Poštnin« piatana v gotovim leto LVllI. v UubUanl. v soboto, dne 12. aprila 1930 Št. 85 st 2 om Naročnina Dnevno Izdaja u kraljevino iugoil»l|i meieCno 25 Din pollelno ISO Din celoletno 300 Din. za inozemstvo meoeCno 40 Din nedel|«kn lzda|a celoletno v Juge slavili 120 Din, za Inozemstvo 14t) D SEOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov l stolp, petlt-vrsla mali oglasi po 1'50 In 2 D, veC|l oglasi nad 45 mm vltlne po Din 2-50, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din ii Pt. vccicm o naročilu popual Izide ob 4 zjutraj rožen pondeljko ln dneva po praznlKu Urctlnlilvv lo v Kopltar/evl ulici Ji. 6/Jli Rokopisi se nc vračalo, netranktrana pisma se ne sprelema/o * Uredništva inlcton it. 20S0. upravnlilva it. 2328 Naša statistika Te dni je izdala naša Zbornica za trgovino, obrt in industrijo zanimivo publikacijo »Na gospodarskih ogledih po Sloveniji«. Knjižica nudi prav važen in lep statističen prispevek k stanju in gibanju na našem gospodarskem polju, zato jo moramo le pozdraviti in želeti, da bi ne bila zadnja. Ob tej priliki se nam namreč zdi potrebno, da ponovno poudarimo vso nerazumljivo, neverjetno in neod-pustljivo zanemarjenost naše statistike. Vsi poznamo njeno današnje stanje. V nekaj mesecih bo minilo deset let, kar smo imeli splošno ljudsko štetje, a do danes je bil objavljen le popis prebivalstva po spolu in po občinah, še vedno pa nimamo niti najelemen-tarnejših podatkov o razdelitvi prebivalstva po poklicih, o velikosti posameznih gospodarstev itd. itd. ter smo za vse to navezani pravzaprav še vedno na — predvojne avstrijske statistike iz leta 1902, torej osemindvajset let stare. Kdor se je kdaj le količkaj ukvarjal s statističnimi posli, bi znal navesti v tem pogledu vprav neverjetne slučaje. Skratka: Statistike pri nas še sploh nimamo ne in vse kaže, da je pri poklicanih činiteljih zanjo tudi bore malo razumevanja. Pred par leti so n. pr. nekje pri nas nastavljali arhivarja in imenovanje zagovarjali s tem, da bo vodil dotičnik tudi statistično službo, toda doslej ni čul še nihče nobene besede niti o njegovem arhivar-stvu, kaj šele o kakršnemkoli statističnem delu. Imeli smo velika županstva in oblastne samouprave, toda vse brez potrebne statistične službe, vsaj v janost ni prišlo o tem ničesar, kajti če se zbranih statističnih ugotovitev sproti ne objavlja, potem je vsa statistična služba brez vrednosti. Statistika je namreč stvar, ki bi nikdar in nikoli smela biti le za uradniške miznice, temveč je najdragocenejše gradivo za znanstvenika in za publicista. Pri nas se žal še do danes nismo dokopali do najelementarnejšega spoznanja, da je pogoj vsakega gospodarskega in socialnega proučevanja, dela in napredka zanesljiva statistika. Kako naj iščemo novih gospodarskih vidikov in potov, če pa ne poznamo točno ne sedanjega stanja, ne njegovih tendenc ter ne ugotovimo točno tudi vseh drugih komponent, ki nam ustvarjajo današnje stanje. Popolnoma isto je seveda tudi z vso socialno politiko v najširšem smislu besede. Skrajni čas je tedaj, da se zavemo velikih grehov, ki smo jih delali na tem polju doslej In da skušamo po možnosti čim hitreje nadoknaditi zamujeno. Pri tem pa morajo seveda sodelovati prav vsi v poštev prihajajoči čini-telji. Nujno potrebujemo posebnega organa, ki bi smotreno obdelal in objavljal vse tako zbrano statistično gradivo. Ali bi n. pr. ne bilo mogoče, da bi dobil naš »Uradni list« vsaj mesečno posebno statistično prilogo v tej obliki, da bi jo bilo mogoče odločiti od ostalega. Te priloge bi dale v par letih lep statistični priročnik za vse upravno, gospodarsko, kulturno in socialno stanje naše Slovenije, ki ga tako nujno in krvavo pogrešamo. Opremljen bi moral biti pa seveda tudi vsaj z najpotrebnejšimi kartami. Ce bi objavili v navedeni prilogi sistematično vsi oddelki naše banske uprave svoje najvažnejše statistično gradivo in bi sodelovale pri tem še razne druge korpo-racije, je ta misel izvedljiva prav lahko, le '.reba bi bilo primernega urednika. S tem bi pa seveda nikakor še ne bilo opravljeno vse, kajti mi nujno potrebujemo tudi podrobnih specijalnih študij, opremljenih ? vsem potrebnim statističnim gradivom vsaj za najvažnejše panoge našega javnega življenja. Saj je uvodoma omenjena publikacija lepa in potrebna, toda je vendarle neznaten drobec in visi pravzaprav v zraku, dokler nam Zbornica ne izda izčrpne študije o vsem razvoju in stanju našega trgovstva, obrtništva, in-lustrije, obremenitve po javnih dajatvah itd. Kakor čakajo torej Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v tem pogledu obsežne, doslej še sploh nenačete naloge, tako morata pa izpolniti tozadevne dolžnosti brezpogojno tudi Delavska zbornica in Kmetijska dražba. Prva se izmed vseh naših javnih korporacij zaveda teh nalog morda še najbolj, vendar velja zanjo prav isto, kar smo omenili glede Zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Prav ničesar pa ni storila doslej na tem polju še Kmetijska družba, čeprav je kmetiško vprašanje življenjsko vprašanje slovenskega naroda. Napisali smo te vrstice z najboljšim namenom, da opozorimo prizadete činitelje ua važno, prevažno nalogo, dolžnost in zamudo, ki skuša proučevati gospodarsko in* socialno stanje našega naroda z željo, da bi mu na tem Polju kaj koristil. — c. Informativen Ust za slovenski narod l/prava le vKopttarlevi ul.šJ.tt - Čekovni račun: Clubllana štev. 10.6S0 ln tO.34S xa lnserale, SarajevoŠ1.7SH3, Zagreb št. 39.011. Praga ln Hunai št. 24.797 Anglo-ameriški-japonski blok London, 11. aprila. A A. Davi so se sestali v Saint Jameski palači načelniki delegacij, da prouče načrt pogodbe, ki bo, kakor poročajo, formalno odobren na plenarni seji konference v ponedeljek. Čeprav ni določena točna forma pogodbe, je njena vsebina v glavnih obrisih že znana. Nekatere točke pogodbe bo podpisalo vseh pet držav zastopanih na konferenci, do-čim bodo podpisale ostale točke le Anglija, Japonska in Zedinjene države. Kakor je sporočil ministrski predsednik MacDonald na snočni seji spodnje zbornice, je vprašanje razmerja pomorskih gradbenih programov med Italijo in Francijo zelo zapleteno. Po odgodit- vi konference, ki bo v ponedeljek, se bodo pogajanja med Anglijo, Italijo in Francijo nadaljevala. Merodajni krogi upajo, da bo spor med Italijo in Francijo v kratkem poravnan, in da se bosta ti državi priključili drugim trem državam. Politični krogi smatrajo, da je sporazum dosežen med Anglijo, Japonsko in Zedinjenimi državami v vprašanju gradbenega programa, ki obsega vse vrste vojnih ladij, največji uspeh konference. Kakor