NO. 220 MER OMOVI m 1 \ AMCmCAN IN SPIRIT £OR€&*TlN LANGUAGE ONLY National and International Circulation SLOVCNIAN MORNING N€WSPAP€£ ™ rvtr-ttT'/» xm OTTTn TTTRSn A V MfYRNTPCfl. NOVRMRKIT? ŠTEV. LXin — VOL. LXIII "Civilne pravite" Iso (reba še dopolnili Zvezna komisija za civilne pravice je predložila predsedniku svoja priporočila. WASHINGTON, D. C. — Že zakon o civilnih pravicah iz leta 1957 je predvidel posebno neodvisno komisijo za civilne pravice, ki naj bi opazovala učinke posameznih predpisov o civilnih pravicah in o svojih opazovanjih poročala naravnost predsedniku. Komisija je ravno sedaj končala s svojim letošnjim delom in predložila Johnsonu obširno poročilo, ki v njem navaja celo vrsto slučajev, ki v njih črnci ne morejo priti do ravnopravnosti vkljub vsem zakonskim predpisom. Državne, okraje in občinske u-prave, kar jih je v južnih državah, zelo rade, sabotirajo ali pa vsaj bojkotirajo zakonske predpise. Zato je komisija predlagala predsedniku, naj imenuje več federalnih policajev v tiste kraje, kjer so kršitve zakonov posebno kričeče. Federalni policaji naj nudijo črncem varstvo proti zlorabam oblasti po lokalnih javnih upravah. Federacija ima v smislu zakonov pravico, da pošlje svoje policaje v o-brambo federalnih pravic, toda se tega pooblastila zelo nerada poslužuje, da ne bi nanjo padel očitek, da spodkopuje načelo lokalne samouprave. Komisija predlaga tudf, da bi kršitve zakonov o civilnih pravicah morale biti smatrane kot prestopki, ki spadajo pred federalne sodnije in ne pod lokalne. V novem zakonu naj federacija dobi tudi pravico, da pod gotovimi pogoji lahko prenese pravde o kršenju civilnih pravic iz lokalnih pristojnosti v federalno. Komisija misli dalje, da bodo morale biti lokalne administracije odgovorne za kršitve zakonov in temu primerno kaznovane. Kar komisija nasvetuje, je pravzaprav nov zboljšani zakon ° civilnih pravicah. Ali bo pa Johnson tvegal ponovni boj za civilne pravice, je težko reči. Gradivo, ki ga je komisija nabrala, je tako obširno, da bi se ležko dalo obdelati že na prihodnjem kongresnem zasedanju. Bo najbrže moralo čakati na zasedanje v 1. 1967, da pride na vrsto. ■------o------- Ameriška javnost ni preveč vneta za štraj-kanje PRINCETON, N.J. — Gallupov zavod je spraševal ljudi, kaj mislijo o štrajkih. Dognal je zanimive reči. Večina (51%) želi, bi zakoni poostrili pogoje za sRajkanje, samo 38% jih je pro-Za strožje, predpise je 54% Zensk in samo 45% moških. Da naj bodo štrajki prepovedani u-citeljem, želi 53%. .štrajkati ne n smeli tudi policaji, tako misli 66%. Vremenski prerok pravi: >T , blačno, vetrovno in toplo. >aJvišja temperatura 67. Čez van hež, na večer hladnejše in ^jetnost snega. Ponoči naj-l2Ja temperatura 32. PREDLOG HAN0IA JE BIL KOT NEISKREN ZAVRNJEN Preteklo jesen je Severni Vietnam preko glavnega tajnika ZN U Tanta predložil Združenim državam razgovore o končanju vojne v Južnem Vietnamu. Washington je predlog kot neiskren zavrnil. WASHINGTON, D.C. — Državno tajništvo je včeraj priznalo, da je Severni Vietnam v zgodnji jeseni 1964 ponudil Združenim državam preko glavngea tajnika ZN U Tanta razgovore o končanju vojne v Južnem Vietnamu. Ti razgovori naj bi se vršili v glavnem mestu Burme Ran-gunu. Združene države so predlog zavrnile, ker so ga smatrale za neiskrenega. Zastopnik Državnega tajništva Mc-Closkey je dejal, da so prišle Združene države na osnovi vseh podatkov, ki so jim bili na razpolago, do prepričanja, da Severni Vietnam ni bil pripravljen voditi resne razgovore za dosego miru. Prav tako je zavrnil trditve, da bi imel z zavrnitvijo ponudbe iz Hanoia kake posle obrambni tajnik McNamara. *-----~---r-- — Novi grobovi Gregor H. Baudek Gregor H. Baudek (Bavdek), o katerega smrti smo poročali včeraj, je bil rojen v Velikih Laščah, od koder je prišel v Ameriko-1. 1905 in se naselil v West Virginiji, leta 1920 pa se preselil v Cleveland, kjer je dobil zaposlitev pri N. Y. Central železnici v delavnicah v Collin-woodu. Tam je ostal 34 let. Zapustil je ženo Ano, roj. Podlogar, hčerko Dorothy Markič, vnukinji Nancy in Janet. Bil je brat Mary Škrajnar, Josepha Bavdek, Johna Bavdek, pok. Frances Filips in pok. Angele Strauscak (zadnjih 5 v Jugoslaviji). Bil je član Carniola Tent No. 1288 T. M. Pogreb bo v četrtek ob 8.45 iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v cerkev sv. Jeroma ob 9.30, nato na All Souls pokopališče. ------o—----- Feighan: “Glas Amerike” ne vrši svoje naloge CLEVELAND, O. — Kong. Michael A. Feighan je preteklo soboto govoril tu na “All-American Conference to Combat Communism”. Predložil je ustanovitev posebne študijske skupine, ki naj bi predsedniku predložila “navodila za splošno politično akcijo, ki naj bi napravila ameriška načela o svobodi in narodni neodvisnosti za go-spbdujočo revolucionarno silo v svetu”. V to skupino naj bi bili imenovani ljudje, ki imajo skušnjo s komunizmom in komunističnimi revolucijami. Ta skupina naj bi izdelala program, po katerem bi se naj predsednik trudil doseči svobodo pod komunizmom podjarmljenim narodom. V svoje govorum je kongresnik Feighan precej ostro prijemal “Glas Amerike”, uradno radijsko postajo Ameriške informativne službe, ki naj bi svetu prikazovala ameriški ideal svobode in neodvisnosti in dajala po komunizmu vladanim narodom tudi upanje in pogum, da bo enkrat le prišel tudi za nje dan svobode. “Glas Amerike” te naloge ne vrši, ker se noče zameriti vladam komunističnih držav. Kongresnik je pozval vlado Združenih držav, naj “Glasu Amerike” vrne njegovo prvotno nalogo. Rusi zahtevajo v ZN "relacijo" uradnišiva Glavni tajnik ZN Tant je mnenja, da se to načelo ne more obnesti pri rednem poslovanju ZN. ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Generalni tajnik Tant nastavlja uradnike ZN po dogovorjenem ključu. Ima precej vezane roke, kajti odloča samo o vprašanju, ali so kandidat je, ki mu jih države predlagajo, sposobni v strokovnem pogledu, kar se naravno, da zelo težko dognati. Vsekakor je imel Tant pravico in jo še ima, da nastavlja stalne uradnike in ne samo pogodbenih. Zato je v ZN 72% vseh u-radnikov stalno nastavljenih in samo 28% pogodbeno na določen čas. Moskva sedaj zahteva, da bi bila večina uradnikov ZN nastavljena pogodbeno, seveda samo za par let. Komunistični režimi se namreč z Moskvo vred bojijo, da se uradniki ZN iz njihovih držav preveč podajajo pod “kapitalističen vpliv” in nočejo iti domov, ko jim službe potečejo. Skušnja govori, da je ta strah upravičen. Generalni tajnik Tant — z njim drži večina delegacij —• pravi, da se načelo rotacije ne more obnesti, kajti vsak nov u-radnik rabi nekaj let, da obvlada svoj delokrog. Mora biti dalje stalno zaposlen, da res vestno vrši svoje službene dolžnosti. O vsem tem je bilo dosti debate v finančnem odboru ZN, ki obravnava ravno sedaj