsehui -vasi' K°nčnp pa vwtaJe pismo zahtevo: nie' dofonH en-eha i2i 6^va-be , »7?*- m‘rovne pogodi. « z Italijo g,iede STO in «4f«* k njegovi men i, , sporazumom ,, Jugoslavijo in Italijo; £££ P^dbiVz iljiijo pri- siovin"x- ,a s« uvede tudi za. n'Cina kot uradni je-»■ na tem, ozemlju; v&e. ?? 55 vključijo -Slo-žavn „ enakopraven dr-upravn ar°d STO v vse vn^ organe; vaC* da ?« organizira upr* no »L .,1 A v duhu mirovne Pogodbe z Italijo. ljudi ?1?i?,aoil° Je bilo več se } bližnjih vasi. ki so SrarirVlli cb vhodu v ®aš ’ r°j,e dokaz, kako je itn n« dstvo zainteresira-škeof pravični rešitvi trža- =a vprašanja. le t?0,0 °b izročitvi pisma bUs ,aI tu.inio grada avtoricami 1ca, lanskjm'i troboj, la f ki!pina ijm ie da-ianir-P? '1™' kretnjami dinio n ,kako rad> -iih vi* na tej zemlji. vrelci znani fašist iz naše irkoV J6 zbral kakih 13 itiotnln?v:-z namenom, da bi £Ptl J350 skupino. Ni u. pilttiienr'zojiam.0 lega na' zabili ?a> da nismo še po kot ?-•ar bam je prizadel itiij^j **. Sc teče voda in aj^Jj zgodovine še vedno P O L A J med marcem in 3e bil mb pri nas itHjT-POzrisinemu muhaste-v'emenu zelo razgiban. kivct-i^e radi umirili in ^etiij delu, družini, ko. ŠE1®11 nedeljskemu me-wJU rafali jtd.. a če. si jFl sovražniki prizadeva, v Ejl bi nas 3P,et .pahnili tato^ičhp kremplje, je Vo°nn?02dTavIiam° to vorrn„ p budo, ki bo ne-Rfla j« J”1®!® dober uspeh. b'rt>k lna sta v vzgoji *%6&. “^dsebojno dcpcl-latg . bhritelja in mo. 'b Vzac.°va'<,l sporazumno 5sli, ^ mno. Kot smo sM-*^lkov? že Več takih se. 1 1 I rnMMM %. Liiiiiinin ....................................................................................................... ............................................................. ............................................................. ......................................................................... tiva n nr.ho„J0 vssico ni * llž, p pomirjevalen I* in mu priva. ioli n'' ne dra- r.«. • n^pen,iA žimirt Cvetožer - veliki škodljivec • . na našem sadnem Cvetožeri, ki jih ponekod I imenujejo tudi cvetoderi, so 13 do 5 mm dolgi in iz večine 1 svetlo ali pa temnorjavkaste j barve. Te hroščke prištevajo [k zelo številni družini rastlin-Iskih škodljivcev, ki so ji dali lime «rilčikarji», ker imajo svo-Ija usta precej podaljšana v po-Idobo malega rilca. Po našem sadnem drevju na I Primorskem napravljajo cveto-Ižeri, katerih je več vrst. zlasti I na pečkatem sadju — hruškah lin jabolkih — v mnogih letih I tudi prav znatno škodo. * Na cvetočih hruškah in ja-Iblanah zapazimo v prvi pomla-Idi mnogo zakrnelih, rjavih in I deloma suhih cvetnih popkov. IV teh popkih najdemo navad-|nc po enega rumenkasto-bciie-Iga, breznogega in zvitega črvič-I ka ali pa že svetlorumeno bu-Ibico cvetožera, namesto narav-Inlh prašnikov in pestiča, kam-|re je črviček cvetožera požrl. 1 Od tod tudi naše ime temu I škodljivcu. To je navadni hru-lškov cvetožer (anthonomus py-Iri ali anthonomus cructus), ki ] se pri nas najčešče .pojavlja. IPogostoma napada naše pečka-1 to sadje, predvsem pa jabolka, Itudi sadni cvetožer (Rhynchites I auratus in R. bacchus) Samica [tega škodljivca izleže svoja jaj-[čeca v mlade plodove, nakar | navadno še nagrize, skoraj pri-| striže peclje ali repke teh plo-| dov, da čez nekaj časa. ko so | ličinke hrošča dorast(,e v pio-| au, padejo na zemljo z ličinkami vred. .Ličinke zlezejo iz [ploda v zemljo, kjer se zabu-I bijo in potem prelevijo v hro-I ščka. Hruškov cvetožer. ki je pri |nas najbolj razširjen, je temno-[ r;ave barve in ima čez pokrov-| ke svetlo progo. Oplojena sa-| mica hruškovega cvetožei a iz-1 leže svoja jajčeca, po eno v cvetni popek hruške in včasih [ tudi jablane, skozi majhno luk-|njico, ki jo naredi v popje s svojim tankim rilčkom. Spo-| mladi se iz vsakega jajčeca iz- I leže že omenjeni rumenkastc-beli črviček, oziroma ličinka |tega hudega hruškovega škod- II jivca. Ko doseže ličinka v cvet-|nem popku svojo dozorelost, |se po dveh do štirih tednih — [kar je mnogo odvisno tudi od | vremena v tem čas« — zabubi [in-potem se približno v osmih [dneh buba prelevi 'v pravega [hroščka. Hrošček cvetožera se poleti | zadržuje deloma po drevesu. I kjer napravlja razmeroma ma-| lo jkode tik listju, večihbma [pa se skriva pod staro razpo-rkario skbr.jo dn' pod 'lišsjniki ter |pod mahom drevesnih debel |bliže zemije. kjer navadno tu-[di prezimuje. Mnoge Samice 1 hruškovega cvetožera začnejo J odlagati svoja jajčeca, potem [ko so bile oplojene, že jeseni [in nadaljujejo s tem odlaganjem [do pomladi. Cvetožere moremo zatirati na [različne načine in z različnimi sredstvi. Pri zatiranju tega ■fen a) gosenica, b) buba, c) žuželka, (vse povečano), napadeni cvetovi d) hruškov cvetožer e, I) škodljivca so se doslej izkazala najbolj uspešna umetna skrivališča, ki so napravljena nalašč za uničevanje teh hrošč-kov in drugih podobnih sadnih škodljivcev, ki se radi skrivajo pod razpočeno skorjo debel in pod lišaji ter mahovjem. Ta skrivališča obstajajo iz _ 4 do 6 cm širokih pasov, ki so izdelani iz valovite papirnate lepenke, ki so močno prepojene z »betanaftolomii. Pasove z be-tanaftoTom ovijemo precej tesno o'irog debel sadnih dreves v primerno višino 1 do 1-5 metra, ali pa tudi okrog posameznih vej, ne da bi pustili prosto pot mrčesu iz zemlje v krošnjo. Mrčes, ki se hoče skrfM, zleze pod te pasove in v njegove luknje in se tam zaduši s hlapi, ki jih polagoma oddaja strupeni betanaf-tol iz lepenke. Za uničevanje cvetožerov in podobnega mrčesa služijo dobro. tudi (depljivi pasovi)), s katerimi lovimo in zatiramo zlasti zimskega pedica. Umetna skrivališča napravimo lahko tudi iz navadne, bolj drobne slame ali sena, kakor tudi lahko iz cunj 'ter iz drobne lesne volne in podobnih odpadkov. Nad taka skrivališča privežemo še debelejši oljnati ali ovojni papir, da jih obvarujemo pred dežjem in močo. Sicer pa moramo skrivališča iz takih, navadnih snovi zgodaj spomladi pazljivo sneti raz debla in jih na mestu sežgati, da se v njem skriti mrčes ne razleze in razbeži. Umetna skrivališča in lepljive pasove napravljamo okrog debel navadno že pozno poleti. Zgodaj spomladi pa jih moramo obnoviti. Hroščke cvetožerov lahko pred in ob času cvetja otresemo raz sadna drevesa, ker se ti hroščki razmeroma slabo držijo na drevju in se hitro spustijo na zemljo, če jim preti nevarnost. Pod drevesa pa razgrnemo v tem primeru še pred otresanjem bele rjuhe ali papir, na katerih bomo hroščke tudi raznih drugih škodljivcev lahko pobrali in uničili. V novejši dobi pa uničujemo cvetožere prav uspešno tudi s spomladanskim škropljenjem sadnega drevja, odkar razpolaga tudi kmetijstvo z raznimi pripravki na podlagi insekticida DDT, ki uničujejo večino mrčesa. S temeljitim škropljenjem z DDT in njemu sličnimi pripravki lahko zatiramo na sadnem drevju istočasno cvetožere . in druge škodljivce, proti katerim arzemkovi pripravki niso bili vedno uspešni. Dočim učinkujejo arzeniki le, če pridejo v prebavila mrčesa — in mora biti sadjar kmetovalec, ko jih uporablja zelo o-prezen. ker so za človeka in toplokrvne živali prav hud strup — uničujejo DDT pripravki raznovrsten mrčes le ge pridejo z njim v dotiko, ne da bi škodovali človeku in drugim živalim. Sicer pa moramo naše kmetovalce svariti pred škropljenjem tudi z arzenikovimi pripravki ob polnem cvetju sadnega drevja, ker bi s škropljenjem ob tem času uničevali tudi čebele. Te žuželke pa zelo koristijo, kakor je že splošno znano, všakemu umnemu kmetovalcu pri oplojevanju sadnega drevja in s tem pri- Kako ga uspešno zatiramo. S škropljenjem ob cvetenju poškodujemo sadno drevje speva.io čebele prav mnogo k rodovitnosti in donosu sadnega drevja sploh. Poleg tega moramo ' vedeti, da s škropljenjem sadno drevje ob cvetenju poškodujemo; in sicer cvetne prašnike in pestiče ter tako preprečujemo in zmanjšujemo oplojevanje, ozijoma rodovitnost sadnega drevja. Najbolj praktičen dokaz za to trditev so razmeroma slabe letine sadja, kadar imamo mnogo dežja ob času cvetja sadnih dre,ves. V premnogih naprednih državah je iz navedenih razlogov in zlasti zaradt umne če-beloreje sploh prepovedano škropljenje sadnega drevja ob cvetenju in kršilce te prepovedi tudi strogo kaznujejo. V dosedanji praksi se je najbolje obneslo škropljenje sadnega drevja spomladi tik predi cvetenjem in kakšnih osem dni po tem, ko je drevje odcvetelo. Tako spomladansko škropljenje zelo pomaga tudi pri uničevanju in zatiranju cvetožerov. A. C. KRMSKA PESA V kolikor večji meri je danes bavijo kmetovalci z živinorejo, toliko, važnejše je postalo pridelovanje krmilnih rastlin, posebno takšnih, ki nam razen obilnega pridelka dajejo še dobro krmo za molzno živino. K takšnim krmilnim rastlinam spada tudi krmilna pesa. Ta rastlina nam daje v ugodnih legah iin če smo izbrali prikladno vrsto, obilen 'pridelek. Krmilna pesa je lahko pre. bavljiva in kot krmilo dobro učinkuje. Kakor,je znano, je v pesi mnogo sladkorja: Vsakomur, ki je krmil krave molznice s krmilno peso, je gotovo znano. kako dobro ypliva na mlečnost krav, ppsebno v zimskem času. ko primanjku-* je svežih zelenih krmil. Največje važnosti pri pesi je to, da si izberemo pravo vrsto, kajti pri malokateri rastlini so letin« tako