Za poduk in kratek časCelje. (Zgodovinska črtica). (Dalje.) Vsled te velike bogatije postali so pa ailao častilakomai. Častihlepaost zapeljala je že Hermaaa II.. čegar alika se hrani še dan^da- aes v Lipoglavi aa Hrvatskem, v velike pregrehe ia aeizmerao ostrost zoper lastaega siaa. Friderika II. Ta je bil aamreč poročen z Elizabeto Fraakopaasko, plemeaito žeao iz rodu slavaih hrvastkih velikašev, ki so tudi po Kraajskem imeli obširaa poseatva. V svoji mesai t>oželivosti je ta človek storil marsikateri grdi greh. Pripovedka ljudska pravi, da se je liotel pregrešiti s kmetskim dekletom v Teharjih. Kmetje oadotai so bili aad tem silao razkačeai ia bi bili morda grofu tudi česa žalega atorili. Da je Friderik te svoje podložaike potolažil, dal jim je aekaj svoboščia, aamreč to izredao pravico, da so ameli že v tistih hlapčevskih časih, ko kmet aikakoršaih pravic ae imel ai, lastaega župaaa ia svetovalce voliti. Pismo o teh pravicah ao bili pa Teharjaai pri aekem požaru izgubili ia morali so z aova zaaj pri deželaih kaezih prositi. Poaovil jim je te svoboščiae Ferdiaaad I. 25. raaja 1. 1547. Prejšaji pogoltai Friderik II. Celjski je umoril ali pa umoriti ukazal avojo pravo soprugo Elizabeto le iz tega aameaa — amor se je zgodil ali v Krškem gradu ob Savi (zdaj razvaliaa) ali pa v Krapiaskem gradu v hrvatskem Zagorji — da bi ae mogel poročiti z lepo hrvatsko devico Veroaiko Deseniško, rojeao iz maaj žlaatae hrvatske rodoviae v Deaeaicah v Zagorji. Nad to zakoasko zvezo, ki ai odgovarjala visokim aaklepom Friderikovega očeta, razsrdil se je posledaji (Herman II.) tako zelo, da je dal siaa zapreti v velik tarea aa starem gradu celjskem*) kateri stolp (imeaovaa Friderikov turen) je še daa daaes aekoliko ohraajea, Veroaiko Deseaiško je pa tožil pred sodaijo, da je čarovaica (coperaica), a sodaiki so jo spozaali za aekrivo, dasiravao so bili oai sami Hermaaovi uradaiki in torej od ajega odviaai. Ker je bil pa siloviti tast skleail smrt 8voje siaahe, ukazal je svojemu oskrbaiku, da jo je v Grada v Ostrici (aekdaj pri Vraaskem) v kopelji zadušil. Njeai soprug, katerega je bil oča tudi s tem kazaoval, da mu je podrl ajegov grad v Kočevji, pokopal je bil ajeao truplo v Jurkloštru pod Celjem, kjer je bil v tistih čaaih kartuzijaaski saaiostaa. Po smrti Veroaike Deseaiške spravila sta se bila zopet oča ia sia, ia prišli so za celjsko grofovako rodbiao zopet sla.vai, zgodoviaako važai daevi. *) Stari grad je bil po smrti celjskih grofov od cesarskih prodan raznira osebam, ki so siino malo skrbele, da bi se bilo nokdaj trdno zidovje dobro ohranilo. Nek posestnik. ki se je bil že prej iz višine preselil v grad v mestu, prodal je bil razvaline staiega gradu bližnjemu kmetu Gorisku za bornih 30 fl Ta je iz ra/.valin prodajal karaeti za kamnom, dokler se štajerska dežela ni usmilila tega zgodovinskega spominka in ga kiipila, da nima nihče pravice, razdiiati ga. Pisatelj. Svak Friderik II., aemški cesar Žiga, povzdigail je ajega ia siaa Ulrika II., 1. 1436. v kaežji staa. To je pa silao žalilo avstrijskega ia štajerskega vojevoda Friderika V. Vsled tega je aaatala med tema gospodarjema sloveaakih pokrajiu nc-kaj let trajajoča vojska, v kateri so aaši kraji voliko trpeli, kajti vojskoval se je brat zoper brata, t. j. Sloveaec zoper Sloveaca. Še le 1. 1443., ko je bil vojevoda Friderik V. voljea za aemškega cesarja, pogodila sta se s Celjskimi grofi tako, da jim je cesar Friderik potvclil ajih kaežji staa, a ti so pa aasprotao pripoznali Friderika V. za svojega fevdalaega gospoda. V omeajenih praakah z avstrijskimi vojevodi je bilo celjsko mesto, za katero so domači grofi še precej skrbeli, skoro do tal pogorelo. Friderik II. je potem to svoje mesto čisto popravil, obdal ga z zidovjem ia mu 1. 145 i podelil iate svoboščiae, katere so imela takrat že draga štajerska mesta. Njegov sia. grof Ulrik II. poročil se je bil s srbsko kaegiajo, Katariao Braakovičevo. Oa je bil posledaji, pa tadi aajslavaejši Celjski grof. Bil je varaa ia prvi miaister mlademu ajemu sorodaemu kralja^ Ladislavu ^Posmrtiča), vladarja Ogerskema, Ceskema ia Avatrijskemu. Zapletel se je pa bil v velike aeprijateljske homatije z Ogerskimi velikaši, ki so ga bili 9. novembra 1 1456 v Belgradu umorili. Njegovo traplo so pa priaesli v Celje ia tu v cerkvi miaoritov (daa daaes aemška cerkev) jako slovesao pokopali. Ko je pri teai alovesaem pogrebu berald (grboaosec) v crai obleki trikrat zaklical: ,,Daaes grof Celjski ia aikoli več!" zagaali so — tako poroča stara kajiga — možje in žeae tako žalostea jok ia krik, da ga ai mogoče popisati. Njegova vdova Katariaa, katera je morala celjskib grofov posestva drugim pripustiti, šla je aekaj časa bivat aa Hrvatako, potem v Krški grad, kateri jej je bil v last prepaščea, ia potem pa v Dobrovaik v Dalmaciji. Naposled pa se je podala v Macedoaijo aa Tarškem k svoji sestri Mari, ki je bila vdova po tarškem sultaau Amuratu IV. (Koaec prihodajič.) Smešiiica 41. Jad Majer je aaredil krido, ia jegov sosed, ki je mislil, da je pri tej priložaosti Majer svoj deaar skrivoma na stran spravil, mu je eakrat rekel: ,,Ko bi pač jaz imel vaš denar!" Jud mu odvrae: ,,Ia ko bi jaz imel vašo pamet, tedaj bi oba imela a i č.