proračun za prihodnje leto. Seveda je tekom debate padlo tudi precej ne ravno laskavih opazk na račun uradnikov iz komunističnih držav. Se ne odlikujejo z vestnostjo, pridnostjo in sposobnostjo, se radi izmikajo resnemu in odgovornemu delu, se ne smatrajo za uradnike ZN, ampak za zaupnike držav, od koder so prišli, vršijo špijonske posle, nadzirajo drug drugega, da se tekom uradnih ur pečajo z zasebnimi posli itd. V krogih finančnega odbora mislijo, da ruski predlog ne bo dobil večine. ------o----- Le malo rodovitnega sveta KAIRO, ZAR. — Egipt ima skupno okoli 363,000 kv. milj površine, toda od tega je le 12,000 kv. milj obdelane zemlje, vse o-stalo je puščava. Črna Afrika nima dosti možnosti nastopa proti neodvisnosti Rodezije NEW YORK, N.Y. — Vodniki nekaterih držav črne Afrike se navdušujejo za oborožen nastop proti neodvisnosti Rodezije, kjer si bela manjšina skuša o-hraniti s tem korakom prevladujoč položaj. K temu je pripomnil p r e d s ednik republike Malawi Bastings Banda: “Otročje blebetanje!” “Če bo črna Afrika pritisnila belce v Rodeziji tako daleč,” je rekel Banda v parlamentu, “lahko rodezijske letalske sile spremene v pepel vsa glavna mesta Centralne in vzhodne Afrike v 12 urah. Rodezijska armada jih lahko zasede v e’nem tednu!” Banda pozna Rodezijo, ker je njegova republika njen sosed in je bila njegova dežela kot Njasa del Osrednjeafriške federacije skupaj s Severno in Južno Rode-izijo. Banda pozna dobro tudi Angleže, ker je dolga leta živel v Angliji. “Bedast nesmisel,” je pripomnil, “bi bilo misliti, da bodo Angleži poslali vojsko v Rodezijo, da se bori proti svojemu lastnemu ljudstvu!” ------o----- Titovi dokazi CLEVELAND, O. — “Glas * Kulturne akcije” od 3. novembra, ki izhaja v Argentini, prinaša med drugim tudi tole vest: “Maršal Tito se na vse krip-Ije bori za ameriško pomoč. Da bi prepričal State Department, ■kako u^ada opuz/cija proti njemu, je predložil seznam vseh tistih, ki so leta 1945 zapustili domovino, a jo potem obiskali, češ da sedaj niso več nasprotniki režima.” Kje je “Glas” omenjeno vest dobil in v koliko je točna, ne vemo. -------o------ Sedaj je le priznala BERKELEY, Calif. — Bettina Aptheker, ki je vodila “Gibanje za svobodo govora” na tukajšnji univerzi, je sedaj priznala v pismu študentovskemu listu “The Daily Californian”, da je že več let članica Komunistične partije. Omenjeno gibanje je v lanskem decembru povzročilo na u-niverzi veliko zmešnjavo in nemire, tekom katerih je bilo 700 študentov prijetih. Preje je svoje članstvo v Komunistični partiji skrbno skrivala, “da ne bi škodovalo gibanju za svobodo govora”, kot trdi sedaj sama. Vest o ponudbi Hanoia je spravil v javnost Eric Severaid v članku v tedniku “Look”. V njem je zapisal, da mu je poslanik ZDA pri ZN A. Stevenson, ko je komaj dan pred njegovo smrtjo govoril z njim, povedal, da je Severni Vietnam sporočil svojo pripravljenost za razgovore, da pa so jih Združene države zavrnile v glavnem na prizadevanje obrambnega tajnika McNamare, ki se je bal, da bi taki razgovori mogli povzročiti padec južnovietnamske vlade, ki je bila že tako v precej negotovem položaju. Obrambni tajnik McNamara je odločilo zanikal, dir bi imel z omenjeno zavrnitvijo kak posel. Državno tajništvo je to izjavo obrambnega tajnika potrdilo od svojo strani in prevzelo vso odgovornost za zavrnitev severno-vietnamskega predloga na sebe. Ob tej priložnosti je državno tajništvo poudarilo znova stališče Združenih držav: pripravljene so začeti razgovore o končanju vojne v Vietnamu brez pogojev, s tem pa seveda ni rečeno, da so pripravljene sprejeti tudi vse zahteve, ki bi jih rdeči pri takih razgovorih stavili. Sam predsednik Johnson, še večkrat pa državni tajnik, je poudaril, da so Združene države šle pomagat Južnemu Vietnamu v njegovem boju proti rdečemu napadu, ker so bile za to napro-šene in ker so bile k temu obvezane na temelju svojih izjav in pogodb. ------o------- — Hindujska vera ne pozna ločitve zakona. Zadnje vesti WASHINGTON, D.C. — Preiskava je dognala, da je prišlo do prekinitve v električni napeljavi pretekli torek zaradi odpovedi enega od petih električnih razvodnikov v elektrarni Sir Adam Beck No. 2 v Queenstonu, 4 milj od Niagara Falls v Kanadi. Električni tok, ki bi moral preko teh vodov v Kanado, je udaril v Združene države in tam povz-i'očil prekinitve zaradi prevelike napetosti. Ta prekinitev je nato povzročila ustavitev elektrarn v New York City. Te niso zmogle celega bremena, ko je bil zaradi prekit-ve ustavljen dotok električne sile iz elektrarn na Niagara Falls. WASHINGTON, D.C. — Vrhovno sodišče ZDA je sprejelo pritožbe odvetnikov dr. Sama Shepparda proti njegovi obsodbi v Clevelandu leta 1954, ko je bil obtožen umora svoje žene Marilyn. SAIGON, J. Viet. — V nedeljo in včeraj so se vršili hudi boji med enotami 1. ameriške konjeniške divizije in rednimi oddelki seve rnovietnamske armade na področju med Plei Me in kambodžansko mejo. Napadal naj bi bil cel rdeči polk. Kljub temu, da je imel okoli tisoč mrtvih, svojega napada še ni končal. Boji so še danes nadaljujejo. Posebno hude izgube so rdečim povzročili ameriški letalski napadi. V boj so med drugim posegli celo strateški bomb- Kaj vse bo narobe v Organizaciji ameriških držav {OAS)? CLEVELAND, O. — Konferenca OAS v Rio de Janeiro se torej vendarle vrši ta teden, kot je bilo sklenjeno. Njen program se pa močno razlikuje od tistega, ki so ga konferenci namenili od samega začetka takoj po dominikanski revoluciji. Takrat je naša diplomacija mislila, da naj konferenca obravnava kot najvažnejše vprašanje, kako je treba organizirati oborožene sile OAS, da zatrejo vsak komunističen poskus za prevzem oblasti v katerikoli državi OAS. Prvi dnevi dominikanske revolucije so namreč pokazali, da so bili dominikanski komunisti vkljub svoji številčni brezpomembnosti že čisto blizu svojega cilja. Le odločna Johnsonova akcija jim je prekrižala račune, tako sodi večina tistih, ki so bili priča revolucij onarnim a p r i Iškim dogodkom v Santo Domingu. V maju se je zdelo, da je ameriško stališče sprejemljivo za večino ameriških republik, po- časi so se pa začeli pojavljati dvomi v Latinski Ameriki, ali je pot ameriške diplomacije v Wa-shingtonu pravilna. Johnson je dvome vzel za dejstvo, ki ga je treba vpoštevati. Zato je svoji diplomaciji naročil, naj ne sili s svojo taktiko na konferenco. Državno tajništvo je zato začelo hoditi po drugi poti. Reklo je, da je ustanovna listina OAS, ki je bila napisana 1. 