poročajo, je bil sporazum dosežen na temelju nastopnih tonažnih številk: Angliji je bilo priznanih za 146.800 ton križark z osempalčnimi topovi, 192.200 ton križark s šestpalčnimi topovi, za 150.000 ton ru-šilcev in za 52.700 ton podmornic. Zeilinjenim državam so priznali 180.000 ton velikih križark, 143.500 ton malih križark, 150.000 ton rušilcev in 50.700 ton podmornic. Japonska je prejela 108.400 ton velikih križark, 100.450 ton malih križark, 105.500 ton rušilcev in 52.700 ton podmornic. Čeprav ni bil dosežen s Francijo in Italijo sporazum v vprašanju tonaže vseh kategorij vojnih ladij, bosta ti državi podpisali določbe pogodbe, ki odlagajo obnovo oklopnic dovoljenih po washingtonski pogodbi do leta 1936. in pospešijo izločitev oklopnic, ki jih je označila vvashingtonska pogodba. Merodajni krogi smatrajo, da pomenja ta sporazum ogromno gospodarsko pridobitev za prizadete države, ki si bodo prihranile na ta način ogromne vsote denarja. Anglija sama bo prihranila na ta način na milijone funtov šterlingov, ki bi jih morala izdati za gradnjo novih oklopnic. Tudi gradbeni program križark, dogovorjen med tremi državami predstavlja veliko prihranke. Sporazum med petimi državami je rešil tudi veliko tehničnih vprašanj. Doslej je bilo delo za razorožitev ovirano po vprašanju metode računanja tonaže. Sedanja pomorska raz-orožitvena konferenca je končnoveljavno razčistila to vprašanje in odobrila kompromis med francoskim predlogom, naj velja global na tonaže in med angleško željo, naj se računa tonaža po kategorijah vojnih ladij. V sporazum med petimi državami bo vključena tudi nova definicija ladij-matic za letala, nadalje definicija posebnih ladij in ladij, ki so proste omejitve. Končno bo obsegal sporazum med petimi državami dogovor glede na velikost podmornic. Ti dogoVbri bodo tvorili prvi del pogodbe. V drugi del pogodbe bodo vnešene nove smernice za humanizncijo podmorske vojne v vojnem času in dogovor, ki določa položaj ladje v primeru napada. Tretji del pogodbe bo vseboval sporazum treh držav v vprašanju omejitve tonaže vojnih ladij. Ta sporazum bo tako elastično sestavljen, da ga bosta pozneje lahko podpisali tudi Italija in Francija. Po tem sporazumu bo razoro-ženih pet angleških oklopnic, tri ameriške in ena japonska oklopnica. Pariz, 11. aprila. AA. »Havas« poroča iz Londona, da je pomorska konferenca zaključena, in da je Francoska lahko zadovoljna s svojimi uspehi v Londonu. Francija si je ohranila popolnoma svobodno roke. Razen tega ji ni bilo naloženo znižanje tonaže vojne mornarice, ki je brezpogojno potrebna za obram- bo njenega ozemlja in kolonij. Nasprotno Francija je prodrla s svojimi zahtevami glede metod razorožitve, nadalje da je treba obdr žati podmornice in da se naj humanizira upo raba podmornic v primeru vojne. ' London, 11. aprila. AA. Po sestanku šefov delegacij je MacDonald izjavil, da je z Ii-idoni konference zelo zadovoljen. Sporazum dosežen na pomorski razorožitveni konferenci pomenja resničen napredek k cilju, ki smo ga hoteli doseči. Premagali smo težkoče, ki so se zdele v nekaterih trenutkih nepremostljive. Po sestanku načelnikov delegacij je bil izdan komunike, ki pravi, da bosta imenovana odbora juristov in strokovnjakov, ki bosta sestavila besedilo pogodbe. Plenarna seja bo v ponedeljek. Druga plenarna seja bo v četrtek. Na tej seji bodo podpisali pogodbo. Redakcija pogodbe bo najbrže do četrtka končana. London, 11. aprila, n. Briand je izjavil včeraj zastopnikom listov, da Francija ni odgovorna za to. da ni prišlo do popolne pogodbe med petimi državami. Razgovori med Anglijo, Italijo in Francijo se bodo nadaljevali diplomatičnim potom in v Ženevi pri sestanku Sveta Društva narodov dne 12. maja. Eventualno bo pripravljalna razorožitvena komisija Društva narodov že koncem junija skušala izgotoviti začasen dačrt za mednarodno razorožitveno konlerenco, katero bi zborovanje Društva narodov v mesecu septembru lahko določilo na začetek prihodnjega leta. Francija je pripravljena, obvezati se, da ne bo gradila do leta 1936. nobenih velikih bojnih ladij, razen če bi jo Nemčija prisilila k temu i graditvijo svojih križark. Nikakor pa ne bo v teh petih letih dala v delo več kakoi 70.000 ton za bojne ladje. Kar se tiče težkoč z Italijo, je javno mnenje sedaj še preveč razburjeno, da bi se že sedaj mogla najti kompromisna rešitev. Rolje bo, da bi se pogajanja nekoliko časa vršila neformalno. Stalin ne zaupa V • armadi Nagla reorganizacija ruske rdeče armade — Armada naj bo pretorijanska garda stranke Varšava, 11. aprila. Ker se je ob priliki nasilne socializacije vasi pojavila med rdeče-armejci, kmečkimi sinovi, velika nezadovoljnost, proti odredbam režima pa očitna upornost, je izdal Stalin po strankinih organih geslo: »Sovjetska vlada mora biti v stanju, da zaupa svoji vojski!« Začela se je reorganizacija rdeče armade, ki se vrši z veliko naglico, ne da bi se o tem kaj pisalo. Do 40% moštva, katero se smatra za nezanesljivo, se je predčasno odpustilo domov. Istočasno se je pričel novi nabor brezposelnih delavcev in najrevnejših kmečkih hlapcev. Poklicani so k vojakom, dasi so še premladi. Javljajo se tudi številni komunistični prostovoljci. Odpuščenih je tudi veliko poveljnikov. Vojska bo postala manjša, a zato zanesljivejša. Vojna uprava je dobila izredne kredite za obleko, prehrano in izboljšanje gmotnega položaja vojakov, da bi jih privezali na režim. Vojni revolucijski svet je izdal okrožnico na posamezne komande, v kateri stoji sledeče: »Naj nam očitajo sovražniki, da hočemo ustvariti komunistično preto-rijansko gardo! Vojska, ki bi nas vtegnila napasti, mora biti čimprej razpuščena. Vojska, ki se obotavlja in ne ve, ali bi sledila povelju stranke ali ne, je izgubila pravico do obstoja. Potrebujemo nove polke, ki naj bodo prav tako odločni in zanesljivi kakor čete GPU« (glavne politične uprave, t. j. nekdanje čeke). Odmev protestne akcije Evrope v Moskvi Pariz, 11. aprila. Pravkar izišla številka tednika »Dni«, glasila Kerenskega, prinaša izvirno pismo iz Moskve o odmevu, ki ga je tam imelo protestno gibanje v Evropi proti proti-verskim odredbam in preganjanju cerkve v Rusiji. »Ni mogoče popisati vtisa« — pravi dopisnik — »ki ga je naredil protest zoper versko preganjanje v prebivalstvu. Moskva in vsa Rusija se je naravnost oddahnila. Na kratko bi se dal izraziti najglavnejši občutek tako: prvič po letu 1917 se je oglasila Evropa, in je začul ruski narod njen mu tako umljiv glas, ne da bi mogle sovjetske oblasti tega preprečiti. Ljudje so se trgali za številke dnevnikov s poročili o protestnih zborovanjih pa izjavah po Evropi. Tudi skozi pripombe komunističnih urednikov je vsak lahko uganil, kako vse izgleda v resnici. Ne vem, ali mi boste verjeli, a ponovno sem gledal, kako so se ljudje prekrižali, čim so prečitalj poročilo v dnevniku. In tudi versko indiferentni ljudje iz bivše liberalne stranke, ki so proti boljševikom in njihovem terorju, so na vse načine izražali vedno eno in isto splošno radostno misel: Zdaj vidimo, da v Evropi še niso na nas pozabili. Vidimo, da se tam zanimajo za nas in ne istovetijo vseh nas z boljševiki.