odvisi-ne od vr$t, kakor pri pesi. , Oglejmo si nekatere najvaž-I nejše in najbolj priporočljive vrste pese za nas. Predvsem moramo omeniti rdečo , mamutovo peso. ki je podolgasta in raste na pol iz zemlje. Je prav rodovitna, potrebuje pa glo-boke in skrbno obdelane zemlje. Druga važna vrsta je oberns-dorfska pesa, ki ima obliko polkrogle, raste skoro vsa nad zemljo in le drobni konec nje. ne korenine tiči v zemlji. Zaradi tega se ta pesa laže debeli, četudi ni zemlja tako skrbno zrahljana, samo da jo dobro pognojimo. Tudi plevel ji ne škoduje tako lahko. Je- seni. ko je zrela, jo je mno- | go laže ruvati iz zemlje kakor druge vrste, ki rastejo globlje v zemlji. Tretja zelo važna vrsta je ekensdorfska pesa. ki je dolga in valjasta. Tudi ta raste skoro popolnoma nad zemljo in ’ je zelo priljubljena; daje zelo Obilen pridelek, ima pa to slabo lastnost, da nima v sebi mnogo sladkorja in da začnis kmalu' gniti. Okroglaste vrste,'. ki imajo obilo sladkorja, so se pokazale kot najtrpežnejše. Semkaj prištevamo obernsdorfsko peso. Zategadelj, priporočamo, da poleg valjaste ekensdorfske sejemo tudi trpežno oberns. dorfsko peso, če hočemo živino krmiti s peso do pomladi. Umljivo je. da ne bo pesa rastla na pu&ti zemlji, in da bo tem večji pridelek čim bolj bo zemlja gnojna. Petnajst kg apnenega nitrata na 1000 kV. m posejane površine za naše Mi metliški kakor tudi polivanje z razredčeno gnojnico zelo poveča pri. delek. Nikakor ni prav, da sadimo peso več let zaporedoma na isti njivi. Zemlja se tako pre-veg enostransko izkorišča in daje zaradi tega slab pridelek. Pa tudi razni škodljivci, posebno pesni odjed, se v tem primeru pojavijo. Pri nas je zelo v navadi, da presajajo na stalno mesto šele sadike, ki jih vzgajajo na posebnem prostoru ali v gredicah na vrtu. Boljši pridelek nam daje nepresajena pesa. Pripioročaimo sejatij peso yi vrste, ki so 40 do 50 cm narazen. V vrstah samih pa naj bodo rastline oddaljene 25 do 30 cm druga od druge. Kot vse druge okopavine, zahteva tudi pesa dobrega obdelovanja. Najmanj trikrat jo moramo skrbno okopati in očistiti plevela, kajti plevel ovi ra rast in jo nekako zaduši. strokovnjaki Drobne zanimivosti za kmetovalce Špinača, važna povrtnina Špinača je zelo važna povrtnina in dobičkonosen vir dohodkov naših vrtnarjev, to. da zaradi hranilnih snovi in vitaminov tudi zelo cenjena. Zato nekaj nasvetov. Špinača zahteva rahlo in gorko zemljo, dobro pognojeno z dobro zrelim hlevskim gnojem ali kompostom. Od u-metnih gnojil zelo prija špinači gnojenje s Tomaževo žlindro, superfosfatom, kalije. vo soljo in dušičnimi gnojili (na 100 kv. m 5 do 6' kg kalijeve soli in 3 kg nitratov.) Od vseh umetnih gnojil prijajo špinači najbolj dušična gnojila. Ce gnojimo z njimi lahko zvišamo pridelek za 100 odstotkov. Dušik pospešuje rast; listje se zcio razbohoti in postane temnozeleno. Ne. smemo pa gnojiti špinači z velikitpi količinami gnojil hkrati, temveč v obrokih. Dušična gnojila pa lahko deloma nadomestimo tudi z domačimi gnojili, na primer — gnojnico, ki je dragocena snov za špinačo. Z gnoj. nico zalivamo, ko dežuje ali pa takoj po dežju. Po gnojenju pa moramo špinačo oprati z vodo (zaliti). Kdaj sejemo špinačo? Od februarja do konca maja in od avgusta do novembra. Špinača bolj uspeva v senčnih legah kakor pa na soncu. y poletnem času moramo špinačo večScVat in to obilno zaliti, Bolje je, da zalivamo poredko in obilno, kakor pa obratno. Špinačo sejemo v 20 do 25 cm oddaljene vrste. Ko dobi rastlina 4 do 5 listov, naša-« de razredčimo. Razdalja med rastlinami ne sme presegati 6 cm. Med rastjo špinačo vsaj enkrat okopljemo ,in večkrat oplevemo. Na 10 kv. m porabimo 1/4 kg semena, Zapomniti si moramo, da špinača zemljo zelo izčrpa in da' ji moramo zato dobro gnojiti. - - '■■■- " NOV STROJ ZA POBIRANJE KROMPIRJA Na Angleškem so izdelali nov stroj za pobiranje krompirja. Njegova glavna značilnost je poseben koničen (eboben za razbiranje krompirja«, v katerega pade krompir, ki ga je izkopa! stroj. Iz tega «bobna» pride krompir v drugi oddelek za sortiranje. kjer ga posebne krtače mehanično očistijo; končno pa pade na ploščo, ki se vrti. Na tej plošči se od krompirja odločijo vsi kamni in kupi zemlje. Z novim strojem se stroški za pobiranje krompirja zmanjšajo za približno 75 odstotkov. NOVE MOŽNOSTI ZA UPORABO TERALAKA Teralak. umetno svinjsko mleko s primesjo teramicina, _ ki ga proizvaja ameriška družba Charles Pfizer za umetno prehrano prašičkov, so zdaj z uspehom preizkusili tudi pri drugih mladih živalih, tako pri žrebetih teletih, jagnjetih in kužkih. Vzredili so nad 30 žrebet z navedenim umetnim mlekom brez vsakih težav, pa tudi reja telet se je z uporabo teralaka zelo iziboljšala. AMERIŠKA VALILNA JAJCA ZA KOREJO , Na Korejo so poslali z letali Mmmmmr jtptiJUke ja*itie mU de atelje kade- b&btMi 210.000 valilnih jajc najboljših ameriških kokošjih pasem, da bi tako pomagali k obnovi korejske kokošereje. Jajca, ki veljajo 20.000 dolarjev, je podarila neka ameriška verska skupina. Stroške letalskega prevoza pa bo plačala agencija Združenih narodov za obnovo na Koreji. Načelnik agencije, Do-nald Kingsley, je izjavil, da je to krasna pobuda za popravilo velike škode, ki jo je pretrpelo nedolžno ljudstvo v vojni. NOV PLUG ZA ORANJE ZEMLJE Poskusi v zadnjih desetih letih na neki poljedelski poskusni postaji v Texasu so pokazali, da ima oranje, pri katerem ne obrnemo vrhnjih plasti zemlje, svoje določene prednosti; posebno na področjih z majhno količino padavin. Spremenjen plug, ki ima pritrjena nožu podobna rezila, s katerimi zrahlja zemljo samo pod vrhnjo plastjo, uporabljajo pri pripravljanju zemlje za setev. Po vsaki žetvi pa pustijo strnišče, da preprečijo delovanje vetra na zemeljsko površino. PRIDELEK KORUZE V EVROPI LETA 1952 NajpovejŠe napovedibe kažejo, da bo svetovni pridelek koruze v letu 1951-52 manjši kot je bil lani; ,za evropske dežele pa nasprotno pričakujejo znatno večji pridelek in napovedujejo, da bo Evropa pridelala letos okoli 17 milijonov ton koruze, to je 6 milijonov ton več kot lani, ter bo tako dosegla pridelek predvojnih let. iiiinmhii^^^^iiiiiiu^^^^iiiiiiniMMtH.iitiiiiiiiiniiiiiitiimiiiii iimiiiimiimiiiiiiiHiHiiimmHiiimintiiimimuuiiunHinniHunmummimumimuHEnmuninHmHiHmi n...,. 9...... ih.,. -_______. . | 300 MILIJONOV TUCATOV GUMBOV LETNO NA ANGLEŠKEM Kako ravnam z otrokom 0D KOsčenega kam Do okrasnih GDMBOV E PLASTIČNEGA MATERIALA • p'romet skozi te * Boli tol>ko ne dra-^knje živcP ono liuhaki» M meje- Knani ..iz- — mi «i„ nie heki« “'cjc. z-uani S?5 «jbr.aki— a1 E* «(£l btiri». Tržača- VJ6WR.-J? s-va .*s 5«» s- VSI*?1 ;Mart£ kT. jjtoakp t- \ Po tem našein 6 pmiafn -iamo s pe.-.t-Jf^jev, toženih ii heroji JS®0 ?e morajo “dovoljiti s svo t tnalo P^anm in a: : vikon, ^‘ Pesnim, orož-?iVoljčno? !? krikom, Tu- rijL^hn toru 0,?0 Pb&ve. j^ttirr, j lr)al) s histe. J? proti Tr- * napj,0J 1° trosili leta. rnlarti Zdrav ita-S&« TrS^^ itaiijan-k j p . Ne-kdo od ‘P* S* < koncu še nekaj misli o vzgojnem pomenu in nevarnostih kazni in plačila. Vsaka kazen. naj bo majhna ali velika, mora biti vselej sredstvo, da otrok ne stori več tega ali onega prestopka. Na tem- sloni že od nekdaj vsa vzgoja in vsak pravni postopek. Kaj pa je zlo dejanje7 Vse, kar škoduje meni ali mojemu bližnjemu, bodisi telesno ali duševno. Umor, goljufija, tatvina, obrekovanje, zasramovanje, laž, vse to je zlo. Za nekaj hudega pa imajo tudi otrokove napake. Seveda ne smeš teh napak, čeprav so zlo, jemati preresno, ampak moraš otroka tega odvaditi. Kot pripomoček za dosego tega namena služi tudi kazen. V vsakem primeru pa mora biti kazen primerna nele otrokovi starosti, ampak tudi njegovi občutljivosti, njegovemu razumu in naravi, pa naj bo otrok kaznovan tako, da ga udariš po roki ali pa postaviš v kot. Kazen mora biti vedno občutna, toda nikdar izražena v afektu, jezi ali razburjanju. Kazen obstoji tudi v preziranju in zapostavljanju, vedno pa si moraš biti na jasnem, katera kazen je v danem primeru otroški dobi primerna. Kakor s kaznijo, je tudi s plačilom. Tudi z njim moraš varčevati, ker se sicer otrok razvadi. «Ce mi daš sfladkorček, bom to storil« se pri otrocih rado ponavlja. Največje plačilo bodi v prvi vrsti tvoja ljubezen do otroka, kakor bodi tudi najhujša kazen zanj, če mu ljubezen odtegneš. Ko vzgajaš otroka k poslušnosti, ne smeš prezreti nevarnosti, kj ohstaja v tem, da zahtevaš od otroka ali preveč ali premalo. Vsako pretiravanje ustvarja nesamostojno' naravo: otrok se prempogokrat ne bp znašel, kaj mora storiti in kaj opustiti. Vsi pa vemo, da je za poznejše življenje nesamostojnost velika ovira za uspešno delo. Zato je prav. da prepustiš otroku, da dela od časa do časa to in ono po svoji volji, seveda, kadar je to možno. ((Kadar je to možno« pomeni, dokler to otroku ne škoduje in seveda tudi ne njegovi okolici. Pomni: od prvega do drugega leta vzgajaj otroka v tem, da mu prepoveduješ, naj ne stori tega ali onega, od drugega do šestega leta pa tako. da mu zapoveš, kaj mora storiti. Da se tj bodo tu in tam ti vzgojni' Pračlovek, ki je napravil iz kostj kavelj, g katerimi ie spel okoli svojih udov obleko iz živalske kože, se pač ni zave-dal, da j« b-il začetnik industrije, katere izdelki dosegajo da. ne® astronomske številke. Gumbi, ki izvirajo naravnost iz navedenega preprostega izuma, predstavljajo danes po vsem svetit važno industrijo. Krojači ooskusi ponesrečili, te iie sme svetu važno industrijo, tvrojaci najnovejših ženskih modelov Dr. S S. 