1948, že zastarela in da ne odgovarja več političnemu stanju v Latinski Ameriki. Treba je njeno besedilo na novo pregledati in po potrebi spremeniti posamezna poglavja. Mednje spada seveda tudi poglavje o skupni oboroženi sili OAS, o njeni organizaciji in o ciljih njenih morebitnih intervencij. V ta namen mora dobiti generalni tajnik OAS večje pristojnosti. Več veljave naj ima tudi svet zunanjih ministrov OAS, ki bi se pa moral sestajati najmanj enkrat na leto in ne kot sedaj vsakih 5 let ali pa tudi ne. Z idejo našega državnega tajništva ni zadovoljen sedanji glavni tajnik OAS Mora. Boji se namreč, da se bo debata o spremembi ustanovne listine zavlekla v nedogled in da bo idejo o reviziji listine kmalu zapisala, OAS pa bo ostala tam, kjer je danes v svoji strukturi in v svojem delu. Zato misli Mora, da se mora konferenca vendarle konkretno pečati z vprašanjem, kaj naj OAS razume pod komunistično nevarnostjo in kako naj pospeši korake proti njej, ako bi se pojavila kjerkoli v Latinski Ameriki. Stališče glavnega tajnika ima gotovo nekaj za sebe, zato ga naša diplomacija ni kar naravnost odbila. Konferenca zunanjih ministrov OAS naj bi trajala samo par dni. V tako kratek čas se pa debata o vsem tem ne da stisniti. Obstoja torej nevarnost, da bo vse delo prevaljeno na razne komisije in odbore, ki naj pripravijo tvarino za novo sejo, ki naj se vrši tekom prihodnjega leta. Naš državni tajnik Rusk je odpotoval na konferenco že v soboto, med potjo je pa obiskal Venezuelo, Argentino in Urugvaj. Venezuela noče namreč iti na konferenco, zato bi Rusk rad kar v venezuelski prestolici zvedel za mnenje sedanje vlade o vprašanjih, ki jih bo konferenca v Rio de Janeiro obravnavala. Dosti kritični do konference sta radi domačega političnega položaja tudi Argentina in Urugvaj, zato je Rusk obiskal tudi ti dve deželi. Na eno vprašanje bo pa konferenca morala najti odgovor, ako bo hotela vsaj deloma končati svojo nalogo: kakšna naj bo politika OAS napram sedanji začasni vladi v Santo Domingu in kaj vse je treba storiti, da bo Dominikanski republiki zajamčena politična svoboda. Ako ne najde odgovora, bo odšla v diplomatsko zgodovino kot ponesrečen poskus politične integracije Latinske Amerike na diplomatskem polju. niki B-52 z otoka Guama. Izgube ameriške pehote so označene za zmerne, vendar so bile najhujše, boji najzagri-zenejši, od kar so ameriške čete posegle neposredno v boj z rdečimi. MOSKVA, ZSSR. — Vodnik demokratske večine v Senatu Z-DA Mansfield je s 4 senatorskimi tovariši prišel danes sem na razgovor s Kosyginom in Gromikom, potem ko se je razgovarjal v vodniki poljske v Varšavi. Od tod bo poletel v glavno mesto Romunije. Trdijo, da ima nalogo pregledati možnosti za razgovore o končanju vojne v Vietnamu in staviti zadevne predloge v imenu ZDA. Sen. Mansfield bo v svojo sedanje potovanje vključil tudi obisk v Vietnamu. NEW YORK, N.Y. — Tu je v bolnici v nedeljo umrl dr. A. Du Mont, 64 let stari inženir in strokovnjak za elektroniko, ki je znan kot “oče televizije”. WASHINGTON, D.C. — Vrhovno zvezno sodišče je odločilo, Iz Clevelanda j in okolice Prestala operacijo— Mrs. Mary Možic s 1140 E. 60 St., ki je v Kaliforniji na obisku, je morala tam na operacijo in je to srčno prestala. Upa, da bo v dveh tednih zopet na domu svoje hčere Mrs. Richard Kočevar, 2357 Snowden Ave., Long Beach, Calif. Zahvaljuje se za pozdrave vsem prijateljem in znancem v Clevelandu. Nov odbor— Slovenski športni klub je na svojem občnem zboru preteklo nedeljo izvolil za novo poslovno dobo sledeči odbor: predsed. Jože Košir, podpredsed. Ivan Komin, taj. Marija Komin, blag. Tone Mrva, odborniki Frank Kogovšek, Stane Rus, Frank Rihtar, Helena Mihelič in Marie Zakel; preglednika P. Košir in M. Lumpert; duh. vodja č. g. J. Martelanc. Na pogrebu— Mr. in Mrs. Joseph J. Zorc z 1045 Wadsworth Avenue, N. Chicago, 111., sta prišla sem na pogreb Petra Zorca, strica Josepha J. Zorca. Oglasila sta se ob tej priložnosti tudi v uradu AD. Mr. Joseph J. Zorc je dejal, da se je moral v prejšnjih letih voziti z avto do Clevelanda preko 17 ur, sedaj pa se po novih avto velecestah lahko pripelje v 7 urah. Eno tretjino manj— H. C. Zinskind, ki je odgovoren za vzdrževanje in čiščenje cest v Clevelandu, je povedal, da bo imelo letos mesto eno tretjino ljudi manj zaposlenih pri čiščenju snega, da pa bo to dele opravljano prav tako uspešno in naglo. Namesto treh izmen bosta le dve, ki bosta pa v slučaju sile podaljšali svoj delovni dan od 8 na 12 ur. Zmanjšanje števila moštva je bilo potrebno zaradi varčevanja. ------o------ Vatikanski koncil obravnava ta teden vprašanje o brezboštvu VATIKAN. —- Vatikanski koncil obravnava ta teden razpravo o “Cerkvi in modernem svetu”. V razpravi bo reč tudi o brezboštvu. Načrt za besedilo je o tej točki precej obsežen in bo dal povod za obširnejšo debato. Nekateri koncilski očetje bi namreč radi vpletli vanj tudi izrecno obsodbo komunizma, do-čim se menda večina ne strinja s tem. Pojav brezboštva ima zelo različne korenine in zato tudi različne oblike in vsebine. Čeprav je treba brezboštvo načelno obsojati, ni treba načelno obsojati tudi brezbožnikov kot takih. Sedanje besedilo zato skrbno analizira posamezne vrste brezboštva, ne trdi pa, da je obseglo vse. Treba je vsako vrsto brezboštva naj prej e pravilno razumeti in ga šele potem primemo obsoditi. Debata o brezboštvu utegne trajati ves ta teden. . ----o - ■ -- — Domači purani dosežejo, pravilno krmljeni, do 70 funtov teže. da je zakon, ki zahteva, da sc člani Komunistične partije prijavijo pravosodnemu oddelku kot agentje tuje države, v nasprotju z določili 5. dopolnila zvezne ustave in zato neveljaven. Od nikogar se ne more zahtevati, da bi pričal proti sebi samemu. *>< X- VC*. X X>> ^x X" H Xv< X A - K'X ŽlIUsŽaŽH, 1 BESEDA IZ NARODA eilTlTciair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: its Združene države: $14.00 na leto; $8,00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece fct Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.09 na leto; $3.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto L, NOTNE OD SV. ViDA SUBSCRIPTION SATES: United States: $14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 montns Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 220 Tues., Nov. 16, 1965 Izjava Narodnega odbora za Slovenijo k prazniku osvobojenja 29. oktobra Za letošnji praznik 29. oktobra je Narodni odbor za Slovenijo poleg čestitk vsem Slovencem izdal tudi posebno izjavo vsem demokratičnim Slovencem. Zdi se nam toliko važna, da jo objavljamo na tem mestu. Zavedamo se odgovornosti pred narodom in zgodovino za vse naše delovanje, nastopanje in ukrepe. Glavni namen vseh naših naporov je držati pred očmi sedanjega in novih rodov Slovencev v domovini in zdomstvu plamenico svobode, ki gori iz vztrajnega prizadevanja za rešjtev naroda iz sistema totalitarne družbe in policijske države in iz nenehnega bojevanja proti rekacionarni komunistični oligarhiji, ki si je z zločini prigrabila oblast in se z nasiljem ohranjuje kot dejanska vlada nad narodi Jugoslavije. Zato prosimo, vnemajmo rojake v zdomstvu, da se