« To poročilo je seveda najboljše zadoščenje za vse, ki so se udeležili po svojih močeh protestnega gibanja. Sploh vlada v krogih vodstva boljševiške stranke zadnje čase velika nervoznost. Skrbi prizadeva naraščanje desničarske opozicije v stranki, negotovost položaja na kmetih in pa ukrajinsko nacionalno gibanje, ki tajno živi dalje. Tudi med mestnim prebivalstvom se oja-čuje protirežimsko razpoloženje. Nemiri radi kolektivizaeije Moskva, 11. aprila. A A. V severnem Kavkazu je prišlo do novega upora proti sovjetskim oblastem radi nastopanja proti cerkvam in kolektiviziranja kmetijstva. V Šamuthalu je prišlo do krvave borbe med mladimi komunisti, ki so hoteli zapreti džamijo in pravovernimi muslimani. Borba je trajala nekoliko ur. Štirji komunisti so bili ubiti, 12 pa je bilo ranjenih. Konjeniški oddelki Abukov so napadli mesto Drozdno ter ga oropali. Ob tej priliki je centralni komunistični odbor poslal v vse kraje Kavkaza poslanico, v kateri poziva prebivalstvo v borbo proti »gorskim razbojnikom«. Boljševiki hudi na latinščino Moskva, 11. aprila. A A. »Večerna ja Moskva« poroča, da je komisarijat za narodno zdravje sestavil predlog o popolnem uleinjenju latinščine v medicini. Po naziranju komiaari-jata jc latinščina srednjeveški ostanek, ki ga Sovjeti ne morejo trpeti, ker predstavlja zastarel pojav. Latinska terminologija 1)0 nadomeščena z ruskimi izrazi. Latinski jezik dela namreč preelavice študiju delavske mladine. Seipet odložit vodstvo stranke Dunaj, 11. aprila, n. Bivši zvezni kancler dr. Seipel je odložil svoje mesto kot načelnik vodstva krščanske socialne stranke. Njegovo zdravstveno stanje se je v zadnjem času poslabšalo. Insulinska kura, ki mu je meseca oktobra pomagala, mu meseca februarja ni mogla vrniti zboljšanja telesne konstitucije, ki se je radi prenapornega tlela in sladkorne bolezni zelo poslabšala. Začasno se misli samo provizorično določiti kot namestnika dr. Seipla v vodstvu stranke svetnika Stocklerja. V Avstriji se gredo vojake Dunaj, 11. apr. n. Heimvvehr je določila za svoje akcije odmor do začetka maja, katerega Iioče sedaj socialistični Schutzbund izkoristiti za veliko manifestacijo v nedeljo. Ker socialisti respektirajo prepoved nastopov, ki jo je izdal deželni glavar, dunajski župan Sedtz, se bo vršila ta manifestacija, ki jo označujejo kot tehnični vežbeni pohoti, v okolici Dunaja in v Dolnji Avstriji. Pozvanih je bilo 20.000 dunajskih članov Schtitzbunda, da bodo v oddelkih z Dunaja na vse strani v nedeljo jx>hiteli v vse kraje Dolnje Avstrije in se tam združili s tovariši z dežele, tako da se bo doseglo skupne število vseh udeležencev -10.000. Na Dunaju samem bodo znatne rezerve ostale v strogi pripravljenosti, dokler se nc vrnejo dunajski vežbeni oddelki. Vrhovno poveljstvo za vežbo bodo prevzeli posluncc dr. Deutseh, zvezni svetnik. general Komer, poveljnik Schutzbunda Heinz, en socialnodemokratski general in en major. Levičarski listi izjavljajo, da je spričo neprestanega oboroževanja, pohodov, vojaških vaj in groženj lleimvvehra ta nedeljska manifestacija Schutzbunda največjega političnega pomena kot svarilo IIeimwehrovcem, ki so že za 4. maj napovedali veliko zborovanje v socialističnem industrijskem ccntru St. Poltenu. Vatikanski radio Rim, 11. aprila, r. V vatikanski državi se gradi velika radio telefonska postaja, kf se bo v juniju otvorila. Ob otvoritvi 29. junija bo paež Pij XI. razglaosil celemu svetu krščanskemu poslanico, v kateri bo naglasil potrebo, da vsi narodi živijo v miru in bratski slogi. Prav tako bo poslal radiogramsld pozdrav vsem suverenom in državam, ki imajo diplomatske zveze z Vatikanom. Zatiranje Armencev i VoKteV HOVCga patrijarha V zadnjem času jc turška oficijelnu poro čcvalsku služba javila v svet, da se »razbojni-;ki< Armenci upirajo, kdor jo bral dotična i*>-ročila, je moral dobiti vtis, kakor dn gre zn kake razbojnike, ki ogrožajo javno varnost in red. V resnici je pa stvar docela drugačna. Turki so uprizorili zopet enkrat eno izmed svojih periodičnih preganjanj nad krščanskimi Armenci, katere hočejo docela iztrebita, ln dn odvrnejo sum od sebe, so nutvezli svetu bajko o razbojniških Armencih. še vsem so dobro v spominu grozovitosti, ki so jih prizadejali Turki med svetovno vojno ubogim Armencem, ker takrat so se Turki čutili zaščitene po svojih zaveznikih, centralnih velesilah. To je bilo eno največjih preganjanj kristjanov, kar jih pomni svetovna zgodovina, četudi ni vznemirilo katoliškega sveta v tolikšni meri, kakor nedavni dogodki v Mehiki in sedaj v Rusiji, ker so Turki, posebno pa njih vrhovno vojaško poveljstvo, vseeno skrbno pazili, da ni zašla v nemške iu avstrijske časopise niti najmanjša vest o njihovih grozodejstvih nad tlačenimi Armenci. Sedaj pa poročajo časopisi o novi veliki nevarnosti, ki preti zatiranemu armenskemu ljudstvu Tod naslovom »K uničenju armenskega narodni poroča sAugsburger Zeitung« iz Rima: Poročila, ki prihajajo iz prejšnjih armenskih pokrajin v Rim, govorijo o nadaljnjem sistematičnem uničevanju poslednjih ostankov Armenskega ljudstva. Od dveh milijonov Armencev začetkom sedanjega stoletja jih ?ksi«tira sedaj samo šc nekaj dcseltisočcv, ki a svojimi družinami životarijo kol revni rokodelci v brezsrčni tujini; ostali so bil prsiljeni, prestopti v islamsko vero. Spočetka še zadrževali pur tisoč Armencev z zapeljivimi obljubami v njihovi deželi, ker so jih potrebova-li za izučitev njihovih rokodelcev; ko pu so Turki med svojimi deželani vzgojili dovolj spretnih rokodelcev, so armenske domačine j pregnali. Proti vsem zagotovilom in po lausann- : ski pogodbi prevzetim obveznostim v varstvo I manjšin in kristjanov, je sklenila augorska narodna skupščina, da se morajo še v notra- , njosti države živeči kristjani »turkizirati«; v ; slučaju njihovega nasprotovanja pa sc morajo s koncem 1. 