'plačujejo umetnike ir« obrtni- ke, da izdelujejo gumbe za okras njihovih modelov in kemiki so v svojih laboratorjih' odkrili nove vršite materiala, kifjib dodajajo naravnim sno-vem. ki jih uporabljajo izdelovalci gumbov kot pred stoletji. Konfekcijski tovarnarji skrbno izbirajo, kajti ženske misli-jo, da dajejo prav gumbj njihovim oblekam, in oblekam, njihovih otrok pravo eleganco. JiiMt v-iočmd ____________ M. MUPil POMENIH! Sedaj se še vedno zavijamo ' y zimska oblačila in če se tu in tam pokaže lahka dvodelna obleka, Se to zgodi ob opoldanskih urah. Ce pa. srečamo tako oblečeno osebo zvečer, bo. djte prepričani, da bo trepetala pod tenkim oblačilom. Mi se bomo Kaje grele ob naših lepih mislih na čas, ko bo zavladala prva vročina. Ker smo ženske praktična bitja, bomo sanjarjenju pridružile resne zaključke glede naših nadaljnjih nakupov. Odločile se bomo za pralno enobarvno obleko iz pr pelina. Barva je primerna vsaki*: najbolj živahna ali najbolj umerjena, samo da pristoja našim očem ter ostalim okodnostim. Priznale nni bosite, da ne more bledokožna plavolaska, ki se ne ponaša z vitko postavo, nositi peščeno sive svetle barve. Bolj ji bo pristajala topla rjava ali srednje modra barva. Sedaj pa še izbira modela. Ta naj bo preprost, vendar naj vsebuje kakšno elegantno podrobnost. Dovoljeni so širo. ki šivi, kimono rokavi, podaljšanj rame in kaj podobnega. Mogoče vam bo nekaj naših modelov bolje razložilo, kai naj zberete. Današnje obleke so namenjene mlajšim osebam. Ato t Ur [K prihodnjič pa nekaj za sta rej. Še izmed nas Prvi mode se ponaša z dvojnim_ ovratnikom ter dvojnimi manšetami. V sivih, ki izhajajo iz zgornjega dela, so skriti žepki. Drugi model ima zvončasto krilo z izrezanimi žepki; v okra« so na zgornjem delu vde-lani šivi v oblik; bolera. Maj- hen neznaten ovratnik je zelo značilen. To pa popolnoma izgine pri zadnjem modelčku, Razlaga je skoraj nepotrebna; kimono ro-kavi prehajajo ,v zanimiv sprednji del. Vrezani žepi in šivi v obliki tunike dajejo krilu moderno obliko. SONJA MIKULETIČ PALME Gumbi so s« uveljavili v zgo. dovini ir« legendi kot talisma. ni, kot poroštvo ljubezni, kot spoznavalni znaki med političnimi begunci in 'kralji v pregnanstvu. Gumbi so tako raznovrstni, dp jih zbirajo razni zbiratelji in marsikje je zbira, nje gumbov eno od najpriljub-ljenejših razvedril. Gumbna industrija v Angliji ima trenutno okoli 100 podje. ti j, ki izvažajo svoj,- izdelke v 61 drugih držav. Povprečno izdela na leto 222 milijonov tu. cafov gumbov v vrednosti približno štiri in pol milijona funtov šterlingov. Pred izbruhom druge svetovne vojn« je Anglija uvažala vsako leta 132 milijonov tucatov gumbov in njena produkcija je bila za dobrih 50% večja kot sedanji izvoz, ki preseza 36 milijonov tucatov. Industrija, ki se je med vojno izpremenila iz uvozne v izvozno, je znatno spremenala . svoj videz, polagoma so začeli | uporabljati nove vrste materiala in nove stroje. Pred 50 leti je bilo okoli 60 tovarn za izdelovanje gumbov iz biserne matice, daraes jih je samo še šest, število tavam gumbov iz roženine se je pa v istem času znižalo od 80 na eno samo veliko ta dve mali. Gumbe za perilo ie izdelujejo v velikih količinah, vendar je danes v v vsej Angliji samo še ena tovarna specializirana za njihovo izdelovanje. Za izdelovanje gumbov uporabljajo zdaj 24 raznih vrst materiala; najvažnejši je pač kazein, iz katerega izdelujejo gumbe za ženska oblačila. Vrsta vzorcev in oblik je neomeje. na, zelo občima j« tudi lestvica barv. Ta industrijska veja, ki si; je v zadnjih letih reorganizirala in zeta razvila, se je stalno prilagojevala naraščajo-čemu povpraševanju tujih tr-žišč ne samo kar zadeva gumbe, ampak tudi glede zadrg, za-ponk, kljukic, okrasov Za klobuke in torbice, bucik itd. Razne vrste plastičnega materiala prevladujejo y izdelovanju gumbov.; med povojnimi (IZDALA ZALOŽBA KMEČKA KNJIGA., V LJUBLJANI) Od založbe «Kmečka knjiga« v Ljubljani smo prejeli novo knjigo, ki je izšla konec minulega leta pod naslovom: «Kaj so videli kmetijski strokovnjaki po svetu.« Ze sam naslov knjige, ki je broširana in primerne velikosti s 196 stranmi, nam pove, da je njena vsebina zanimiva zlasti za napredne kmetovalce, Ko knjigo prvič prelistaš, opaziš, da je v knjigi tudi mnogo lepih in zanimivih slik, ki dopolnjujejo popis raznih držav in dežel po svetu ter vzbujajo v bralcu radovednost. Tudi nekmetovalec bo našel v knjigi mnogo zanimivega, kaj. ti niti popisi, niti slike se ne omejujejo samo na kmetijstvo, marveč kažejo in obravnavajo v znatni meri tudi splosno. socialno življenje posameznih dežel in narodov, kjer so na-ši slovenski kmetijski strokovnjaki bivali in potovali, da izpolnijo svoje znanje v korist, kmečkemu življu v domovini. Napreden kmet in gospodar, katerega zanima način kmeto. vanja in gospodarjenja sploh po svetu, bo v tej knjigi lahko zajel marsikaj koristnega in praktičnega. Istočasno pa nudi knjiga tudi precejšnjo razvedrilo. Saj je v celoti pisana prav živo in poljudno, da more njeno vsebino zlahka do. jemati vsak čitatelj. Čeprav je knjiga pisana zelo poljudno in je namenjena predvsem širšemu krogu kmetovalcev, vendar najde v njej tudi kmetijski strokovnjak in razgledan čitatelj prav mnogo važnega in koristnega s čisto strokovnega in gospodarsko znanstvenega vidika. Tudi tisti, Id ga zanimajo splošni socialni in politični problemi, bo našel v knjigi precej zanimivega materiala, O tem nam priča še urednikova sklepna beseda,- ki zavede verjetno či-tatelja do globljega razmišljanja, kakor je pač zanesla u-rednika. Vsekakor pa dobimo v naši novi knjigi veliko primerov in dokazov, kako praktično in vestno rešujejo p6 drugih deželah v svetu razne probleme v prid kmetijstvu in kmečkemu življu ter v korist tudi splošnemu gospodarskemu in socialnemu napredku. Tržaškega bralca pa navda, jajo posebni občutki prijetno, sti in istočasno • nekake žalosti in srda ob branju, da so kmetje po vseh drugih deželah v svetu, deležni velikega spoštovanja in upoštevanja s strani višjih oblasti in so v najtesnejšem sodelovanju s kme-tijsSkiimi strokovnjaki, dočim smo tukajšnji, domači in slo-•venski kmetovalci v coni A Tržaškega ozemlja, pod Italjjo pa še posebej, še vedno zapostavljeni in nas mata ali nič ne upoštevajo. Kako naj slovenski kmetje, ki po večini italijanščine ne obvladajo, ko. ristno sodelujejo s strokovnjaki in z uradi tega področja, ki njegovega jezika ne razumejo ali ga celo zaničujejo? Kdo more dati domačim slovenskim kmetovalcem tudi prepotrebno domačo vzpodbudo za povzdi,-go ali preusmeritev svojega zaostalega kmetijstva po zahtevah sodobne agrotehnike in splošnega gospodarskega raz. voja? Kako lep zgled narodnostne strpnosti in praktične rešitve jezikovnega vprašanja in s tem tudi kmetijskega in gospodar, skega napredka nudi že bližnja Švica. Čitatelj knjige se pri popisu podobnih problemov nehote vpraša, za kaj se tržaški in laški ((demokratični« oblastniki ne ravnajo po takih lepih in praktičnih zgledih? Bralec lie prav zanimive knjige ne dobi vpogleda samo v kmetijska vprašanja, marveč tudi v napredno reševanje drugih življenjskih problemov v raznih državah po svetu, kar mora vsakogar zanimati, zato moramo knjigo «Kaj so videli kmetijski strokovnjaki po svetu« prav toplo priporočati. Pomanjkljivo pa je, da nima knjiga tudi kratkega kazala vsaj posameznih poglavij, kar bi čitatelju znatno olajšalo iskanje v knjigi. A. C. odkritji j« omeniti zlasti produkcijo prižastih okrasnih gumbov, lepega posnetka gumbov iz roženine. Izdelovanje rožmih gumbov 'sega v Ido 1840. industrija gumbov ni v Angliji nikdar tako cvetela kot zdaj; v kratkem Pa upajo povečati letno proizvodnjo do 300 milijonov tucatov. Po svojem izvoru stara je danes ta industrija najmodernejše opremljena in pripravljena, da sprejme in> preskusi vsako novo iznajdbo. Združimo se v enotni mladinski protiimperialistični in protifašistični fronti! PRED LETOŠNJO PROSLAVO DELAVSKEGA IN MLADINSKEGA PRAZNIKA za enotno n.... i.,.