vključijo v napredek svobodnega sveta, da prilagode svoje politično, kulturno in gospodarsko delo zahtevam novega časa, da vzporedno utrjujejo slovensko ime in širijo naš narodni sloves ter da ustvarjajo pogoje za nastop velikega dne osvobojenja. Pozdravljamo in podpiramo vsako zahtevo po uveljavljanju demokratičnih svoboščin v rojstni domovini, sodelujemo z demokratičnimi zastopstvi drugih zasužnjenih narodov, prosimo in prepričujemo vlade svobodnih držav in parlamentarna zastopstva svobodnih narodov, da podpro napore za osvobojenje in za odstranjevanje komunističnih diktatur povsod, kjer je le kaka možnost in priložnost. Ugotavljamo, da v domovini — ne le med nekomunistično večino ljudi, ampak tudi med samimi komunisti, prodira prepričanje, da teorija in praksa marksizma-leni-nizma ne prinašata uspehov in vodita v brezno. Mladina se upira, gospodarstvo se zvija iz krize v krizo, dinar je med najslabšimi valutami na svetu. Prevladuje nezadovoljnost nad razmerami, ki se slabšajo iz dneva v dan. Vsem postaja jasno, da komunistični režim ne more rešiti osnovnih vprašanj gospodarske podjetnosti in odgovornosti in zato nima ne izhodišča ne smeri za zdravo finančno in socialno politiko. Boleče in kričeče, dnevne težave tudi komunistom vsiljujejo vprašanje, čemu naj vsa partija in vsa država dela in trpi, da bi nesposobna oligarhija ohranila oblast. . Odnose med narodi Jugoslavije je po dvajsetih letih zatiranja svoboščin in policijskega vladanja režim prignal v tolikšno medsebojno nezaupanje, nasprotovanje in celo sovraštvo, da se pojavlja zahteva po razbitju skupnosti brez ozira na posledice. Demokratična politična emigracija mora spričo teh razmer doma in splošnega razvoja v svetu pomnožiti, poživiti in okrepiti svojo delavnost v pomoč domovini. Da bi zajeli, zbrali in uporabili čim popolneje vse naše moči, prosimo organizirane skupnosti slovenskih emigrantov, da dajo pobude in predloge za prilagoditev novim zahtevam, ki jih je prinesla dvajsetletna doba. Tradicionalne demokratične slovenske politične stranke v izseljenstvu, ki sedaj sestavljajo Narodni odbor za Slovenijo na osnovi dogovora, sklenjenega še v domovini, so že pristopile k delu za prilagojevanje novim razmeram in zahtevam. Predloge in pobude drugih, novih političnih skupin in posameznikov bomo s hvaležnostjo sprejemali in skrbno upoštevali. Mladi rod moramo vključili. Iskali bomo pota in načine, da bi zlasti pritegnili kvalificirane zastopnike skupin mladega rodu, ki ima v velikem svetu nabrano zalogo koristnih skušenj. Vsaj del teh mladih se bo nekoč srečal, sestal, na poti z idealno mladino v domovini. Ti mladi bodo doživljali domovino v novi rasti in lepoti v svobodi, ti bodo dajali vsebino njenim demokratičnim ustanovam. Ta cilj je vreden vseh naporov in žrtev. Vzajemno sodelovanje vseh, ki jim je slovenstva mar. bodi naša prva skrb. Narodni odbor naj tako sodelovanje ob podpori"in soudeležbi vseh načrtno usmerja in vodi. Tako bomo najuspešneje preprečevali vtikanje jugoslovan skih komunistov v emigrantsko življenje in delovanje. Dejstvo, da v zdomstvu praznujemo praznik osvobojenja, kaže po sebi, da v dvajsetih letih nismo uspeli. Kljub temu Slovenija v svetu živi in daje bogato, razveseljivo podobo odlično urejene in ustvarjalne emigrantske narodnostne skupine. Iz nič smo se postavili krepko na noge, gospodarsko smo se opomogli, versko in vzgojno prosvetno delo med nami imamo lepo urejeno, v tujih družbah so se naši ljudje dobro uveljavili, na nepričakovano lepe sadove in dela v verski in narodnostni kulturi lahko pokažemo, celo v umetnosti in znanosti je precej naših ljudi seglo v značilne višine. Pogled v Slovenijo v svetu nam vzbuja hvaležnost in ponos. ' ' V spoštovanju in z občudovanjem se klanjamo juna- Cleveland, O. — OBLETNICA SMRTI ŠKOFA DR. GREGORIJA ROŽMANA. — Verni Slovenci, doma in po svetu, se danes še prav posebno spominjamo smrti škofa dr. Gregorija Rožmana. Na današnji dan v zgodnjih urah ga je Bog iz tukajšnje bolnišnice sv. Aleša poklical k Sebi, da mu da Nagrado križa. Danes dopoldne ob 8.15 je bila v cerkvi sv. Vida sv. maša za škofov večni mir in pokoj. SV. VID DOBRO NAPREDUJE. — Pred tednom smo poročali, da je bilo do nedelje, 7. t. m., v vidovski župniji nabranih $23,690 v škofijski srednješolski gradbeni sklad. V teku zadnjega tedna se je ta vsota povečala na $34,920. Naši pridnni pobiravci in pobiravke so namreč v preteklem tednu zbrali $11,230. Do cilja $150,000, ki je postavljen našo župnijo, manjka še $115.080* Župnijski pobiravci in pobiravke bodo tudi ta teden na delu. Njihovo število je v zadnjem tednu zraslo za 20; pa jih še ved- znano, je Father Franc Ks. Rebel doma iz župnije Šmartno pod Šmarno goro. V Ameriko je prišel leta 1939 z materjo in tremi brati. Prišli so k očetu, ki je bil že prej v tej deželi. V osnovno šolo je Franci hodil k Sv. Vi- Ki in drugimi žrtvami kakor tudi gmotno pomagajo pri opravljanju velikih misijonskih nalog. Tam bo gotovo v veselje, če jim sporočim, da je gospod Franci za letošnje Vse svete eno izmed svojih štirih maš, ki jih je ta dan imel, opravil za vse svoje rajne dobrotnike in dobrotnice. Obenem ko gospodu Franciju vsi čestitamo k podeljenemu mu civilnemu odlikovanju, dajmo, molimo še naprej zanj in podpirajmo ga tudi gmotno po svojih močeh! ŠE NEKAJ O RAZSTAVI du. Že v tem času je postal nje- ^ ^ ^ ^ gov dobrotnik ter zlasti še nje-js L 0 v ENSKffl UMETNIKOV gov duhovni mentor rajni vidovski župnik msgr. Jernej Ponikvar. Ko je opravil Franci o-snovno šolo, je stopil v tukajšnjo benediktinsko srednjo šolo; ko pa je to končal, se je odločil (1. 1944), da se pridruži ameriški misijonski družbi Maryknoll, ki ima svoje bogoslovje nedaleč od New Yorka. Novo mašo je imel leta 1953, t. j. pred dvanajstimi leti, pri Sv. Vidu. Pridigovali so mu rajni ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman. Še istega leta 12. avgusta so ga predstojniki poslali v misijon na Formozo. Tu je do danes opravil izredno veliko dela. Sedaj je župnik v kraju Yan Li. Po volji svojih žup-Ijanov je cerkev posvetil presvetemu Srcu Jezusovemu. Eden izmed neposrednih povodov za to' da je Father Rebol no ni zadosti. Priglasite se novi j letošnji f ormoški “Good Man of in nove! Za veliko stvar gre, po- the Year”, je v tem, ker je letošnjo spomlad, ko so imeli na Formozi veliko povodenj, rešil dva otroka. Ko se nihče ni upal, sta se on in še neki domačin vrgla v vodo in iz hiše, ki ji je grozilo, da jo bo vsak čas odnesla voda, vsak izmed njiju je rešil po dva otroka. Rebolovi, ki žive na 1217 Addison aveniji, pričakujejo, da jih bo Franci morda že konec letošnjega leta, najbrž pa šele na spomlad prihodnjega, obiskal. Oče so bili pred kratkim dalje časa v bolnišnici ter bi zelo radi še enkrat videli sina. Nič manj pa seveda tudi njegova