1930. pregnati. Po pojasnilu turškega poslanca Šerif bega dno 19. avgusta 1925 v Diabekiru se je uvedla, da bi se namere vla- j de popolnoma izvedle, sledeča metoda: zapi- | ranje cerkev in šol, znplenitev premoženj tako . posameznikov kot družb, prepoved armenskega j jezika in pisave (!) in končno podpiranje za- ' ikonskih zvez med Armenci in Turki. Ta program se jc do sedaj izvajal točno v vsakem ' pogledu. Mnogi Armenci so, kakor hitro so si prihranili za to potrebna sredstva, pričeli zapuščati deželo v manjših skupinah. Preostale Armence turške oblasti v masah izganjajo, in to za sedaj posebno v vzhodnih pokrajinah. Ubogi Armenci prestopajo siisko mejo v naj-žalostnejšem stanju. Kar jih je še ostalo v Turčiji, morajo kratkomalo zavreči svojo vero ^n narodnost. Dosedaj so imeli vsaj v Carigradu živeči Armenci še nekaj prostosti. Že nekaj časa sem pa so tudi nje zadele hude vladne odredbe, predvsem zvišanje davkov, posebno na posestva in nepremičnine. Tako je bila n. pr. cerkev sv. Trojice v Peri, h kateri spada tudi azil za revne, obložena z novimi davki. Bolnišnica sv Salvatorja v Vcdi-Koule, ki je do sedaj živela samo od rnilodarov. bo prisiljena predlagati svojim bolnikom račune, da se bodo lahko dohodki obdavčili, šole, kjer 1 je bila ravnokar prejiovedana molitev in verouk, sc morajo boriti z večnimi težavami. Brezkončni procesi proti cerkvenim premoženjem in napravam pripravljajo njihovo popolno konfiskacijo. Tudi zaplembe zasebnih premoženj se vršijo povsod. Bogati Armenci so prisiljeni, živeti v revščini, ker jim je odvzeta možnost, uživati plodove njihovih posestev, oziroma ne morejo razpolagati z dobrinami svoje jx>sestnc pravice. Armenskim, v inozemstvu živečim beguncem. ki so ušli pokol ju 1. 1925., dalje onemu 1. 1920-21 v Cicitiji in 1. 1922 v Smirni, oz.i-roma sc izognili 1. 1922-24 tedanjim deportaci-jain, jc turška vlada, kljub temu, da posedujejo pravilne jx>tne liste, sckvestrirala vsa njihova posestva in bančna dobroimetja. Armenci nimajo pravice, bitii zakonsko zastopani, odreka se jiin priznanje turškega državljanstvo. V srce pretresujočem oklicu poudarja glavni tajnik Osrednje zveze Armencev dejstvo, da so Armenci, po nezaslišanem trpljenju v svetovni vojni in po zgubi enega milijona svojih sorojakov na potu v izgnanstvo in dc-portacijo oziroma radi njihovega iztrebljenju, edini vojni udeleženci, s katerimi sc ni postopalo pravično, kljub slovesnim obljubam in soglasnim sklepom Društva narodov v njihovo dobro. Onemu delu Armenccv, ki je pod Rusijo, so no godi nič bolje, škofijsko palačo v glavnem mestu Etchmiadzanu jc vlada zaplenila in naselila v njej svoje urade. Samostane je zo-sedlo vojaštvo in častniki, bogato knjižnico / ■lopreccnlji vo dragocenimi rokopisi si jc pri-•ostiln sovjetska vlada. Končno je bilo zaplenjenih na stotine hektarjev zemlje, ki so jo menihi « trdim delom spremenili v cvetoča polja Versko življenje in izobrazba klora je tako otežkočeno, da jih je od i00 v mestnem samostanu prej živečih duhovnikov in menihov r.stnlo koma j 20. k temu nad vse značilnemu poročilu bi pristavili le to, dn jo za dvajseto »toletjo. ki se |iO0iišn s svojo svohodolj lih nos tjo, kulturo in napredkom, največjo sramota, da mirno iu v jx>|volni brezbrižnosti elerla knko st smotieno ubij« ves narod in se go brez moralne opore prepušča, dn pred očmi evropske -civilizacije* i/krvavi |>od turškim mečem samo zato, ker je — krščanski. Radi dveh V.omunisto-v-zlovincov. ki nedotakljivihc odgovoril, da je svoboda in neodvisnost Indije zaenkrat bolj nujna ko socialno vprašanje pa-rijev, ki se bo reševalo pozneje. Ta odgovor je parije zelo razburil in so sklenili, da sami sebi izvojujejo enakopravnost, zanašajoč se na pomoč angleške oblasti, o kateri menijo, da se bo parijev rada poslužila, da zaduši gandhizem. Zaenkrat pa se oblast zadrži še pasivno. i Hud spopad je bi! v Nasiku, kjer se je vršila 9. t. m. velika verska svečanost s procesijo ob navzočnosti nad 50.000 hindujskih vernikov. Zbralo se je pa tudi okoli 4000 parijev, ki so hoteli šiloma udreti v teniple, ki so jim Bethlenov ob'sk te gospodarskega značafa? Rim, 11. aprila. AA. Associated Press:: poroča: Časopisje pravi, da je Bethlenov obisk j v Rimu gospodarskega znofriiu in dn nima političnih osti. Gre za dosedanje odnošnje med I Madžarsko in Italijo in zu vprršnnja, ki se li-' čejo liaaške konference in vzhodnih reparacij. Zato ni povoda, dn bi so Mala nntanta vzne-I mirjala. ltim, 11. aprila, n. Grof Bethlen je danes I popoldne v spremstvu ravnatelja zunanjega ministrstva in šefa tiskovnega urada dospel • v Rim. Nn kolodvoru so ga sprejeli državni pndlajnik ministrskega predsednika in zunanjega ministra, rimski župan, madjarska poslanika pri Vatikanu in Kvirlnalu s svojim osebjem ter druge visoke italijanske oseb-nosil. Bethlen se je naselil v madjarskem poslaništvu. Zarota na Portugalskem Pariz, 11. nprila. n. Malin« objavlja vest madridske ngenture, da so v Lisboni odkrili zarolo za slrnioglavljenje režima na Portugalskem. Bilo je aretiranih mnogo oseb, med njimi tudi bivši ministrski predsednik Cardoco, več bivših poslancev in časnikarjev. ne*, kakor pred nekaj stoletji iztrebljajo /, nezaslišano krutostjo armenski nnrrnl, Res. to Uvropi in sploh civiliziranemu svetu ni v čnstl prepovedani. Med parijami iu hindujci je prišlo do hudega spopada, v katerem je bilo več 1 oseb ubitih in ranjenih. Končno je napravila red močno ojačena policija. Vseh »nedotakljivih« je v Indiji okoli 60 milijonov in bi moglo njihovo gibanje povzročiti resne komplikacije. Indski nacionalistični listi očitajo angleški oblasti, da ona podžiga nižjo kasto proti nacionalni inteligenci. Lahore, 11. aprila. AA. Več tisoč oseb je snoči poslušalo govor Mohana Malaviyasa, ki je pozival na bojkot inozemskih tkanin. Govornik je predlagal, da bi bila najboljša počastitev za Ghandija v tem, ako bi mogli prisiliti Angleže, da ukinejo solni davek, prepovedo prodajo alkoholnih pijač in prepovedo uvoz inozemskih tkanin. Na kraju je govornik bil mnenja, da bi mogli uvozniki inozemskih tkanin svoja naročila izvršili pri indijskih tvrdkah. Nagpur, 11. aprila. A A. 24' stavkujočih železničarjev, uslužbencev velike indijske železniške družbe se je postavilo na železniško progo in ustavilo poštni vlak, ki vozi med Calcu-to in Boinbavem, v bližini postaje Khapri. Danes so se ti železničarji brez odpora izročili policiji. Načft angleško-ruske* trgov nske pogodbe London, 11. aprila, n. Neposredno pred veliko nočjo ali po praznikih bosla Henderson in Sokolnlkov podpisala začasno angl.