„ -1 J 1,1 za L maja! FROIUTO Tržaška demokratična mladina se je znašla prav v teh dneh pred izredno odgovornimi odločitvami. Živimo pač v razdobju, ko se jača Italijanski fašizem in ko z vsakim dnem rastejo apetiti italijanskih imperialistov. Fašistične demonstracije prirejene 20. marca in v naslednjih dneh so pokazale podobo rastočega fašizma v jarki luči. V tistih dneh so podobno kot pred tolikimi leti. letali kamni v okna 'demokratičnih ustanov, so se slišali klici kot «Evviva 11 duce> in naj-strupenejše šovinistične pesmi tja do «Giovinezze». To so iste metode, ki so Jih uporabljali pred tolikimi leti podobni ljudje in ki fio se borili za enake cilje. Res je sicer, da so bili fašistični demonstranti izključno golobradi mladinci in to predvsem od profesorjev nahujskani srednješolci in iz Italije pripeljani plačani razbijači. Prav tako pa je tudi*res, da je bilo take nahujskane mladine zelo malo, ter da je velika večina >iudentov in ■ srednješolcev ter vsa delavska in kmečka mladina stala ob strani in se zgražala nad poletjem fašistov. Večina mladine se ne j strinja s prodirajočim fašizmom. Tržaška mladina j je prežeta z demokratičnim duhom kljub temu. da se tega sama vedno ne zaveda. Tržaški mladinci in mladinke hočejo mirno in svobodno življenje, brez narodnostne mr^nje, brez fašizma in brez italijanske imperialistične pete. V Trstu je mnogo tujih Imperialističnih sil, ki bi rade zbegale zdrav mladinski čut. ki b| rade razbile take demokratične mladinske težnje. Vsi ti lmperla listi bi radi mladino vpregli v svoj voz. V Trstu se je ustvarila dolga veriga imperialistih nih sil ln to od najčmejše reakcije blagoslovljene z vatikansko sveto vodo pa do novega najstrašnejšega z rdečo barvo prepleskanega imperializma. Najnevarnejši je običajno oni sovražnik, ki se skriva za lepimi besedami in lepimi gesli. Tržaški ko-minformlst.Kni vodje bi radi z lrpiml besedami prikrili svoje fašisti no bistvo, Kcmlnformisti so podprli fašistične izgrede, oni so pomagali pri znani stavki. Tega sedaj ne more več ni-kdo zanikati. Vsem poštenim mladincem je postalo sedaj popolnoma Jasno, da so lepa gesla o STO ln o mirovni pcgodbj le slaba krinka za njihove resni ne namene. Kominformisti bi hoteli priključiti Italiji vse Tržaško ozemlje, oni hočejo, da pridemo zopet pod italijansko peto. Taka politika tržaških ko-mlnfomilstlčnih hierarhov pa ni nič drugega kot podpiranje fašizma. To-so tudi že dokazali z dejanji. Proti temu že ne več prikritemu sovražniku, ki dela eno, govori pa drugo, bo tržaška mladina naperila svoj. prvi udarec. Prav delavska mladina Je bila tista, ki se je prva uprla solidarnostni stavki s fašisti. Delavska mladina se bo tudi uprla tem ln dokončno razkrinkanim kom-lnformlstlčnim izdajalcem. Delavska ln kmečka mladina mora stopiti v stik z ostalo in Ji prikazati, kako trd Je kruh, ki s! ga mora prislužiti z lastnimi rokami. Na ta način bo tudi ostala mladina, ki ji je življenje lažje, spoznala resnične težave in bo la*je razumela, kam vodi njena prava pot. Študentje najhitreje podlegajo raznim šovinističnim vplivom. To smo imeli priliko videti že na zadnjih fašističnih demonstracijah-Prav pred študenti pa stoji pomembna naloga in to: Upreti se plačanim tujim profesorjem, ki bi radi tz-premenlli tržaške ulice v strelske jarke. To seveda ■ pod slavno italijansko zastalo in za svoje šovinistične cilj«. Iz vseh zgoraj navedenih vzrokov se mora tržaška mladina strniti v široko demokratično protifašistično fronto, ki bo znala kljubovati vsem italijanskim imperialističnim težnjam, p* naj bodo fašistične ali pa ovite v kominformistlene Is«. S. MESESNEL 1 Kaj vas zanima? Padalstvo? Morda bi radi poznali lepote dalmatinske obale? Ali bi želeli v divje soteske in navpične stene Julijskih Alp? Kdo hoče spoznati življenje brigadirjev? Ali veste, kakšne lepote skriva večer ob tabornem ognju? Odgovore na ta vprašanja varh nudi sledeči program. Pomislite, presodite ip izberite! 1/uliča8tn] priuuiujshi telovadni nastop bomo ponovili B. junija v Postojni, kamor bomo priredili množični izlet. * V juliju hosta dve taborjenju prvi tabor za mladino od Id. do IB. leta, drugi za mladince in mladinke od 16. leta dalje. V istem mesecu bo odpotovala - kol do sedaj vsa leta tržaška mladinska delovna brigada na delo v Jugoslavijo. Ob naši tržaški obali ho v avgustu JJAIV IIB MORJU, ložuja z jadrnicami in čntui, veslaške in plavalne tekme, zvečer pa zabavni program, se bodo vtisnili starim in mladim ta dan globoko v spomin. iVašemu morju pa ne bo posvečen samo ta dan. Skupina tržaških mladincev se bo lahko priključila pomorščakom, bi bodo križarili po Jadranu. Padalskega dneva v Jjdovščiui ali Postujni se bodo mladinci lahku udeležili kot gledalci ali kot padalci. I/ ta namen bodo lahko obiskovali poseben padalski tečaj. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. Poleg tega bodu prirejali st privlačne točke Slovenije. lahko tržaški mladinci vso pomlad in poletje prirejali številne izlete v bližnjo okolico, kakor tudi v vso ostale Proslava prvega maja. v Trstu je dogodek, ki vsakogar od nas, četudi je mrzle narave, prešine z ognjem borbenosti in navda'z navdušenjem, kot more to biti le v krajih, ki so središča borb demokratičnih sil z reakcijo. Ni med nami človeka, ki se s ponosom in veseljem ne spominja teh proslav. Po'gled na kolone mladih ljudi, mišičastih postav, ki nam s ■strumnim korakom in slikovitimi gibi telesa dopovedujejo o svoji moči in pripravljenosti, navdaja tudi gledalce z novimi silami Ta izvir brhke mladosti in velike moči, v kate-rem zajema zavest novih spodbud, preveva vsakogar z neomajno vztrajnostjo v borbi in prav tako vero v zmago. V tem je veliki po-men naših prvomajskih proslav in zato smo tudi lahko ponosni na to, kako proslavljamo ta dan. Mladina, ki je predvsem dolžna pripraviti telovadni nastop, se zaveda svojih dolžnosti in izredne časti, ki jih ima s to nalogo. Vsi vemo, da Je ves uspeh telovadnega nastopa odvisen le od tega. da bo mnogo telovadcev in telovadk in da bodo dobro pripravljeni. Učinek prostih vaj, ki se izvajajo z velikim številom telovadcev ali telovadk. Je ravno v tem, da s svojimi skladnimi gibi rok, nog in telesa ter enotnimi prehodi, vzbujajo v gledalcih vtis veličastnosti in pestrosti. Seveda se ' taki vtisi lahko dosežejo samo takrat, ko je res mnogo telovadcev in telovadk in; če oni ■ dobro obvladajo vpje. Le tak telovadni nastop zapušča mogočen vtis, kateremu se gledalec z vso dušo preda- Mladini, ki je nastopila, pa je zavest, da «o dobro opravili delo. velika nagrada za ves trud. Niti najmanj ne dvomimo, da bo tudi letos delo dobro opravljeno. Marljivost ln navdušenje, s katerim se mladina uči vaj’za nastop, dajo slutiti, da bo tudi letošnji telovadni nastop nekaj posebnega. Vaditelji vadijo že skoraj po vseh naših vaseh in v mestu ter imajo dokaj skrbi, da bi zadovoljili vse želje v učenju vaj- Seveda se ne more vsega na mah dose?t Potrebno je vztrajno in redno učenje vaj. Razumljivo je, da so boljši uspehi tam. kjer so prej začeli z učenjem in redno obiskovali vaje Tako ima-mo že dosti vasi pa tudi v mestu več telovadišč, kjer znajo članic« in deca že vse vaje. Medtem ko smo pri vajah članic in dece že premagali večje težave, ko. že moremo predvidevati, kakšne bodo te vaje na nastoi pu, saj jih tako članice kh-kor deca že dobro obvladajo, nam zadajajo člani nekaj več skrbi. 8tevilo Slanov, ki se je odzvalo našim vabilom za vaje, Se ni zadostno. Vaje sicer niso težke, vendarle zahtevajo nekaj več truda in časa. da se jih naučimo. Zato bi se morali mladinci takoj lotiti učenja vaj. Vaje so lepe im vsebujejo obilo živahnih prehodov in poskokov. Ni dvoma, da bo točka članov med rnajlepsimi. te do člani pravilno iav«J Noben mladinec ne bi sm-vef odlašati z učenjem ker se. mu sicer lahke> a,, dl, da se ne bo' pravoča* .-naučil vaje, ■ Množične proste vaje0 do tudi letos osnova vses- nastopa- Med -te tpčW bomo uvrstili tudi drusf /d.i au izuicun --— irt,. > vaje bodo težjein6elf, • V mnogem razP^ OB JU1RIŠNJEM TABORU ENOTNOSTI V BAZOVICA Zemlja bazoviških junakov kliče «Ne jokaj, deklica, ne bodi žalostna, čez dolgih sedem let. se bova vidTa spet«. To je bila priljubljena pesem Zvonimira Miloša. Pel jo je tudi takrat, ki so njega in tovariše gnali na morišče, ko se je prvli oglasil v nas vseh klic Bazovice. Zdaj ms Bazovica spet kl\. če. Saj je klicala ves ta čx#,'+ psa t« dolga leta! AH zdaj nas kliče spet tak«, uporne, kot je blkala Bidovca, Miloša, Marušiča in Valenčiča. S pesmijo, « katero so tolikokrat hodili na. nedeljske izlete, so šli V smrt, zato da bo do zadnjega Uvelo v njih t’sto, ca kar so morali umreti. In njih pesem je do zadnjega razoroževala 600 črnih »roje, .ki i°. £h spremljale, konzula Diamdntifa, tel je dal povelje za strel, in vse topo. glav e in poneumljene horde fašistov. O, saj so naši junaki vedeli, da bo zemlja, ki so jo tako ljubili, sprejela vase le njihovo telo. Srce pa bo ostalo živo v tisočih in tisočih srcih slovenske mladine. Hodila bo kot mi na nedeljske izlete, se tam zbirala, snova. la načrte. Najrazličnejše, najbolj neverjetne in drzne, take, ki jih zmore samo mladina, ki ljubi svobodo ln je za svobodo pripravljena žrtvovati vse, tudi samo sebe. Taka je bila takrat vsa pri. morska mladina. V vsakem fantu, v vsakem dekletu je utripalo srce s predsmrtnim utripom štirih bazoviških ju- nakov, V-utripu pa je bila bolečim, «ljubezen do te naše s krvjo posvečene• zemlje in upor proti rimskemu nasilju.' proti vsemu, kar je kraljevi' in duiejev. Rim- pošiljal- k nam, kar je za. nas. priprau-. Ijal in od nos zahteval. Zato so se tudi rimske ječe polnile z našimi ljudmi. Zato je prišlo do drugega tržaške. P/ verigami ii» Bazo-3 spet ■uporno' Tcllčii, ne. spregovori svoje odločna be. j sede? Berndc- mladine ha treh postajah mše Golgote.: bazoviškega procesa, Tomažičevega procesa i« narodnoosvobodilne vojne. : Kr se pripravljajo v Rimu, da bi. nas ponovno do tol po. tužeuali in- gazili našo besedo, mora biti odgovor naše mladine taki kot je b’l odgovor slovenske mladine v vseh dobah, v vseh časih, na vseh zgodovinskih prelomnicah. Le . tako bo tržaška slovenska mladina izpolnila nčmo izročili) Miloševe pesmi fh se odi zvala t vzklikom svobode prčdsmrtnimu vbkliku Ferda Bidovca. S srcem prepojpim žeje po pravici se bo na' velikonočni ponedeljek zgrnila okoli -štirih imen na spomeniku pod hribom Kokoš nad Bazovico. Prisegla bo zvestobo: Btdoi. cu, Milošu, Marušiču in Valenčiču. Prisegla bo bof-rim’. skemu pohlepu. Bazovica kliče! Ali je kje pri nas fant ali dekle, ki bi se lahko odtegnil temv klicu? Odtegnil klicu Milošev« pesmi — sNc jokaj deklica, ne bodi žalostna*... m.m gT7|! v n - / Ulil '0 iifi figi s Se ie čas, da »e ngučite telovadnih vaj m pripomorete' nastopa uspehu letošnjega nrvomajskega Umili islovafe i PONEDELJEK: Ul. tyfoiin a Vento ob 10.30. TOREK: Krotek «AJ*^3 pionirji ob 17. uri, cl3 -jjl članice v Ul. Rc-ma 15 c jcBirJI SREDA: Ob 10. uri (ii v Ul. H. Manna 29, ob pionirji v HarkovIjJjh- f ,)# Člani in članice v- ®ar , ft ČETRTEK: Pionirji* V1’’ gr ma 15 ob 17. url, o« . nice v Skednju. PETEK: Ob 10. uri v Ul. R. Manna 29.. $ pionirji pri Zupančiču, uri pionirji v krožku t ob 17. uri pionirji n* .