mama, ki so letos obhajali lep življenj skl jubilej. Oni so pa še trdni in neugnani v delu za misijone. Gospod Franci ima med rojaki v Clevelandu pa tudi drugod po Ameriki veliko dobrotnikov in dobrotnic, ki mu z molitvijo gum! MISIJONAR FATHER FRANC KS. REBOL DELA ČAST NAŠI ŽUPNIJI. — V zadnji številki, t. j. od 12. nov. t. L, “The Catholic Universe Bulleti-i”, clevelandskega škofijskega tednika, beremo, da je dobil č. g. Franc Ks. Rebol, slovenski ma-ryknollski misijonar, ki deluje sedaj že 12. leto na Formozi, za svoje goreče misijonsko in drugo javno delo med f ormoškim ljudstvom posebno priznanje, t. j. odlikovanje “Good Man of the Year”. To je ena izmed vrst odlikovanj, ki jih podeljuje od leta do leta odn. od časa do časa gibanje, katero ima nalogo med f ormoškim ljudstvom gojiti duha za delo za ljudsko dobrobit (Movement v/hich encourages public-spirited acts). Kot je mnogim izmed rojakov kom, ki doma v nedopovedljivo težjih in nevarnejših razmerah še vztrajno dvigajo luč ljubezni in zahtevnosti po svobodi in obenem ob tej slovesni priložnosti izrekamo priznanje in zahvalo vsem, ki se v zdomstvu trudijo in delajo iz ljubezni, zlasti: a) učiteljicam in učiteljem, ki poučujejo naše otroke, ne da bi vprašali za plačilo. V slovenskih šolah in tečajih oblikujejo v zdomstvu nove Slovence in se z njimi trudijo uro za uro, leto za letom, da bi mladi rod rad sprejel dolžnosti in z veseljem opravil poslanstvo očetnjave. Ti učitelji s starši in duhovniki grade novo Slovenijo v svetu. b) duhovnikom, ki skrbe, da tudi v rudnikih in tovarniškem prahu, v vseh nevarnostih in težavnostih življenja na tujem ostajamo v pogovoru z Bogom in so nam po vseh kontinentih, kjer smo se razselili, omogočili osebno udeležbo pri našem bogoslužju in tiskano besedo verskega oznanila in navodila v našem jeziku. c) tisku slovenskemu in vsem, ki se z njim ukvarjajo. Ta je najmočnejši in najuspešnejši veznik, usmerjevalec in besednik slovenskega izseljenstva, njegovega dejanja in nehanja. o č ) kulturnim in prosvetnim delavcem. Tem posebej čestitamo. Slovenski kulturi so ustvarili lepote, ki jih je vsako oko veselo in bodo ostale trajne vrednosti. Tudi zaradi njih bo ta emigracija dobro ocenjena v narodni zgodovini. Posebej izraz hvaležnosti zlasti tistim nosilcem slovenskega duha v umetnosti in znanosti, ki jih je uspelo zasaditi slovensko sadiko v mednarodne ustanove, ki uspevajo v dosegljajih obče pomembnosti za človeštvo in utrjujejo našo prisotnost v zborih in ustanovah naprednih kulturnih narodov. d) delavcem v narodno-političnem področju, ki vdano in vztrajno kljub dvajsetletnim, komaj kaj vidnim in pridnim nesebičnim prizadevanjem vztrajajo v naporih za isti skupni smoter: dobro naroda in domovine, za uspeh slovenske pravice. e) dragim sestram in bratom, vsem rojakom, ki jih komunistnično rušenje naše odporne moči ni omajalo in dvajset let niso pozabili, zakaj so izbrali trpko pot v tujino, ki- žive in delajo kot zavedni Slovenci, jih niso zmedli spori in razčiščevanja, ne oslabile družbene bolezni med nami, ki se slej ko prej zavedajo našega poslanstva. Iskrena hvala in priznanje vsem. Z veselo ljubeznijo znova poprimimo: stiska domovine naj priganja, lepota slovenske svobode naj nas vabi in ogreva. Na narodni praznik 29. oktobra 1965. NARODNI ODBOR ZA SLOVENIJO Dr. Miha Krek, predsednik V WASHINGTONU, D. C. — Ker je tudi v Clevelandu vladalo veliko zanimanje za razstavo slovenskih umetnikov, ki je bila od 17. do 30. okt. 1.1. v Washing-tonu, še nekaj o njej: Razstava je bila v novem najbolj modernem washingtonskem hotelu “Washington Hilton”. Tako se je zgodilo, da je nekdo od rojakov, ko je stopil v hotel, stopil hitro nazaj na cesto, prepričan, da se je zmotil, šele čez nekaj časa se je vrnil ves presenečen, da so Slovenci v takih prostorih .... Razstavo si je ogledalo kar veliko ljudi. Prišlo je med drugim kar precej ameriških Slovencev, drugi in tretji rod, potem ko so brali objave v ameriških dnevnikih. Vsi trije wa-shingtonski dnevniki so prinesli namreč vsaj to, da se razstava vrši (Exhibition of Contemporary Slovenian Art Abroad). Ker hotelska uprava ne dovoljuje kiparskih razstav, je imel mojster Gorše v tem času (2. teden) razstavo svojih kiparskih del na Georgetown University; hotelska uprava dovoljuje namreč samo razstave slik in reliefov, ki vise s sten. “Catholic Standard” je prinesel sliko mojstra Goršeta pri delu enega izmed kipov. Za nameček še to, da bo meseca maja prihodnjega leta v tem hotelu konvencija Slovenske ženske zveze. To se bodo postavile! MIKLAVŽEVA PROŠNJA. — Okoli 220 slovenske šolske mladine in njenih učiteljev bo moral samo pri Sv. Vidu Miklavž 5. dec. 1.1. obdariti. Tako ni čudno, če že danes prosi dobre slovenske matere, žene in dekleta, da hi mu pripravile kaj primernega v ta namen. Za to dobroto se jim že vnaprej zahvaljuje in jih zagotavlja, da tudi nanje ne bo pozabil. DOBRE MATERE, ŽENE IN DEKLETA. — Kdo je, ki si ne želi dobrih mater, dobrih žen in dobrih deklet. Za duhovno izoblikovanje takih nudijo gotovo duhovne vaje posebno ugodno priložnost. Slovenske duhovne vaje za matere, žene in dekleta bodo v tukajšnjem škofijskem Domu duhovnih vaj od petka večera, 26., pa do nedelje popoldne, 28. t.m. Vodil jih bo misijonar prof. Karel Wolbang, C.M. Matere, žene in dekleta, poslu-žite se te izjemne priložnosti! J. S. stavili in zasidrali. Stare stvari — stari dramat-ski teksti— so za današnjega gledalca na eni strani že tako daleč odmaknjeni, da jih ne razume, po drugi strani pa za tistega, ki jih razume, tako neprivlačni, ker je te stare igre že večkrat gledal v domovini, potem ponovno v taborišču in seveda gotovo tudi že v novi domovini. Torej kaj? Ko sva o tej krizi razpravljala s predsednikom dramatskega društva “Lilije” g. Ivanom Jakominom, je dejal, da ima “Lilija” res veliko zalogo iger. Pregledali so vse, a je bila ena igra bolj neuporabna za ponovno vprizoritev kot druga. Kar je še uporabnega, je nekaj veseloiger, ki gledalca skoro redno zadovolje, ker ga spravijo v dobro voljo. Tako smo prišli sedaj nazaj do “Ubogih samcev”, ki je veseloigra in se bomo ob njih zopet malo nasmejali. Dobre volje smo pa vsi potrebni. Pridite v nedeljo, 21. novembra, popoldne v Slovenski dom na Holmes Ave. Kar vam lilij-čani lahko zagotove, je obilo smeha in dobre volje. To je tudi nekaj vredno. Zdravko Novak L. Galič: Obisk v velemestu Hew York WASHINGTON, D.C. — Marsikdo se bo morda čudil, toda vendar je res, da pripravljamo v ameriški prestolici prvo slovensko društvo. Smo pa le ženske tiste, ki imamo prvo besedo, čeprav nekateri trdijo, da imamo zadnjo. Snuje se, ozirofna je že osnovana podružnica Sloven ske ženske zveze za District of Columbia, državo Maryland in severni del Virginije. Do sedaj smo že imele dva sestanka, katera sta