-rusko | trgovinsko pogodbo, če ruska vlada pristane na načrt pogodbe, ki je bil poslan v Moskvo. Ta načrt predvideva: 1. Ureditev angleško-rusklh trgovinskih odnosajev in ugotovitev diploma-tičnega statusa ruskega trgovinskega zastopstva v Angliji (Anglija je dovolila diploma-lično imuniteto vsem vodilnim uradnikom); 2. Dogovor o medsebojnih angleško-rusklh terjatvah. Carislični vladi dovoljeno vojno posojilo v znesku 765 milj. funtov se poračuna z proti-terjatvami, ki jih stavlja Rusija Angliji radi financiranja beloruskih uporov in protirevolu-cije; 8. Ugotovitev in precenitev terjatev angleških državljanov proti ruski vladi radi konfiskacije njihove lastnine in zatajitve dolgov carske vlade. — Pripravlja se angleSko-ruskK ribiški dogovor. Drobne no'ice Gradec. II. aprila, n. Tehnična visoka šolo v Gradcu je dom'« slovesno promovirnlu zveznega kanclerja dr. Sehobra za častnega doktorja. Ncwyork, II. aprila. AA. Med Ncwyorkoiti in New Yerseyem nameravajo zgraditi orjaško i podzemno železnico. Proga bo sla pod srcem New-yorka. Stala l*> več sto milijonov dolarjev ter bo 1 zgrajena za 130 vlakov na uro. Fašizem je ponosen na svoje delo Rim, 11. aprila. AA. Uradni list fašistične stranke komentira resolucije posameznih sej zadnjega zasedanja velikega fašističnega sveta in prl-občuje tc resolucije v celoti. Lis. pravi, da je bilo to zasedanje Izredno važno in da so bili na sejah proučeni vsi problemi politike iu sedanjega fašističnega režima. Posebna pozornost je biJa posvečena položaju poljedelskih težakov v raznih krajih Italijo. Nadalje je fašistični svet preuredil fašistično milico ter se pečal s položajem Vrokovnih korpora-cij. Vsak sklop pomeni temoljne odločitev za življenje režima. Najj»omebnejši je bil sklep o fašistični milici, čije vojaško ustrojslvo je novotarlje ter delo italijanskega duha in brez primera v zgodovini. Taka milica je mogoča samo v novi Italiji, v plamtečem ozračju, ustvarjenem od fašizma. Na tem zasedanju jc veliki faš'»lični svet začrtal nove smernice vsem političnim, vojaškim in ekonomskim silam fašizma za prihodnje de*e-letje Naposled jo veliki svet sklenil, dn smejo oficirji vseh oboroženih si! po izslopu iz efektivni službe zahtevati vpis v fašistično stranko. Priprave za evharistični kongres v Zagrebu Zagreb, 11. aprila, r. Osrednji odbor za evharistični kongres objavlja, da so se ustanovili škofijski odbori v Djakovem, Sarajevu, Mostarju, Splitu, Hvaru, Šibeniku, Senju, Bel-gradu, Ljubljani, Mariboru, Križevcih iu Velikem Bečkereku. Njih naloga je, organizirati udeležbo vernikov za la kongres. Tudi iz drugih držav so se prijavili verniki za kongres. Predvsem hrvatski katoličani iz Amerike. Velik interes vlada v bratski Češkoslovaški. Za njihov sprejem se vrše posebne priprave. Spremembe pri upravnem odboru Narodne banke Belgrad, 11. aprila, k. V upravnem odboru Narodne banke so se izvršile važne spremembe. Glavni upravni odbor Narodne banke je danes ves dan imel sejo, na kateri je dosedanji glavni ravnatelj dr. Dragoljub No-vakovic prosil, da naj ga po '26 letih službovanja v Narodni banki upokojijo in sicer iz zdravstvenih razlogov. Glavni odbor se je pohvalno izrazil o Novakovičevem delu in je sprejel njegovo prošnjo, ker dr. Novakovič ni hotel svoje ostavke umakniti. Glavni odbor je nato sklenil, da prevzame dr. M. Protič posle od dr. Novakovica, ker je ta takoj želel iti na dopust in zdravljenje. Nato je bila na dnevnem redu volitev pod-guverja za tekoče leto. Kakor znano, je bil dosedaj viceguverner dr. Radonlč. Za letošn/a leto pa je izvoljen grof Miroslav Kulmer. Nato so se izdale razne odredbe. Obvestilo glede Nabavljalne zadruge Ljubljana, U. aprila. AA. Dravska finančna direkcija sporoča glede povračila odtegljajev za Nabavijalno zadrugo: Ker se v zadnjem času množe prošnje za povračilo odtegljajev za Nabavijalno zadrugo, kateri so bili odrejeni na podlagi uredbe o izpremembah in dopolnitvah uredbe o Nabavljaluih zadrugah državnih uslužbencev (Uradni list št. 53-178 iz I. 1928), uradno sporoča dravska finančna direkcija, da so take prošnje brezpredmetne. Finančno ministrstvo doslej ni odredilo ustavitve odtegljaja niti povračila že odtegnjenih obrokov. Imenovanja pri mornarici Belgrad, 11. aprila, k. Po naredbi vojnega ministru so imenovani v službi: v poveljstvu mornarice za časa poučevanja novincev poročnik vojaške ladje 1. razreda Anton Debev^v, korvetni i>oročnik Oton Ljubeč. Ivan Osterc, Branko Hribar, A dol t MenČak, Rajko Valund, Albin Puvlinovič. Jože Vrtačnik Alojzij Skuf« ca. Na ladji »Dalmacija« poročnik I. razreda Henrik Klinar, v mornariškem oddelku v Ohridu strojni jx>ročnik Ivan Macele, na ladji ■ llvnr< inž. poročnik Josip Pretner. Zagrebške vesti Zagreb, 11. apr. r. Tc dni je bil dogotovljen in se je pričel razpošiljati rimski ritual v hrvatskem prevodu, ki ga je odobril jiapež Pij XI. Gospič, 11. apr. r V vasi polog Otočca v Liki so le dni našli kovanega denarja in srebra ter nakita, ki je star nad 2000 let. Dalje so najdene fibole, prstani, okraski iz jantarja, srebra in svinca. Najdeni predmeti predstavljajo ogromno muzealno vrednost. Denar je bil izkovnn za časa cesarja Oktavijana Avgusta in je dobro ohranjen. Latinski napis na njeni je dobro čitljiv. Kmetje, ki so našli izkopanine, kopljejo dalje nadejajoč se novih najdb. Koncert Glasbene Matice Snoči, 11. aprila, je bil v Unionu koncerl Glasbene Matice, pri kaierein sta zbor in zelo pomnoženi operni orkester izvajala zelo moderen program, ki je nas kar presenetil in za katerega moramo Matici biti hvaležni. Seznanili so nas z veliko Stolcerjevo Balkauofonijo, enim uajjačjih orkestralnih del v Jugoslaviji po vojni in pa z Vycpalkovo zelo moderno kantato O poslednjih rečeh človeka Ta zadnja skladba je bila poleg opere Oedipus, ki smo jo lani čuli. najnaprednejša skladba, kar smo jih v Ljubljani slišali. Skladba očituje mogočen po^ gon k novemu duhovnemu kulturnemu pokretu, ki znatno stremi k idealizmu. Takih skladb rabimo! Vsaj šliri ali pet takih koncertov na sezono na. nam ta snočnji aparat priredi, pa ne bo nobeneg.1 godrnjanja. Hvala Matici, da nas je seznanila s temi ueli. Izvedba je zahtevala zelo veliko truda hj vaj, vendar se ml zdi, da ji moram mestoma očiiali (kantata) preveč zunanjosti namesto poglobljenosti. Več o koncertu čimprej. Koncert je bil izredno lepe obiskan, kajpak, samo po sebi razumljivo v tej suši in še posabej, v suši sodobne glasbe danaJ* njega duha. Dunajska vremensko napoved. Mito vreme. I 1'rcccj oblačilu, Od časa do času morda dr?. Ogromen uspeh jugoslovanske razstave v Londonu „Najboljše, kar je London doslej videl44 Jugoslovanska razstava v Londonu je bila otvorjena v sredo dne 9. aprila 