„{» Manna 29, c d 20.30 čim RjC nfc* v til .Roma 15- •» SOBOTA: Ob 17. pri P* v UL Roma, ob 18- ud v krožku »Zupančič* I J 'labov je treba ra? I/ Bohinj? že sedaj pripraviti, Ribno? Predlagajte, zato se pomenimo, kam večino glasov• bomo upoštevati pri bi šli: A/a Plitvičbft izbiri A.i ste' bili kdaj pod šotorom? Ne? Ce hočete zvedeti, kako ?e je počutil naš - mladi tovarii, dajmo mu. ime Ivo, tedaj preberite te vrstice. IvpkPi bil nikoli rta taborjenju. Se sanjalo se mu n no mora jblti .ž:vdj«, c torom, riVvidel, kat je tabor*:, ogenj, zgrozil se je ob misli, ko so mu povedali, da Po moral tudi »im kuhati, pomivati posodo itd. Najteže mu ja bilo ob misli, da bo vsa družba tabornikov prepuščena njegovi kuharski umetnosti, kp pa ni v .svojem Ni dolgo tega, ko sem srečal nekega svojega znanca. 2e sem hotel s pozdravom mimo, toda on me je ustavil in povabil na kavo. Ko sva sedela v baru, me je začel spraševati, Če bo tudi letos »la tržaška brigada mladincev na udarniško delo in kam. bo šla ter kdaj. «Toda ne samo jaz, mi je dejal, »mnogi se zanimajo za udarniško delo v Jugoslaviji«. Ob takem razgovoru sva pričela o-bujatl spomine na 11. tržaško brigado, s katero sva lansko leto odšla v bližino Doboja; spominjala ava se prvih žuljev na rokah bolečin v hrbtu, po-smehov in dobrodušnih šal, ki so jih otresali na naš račun delavci. Z dneva v dan se je naše delo boljšalo, norma je rasla m dobra volje tudi; le proti poldnevu, »mo postajali bolj redkobesedni, toda čim »mo sedli h kosilu, smo bili zopet živphni. Po obedu smo sl krajšali Čas s kopanjem ali smo polegali po senci, se pogovarjali, brali ali spali. Pravo življenje se je v taborišču razvilo šele pozno popoldne. Razdeljeni smo bili v skupine in vsak izmed nas Je imel »vojo nalogo: ta je čistil okrog šotorov, ali pomagal v kuhinji, drugi se je pripravljal za večerno kulturno prireditev ali je pisal »tenčas, medtem ko j» radio veselo pel ■. Po večerji amo »11 V kino ali BRIGADIRJI lili OGLU U JUGOSLDUIJI Slika iz življenja brigadirjev pri gradnji proge Doboj-Banjaluka plesat, včasih so nas povabile sosedne brigade, včasih »mo mi sprejemati goste. Večkrat »mo prisostvovali mitingu, kjer »o svečano proglašali, katera brigada je poetala udarniška. Spominjam se, da smo odnesli zmago po 10 dneh, kar pomeni, da smo delali precej trdo. Thtega večera »mo s« vrnili domov pozno, veseli in a skl*pom, da moramo še enkrat doseči prvenstvo. Ob nedeljah bi lahko spali do devetih, toda nihče- ni vzdržal tako dolgo na ležišču, kajti treba Je bilo prati, »ivati, likati itd. Ce je deževalo, smo peli po tržaško! in vsi so občudovali našo dobro voljo. Tudi naša nogometna tekma proti Z.abrebčanom je vredna spomina; potrudili smo se, koltkoč je bilo v našj moči, toda izgubili sn)D, seveda častno. In približal se Je dan odhoda: objemi, poljubi in v*i žalostni smo bili: tisti, ki »mo odhajali, in tisti, ki so ostih. Toda nas je čakal Se teden potovanja: najprej v Sarajevo, kjer smo obiskali muzeje, moje Je, tovarno preprog, in potem skozi Jablanico, kjer grade ve-1 iikansko hldrocentralo, v Du- i brovnik, kjer smo občudovali j morje, rastlinstvo, lepa dekleta v narodnih nošah, »taro in no-. vo mesto. Nato »a smo po mor* I ju odpluli v Split; in' uživali ob pogledu na Dioklecijanovo palačo, na palme, prijetne griče ter se med . prijaznimi zgovornimi ljudmi kar najbolje počutili. Nato zopet potovanje skozi Zagreb v Ljubljano, kjer smo se že počutili kot dom*. Se dan in pol, nato pa gopet v. Trst;, in ko smo se razhajali, »o imeli tudi najbolj trdosrčni solze v očeh in sklenili smo. da se prihodnje leto zopet »nidemo. Tako prijetno nam je bilo v brigadi, da ni čudno, če sva se s tovarišem malo bolj na dolgo pogovorila o vsem. Zagotovil sem mu, da se tudi letos sestane tržaška brigada, ne vemo p* še, kidaj in kje, toda šli bomo; in ne le lanski brigad- niki,. temveč tudi novi in gotovo ne bo žal nikomur. Kajti poleg tega, da bomo prebili precej časa izven Trst*, bomo videli nove kraje, spoznalUjugo-slovansko mladino, njih probleme in imeli zadoščenje, d» »mo pomagali, čeprav v skromni me-tI, pri graditvi socializma v Jugoslaviji. Mladinske delovna brigade pri gradnji študentskega mesta Zagrebu življenju skuhal niti kave niti ocvrl enega, jajca. Prijatelji so ga prepričali: «Ce boš slabo kuhal, ti. tega ne bomo zamerili. Samo z nami pojdi', bomo že vse lepo in prav Llublfbhi ie iz naivec.) m nezaupanjem ogledoval zavoje šotorskih kril, ki so jih nekateri nalagali v poštni voz vlaka, ki je nato vso družbo odpeljal na Gorenjsko.-Te plahte, sl je mislil, naj bi., torej bile moj dom za en mesec? In če bo deževalo? Te misli je zaupal svojemu najboljšemu prijatelju jn obupano gledal okoli sebe: Le kdaj me je vrag premotil, da sem šel s temi norci? Njegovo nerazpoloženje je bi lo še večje, ko Je bilo treba težke šotorske plahte naložiti na voz, jih potem prenašati v hrib in na travnik, kjer j*e bil določen prostor za postavitev šotorov, Ižmučen' je sedel na zadnjo plahto, ki jo je prinesel na svojih ramenih, toda vodja tabornikov ga je opozoril: Ni časa za počivanje, šotore 'je treba postaviti še pred nočjo! Ivo mu je smrtno zameril. Kako mora vodja njega, Iva, nahruliti? Šotori so se počasi dvigali. Ivo je zabijal količke v tla In pritrjeval stranske vrvi. Močno je nategnil glavno vrv, toda smola, količki niso vzdržali in enourno delo je šlo v nič. Jovo na novol Ivo bi se razpočil od jeze. Se eno uro dela, končno, šotor je bil postavljen. Taborniki so trudni zlezli pod Šotore, v katere so položili smrekove veje, nanje pa nastlali' slame. Brez večerje so legli spat. Zjutraj je vodja določil delo: dva v kuhinjo, dva v gozd po drva, štirje po mleko, dva v mesto itd. Ivo je odkril, da Je v bližini taborišča rokav reke, v katerem šviga polno rib. Ponudil se je. da jih nalovi nekaj za kosilo. Vodja mu Je dovolil In Ivo je ves srečen »tekel k reki. Ves dopoldan ga nt bilo nazaj ln ko je prišel, je bilo kosilo pripravljeno, ie rib ni bilo od nikoder. Nihče mu ni tega zameril, saj je bilo vsem že znano, da se v rekah ne lovijo rlbe tako kot v morju. Ivo se je v treh dneh navadil vsemu. Nosil Je drva, jih se-kal, hodil po prebrano, stopil do bližnjih kmetov in -poprosil za to in ono.. Šotor si je udobno uredil in ko je . čez nekaj. dni padel prvi d;-ž, je z zadovoljstvom ugotovil, da ne prepušča niti kapljict^vode. Ko je mo-ral pomajšaUgv kuhinji, je na-'pravil tisto, kar trni je rekla kuharica. Co ni znal, mu je pokazala in kmalu je ml enak onim, ki so že kdaj bili na taborjenju. Po treh dneh je začel spozna-\ ati lepote taborniškega življenja. Največ drvi za taborniški ogenj je prinesel on, in ko so ga zvečer prižgali, se je vsedel med tovariše in potegnil iz žet pa ustno harmoniko. Kmalu j* moral končati, kajti petje je preglasilo tihe glasove. Zleknil se je vpraševal Ivo. Ko so pričo, Mali voz, Marsa. Ivo ni bil Se nikoli v hribih. Pridružil se je prvemu Izletu k izviru Soče. Pot je vodile med navpičnimi stenami Prisojnika na eni in Mojstrovko, na drugi strani. Na Vršiču so se ustavili. Ali je mogoče, da do danes nisem.vedel za te lepote, se je vpraševal Ivo. Ko so prišli k izviru, je navdušen prisegel, da bo postal planinec. Kasneje se je pokazalo, da je obljubo držal. Življenje v taboru ni bilo monotono. Vsak dan Je prinesel nekaj novega, da, tudi vsaka noč je bila drugačna. Izleti, obisk., kopanje; vozM? ^ nom po bližnjem’ iezel , ve, plesi, taborni je vse to'je priporn®*1?*-. joftiiiJ; bi mogel sprijazniti -f da bo treba čez ne**1 suu?*t; rpov. Na svojo roko 1 ,:ev, prepričati nekaj Pri-,a . v ‘-f b; ostali še- štirinaj*1 j0veJ’ boru. Saj imamo- č**8’ !. j jih je prepričeval. >.iS(,-i,,llj Toda. prijatelji časa*15 li, Ivo pa sam ni ** Zato se je vrnil s SKUWv , |i| zaj. v Trst., Doma je suho odgov“‘ -t. ............