bila oba bolj uspešna, kot smo pričakovale, tako, da bo naše društvo že lahko volilo svoje predstavnice na našem tretjem sestanku, katerega bomo imele v kratkem Naša pravkar ustanovljena podružnica si tudi šteje v čast, da je mogla pomagati pri pripravah in organizaciji prve slovenske umetniške razstave, katero smo imeli v Washingtonu od 17. do 30. oktobra. S tem delom se je naše novo društvo prvič predstavilo ne samo slovenski, am pak tudi ameriški javnosti Washingtonu. Ker je težko dobiti stike vsemi slovenskimi Amerikanci v tej okolici, prosimo vse bralke, ki niso prejele vabila za zadnji sestanek, da javijo svoje naslove. Prav tako prosimo vse bralce in bralke, ki imajo so rodnice ali znanke v teh predelih, v prestolici ali okolici, da nam sporoče njihove naslove, o-ziroma sporoče njim samim, da se nam čim preje oglase na o-značeni naslov. Miss Irene Planinšek 12 S. Van Dorn Alexandria, Va. Nika B. Kovačič m. Milwaukee, Wis. — Danes se veliko piše o miru in veliko o-menja UNITED NATIONS, ki imajo svoj stalni sedež na 18 a-krov obsegajočem ozemlju med 42. in 48. cesto na Prvi aveniji in East River. Krasna stolpnica z velikimi dvoranami, ki služijo državnim zastopnikom za njih delo v korist miru in vzgojo vseh narodov na svetu. Mogočna stavba Zveze narodov je vsa v marmorju in steklu, imenujejo jo Tajniško palačo. Zadaj za njo je velika knjižnica. Ob reki pa so dvorane: Economic, Social Chamber, Chamber zaupnikov, Security Chamber in največja dvorana, ki služi vsem delegatom za razgovor in se i-menuje General Assembly Hall. V palači ZN je tudi restavracija, knjižnica, in ima svojo policijo ter svojo poštno upravo. Pet službenih jezikov je, in to: anglegki, francoski, španski, ruski in kitajski. Ogled te palače je dovoljen z vodnicami. Če imate srečo, da dobite vstopnico, lahko prisostvujete tudi de-oatam v vseh navedenih dvoranah. V veliki in akustični Assembly Hall govorijo svetovnim delegatom razni kralji, predsedniki in predstavniki držav — v ponedeljek, 4. oktobra, pa je v tej dvorani govoril v korist miru papež Pavel VI. gs sasne? CLEVELAND, O. — Dramat-sko društvo “Lilija” vprizori v nedeljo, 21. novembra, ob pol štirih popoldne veseloigro “Ubogi samci”. Gotovo si vsak od nas želi videti na odru kako dobro igro: kaj novega, modernega, kaj lepega, spodbudnega. To še posebno zato, ker imamo v zadnjih letih tako malo dramatskih predstav. Poleg mnogih kriz, ki jih naša imigracija v zadnjih letih preživlja, je tudi kriza dramatike, kriza, ker nimamo več na razpolago primernih iger. Kratko povedano: staro ni več uporabno, novega pa ni. Je pač od tistega časa, ko se je čas rednega slovenskega narodnega življenja pretrgal na dvoje, minilo že celih dvajset let. Čas gre svojo pot naprej in piinaša napredek in vzpon, mi Slovenci se pa lovimo in ne vemo, kje se bomo u- “Inarhisl” ¥ iltaisks® MILWAUKEE, Wis. — Slo. vensko društvo TRIGLAV priredi to nedeljo, 21. novembra, pri Sv. Janezu komično igro “Anarhist” in po predstavi ples in prijateljsko zabavo, na kateri boste postreženi z odlično domača brano: krvavice z zeljem, krompir in sladkarije ,ki jih bodo spekle doma naše triglavan-ke. Igro režira L. Kralj, sodelujejo pa tudi: Franc Rozina, Ivan Bambič, Ivan Jakoš, Jože Ornik, Janez Limoni, Karel Dovnik, Ivan Rifelj, Jože Kun o v ar, Franc Menčak. Dragi rojaki in rojakinje, vsi prijateljsko vabljeni na slovensko zabavo in veseloigro, ki bo to nedeljo ob 3.30 pop. v dvorani sv. Janeza. Vstopnina je samo 1 dolar. Vsi vljudno vabljeni in dobrodošli! L. Galič STATUE OF LIBERTY — Kip Svobode, ponosno stoji na malem otočku pri vhodu v nju-jorško pristanišče. Ogromni kip žene, ki drži v iztegnjeni desni roki plamenico, žarišče svobode in v levi roki knjigo z napisom: July 4, 1776, nanašajoč se na “Declaration of Independence”. Kip Svobode je dar Francije-a-meriškemu narodu v nenehno prijateljstvo. Leta 1884 je kipar Frederic Auguste Bartholdi v Parizu dokončal to kiparsko u-rnetnino. Nato so jo pripeljali v Ameriko, kjer je 28. oktobra 1886 takratni ameriški predsednik Grover Cleveland odkril “Miss Liberty”. Kip Svobode ima tri dele: kletni prostor, podstavek in kip. Do podstavka se lahko peljete z dvigalom. V samem kipu so strme in ozke stopnice, ki vas peljejo vse do glave in še v stegnjeno desno roko, vse do plamenice! Nudi se vam krasen razgled po pristanišču in samem mestu. “Miss Liberty” je pri vhodu v novi svet iskreno pozdravila na milijone turistov, med njimi nešteto imigrantov iz vseh delov sveta: “Dobrodošli v svobodni in demokratični Ameriki!” Tudi jaz sem bil deležen te dobrodošlice in hvala ti “Miss Liberty”. Naj dodam še, da se je pred menoj vpisala v spominsko knjigo neka francoska učiteljica iz Pariza. Zapisala je: “Vse življenje sem hranila denar, da si ogledam Ameriko in naš dar Kip Svobode. Srečna sem, ker za mene je bilo to doživetje. Zdaj šele razumem kaj je Svoboda. Sedaj je v gradbi na tem otoku American Museum of Immigration. Pred tedni je na tem otoku predsednik L. B. Johnson podpisal nov imigrantski zakon! • Najbolj znan in slaven med športniki je v New Yorku Madison Square Garden na Osmi Aveniji. V tej ogromni dvorani so se vršile naj večje svetovne boksarske borbe, basketball tekme, razne glasbene in športne parade, kakor tudi cirkuške prireditve. Mi smo prisostvovali glasbeni reviji iz Anglije: Royal Marines Tattoo. Sodelovale so vojaške godbe, Scott Guards, plesalci in čudoviti Highland Lassies. Lepa in nepozabna izvedba angleških gostov. Ta Madison Square Garden bodo v kratkem podrli, kajti v bližini se gradi večji in modernejši. O-stali bodo samo še spomini. Dalje prihodnjič. HANADSH4 DOMOVINA /z slovenskega Toronta cer-je točen baro- Tisk v novembru Kakor vsak mesec, tako smo za november dobili naš mejnik “Božjo Besedo” že zelo 2§°daj. Revija je naša redna sPremljevalka. Po potih naše Vsakdanjosti nas spremlja proti Pravemu cilju. V mesecu no-Veinbru nas usmerja v onostran-S^Vo po naših mrtvih, bodisi da So fiam bili v sorodu po krvi, po ^znanstvu in samo po krstu. Počasno pa je B. B. tudi naša r°nika, kronika slovenskega ^vljenja v in okoli naših Va- Ta kronika ^eter o tem, ali se to življenje viga in raste, ali zastaja in podava. Za zgodovinarja, ki bo 01;el pisati o Slovencih v Kana-k bo ta mesečna revija nepre-CanljiVe vrednosti. Tudi po njej 11 iz nje nas bo cenil in ocenjeni ter tehtal. Kted nas je prispela že tudi ^°vembrska številka “Vestnika” 2 Argentine, številka je obšir-na; ima 48 strani, na katerih je Pranega obilo materij ala in za-Piihivega branja. Za naslednje c“° napovedujejo posebno zani-jPivost, ki bo revijo gotovo še j'01! razširila med Slovenci. V 1966 bomo namreč stopili v j'J'leinico dogodkov, ki so sledi-5. Puču v Beogradu. Dr. Stanko ociper je v tej številki zaključil s tfrsh svojimi “Škodljivimi