1930, ne da bi bdli pri otvoritvi kaki govori, Prirejen je bil popoldanski čaj in ije bila od strani občinstva udeležba jako številna. Londonsko občinstvo presoja razstavljene umetnine naših umetnikov jako laskavo. Zanimanje za razstavljena dela je veliko. Osobito je povpraševanje po skulpturah živahno. V sredo 9. aprila zvečer je bil prirejen od britanskih prijateljev velik dine, na katerega je bilo povabljenih 130 oseb. Pri banketu je prvi povzel besedo lord Bentinck, da pozdravi goste. Na njegovo po-»1 ravne besede so odgovorili za Jugoslovane gospodje MeštTovič, Popcvič, minister Gjurič in dekan dr. Izidor Cankar, ki zastopa slovensko skupino. Priredbo jugoslovanskih umetnikov v Londonu smatrajo splošno za jako posrečeno. Slovenci so dobro zastopani. London, 10. npr. (Izv. por.) Razstava jugoslovanske sodobne umetnosti v Londonu je otvorjena. Obisk je ogromen. Velika lista »Tiines« in »Mornmgpost« v svojih poročilih poudarjata izredno zanimivost jugoslovunske umetniške razstave. Na banketu je predsednik jugoslovanskega društva v Veliki Britaniji, lord II o n r'y Bentinck, ko je nazdravljal obema kraljema, izrekel tudi upanje, da bosta v bodoče obo državi Anglija in Jugoslavija sodelovali ne v vojni, marveč v ustvarjanju genialnih in lepih del na korist človeštva. Izjavil je, da bo po njegovem mnenju ta razstava ni manjše važnosti, kakor jo bila znamenita londonska razstava francoske sodobno umetnosti, ki je 1. 1911 prebudila britansko javno mnenje iz umetniško lelargije. Na ta govor je odgovoril Meštrovič, fre-netično pozdravljen. Sir John L a v e r y , eden najbolj znanih britanskih umetnikov, je rekel, da kot slikar ne bo govoril o slikarstvu in kiparstvu, da pa smatra dela, ki so razstavljena na jugoslovanski razstavi v Londonu, za najbolje, kar je London doslej videl. Oče slovenskih vojakov t Martin Colarič Shod 1500 rudarjev v Trbovljah Trbovlje, 11. aprila. V četrtek popoldne so sklicali delavski zaupniki shod rudarjev v Delavskem domu, na katerega je prišlo okoli 1500 rudarjev, da bi slišali. ka|j se je ukrenilo, da bi ne nastalo še večje siromaštvo med rudarji, kot je že sedaj. Oblast je zastopal okrajni glavar g. dr. Maršič iz Laškega. Na sporedu je bilo, da bodo poročali zaupniki, ki so šli v Belgrad posredovat in prosit pomoči za rudarji. Ker se pa delegalje še niso vrnili, je poročal g. Arh, kateremu so prilike prilično dobro znane in je v zadevi že z drugimi sam posredoval. Krize glavni vzrok je: Kakor mu je bilo od TPD javlijeno, je ministrstvo za železnice odpovedalo naročilo za j»remog, ker mu je bila v državnem proračunu črtana večja vsota, katero si pa hoče železniško ministrstvo prihraniii na premogu Mogoče bi pa bilo to rešiti, če rudniška podjetja cene premogu znižajo, akoravno čas pogodbe, ki je bila sklenjena med državo in podjetji za dobo ? l«t, poteče še-le koncem tega leta. Proti znižanju cen pa je tudi ministrstvo za gozdove in rudnike, ker ima država veliko svojih rudnikov in bi ti morali tudi ceno znižati. Deputacija rudarskih zaupnikov iz vseh rudnikov, ki 60 last TPD, se je prejšnji teden oglasila pri rudarskem glavarstvu in pri g. banu in na obeh mestih podrobno položaj rudarjev opisala. Prosili so, da se ob času praznovanja šihtov ne bi delalo na odkopih, ampak če je že potreba, samo pri pripravljalnih delih. Pri teh delih se naj vpora-bijo socijalno šibkejši. Vsa nadurna dela se naj odpravijo. Pri event. redukcijah se naj vpoštevajo zopet socialno šibkejši in taki, ki imatjo že več let službe, da ne bodo ob svoja leta. Dopust naj dobi le, kdor se lahko pri svojcih preživi. Za omiljenje bede bo dala TPD 1 mHijon Din, ki se bodo v živežu razdelili med rudarje najbrže že pred veliko nočjo. Prosili so tudi, da se vzamejo v obzir pri oddaji naturalij tudi drugi trgovci, ne pa samo rudniški konzum, ker zasebni trgovci v tej krizi največ trpe. Ce trgovec danes rad delavcu kreditira, ima tudi pravico, da mu delavec kredit z darilom plača. G. ban je obljubil, če se v kratkem kriza ne oandli, pa hoče sklicati delodajalce in delavske zaupnike na konferenco, ter se bo o tem razpravljalo. G. ban je bil z delavskimi zaupniki jako prijazen, poslušal jih je s sočutjem in obljubil storiti vse, kar je v njegovi moči. To ije delavstvo z veseljem in odobravanjem vzelo na znanje. Po shodu se je delavstvo mirno razšlo. Točka o poročilu lokalnega odbora bratovske skladnice je odpadla. Tudi o tej instituciji hoče delavstvo biti dobro informirano, kar pa žalibog ni. Obsojeni komunisti Belgrad, 10. aprila. Avala poroča: Po sojenju, ki je trajalo od 31. marca do 4. t. m. v procesu proti Grgi Jan-kezu in drugom po 61. 1, točka 1, 2, 3 in 5 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi in po 61. 10 in 307 kazenskega zakona ter po posvetovanju je bila danes ob 18 izrečena tale obsodba: Državno sodišče je spoznalo krivega zaradi pri-padništva komunističnim organizacijam, širjenja letakov in podobnih dejanj Grgo Jankeza iz Zagreba in ga obsodilo na 5 let temnice in trajno izgubo državljanskih pravic; Antona Veničkega, drvarja na 6 mesecev strogega zapora; Dragotina Bocka, ključavničarja, na tri leta strogega zapora in 5 let izgube državljanskih pravic; Antona Ruska, čevljarskega pomočnika, na 4 leta temnice in 5 let izgube državljanskih časti; dr. Salomona Levija, zdravnika, na 10 let robije in trajno izgubo državljanskih časti; Marjana Silinoviča, zasebnega uradnika, na 3 leta robije in 5 let izgube državljanskih časti; Marjana Silinoviča, zasebnega uradnika, na 3 leta robije in 5 let izgube državljanskih časti; Franca ŠubariSa, čevljarskega pomočnika, na 3 leta robije in 5 let izgube državljanskih časti; Antona Sešanjeka, mizarskega pomočnika, na 5 let robije in 5 let izgube državljanskih časti; Stje-pana Leskovarja, čevljarskega pomočnika, nn 2 leti robije in 5 let izgube državljanskih čnsti; Slavka Valena, Čevljarskega pomočnika na 3 leta robije in 5 let izgube državljanskih časti; Josipa Pojiča, mizarja na 4 leta robije in 5 let izgube državljanskih časti. Antona Groeija, bančnega uradnika, na 4 leta robije in 5 let izgube državljanskih časti in Slavka Corija, slugo, na 2 leti robije in 5 let izgube državljanskih časti. — Državno sodišče pn je oprostilo obtožbe Stevana Galogažo. novinarja; Milico Patanski, bivšo delavko; Josipa Orabarja, bivšega redarskejja agenta, m dr. B. Bajta, zdravnika Skrb za starine v Ptuju OBČNI ZBOR MUZEJSKEGA DRUŠTVA Ptuj, 10. aprila. V sredo ob 17 se je vršil občni zbor Muzejskega društva. Predsednik ginin. ravnatelj g. dr. Josip Komljanec je orisal