„1 i.» s ■ V« -ra: je lopo, krasno! Le ga pripravili, da ’ 3®.,ai g varil. Tedaj pa je <*»5Jldom>* : ke z zanosom, da »° koč začudeno vpraševali, . ^ r ka sprememba. .Tov nji, 8 letovali v Avstriji " „ »#2 ha kratko zavračal. jgjije., veste, kaj pomeni vfijer Ali veste, kaj P^f/ nis« J tabornem ognju- A ,#)t8 s slušali kdaj *v^ek»teri'^, j daleč od šotora? Nek baWu mu posmehovali *n jn dogodivščinami, ki Tod»^- vrh po raznih hotel*. ^ to ni Iva & Tudi letos bo »e )u(J|i! ^ ln prihodnje leto ^ prk^ Ivo vabi: -Ali itMTtrWjf žite? Pomenimo se’ g Ne Flitvlčka )ez:r?„3S bo, Povejte! Več ko «« še boi Še ie čas, da z vašo udeležbo pri telovadnem nastopu pripomorete k veličastnemu pnka; zu sil in borbenosti naše zavedne posebne točke, katere ^j izvajali izbrani telovadb Te. do v mnogem od množičnih vaj. o se bo pestrost nastoPf . večala. Na- nastop^ 00 kazano tudi-nekaj no • toda vse vam ne Ri0T! . vnaprej povedati. Lahko bi se saimo J' nili, da imamo leto« » r ■ ■ gramu več’ telovadnih 1 stopov v Jugoslaviji- a. je mnogo na tem. aa w • stopi v Jugoslaviji P r nom a uspejo. Janl3L uspeh teh nastopov v ,c predvsem uspeh na5eLjn:, iovadnega nastopa.v : r i\V ' a«* o*1! Kuhinj« tabornikov. Id so la«sj» A*®. * Ktbnera pri Bt«!u - t***’ SKALAR 11! 1711V P°00OOOOCOOOOOOOOOCX' -o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o S) Poml ftcliit smo štirje da, samo štirje... -Padli smo štirje, 7CS, samo štirje. Padli smo — in še živimo, mrtvi — in še govorimo! Vsako polnoč naša kri v gmajni budi se, prebuja ljudi. Vstane jih pet in še sto. tisoči v hoj gredo. Zdramljeni v nova življenja, v srcih pogum, hrepenenja; v novi hite dan dejanj, truda, upora, spoznanj. Padli smo v višku trpljenja, lastno škropili smo kri. aoli smo mlada življenja narodu, da mu-zavest zagori v jasna in nova vrvenja, da bo predramljen, vkup zbran ko bo sijal njegov dan. Nepremagljiv, neumorljiv, ~ del bo življenja na rodni oltar — hodil bo v svobode tar; krepko korakal bo v nove pravice, v svobodno sonce resnice. Mi smo zdaj tu Glasniki Sivi rodu, narod nas v nas zdaj tipi, v zarje bodočnosti boljše hiti, 2družen je narod, je zbran, zvesto postavlja se v bran: za rodno grudo, za našo zemljo tisoči d hoj zdaj gredo. Deževne kaplje potrkavajo ob šipe in polzijo po gladkem steklu Pomladni veter se je razigral. Z neugnano silo se zaganja v vrhove drevesnih kro. šenj. Upogiba jih in maje ter poje skozi nje svojo skrivnostno pesem. Tako mogočna in tako čudo. vita je. Budi me iz dremavosti in ne da mi spati. Ob vsa. kem zaletu vetra moram pri sluhniti, kako se oglaša v vejah platan, kako prepaja tudi negibne smreke in rožnato na-dahnjene mandeljnove cvetove. Nazadnje me izvabi celo k oknu. Cisto od blizu motrim potrkavanje deževnih kapelj, opazujem divjo silo narave in mesto, ki tone v soju trepeta, joče svetlobe. Zdi se, kot da je spričo te mogočne pesmi vetra izgubila vso svojo moč in da bodo vse te neštete luči zdaj hkrati ugasnile. Nenadno me prešine; koliko usod je ujetih v te ulice, v kateri se pokoj noči spaja zdaj s skrivnostno pesmijo vetra! Tudi moja usoda; tudi usoda mojega otroka; usoda ljudi, ki so mi blizu; usoda nas vseh. Zato bi hotela, da bi bilo v njih mnogo sonca. Ne samo tistega. ki spomladi tako božajoče pripeka in v poletni vročini pali tlak. Tudi sonce svobode, sonce pravice. Saj to ni prazna beseda, rečena tjavdan. Ne. še dolgo ne bom mogla spati] Prisluškovati moram po. mladnemu viharju in misliti, na vse mogoče. Moje misli pa so kakor ognjeni bliski, ki zažarijo in takoj ugasnejo. In česa vsega ni v teh mislih? Ve. selje se objemlje z obupom, ljubezen z mržnjo, sovraštvom in prezirom. Kaj vse bi nastalo, če bi mi bilo mogoče to upodobiti? Kakor v začaranem krogu se vrtijo in se spet ustavljajo na ulicah našega mesta. Tako živo n A K A hv v ?Hiin* inarodno- b?rbe je bila mo-- Vj **». ker so 3e je v ?sie V! bodilne fronte v? s>le slovenskega se ' osvobodilna fcjBttU .rodila sicer iz ma' trlL15 v najtežjih raz-ki ^ Zras'a ie v močno zrušila stare kri-a,-In vsa Slovenija je U \T':ko enotna fron- okupatorju ,n V. italijanske vojske UH3. ieta je primor-' kot še -nikoli prej, , ci° voljo, da noče »2-800 mrtvih, 95.400 interniranih oseb, *yanje s 3. strani) uporu proti S £*>/< 1i3°č delno ali ttujj ,itj ®°2ganih domov je HailTOo rjo* je naše ljudstvo (v^kega . Zfito. da se reši. CaVu 3arma- ko je juna-^>&obodiln.a voj"ka Pašizem ni nič drugega kot potenciran imperializem. Da je italijanska neuradna in tudi uradna politika imperialistična in usmerjena v ponovno zasuž-njenje naše zemlje, je tudi vsakomur jasno. Ce se trenutno Italija naziva fašistično ali pa demokratično za nas ni važno. Za nas je važno, da ne pridemo več pod Italijo, kajti »dvatisočletne kulture» nam je bilo dovolj in preveč že v dobi ko je na naši zemlji ukazovala Italija. Da se to ne porivi, je nujna enotnost vsega slovenskega življa Tržaškega ozemlja. S to enotnostjo in s pomočjo, ki nam jo nudi Titova Jugoslavija. smo gotovi, da bo naš odpor žel zaželen uspeh. — BORISAV STANKOVIČ •< -7« SVoVČ-*, lna kn vsej sloven- ji*' »lov” fadnjili meja, in KfcSjtt narod, kljub Jt) reko ga ie pretrpel, g, _.Y. spravo. bi si it bnčakoval, da se -drušače. Današnja *njala samo faši-k« Oam' v svojem bistvu h t? kila I?a ^ osta,a ono- Sog^ti'Jamska politi- Shs >nc«^ skim ter «ori' ŠSSJo* a!? nam i« dovolj »b k??*a2 za to. Ire-„ obl-? ' ki s° tu pri «0 - H nam budijo 'JSSZ «patrio- r^-n5o J^j mr v kod sega njihov Praksi. NASil NEDELJSKO BRANJE (Nadaljevanje s 4. strani) sence in nočna vlaga. Komaj je prišla do vrtnih vrat. Ko se je znašla na našem dvorišču in sedla na posteljo, ji je bilo, kakor da se je nečesa rešila... Z roko si je začela brisati čelo. zvila je lase in se hladila. Sla ie k vodnjaku, zajela vodo se jela umivati in pljuskati po sebi... Poživila se je in zbrala. Oči 'so se ji zasvetile, lica so ji zagorela, po njih pa so se ji lepili prameni las... Z gostije S'- je venomer slišalo plesanje. Začele so pokati puške. Skraja se je oglasila tiha. dolga in monotona pesem, za njo hitrejša, bolj vesela... Piščalka je vreščala, da ti je srce paralo... Naenkrat se je razlegla pesem: «Jovo. oj, to prvo spoznanje!...« Nuška je poskočila. Ni mogla zdržati. Pograbila je plitvo bakreno skledo in začela plesati. Nikdar ne pozabim tega? To je bilo nekaj. Vedela je, da naju ne more nihče videti, zato je plesala, se previjala, vzklikala je in se preobračala, kakor da ji je od tega bog ye kako sladko. Razgalila se je, živo-tek prevržen, srajca razpeta, da so se ji kot marmor belile prsi; črni in vlažni lasje so jc bičali in se kuštrali... Život se ji je lomil in zvijal kakor kača. Le oči je imela razprte, čudne, temne, pa spet tako - svetle... Od gostije so vedno močneje bile pesmi in godba. Mesečina se je razprostirala in plavala... Se zmeraj pa si slišal od tam tisto prvo pesem: »Premalo sva se. duša, spoznala!* Nuška se je vrgla nazaj. Laisje so se ji dotikali tal. prsi so se ji izbočile, rokavi se zavihali prav do ramen in padali dol. Ona. previta in v rokah skledo, ki se je svetila v mesečini, je začela: «Jovo, oj, to prvo spoznanje!...« Vsa se je zdaj predala. Ali je omamljena ali zamaknjena, ka-li? Odprtih ust je kakor hlastala vase vse, kar je prihajalo s svatbe: mesečino in noč in vse. vse... Komaj se je zavedla. Razgrnila je odejo, padla, me vzela v naročje, me objela, potegnila na krilo in si položila mojo glavo na prsi. \ «Spi. spi!» me je mirila in uspavala, sama pa je vsa trepetala, menda spričo vsega tistega, kar je postajalo okoli naju vse močnejše in močnejše. Trepetala je in vsa dehtela, dehtela, tako dehtela! Praprotu "ffunutia,, da ima phidten domači tetan 01 htdut . 'Jfa velikonočne paamike ho- 'n na lelo nedeljo dolio iolco. NaS! zavrteli se boste tudi PlOŠČF •MAMO na razpolago plesne ** (ODPRTa JE TUDl NOVA CESTA) Hi ^lačnim. jjmicet A^UJt 1 U0BH() IZVEŽBANO *JM0Cjo xer se PB1P0B0ČA TRS T VliU.K \\ SliTTMllBHl! 22 RadijsHi aparati od 29.000 lir navzgor v 2k obrokih .4 ko uročile •tori aparat tvrdki RADIO TR1ESTE Ul. XX SEPTEMBRA 15 TEL. 95250 Sl M IM ■.„ TRST - Ut. S. Marc o 21 želi vsem svoj-m gostom vesele velikonočne praznike. Slovenska tekstilna trgovina Franc Ftlnt/ic TRST - Ul. Mazzini št. 44 Ponterosso št. 5 želi svojim odjemalcem veselo veliko noč Veselo veliko noč teli vsem svojim klientom in znancem MILIČ Mesnica BARKOVLJE — Lungomare URARNA IN ZLATARNA MIK0LJ KAREL C. S. GIACOMO št. 18 želi svojim odjemalcem veselo veliko nor ELEKTROINSTALACIJSKO PODJETJE MILAN AMBROŽIČ TRST — Ul- Boccaccio 10 • Tel. 29-322 želi svojim klientom veselo veliko noč. Urujačnica MOZBTIC MIHU TRST — Garibaldijev trg 11 želi svojim klientom vesele velikonočne praznike (iustilna Al AN US TRST - UL. ZANETT1 6 ieli svojim cenjenim gostom, prijateljem in znancem vesele velikonočne praznike s pripo ročUom. ANTON GULIČ SVAB SO Al/F. TRST - UL. SV. JUSTA 16 želi svojim cenjenim klientom vesele velikonočne praznike. Gostilna ox „USSARDU TRST, Ul. Carducci 46 (nasproti Pokritega trga) želi svojim gostom vesele velikonočne praznike TRGOVINA JESTVIN firegori Muri j TRST - Ul, D’Alviano 86 Tel. 94-404 želi svojim cenjenim odjemalcem vesele veliko, nočn? praznike. Buiet TOMAŽIČ TRST — Ul. Ca&sa dl Risparmio 3 želi vesele velikonočne praznike vsem cenjenim klientom. Veselo veliko noč teli vsem cenjenim gostor, Gostilna FIIHLAAI na REPENTABRU Gostilna “Pri belem koujieku“ Skedenj ska ul. 44 — SKEDENJ želi svojim gostom vesele pirhe. Gospodarsko društvo s Proseka želi vsem svojim gostom srečne in vesele velikonočne praznike. ODBOR ELEKTROTEHNIČNA DELAVNICA ŠVARA TRST - Ul. Giulia 28 . Tel. 967 42 želi vesele velikonočne praznike. Veselo veliko noč želi svojim cenjenim odjemalcem PGRTUT MAIUIM.A RIBARNICA TRST - Barkovlje, Ul. Perarolo 2 - Tel. 28-415 KROJACNICA Lado in Julij Premrli TRST - Ul. GinnaMica 35 teli svojim cenjenim klientom vesele velikonočno praznike. TRGOVINA SADJA IN ZELENJAVE GERLANC Barkovlje, Lungomare 181 želi svojim cenjenim odjemalcem veselo veliko noč. Trgovina jeatiin in delikates ROMAN ŠMUC TRST - Ul. Battisti 13 • TeL 96-300 želi cenjenim odjemalcem vesele praznike. DOBRO BLAGO - SOLIDNA POSTREŽBA. ZMERNE CENE — Blago dostavljamo na dom. Goruppi Vladimir krojač na PROSEKU 151 želi svojim klientom vesele velikonočne praznike. Colja Miro čevljar na PROSEKU 212 vošči vesele velikonočne praznike vsem svojim klientom. Bufet pri J0.