spo- jaji”. Objavljeno je tudi ne-al korenspondence z njim. To ^aje številki posebno živahnost. rav tako je več kot zanimivo Pisanje č. g. J. Godine, ki opisuje kako je sodeloval z dr. Kre-°m pri oddaji njegovega svari-a in navodila. Vse pisanje je s nad vse zanimivo, k eno revijo imam pred se--’n Je slavnostna številka družabna Pravda” na 30 stra-^eh. Celotna številka je posve-.ePa spominu na dr. Janeza E. u. xict oil. diicz,d ni. j reka, čigar 100-letnico rojstva . °s praznujemo. Finančno sta mpo in obširno številko omočili dve Hranilnici in Posojil-slc| in sicer: Hranilnica in Po-33ilnica slovenskih župnij iz ^0ronta in Slovenska Hranilni-vj z o. z. iz Buenos Airesa. S je sodelovalo 13 ugled-Politikov ter delavcev na sobi nov'kulturnem področju. Vse-,^Pa številke nam more biti luč smisel za naš ponos, da smo ^ °rnci takih mož, kot je bil Janez Evangelist Krek. ,e eno tiskovino za november 0lnenim: “Glas S. K. A.” ki 3. t. m. v Buenos Airesu. Paj Ir i2Šel lj ^vodnem mestu piše dr. Fi-. P Žakelj o “Škof Rožman v bo-pr.Z ^rezbožnim komunizmom”. ^ k* se “Glas” ;revS^rK med naše ljudi. Je nam-Z mno§^ kontinentov, dg- 0 najrazličnejši kulturni VejnaVnosti, ki jo razvijajo slo- Ijudje in drugi naseljen- ci te zemlje. List, ki izhaja dvakrat na mesec, je res kakor okno v svet in to okno se odpira vsakemu, ne samo kulturni aristokraciji. Življenje v širokem svetu naj ne bi poznalo ozkosti. Če kdo omenjenih tiskovin ne dobiva, pa bi jih želel, ker je bral te-le vrstice, naj sporoči na “Slovensko pisarno”, 618 Manning Ave., Toronto 4. Mislili smo na škofa Barago V nedeljo, 7. novembra, so nas dušni pastirji povabili v cerkveno dvorano. Odziv na povabilo je bil lep. Kaplan g. A. Zrnec CM je kazal barvaste slike in obenem predaval o Baragovih krajih in zanimivostih v gornjem Michiganu in v Slovenji. Videli smo 230 slik. Vsa prireditev je bila za mlade in tudi stare zelo poučna. Mogoče bo pa le ganila koga, da bo bolj goreče mislil na našega svetniškega kandidata in storil, kar je v njegovi moči, da bi ta kandidat postal prvi slovenski svetnik. Bazar pripravljajo Članice KZL pripravljajo svoj bazar, ki bo 20. in 21. novembra. Naše žene in dekleta pridno pripravljajo ta bazar in nabirajo darove, da bi ta njihova največja prireditev leta dobro uspela. Bazar bo lepa prilika, da si bo vsakdo lahko nabavil za majhno ceno najrazličnejših predmetov in tudi jestvin. V soboto, 20. novembra, bodo žene priredile v sklopu bazarja svoj banket. D. !@kaj girfpofggfs k proslavi 20, @Ura v Torontu TORONTO, Ont. — Ko smo se ono soboto zbrali kar v lepem številu prvič v veliki dvorani Slovenskega doma na 864 Rape Ave. k proslavi 29. oktobra, sem bil zares dobre volje. Ko sem se sprehajal po prostorih novega doma, so se mi porajali mnogi spomini iz mladih let, iz tistih lepih časov, ko smo v društvenih domovih prejemali mnoge duhovne in telesne koristi. In danes, po tolikih borbah, trudu in trpljenju stojim zopet v prostorih takega doma; kako bi ne bil vesel! Mnogo je bilo nasprotovanja v besedi in pisanju temu domu. Slišali so se u-govori, da se ne splača imeti stroškov samo za nekaj časa, kvečjemu za 10 let, ker v tem času bo slovenščina že zamrla v Torontu itd. Mnogi so temu nasedali in tako se je zadeva zavlačevala in zavlekla do lanskega leta. Slovenščina je postajala vedno bolj živa, prostorov za društveno delovanje pa je čimdalje bolj primanjkovalo. Lansko leto so prvi stebri vse skupinska potovanja v slovenijo J QUEEN MARY — 23. aprila iz New Yorka s povratkom 28. junija Weko Cherbourga. — Cena US $340. — Vključno vlak do Ljub-‘Jane in nazaj US $393. SS ARKadja — 30. aprila iz Montreala s povratkom 30. junija iz Havre. — Cena Can. $337.10. KlžANE CENE JET LETALOM ZA 1966 — pod pogojem vladne °aobritve. ^stična za 21 dni: ew York — Ljubljana US $395 Toronto — Ljubljana Can. $450 °VO v 1966: Skupinska potovanja s plačanim hotelom v Sloveniji. ya Prva.skupina Montreal—Ljubljana dne 6. julija. Cena Can. $449. naPrej plačani listki. — Mi Vam napravimo prošnjo na Immigra-Jugoslovanski konzulat in Vas seveda točno obvestimo o pri-h°Ju Vaših. Guigrantska cena Ljubljana — Toronto Can. $271. Novo York v 1966: Skupinsko potovanje Vaših iz Evrope z ladjo v New ali Montreal. Cena v obe smeri začne od US $250, pa več. ji^ajte točne informacije za vsa gornja in druga potovanja. Ha' am nu J. Oman, duh. vodja Rev. Francis Baraga, predsednica Mrs. Apolonija Kic, 3558 E. 81 St. MI 1-5369. podpredsednica Mrs. Helen Krofi, tajnica in blagajničarka Mrs. Frances Zimmerman, 3546 E. 80 St. tel MI 1-1155 zapisnikarica Mrs. Josephine Hočevar; nadzornice: Mrs. Angela Gregorčič, Mrs. Helen Mirtel in Mrs. Angela Stražar; banderono-šinja Mrs. Rose Tomšič. Skupno obhajilo je vsako prvo nedeljo v mesecu pri maši ob 7:00, popoldne ob 2:00 isti dan pa molitvena ura. Seje so vsak tretji mesec in po potrebi Društva Najsv. Imena DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA Duhovni vodja Rev. Victor J. Cimperman, predsednik Frank L. Grdina, podpredsednik John Milakovich, slov. podpredsednik Jože Odar, zapisnikar Clarence Tomšič, slov. zapisnikar France Sever ml., tajnik Edward Arhar, 1137 Addison Road, blagajnik Anton Oblak. — Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri osmi sv. maši. —e Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani. PEVSKI ZBOR SLOVAN Predsednik Joseph Durjava, podpredsednik Frank Ivančič, tajnik in blagajnik John Snyder Jr., 23810 Devoe Rd., RE 1-4098; zapisnikar Rudolf Ivančič. Nadzor, odbor: John Poznik Jr., John Globokar, John Snyder. Arhivar John Snyder. Pevovodja Frank Vauter. — Pevske vaje so vsak torek ob 8 zvečer v Domu na Recher’ Ave. Pevski zbor Slovan apelira na vse rojake, ki jih veseji petje, da se pridružijo zboru. Seje se vršijo vsake 3 mesece na drugi ponedeljek v mesecu. PEVSKI ZBOR KOROTAN Predsednik Jure Švajger, podpredsednica Marija Martik, tajnica Marija Sekne, 1144 Norwood Rd„ blag. Franc Lovšin, odborniki: Franc Kovačič, Helena Mihelič, Jože Odar, Marjan Perčič, Janez Sever in Ivica Tominec. Pevovodja Frank Zupan. Pevske vaje so ob nedeljah popoldne ob 1:15, seje pa vsako tretjo nedeljo v mesecu. Naslov: Pevski zbor Korotan, 1144 Norwood Rd., Cleveland, O. 44103. PEVSKI ZBOR JADRAN Predsednik Tony Kolenc, pod-preds. Lou Smrdel, tajnik-blagajnik F. J. Biltene,, 2004 Nfdawood Rd., E. Cleveland 12, O., LI 1-2102. Zapisnikarica Angie Potochnik, arhi-varica Mary Pečjak, glasbeni vodja Reginald Resnik, pianist Jack Ros-hong. Pevske vaje vsako sredo ob 8. uri v SDD na Waterloo Rd. DRUŠTVO NAJSV. IMENA PRI MARIJI VNEBOVZETI Duh. vodja Rev. Raymond Hobart; sredsednik George Basilone, 1489 E. 172 St., tel. KE 1-7646; 1. pod-sreds. Frank Žnidar; 2. podpreds. Zdravko Novak; častni predsednik Foseph Hočevar; kores. tajnik Jack Šimenc, 799 