društveno delovanje in se spomnil treh umrlih članov prof. Alojzija Kazi-mirja, odvetnika dr. Gosaka in davčnega upravitelja Franca Toplaka. Učitelj g. Anton Smodič je podal tajniško poročilo. Iz njegovega referata posnemamo: V preteklem letu je društvo prečistilo refek-torij s svojimi štukaturami in restavriralo slike. To delo je opravil meščansko-šolski ravnatelj g. Adolf Gailhofer z Dunaja. Na novo je urejena orožarna in napravljena hišica pri vodnjaku, povečan je pisarniški inventar in strokovna knjižica ler preurejena Ferkova knjižica. V arheoloških raziskavanjih je tajnik Smodič našel na Hajdini pri Ptuju v rimskih grobovih žare. steklene predmete in vrče. Notar g. Škrabar pa je našel pri nekem posestniku na Hajdini rimski denar v zavojčkih, o tem napravil popis, katerega hrani muzej. Dalje je notar kupil za muzej 12 cinastih krožnikov iz leta 1620., ki so se našli pri porušenih hišah v stari vojašnici. Gdč. Emilija Smodič, stud. phil., je preuredila predvsem zbirko ptujskih in cehovskih listin. Društvo se je udeležilo ilirske razstave v Ljubljani s slikami, rokopisi, porcelani itd. Muzej je v preteklem letu i>osetilo mnogo različnih osebnosti, predvsem znameniti angleški arheologi, pred* sednik vlade general Zivkovič in minister dr. Korošec, bavarski princ Jožef Klemens, v velikem šte. vilu motorni športni klub iz Gradca in drugi. Društvu je bilo poklonjenih ve6 raznih rimskih kolajn, fotografij, slik, rokopisov, relikvarjev in knjig. Društvo je imelo 10 sej in šteje 191 članov. Postavilo je tudi sliko ustanovitelja muzeja Ferka z zlatim pozlačenim okvirjem. Blagajniško poročilo je podal prof. g. Fran Alič. Omenja, da je društvo krilo svoje izdatke z raznimi podporami posameznikov in od oblasti. Belokrajinski kotiček Počitnice in ferije. Kaj pa je to? Ali ni tu razlika samo v besedi, stvar pa je obakrat ista? Bogme nil Ob zaključku polletja je bilo par dni l>očitnic — zakaj gori za Gorjanci res ni bilo pouka, tostran so bile pa ferije, ali bolje rečeno, sploh ničesar ni bilo, ali vsaj ne bi smelo biti, ker ni bilo dovoljenih nič šole prostih dni. Pa je vendarle čudno, kako to, ko smo vsi v isti državi, za vse velja isti šolski zakon in vendar je v posavju drugačen red kot v podravju. Ta pošta! Poštni pečat veli: Vivodina 24. marca 1930, drugi poštni pečat namembne poštne postaje pa piše Metlika 2. aprila 1930. Pa ni en teden daleč iz Vivodine do Metlike, kajti v dveh urah se lahko peš pride. Pa še nekaj: prelepljen vivodinski poštni pečat priča, da je pismo nekdo odpiral. Vsekako zanimivo vprašanje, kaj vse je to pismo doživelo tekom celega tedna potovanja ali pa tudi ležanja. Pa kakšno pismo! Prošnja vivodinskega župnika na metliški župni urad za pomoč za velikonočno sj)ovedovanje. Dopis je prišel seveda tri dni prepozno. Pa še to je naša posebnost — morda i v Podravju ni drugače — da pride obvestilo o raznih šolskih slovesnostih pol dne ali tudi cel dan prepozno. Tudi za velikonočne praznike bi radi že imeli tozadevno odredbo, pa ni in ni. Saj menda imajo vsaj kak koledarček od »Alge«, če boljšega ne zmorejo, oni gospodje, ki to reč vodijo. Tam je zapisano, da jo Velika noč že tukaj. Zato pa je toliko koledarčkov in pratik, da ja nima nihče izgovora, da ni utegnil in mogel do papeža vprašat, kdaj bo Velika noč! •k Pri astmi in boleznih srca, bolečinah v prsih, pljučnih boleznih, škrofulozi in rahitisu, povečanju zaščitne žleze, tvorbi golše je velike važnosti ureditev delovanja črev z uporabo naravne »Franz-Josef« grenčice. Kliniki svetovnega slovesa so opazili pri jetičnih, da so s »Franz-Josef« vodo zginila zaprtja, ki se pokažejo v začetku bolezni, ne da bi se bila pojavila pričakovana diareja. »Franz-Josef« gren-čica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Advohaf Dr. i. uMm sporoča, da je otvoril svojo advoKafsfto pisarno v Ljubljani, Dunajska c^esta štev. 31 (v Zidarjevi hiši.) Ljubljana, 11. aprila. Za mons. Janezom Klobovsom se je preselil danes zjutraj ob 6 v večnost v razdobju le nekaj dni drugi prijatelj slovenskih vojakov in vojnih udeležencev, major Martin Colarič. Z žalostjo se bodo napolnila srca nekdanjih slovenskih vojakov po vsej domovini, ko bodo zvedeli to žalostno vest. Saj Martin Colarič je bil pravi oče slovenskih vojnih udeležencev, njihov predstavi-telj in branitelj njihovih pravic Martin Colarič izvira iz stare ugledne dolenjske družine. Rodil se je 20. novembra 1871 v Slivnicah pri Kostanjevici. Njegov oče je bil vinogradnik. Študiral je v Novem mestu pri očetih frančiškanih. V Novem mestu je maturiral, nato pa odšel študirat jus na Dunaj. Napravil je prvi državni izpit s prav dobril uspehom, nato pa jo moral po 2 letih študija kot enoleten prostovoljec k vojakom. Pri vojakih se je dal aktivirati kot častnik pri sanitejih in je ostal vojak vse svoje življenje do upokojitve. Služboval je najprej v Ljubljani, nato v Bratislavi, na Dunaju in zopet v Ljubljani. Pri vojakiii je bil vedno odločno slovenskega prepričanja, zato je bil pri napredovanju stalno zapostavljen. Z generalom Maistrom ga je vezalo prisrčno prijateljstvo. Tik pred voijno je bil dodeljen ljubljanski garnizijski bolnišnici. Ob izbruhu vojne je odšel z ljubljansko divizijo v Galicijo, pozneje (je bil poslan na tirolsko in goriško fronto. Udeležil se je med drugimi tudi vročih bojev na doberdobski planoti. Na frontah je skrbel za svoje vojake kot pravi oče. Storil je zanje marsikaj dobrega in si s tem osvojil njihova srca. Proti koncu vojne je prevzel vodstvo bolničarske čete v Ljubljani. Ob prevratu je imel čin stotnika. Po razsulu fronte je napravil novi državi neprecenljive usluge s tem, da ji je rešil velike množice raznega sainitejskega materijala. Služil je nato tudi v jugoslovanski armadi in je napredoval v majorja. L. 1923 je bil upokojen. Največ simpatij pa si je med slovenskim narodom pridobil od I. 1925 dalje, ko je bil na zborovanju slovenskih vojakov na Brezjah izvoljen za predsednika Zveze slovenskih vojakov. Kot predsednik te Zveze je storil nešteto dobrih del, neštetim vojnim vdovam, sirotam, vojnim invalidom in pohabljencem je olajšal gorje, vedno in pogumno se je zavzemal za njihove pravice, še bolj pa so mu bili pri srcu vojni slepci. Udeležil se je prav vsakega sestanka vojnih udeležencev. Pridobil si je velike zasluge zlasti s tem, da je vedno in povsod opozarjal može, naj pazijo, naj skrbe za moralni dvig slovenske mladine, da bi se zacelile rane, ki nam jih je v tem oziru zadala vojna. S svojimi besedami je imel velik vpliv, zakaj možje so mu kot staremu vojaku brezpogojno