ŠH0TU TRST, Ul. Uhega št. 3 Vošči vsem svojim gostom, prijateljem in sorodnikom vesele velikonočne praznike •lazbai: Bernard krojač NABREŽINA 173 želi vesele velikonočne pravnike vsem svojim klientom. Frane Rupel Zaloga stavben, materiala PROSEK zeli vsem. svojim odjemalcem vesele velikonočne praznike. ir i i r Vremenska napoved za jutri: M n P lul I" delno oblačno vreme z ne- T 8 \ L Iti L spremenjeno temperaturo. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bil.a 16.5 stopinj; najnižja pa 11,2 stopinj. T STRAN 8 18. APRILA 1952 KINO V TKSTl Rossetti. 14.30: «VeIiki Caruso«, Mario Lanza. Excelsior. 14.30: «David in Betsa-bea». G. Peck. Nazionale. 15.30: »Kraljica piratov«, J. Peters. Penice. 15.30; «Dolina maščevanja«, R. Walker in J. Dru. Filodraromatico, 14.00: «Zorrove sanje«, W. Chiari. Arcobaleno. 14.00: «Dvor kralja Artuja«, Bin Crosby. Astra Rojan. 14.30: «Polkovnik Hollister«, E. Flyon, Alabarda, 14.30: «Nancy gre v Rio«, Jane Powell. Armonia. 14.00: «Ljubezen me ugonablja«, W. Ctjiarl. Ariston, 14.00: «To moje neumno srce«, D. Andrevvs. Aurora. 14.30: ;.ta, 11.15 Chopinovi scherzL 11.30 Oddaja za najmlajše. 13.00 Glasba po željah. 15.00 Slavne uverture m fantazije. 16.00 Koncert zagrebškega radijskega zbora. 16.23 Slavni violinisti in pianisti. 17.00 Priljubljene melodije. 18.45 Folklorna glasba. 19.45 Poročila. 20.00 Slovenski zbori. 20.30 Snort-na kronika. 20.35 Operni zbori in dueti. 21.00 Radijski oder - Fran-cois Mauriac: Asmodej, drama v 5 dej. 23.15 Poročila. TK8T I. 8.45 Odlomki iz oper, 12.30 Koncert. 15.30 Operetna glasba. 17.00 Prenos nogometne tekme. 18.00 Simfonični koncert. 19.45 Športne vesti. 20.30 Velikonočna revija. 22.15 Športna nedelja. titOVGUIJA 327,1 m, 202,1 m, 212,4 m 7 00 Pester glasbeni spored s plošč, 8.20 Želeli ste — poslušajte! 9.40 Popularni dopoldanski siimfomčni koncert. 11.00 Dve pravljici: Maček in miška’— Pu-ta in petelinček. 11.30 Želimo Vas razvedriti. 12.30 Poročila. 12.40 Zabavna glasba, 13.00 Pogovor s poslušalci, 13.10 Želeli ste — poslušajte! 15.00 Poročila. 1510 Popularni zvoki, 15.45 Dva II. Vso to pa je bilo Se v času tako imenovanega diploma tičnega preloma med Italijo In sveto stolico, ko ni bilo mogoče pričakovati, da bo papežev predstavnik celih dvajset minut s pravim nacionalnim ponosom govoril o italijanskih zmagah (Paolo G. Brenna, II Papa della Vittoria, Pio XI. Firenze 1937, 375-381). Leta 1921 je Msgr. Ratti postal milanski nadškof, nekoliko mesecev kasneje pa tudi kardinal. Ko je bil po štirinajstem glasovanju 6.2.1922 v kan-klavu po smrti Benedikta XV. milanski kardinal Ratti izvoljen za papeža, je izbral za svoje papeško ime Pij XI., In to zato, je Izjavil, ker je hotel iti po poti, ki sta jo utrla Pij EL In Oba sta znamenita po svoji posebni ideologiji, ki je Izražena v nujnih Syllabusih, pa tudi po svojih odnosih do držav, prvi do Italije, s katero je leta 1870 prekinil stike, drugi pa zaradi prekinitve stikov z najbolj katoliško deželo, s Francijo. Oba sta mu bila zelo podobna po svojih izrazitih italijanskih čustvih, zaradi katerih sta znana kot papeža izrazito italijanske rimske kurije. Izrazito italijansko ču- Straussova valčka. 16.00 Simato-vič. Človek brez prtljage. 17.10 Vedra orkestralna glasba. 17.30 Igra godba na piihala ljubljanske garnizije. 18.15 Slovenski napevi za ples ib razvedrilo. 19,00 Poročila. 19.10 Lahka glasba. 19.30 U. Giordano: Andr e Chenier, opera v 4 dej. 22.00 Poročila. 22.20 Zabavne in plesne melodije s plošč. PONEDELJEK, 14. aprila 1932 •JUGOSLOVANSKE CONE TRSTA 254,6 m ali 1178 kc 6.45 Jutranja glasba. 7,GO Poročila. 7.15 Jutranja glasba. 13.30 Poročila. 13.45 Lahka glasba. 14. Iz španske glasbene zakladnice. 14.35 Slovenske narodne poje Dana Ročnik ob spremljavi kmečkega tria. 18.00 Slovenske ljubezenske pesmi, vmes ob 18.15 jezikovni pogovori. 19.30 Poročila, 21.00 Cvetko Golar: Dve nevesti. 22.00 Komorna glasba. 23.05 Zadnja poročila. 23.10 Glasba za lahko noč. TRST IJ. 306,1 m ali 980 kc-sek 8. Jutranja glasba 8.15 Poročila. 8.30 Veseli motivi. 10.15 Rahmaninov: Trije simfonični plesi. 11.00 Kon ce rt violin ista Dobro-nyja. 12.00 Koncert zagrebškega radijskega kvinteta Lisinski. 12 20 Lahki orkestri. 12.45 Poročila. 13.00 Glasba po željah. 15.00 Popoldanski koncert. 15.45 Koncert ruskih balalajk. 16.45 Nekaj Schumanovih skladb. 17.00 Malo za šalo, malo zares; nato operna glasba. 18.00 Beethoven Koncert za klavir in orkester št. 4. 18.30 Koncert mezzosopranistke Vuga-Kraljeve. 18.50 Chopin: Barkarola, opus 60. 19.00 Mamica pripoveduje. 19.45 Poročila. 20.00 Športna kronika. 20.10 Slovenski motivi. 21.00 Molnar: Na dan poroke, veseloigra v 1 dej. 23.00 Počasni ritmi. 23115 Poročila, TRST J. 8.30 Jutranja glasba, 11.00 Koncert kvarteta Strub, 15.30 Prenos iz Avditorija. 17.30 Glasbena mozaik. 19.50 Športne vesti. 22.45 Orkester. SLOVENIJA 327,1 m, 202,1 m, 212,4 m 12.00 Slovenska zborovska in solistična glasba. 12.30 Poročila. 12.40 Zabavna glasba. 13.00 Vam ugaja? 14,10 Popularni napevi iz oper. 15.00 Poročila. 15.10 Zabavna glasba. 16.00 Iz zakladnice solističnih in komornih del. 17.30 Poje komorni zbor mariborske radijske postaje. 18.10 Klavirske skladbe. 19.00 Zabavna glasba. 19.30 Poročila. 19.40 Zabavna glasba. 20.00 Dr. Mirko Rupel: Ob 75-letnici prof. dr. Rajka Nahtigala. 20.10 Simfonični koncert orkestra mariborske filharmonije, dirigent Demetrij Zebre. 22.00 Poročila. Z vseh vetrov O Jug. tekmovalci za olimpijske igre bodo po sklepu olimpijskega odbora enotno oblečem, za kar bo skrbela posebna komisija. O Na poslednji tekmi »> Stockholmu so jug. plavalci dosegli nekaj izvrstnih re-ziLltatov. Najboljše uspehe v posameznih disciplinah, so imeli; 400 m prosto; 1. Mo-gr en (Švedska) 4:49.4; 2. Larsson (Sc.) 4:54.1; 3. ?av-vela (Jugoslavija) 5.05.1; 200 m prsno: 1. Trojanovič 2:41.7; 2. Pandur 2:43.4; 3. Eriksson (Sv.) 2:46.3; 100 m prosto: 1. Larsson 58.1; 2. Skanata 59-4; 3. Sinerholm 1:00.1. Uporabi jajle ipoitna in telovadno upremo tovarne ii 99 BEGUNJE PRI LESCAH stvovanje, o katerem tako sugestivno pripoveduje Brenna, je Piju XI. nedvomno diktiralo, da je prelomil tedanji običaj, ki je bil uveden po letu 1870, in Je svoj blagoslov Urbi et Orbi spet. dal z zunanje balustrade bazilike sv. Petra. To italijansko čustvovanje Msgr. Rattija Je ostalo stalno in močno tudi v Piju XI., tako takrat ko je z Mussolinijem sklenil lateransko pogodbo, kot takrat ko je skupno s fašizmom delal za veličino ln izgradnjo Italijanskega imperija, pri čemer sta sl enako prizadevala Palazzo Venežia in Vatikan. Pij XI. je bil v splošnem vodstvu cerkve navdihnjen izključno z idejo politike disciplinirane enotnosti, pravno centralizirane v njegovi osebi, tudi v vseh onih vprašanjih, ki so stoletja spadala v področja kongregacij in škofov. Tu so začetki ideje in izgradnje Katoliške akcije. ki bi morale zamenjati delo političnih katoliških strank, ki so bile takrat že »okužene« z demokratičnim duhom- Vse to je moral zamenjati in strniti absolutistično izdelan hierarhični sistem. Zato je Pij XI. z lahkim srcem dopustil, da je bil fašizmu žrtvovan italijanski Partito Popolare pod vod- K na ::::::: "J::: :!IP ii MH i iilli 'i jgi m ihi: HfffRIf?! w mi lil: “iin 51 Gostilna restavracija PRI POŠTI" V BAZOVICI želi vesele velikonočne praznike vsem cenjenim gostom in prijateljem. Vesele velikončne praznike želi svojim odjemdl. cgm in gostom DRDIČ ANDREJ Tovarna sodavice in gostilna BAZOVICA št. 97 Doinizelj Henrik Krojačnica v Bazovici 93 želi svojim klientom in prijateljem, vesele velikonočne praznike. Zaloga stavbenega materiala Opčine Narodna ul. 77 — Tel. 21-034 želi svojim klientom vesele praznike. Trgovina s čevlji DEC ALOJZ Trst, Trg tra i Rivi št. 2. želi svojim klientom veselo veliko noč. Vesele praznike želi MIZAR POČKAJ DANILO TRST — Ul. Pict& št. 3. DOLES IVU SEDLAR TRST — Ul. Cr. Gozzi 1. želi svojim klientom veselo veliko noč. GRE DURI MARIU JESTVINE TRST Ul. Torrebianca 43. — Tel. 24-0-04 želi svojim klientom vesele praznike. BAUCRK in BOGATEČ KROJAGN1CA ZA DAME IN GOSPODE TRST, Drevored XX. septembra 22 - Tel. 96796 vošči svojim klientom veselo veliko noč. kro-jacnica JUSIP KRAVOS Ul. BRANDEZUA ST. 53 želi svojim klientom veselo alelujo Vesele velikonočne praznike želi vsem cenjenim odjemalcem in obiskovalcem MAHNIČ IVAN Trgovina jestvin in gostilna v Bazovici m PRI V P R A P I “PRIMORSKEGA DNEVNIKA« TRST - UL. SV, FRANČIŠKA 20/1 lahko naročite SLOVENSKE JUGOSLOVANSKE revije LITERARNE, POLITIČNE, ZDRAV. STVENE, PRAVNE, PEDAGOŠKE, GOSPODARSKE, TEHNIČNE I.T.D. f-r. r-TTTij rr: r: rr.,z*,. vri jr.nnagnn.