E. 155 St., tel. MU 1-5111; fin. tajnik Richard Mooney; alagajnik Michael Turpack, 2351 Sreen Rd.; maršal Joseph Sajovic; lačelnik programov Anthony Nach-igal; načelnik bolniške oskrbe Frank Sluga, 1192 E. 176 St., tel. KE 1-5622; načel. kat. akcije Guy DeMark; poročev. v angl. Anthony Nachti-^al; poročev. v slov. Ernest Terpin; mladinski načel. Edward Zadnik; aačel. za duhovne vaje Frank Zni-lar. — Skupno sv. obhajilo vsako Irugo nedeljo v mesecu pri osmi maši; po maši seja v šolski dvorani. Lovska društva SLOVENSKA LOVSKA ZVEZA Predsednik: Frank Kramer; podpredsednik: Stanley Česen; tajnik: Frank Škerl, 10202 Reno Ave., Cleveland, Ohio 44105. — Prihodnja glavna seja bo L nedeljo v maju 1965 pri Rainbow klubu v Twins-burg, O. PEVSKI ZBOR TRIGLAV Predsednik Jack Jesenko, podpredsednik Carl Samanich, drugi podpredsednik John Culkar, tajnica in blagajničarka Margaret Loucka, 3540 W. 63 St., WO 1-5222; zapisnikarica in poročevalka Anna Jesen ko, nadzornika Ella Samanich in Joe Pultz, zastopnica za Slovenski Dom na Denison Avenue Tončka Verbič. Pevske vaje so vsak ponedeljek zvečer od 7:30 do 9:30. Pevovodja Frank Vauter Koncertni pianist Charles Loucka. — Mesečne seje so vsak 2. četrtek po pevski vaji. PEVSKO DRUŠTVO “SLAVČEK’ 676 Birch Dr., Cleveland 32, Ohio Predsednik Slavko Zupan, podpredsednik Cvetka Peklar, tajnik Gabrijel Žakelj, blagajničarka Roži Župančič. Pevovodja Miodrag Sa-vernik. Dramatska društva DRAMATSKO DRUŠTVO LILIJA Predsednik Ivan Jakomin, podpredsednik Ivan Hauptman, tajnik France Hren, 21101 N. Vine Ave., KE 1 - 6196, blagajničarka Štefka Smolič, zapisnikar Marjan Kosem, za program: Jakob Mejač, I. Hauptman, Srečko Gaser in Stane Gerdin, odrski mojster Slavko Štepec, arhivar S. Gaser, kuhinja: Pepca Stanonik in Francka Perčič, bara: Lojze Mohar, reditelja: Peter Trpin in France Stanonik, knjižničar France Jenko, nadzorniki: August Dragar. Jože Malovrh in Franček Urankar. Seje so prvi ponedeljek v mesecu ob osmih zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. KLUB LJUBLJANA Predsednik Frank Derdich, podpredsednica Molly Legat, tajnica Štefanija Koncilja, 15611 Saranac Rd., GL 1-1876, blag. John Barkovic, zapisnikarica Frances Klun, nadzorni odbor: Nettie Strukel, Mary Gr-ze in Frances Julylia. Kuharica Frances Gorjanc; Frank Rupert, stric; Angela Barkovic, teta. Pevovodja Frank Rupert. Vratar Frank Peček, Muzikant John Grabnar. — Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 8. uri zvečer v AJC na Recher Ave. SLOVENSKI DOM 15810 Holmes Ave. Predsednik John Habat, podpredsednik Jacob Mejač, blagajnik Albert Marn, tajnik Frank Koncilja, IV 1-6955, zapisnikar Frank Hren. Nadzorni odbor: Joseph Ferra, Ciril Štepec, August Dragar. Gospodarski odbor: predsednik Stanley Štepec, Frank Stanonik, Edwin Gro-sel. Ostali direktorji: Frank Suster-sich, Frank Mrzlikar, Joseph Hribar, John Trček. Upravnik: Victor Der-ling, tel. KE 1-0497. — Seja direktorjev se vrši vsako četrto sredo v mesecu ob 7:30 zvečer v navadnih prostorih. SLOVENSKI DELAVSKI DOM 15335 Waterloo Road Predsednik Anton Vrh, podpredsednica Jennie Trennel, tajnica in blagajničarka Agnes Stefanic, zapisnikarica Anne Žele, nadzorniki: Frank Bitenc, George Marolt in Harry Blatnik, gospodarski odbor: Andy Božič, John Korošec. Direktorji: Doris Sadar, John Cech. vec. Seje so vsako 1. sredo v mesS' cu ob 7:30 zv. v SDD na Prince Ave’ UPRAVNI ODBOR KORPORACIJ® “BARAGOV DOM”, 6304 St. Cla£ Predsednik Joseph Nemanich; p00' predsednik Frank Grdina; tajni' Janez Ovsenik, 7505 Cornelia Ave-' Cleveland, O. 44103; blagajnik Stane Vidmar; Baragova prosveta dr-Vinko Vovk; gospodar Alojzij Bajk upravnik Doma Jakob Žakelj; 0<" borniki: Anton Vogel, Edmund TurK-Franc Sleme, Jože Križman, VinK^ Rožman, Slavko Miller, Frank rar in Anton Meglič. Telefonska sta vilka Doma: EN 1-5926 ali pa HE ^ 0142. Dom oddaja prostore za družabne prireditve. DIREKTORLT SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA NA RECHER AVE. Častni predsednik Frank Žagar, oredsednik Joseph Trebeč, podpredsednik Edward Leskovec, tajnik Alphonse Sajevic, 1380 E. 276 St., RE 1-5554; blagajnik William Frank; zapisnikarica Mary Kobal; nadzorni odsek: Louis Sajovec, Joseph Kušar, John Ivac; gospodarski odsek: predsednik John Troha, Louis Modic, John Snyder; direktorij: John Adams, John Hrovat, Albert Pestotnik, Theodore Kircher. Charles J. Starman, poslovodja, tel. KE 1-9309; Joseph Petrič, hišnik, tel. 481-1721. Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu, začetek ob 8. uri zvečer v Društvenem domu, Recher Ave., Euclid, Ohio. GOSPODINJSKI KLUB NA JU-TROVEM (Prince Ave.) Predsednica Jennie Bartol, podpredsednica Rose Vatovec, tajnict Stella Mahnič, blag. in zapis. Marj Taucher, nadzornice: Anna- Krese-vic, Antonija Rolih. Angela Mago- SLOVENSKA PRISTAVA ; Predsednik Jernej Slak, podpr® sednika Frank Urankar in Anio Vogel, tajnik Stanislav Vrhovec. 6211 Glass Avenue, Cleveland 0-. 44103, tel. 391-7173, blagajnik Bew Lobe. Odborniki: Frank TorruF-'; Pavel Žakelj, Frank Dejak, Frau-Kastigar, Maks Jerič, Vitko Sle1^’ j Rudi Merc, Andrej Kozjek. Duhovni vodja: c. g. Raymond Hobar ■ Nadzorni odbor: Jože Nemanič*1' Branko Pfeifer, Vili Zadnikar. Ha zsodišče: John Kovačič, Edvar Ljubi, John Oster. Nahaja se med Memorial Shoreway in Lake Shore Blvd. 365 E. 156th St. KE 1-9411 ic Vse predpriprave v naši posebni privatni sobi. -fc Vera, narodnost in privatni običaji upoštevani. it Parkirni prostor. Zračevalni sistem. 24 urna ambulančna posluga in aparat za vdihavanje kisika. evska društva GLASBENA MATICA Predsednik John Perencevic, pr-i podpreds. Mrs. Eileen Ivančič, •uga podpreds. Mrs. June Price, jnica Miss Josephine Mišic, 1111 DRAMSKO DRUŠTVO “NAŠA ZVEZDA” Predsednik Vinko Zgonik; pod predsednik Frank Kokal; tajnica Mary Ulyan; blagajničarka JoAnn Milavec, 23891 Glenbrook Blvd., KE 1-7419; zapisnikar Louis Modic; nadzorni odbor: L Sylvia Evatz, 2. Louis Stavan.ja, 3. Anthony Milavec, 4. Milan Ulyan; režiserja: Vinko Zgonik, Frank Kokal; arhivarja: Frank Kokal, Anthony Milavec; mojstri odra: John Kokal, John Mihelich, Anthony Milavec, Milan Ulyan; še- ZA VAS '§mg^ Popolnoma zastonj bi Vam radi podarili to prekrasno petrolejko. Podarili Vam jo bomo tisti trenutek, ko se vpišete v Christmas Club. Vendar to ni edini razlog, da bi se nam pridružili. Pomislite tudi na Božič 1966. Če se sedaj vpišete v Christmas Club, boste imeli denar za Božič 1966. Kaj ni veliko lažje prihraniti $1.00 ali $2.00 ali $5.00 na teden, kakor pa naenkrat skupaj spraviti večjo vsoto denarja prihodnji Božič? Oglejte si luč, svetujemo Vam, da se oglasite pri katerikoli Society office in odprete 1966 Christmas Club Account. Posebno pozornost Vam bomo posvetili. NATIONAL BANK OF CLEVELAND Član Federal Deposit Insurance Corporation