-mhnaiBhhthihhSjichia RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje; Jug. cene Trsta; 16.30: Josip Jurčič: «Deseti brat« v besedi in operi. 19.00: O. Respi- ghi: Rimski vodnjaki. — Tret U-:16M:KOTcert grebškega radijskega zbora. 20.35: Operni z dueti. - Trst I.: 18.00: Simfonični koncert ^ Velikonočna revija. — Slovenija. 19.30. • J ; dano: Andrea Chenier, opera v 4 dejanjin. j Mizarji podjetniki kmetovalci lDesk' *mre (cone, mace snov e In trdih lesov in tra- me, nudi najugodneje msi viale Sonnino 24 tel. 90441 KOIESA, ŠIVALNE STROJE. RAOIOAPARATE iN DRUGO dobite v veliki izbiri tudi na obroke v TRGOVINI KNEZ lillAlTIR IMBRKŽIIM, tel. 22523 "MotoGuzzu, EKONOMIČNA LAHKA MOTORNA KOLESA GALLETT0 160, 4 PRESTAVE AIR0NE 250 normalna • Šport AST0H.E 5U0 - EALC0NE-SP0KT MOTORNI TOVOHNIK 15 Q. EREVKNLJU/I "MONDIAL PISTON" bati za motorje avtomobilov, motornih koles, Diesel MEHANIŠKA DELAVNICA za vsa popravila CREM ASCOLI TRST - UL FABIO SEVEttO 18 TELEE0N 88-03 RUMI visokokvalitetni 2-( MODELI : Turizem - Luksus Šport - Scooter 5% sezonski popust Obročna prodaja do 2k mesecev ZALOGA - SERVICE: Racsplinjači • Karburatorji DELL’ORTO • nemški bati (pistooi) in pribor «KS» raznovrsten material za mo. torna kolesa. PRILIKE • RABLJENI MO-TORJI: CM 125 Šport — Matchless 350 v perfektnem stanju I. dr. RUMI KOMISIONAR Kvalificirana meltiniška delavnica Tel. 93468 - ULMolino a »opore 6 predvaja samo danes na velikonočno nedeljo z začetkom ob 16. uri barvani velefilm: ’’ Glasba la tvoje sanje “ Melodije, plesi, petje v krasnem okviru ljubezenskih zaplet-ljajev. — V glavnih vlogah svetovno-znani igralci. V ponedeljek 14. t. m. z začetkom ob 16. uri in v torek 15. ob 19., pa Vam preskrbi prebavo, zabavo in zdravo kri pri obilnem smehu film: ” Into postane scherif" V sredo 16. in četrtek 17. t. mi napeto razgibani film za dobre živce: "Pobesneli človek" V soboto 19. t. m. in na belo nedeljo ob navadnih orah pa zopet barvani film izredne umetniške lepote t. j. film: "Sončna pomlad" (V glavni vlogi svetovno-znani pes Lassi). SI, K RIŽ 132 POPRAVILA - ■.W.V.%VWWAW»V.VAV.V.VAW.WV.V\%% KMETOVALCI ll\l VRTNARJI, OBIŠČITE IMS! TRGOVINA SEMEN IN KMETIJSKIH POTREBŠČIN TRST STRADA VECCHIA PEK 1SIK1A TELEFON Sl. 41-176 Umetna gnojila - Krma za .živino - Prvovrstna semena lastnega pridelka in inozemska - Trte, sadna drevesa, razne cvetlične sadike, vrtnice i.t.d. - Poljedelski stroji in druge kmetijske pofrebščine tmnouc Ravderh. TRST UL. ORIAN! Št. 7 (Zraven Trga Garibaldi) KINO »PROSVETNI DOM" V NABREŽINI predvaja danes ob 16. in 20.30 uri veliki barvani film; matadora Jutri na velikonočni ponedeljek samo ob 20.30 url Tarzan in sužnje“ UDE RADIO tRadia - Elektlične maptaue * Uto^ APARATI IN UB® NAJBOLJŠIH ZNAM* PRODAJA NA Naročnina PRIMORSKEGA DNEVNIKA JUC0SLAUI10 posamezna številka din 10. mesečna naročnina - 210,- Naročila za Jugoslavijo sprejema: ADIt, Ljubljana, Tyr-ševa 34 — Tel. 2099 — Plačate lahko na tekoči račun ADIT pri Komunalni banki Uprava PHIMKHBKEGA DNEVNIKA HLADILNIKI NA ELEKTRIKO IN LED£*lCE Š T E D I L N I ^ 1 KUHALNIKI NA ELEKTRIKO iu DVOJNI štedieNIJV NA LES IN HL' NA PLIN IN ELEKTB* SAMI IZDELKI D$ » Z N A N I II T O V A * TRIPLEX - ZOPPAS - FARGA5" I\aj lepša in najkoristnejša darilo ^ Servisi is porcelana in umetnostne ker° Velika isbira pribora sa bare, menze, kuhinje in dom KERŽI TRG S, GIOVANNI ŠT. 1 . TELEFON s PLA€IIi5E OLAJŠ^ ElettMadte IL1UI.ISK1 APARATI, ELEKTKltA'1 IESTEACI - RADIJSKE IM HLBIl*®«.0 X A TRGU RURALNIH.! NA TEKOČI PLIN iVIAPELJAVE, S A AH TET IIIE POTREB Pltcif/fj/fi na HABR EŽl^ > e-' & m. \ UNIV. PROF. DR. VIKTOR NOVAK, MACKITM C1IBEM VATIKANSKA POLITIKA DO JUGOSLOVANOV POD ITALIJO st vam d ou Sturza; pogum, da je dovolil ustanovitev te stranke, je imel Benedikt XV, Borbeni voditelj te stranke don Sturzo, sovraž-nik fašizma in njegovega voditelja Mussolinija, je mo. ral zapustiti Italijo preprosto zaradi tega. ker se je du-čeju vse bolj približeval vrhovni svečenik. Ta osnovna poteza politike Pija XI. se opaža tudi v ostali Evropi. Njegovo delo v Nemčiji je ločitev katoliškega centra od socialistov in njegova povezava z nacionalno socialistično in militaristično desnico, v zameno za zakon o verskih šolah. Paradoksalno, toda resnično je, da je bil v Španiji na strani nasprotnikov krščanskega demokratičnega in republikanskega gibanja v Kataloniji in da Je pomagal njegovim sovražnikom, prav tako kot Beni to Mussolini, takrat že njegov zaveznik. V Belgiji je vsilil Katoliško unijo in jo žrtvoval konservativne, mu krilu flandrskih demokratov, medtem ko je v Franciji obsodil gibanje «Action Franeaise« in na njegovo mesto postavil katoliški moralni zakon in Katoliško akcijo. S pomočjo te in s pomočjo absolutne pokornosti podrejene hierarhije je izvrševal vse svoje zapovedi. Tako je vsa ta s teokratskim duhom prežeta podrejenost služila temu, da je vse bolj divinizirala osebnost absolutnega avtokrata. Pojavi v vsem svetu potrjujejo te trditve Sforzove karakteristike Pl j a XI. Tej univerzalni moči paipeža bi naj služil tudi novi praznik Kristusa Kralja, ki ga je uvedel Pij XI. Tako divinizirano bitje je lahko začelo misliti na naj. večjo gesto v zgodovini Mussolinijevega fašizma. Pij XI. Je odpustil nekdanjemu radikalnemu socialistu, ateistu in antiklertkalcu. slavitelju Jana Husa, vse ono, kar je nekoč govoril na zborovanjih, celo to, da ni Boga, da Je vera absurd v znanosti, nemorala v praksi 1n bolezen ljudi. Toda takšen je bil Mussolini v času Pija X. in Benedikta XV. V prvem programu fašističnega gibanja leta 1919 Je bi Mussolini še zelo nerazpoložen do cerkve. Po Syllabusih Pija X. je bil eo ipso obsojen. Ta program predvideva zaplembo vse lastnine verskih združenj in ukinitev vseh dohodkov škofovskih kurij, ki pomenijo ogromno pasivo za narod in privilegij za manjšino. S preobrazbo prvotnega inter-nacionallzma v fašistični imperialistični hipernaciona-lizem je Mussolini leta 1920 popolnoma spremenil svoje poglede na cerkev. Naenkrat Je Mussolini zagledal v cerkvi veliko moralno silo, ki utegne mnogo pomagati pri izvajanju nje- govih obsežnih imperialističnih načrtov- V novem tajnem programu fašistične stranke naravnost makiave-listično postavljeno tezo, ki so .jo do konca izvajali pred lateranskim sporazumom in po njem. To je: «Uporabiti katoliško cerkev kot element italijanskega ekspanzionizma«. Tu imajo vir tudi prvi veliki poudarjeni pobliski v Mussolinijevih govorih, kadar koli se je dotaknil vprašanja cerkve, ki jo je treba izkoristiti za cilje italijanskega imperializma, za njegovo prodiranje preko itali Janških meja na področje starega rimskega imperija. Ta njegova orientacija ni mogla ostati skrivnost, vsebovana samo v programu in znana samo njegovim posvečenim izvrševalcem. Leta 1921 je Mussolini v parlamentu javno postavil tezo povsem nove in presenetljive orientacije, ki se je je Italija zaradi sovražnega stališča Vatikana vse od Cavoura izogibala. Se več. Mussolini, nekdanji antlkle-rikalec, zmerja Carduccija zaradi njegovega protipape-škega vpliva na italijansko inteligenco. Na ogromno presenečenje ne le Vatikana, temveč tudi ljudi na-predne Italije se je Mussolini z občudovanjem obrnil K cerkvi: «Toda vse to, kar se nam zdi sijajno, dokler ostaja na področju književnosti, se zdi nam fašistom, ljudem brez predsodkov, nekaj porišem nesodobnega. Poudarjam, da je latinska in imperialna tradicija Rima danes zastopana v katolicizmu. Kot je govoril Mommsen, da ni mogoče živeti v Rimu brez univerzalne ideje, tako mislim in trdim jaz, da je edina univerzalna ideja, ki danes obstaja v Rimu, ona ideja, ki žari iz Vatikana. Zelo me vznemirja, ko vi- dim, da se ustanavljajo narodne cerkve (tu misli Mussolini na CSR in na takratno reformno gibanje v Jugoslaviji). Kajti vidim, da s tem odpadajo milijoni in milijoni ljudi, ki se ne o-zirajo več na Rim. Zaradi tega menim, da bi. morala posvetna in laična Italija, če bi se Vatikan odrekel svojim posvetnim sanjam, dati Vatikanu materialno pomoč in olajšave za šole, cerkve, bolnice in drugo, s čimer razpolaga država. Kajti razvoj katolicizma v svetu in dejstvo, da štiri sto milijonov ljudi z vsega sveta gleda v Rim, je nam Italijanom v ponos in v korist. (Luka Kostrenčič, Mussolni, cerkev in Jugoslovani, *Ju-goslavenska rlječ», 17. XI. 1932). Tako se je bodoči diktator Italije, Duce Mussolini, približeval Vatikanu in rimski katoliški cerkvi. Vsekakor ne iz versko-spreobr-njenskih razlogov, temveč zaradi velikih političnih na menov in načrtov. Za uresničenje teh načrtov je bilo predvsem potrebno, da dobi v Italiji pomočnika in zaveznika, s pomočjo katerega bo tudi v ostalem svetu lah- ko našel v določi ^ konitega tolIP nojaV