verjeli. Osebno je bil Colarič izredno blag značaj, dobrotljiv in usmiljen skoro do skrajnosti. Dajal je, da dostikrat ni vedela desnica, kaj dela levica. Že, ko je bil na Dunaju, je rad podpiral naše akademike in je postal tudi častni član nekaterih akademskih društev. Med vojno in po vojni je tudi izkazal nešteto dobrot vojakom, zadnja leta pa je bila njegova hiša na Dunajski cesti včasih prav oblegana od vojnih invalidov, z različnimi prošnjami za milodare in podpore. Zgodilo se je celo, da so nekateri Colaričevo darežljivost prav zlorabljali. Tudi razna karitativna in druga društva je rad podpiral. Pokojnik je bil zelo agilen delavec v Ciril-Me-todovi družbi in Rdečem križu. Politično se svoj čas ni udejstvoval, bil je vses-koz konciljanten, takten pristaš smeri dr. Ivana Tavčarja. Bil pa jo veren, globoko prepričan kristjan. Martin Colarič je bil poročen z gospo Valen-lino iz ugledne ljubljanske Matjanove družine. Poleg nje zapušča še sina, dijaka šeste gimnazije. Razen družine žalujejo za pokojnikom vsi slovenski vojni udeleženci, invalidi, vojne sirote in vdove. In to je najlepše, kar se da ugotoviti ob smrti katerega koli: da ga spremljajo v večnost solze mnogih. Martinu Colariču naj sveti večna luč. Prepovedano je Ljubljana, aprila. Pred vojno so dejali: V Avstriji je vse prepovedano, v Nemčiji je prepovedano vse, kar ni posebej dovoljeno, v Franciji je dovoljeno vse, kar ni posebej prepovedano, v Angliji je vse dovoljeno, v Rusiji pa je prepovedano prav vse, tudi tisto, kar je na papirju dovoljeno. V tem je bilo mnogo resnice. Ta šala je jasno kazala, kak ugled so imeli tedaj državljani teh držav in kakega duha so bile njihove oblasti Pred kratkim pa smo videli v nekem hrvatskem humorističnem časopisu karikaturo slovenskega kraja. In kaj je bilo najbolj karakteristično na leg l>okrajini? Da je imela vse polno tablic z napisi: »Prepovedan« potic »Prepovedano pljuvati na Ma!« »Prepovedano dotikati se žici« Tu ne gre zn to, da bi se te »prepovedi« ukinile, gre pa zato, da se spremeni ton!« V šoli naj Še so Vaši zobje zdravi, če pa svojih ust in zob ne negujete pravilno, se kmalu pojavijo znaki bolezni, ki Vam pomočijo mukepolne ure. Ognite se temu! Kozarec tople vode s par kapljicami Odola — več ne potrebujete. S tem si dodobra izplaknite usta, zdrgniie z Odol-pasio za zobe, —najprinernejše po vsakem obedu — temeljito svoje zobe: to je najboljša metoda negovanja zob in ust. se jirepoveduje pljuvati na tla, odrasle ljudi pt javnih lokalih, na kolodvorih in drugod pa naj tak i napisi lepo p r o s i ij o, naj ne po6no nečednosti. Proč z osornimi napisi: »Prepovedano pljuvati na tla!« mesto njega naj pridejo: »Prosimo. ne pljujte na tla!« Bo bolj zaleglo. Vprašanje pa je končno tudi, če so ti napisi sploh potrebni. Dostojen, dasi bolan človek, pljuje lo v pljuvalnik ali v svoj robec, na cestne hodnike, na tla v lokalih, na peron pa ne. nedostojne? pljuje povsod, magari celo sosedu v žep, še raje, čim več takih tablic je na stenah. V dvoranah vise napisi: »Kajenje prepovedano !< Koliko lepše bi se glasilo: »Kajenje nI dovoljeno!« ali še najlejiše bi bilo: »Prosimo, ne kadite!« Tudi taki napisi so stvar lepega vedenja, če hočete bontona bi pa — znanja slovenščine! Najbolj pa človeka razjezi napis v avtobusu: -Prepovedano je pogovarjati se z (1) šoferjem!« Prvič: stavek, da ti lopne na ušesa in drugič: družba, ki je odvisna od svojih gostov in potnikov v takem prusovskem tonu prepoveduje samo ob sebi umevno stvar! Kaj so potniki med vožnjo podložniki avtobusnega podjetnika? Ali ne bi znalo podjetje opozarjati na neprimernost razgovorov s šoferjem s tablico: »Prosimo, ne pogovarjajte se s šoferjem!« Tudi tu je treba finese in ozira na čustva ljudi. Ne živimo več v dobi, ko je bila energična, brezobzirna prusovska gesta vse, vljudnost pa nič. Sedaj, 12 let po vojni prihaja vljudnost občevalnih oblik povsod do veljave. Za take javne napise pa veljaj: Vsi napisi, ki opozarijajo na same ob sebi umevne stvari, naj izginejo! Drugi, potrebni napisi, ki kaj prepovedujejo, zabranjujejo in ne dovoljujejo, naj se zamenjajo z vljudnejšimi, to je s takimi, ki prosijo tisto, kar naj bi bilo sicer prepovedano. Imeli bodo večji uspeh, ljudje pa bodo imeli občutek, da ti napisi respektirajo njihova čustva ter ne žalijo njihovega ponosa in samostojnosti. Francoski dan Francoski dan v Ljubljani. Na kortst po- plavljencem južne Francije se vrši v ponedeljek, dne 14. t. in. zvečer ob 20. uri v opernem gledališču akademija s sledečim sporedom: 1. IIaydn: Simfonija g-dur. Izvaja orkester gojencev drž. konservatorija, pod vodstvom ravnatelja Poliču. 2. škcrjanc: Beli oblaki in Počitek pod goro ter Schumann: Dvu grenadir-ja. Poje g. Julij Betetto, pri klavirju g. šivic Pavel. 3. Debussy: Arabeska za harfo, solo igra gdč. Doubravskn. 4. Dr. Dolinnr: Rodna vasica in Dolinarjeve in Kimovčeve narodne. Poje mešani zbor Ljubljane, pod vodstvom dr. Dolinarja. — Odmor. — 5. Ravnik: Kam si šla. Premrl: Moj niu blagoslov in Adamič: Kregata sc baba in devojka. Poje moški zboi Crufike, pod vodstvom prof. Grobminga. 6. Slovenski : Slovanska sonata in Faure: Berceuse. Igra nn violino gu. Hrihnr-Jerajeva Vida. pri klavirju prof. Karel Jeraj. 7. Puvčič: Mehurčki in Nevin: Rožni venec. Poje ga. Pavln Lovše-tova, pri klavirju g. šivic j3avel. 8. Dr. Kimo-vec: Domovina, bela golobica in dr. Schwab: Vlak. Poje mešani zbor Ljubljanskega Zvona pod vodstvom Zorka Prelovca. Predprodaja vstopnic po znižanih opernih cenah pri dnevni blagajni v operi. Narodna sramota Ljubljana, .. aprila 1900. To je res narodna sramota: Nekateri pijani rekruti iz Smlednika in Pirnič so se žalostno proslaviti v Ljubljani. Ko so danes dopoldne odhajali z vozom iz svojih vasi, so se že spotoma dvakrat stepli. Prvič v Vikerčah, drugič v št. Vidu. Pirni6ani so se nato naveličali večnih prekljarij s svojimi sosedi in jo popihali v Ljubljano. Zavili so jo seveda v prvo večjo gostilno na Gosposvetski cesti, to je k »Novemu svetu«. Niso še dovolj junaško pričeli raz-sajati in popivati, že so se za njimi pripodili Smledničani in brž so si bili v laseh. Eden je vihtel sekiro, drug nož, vsi pa stole ali kar je že prišlo pod roke. Rezultat le rekrutske bitke je bil, da so prihiteli stražniki in naložili ranjence in nekater« napadalce na policijski voz in jih odpeljali — v vojašnico. Na dvorišču vojašnice vojvode Mi5i6a je gromovit smeh sprejel policijski voz, iz katerega so pometali pijane in obklane rekrute: eden je bil ranjen z nožem v rebra, drugi oklan v vrat itd. Poveljujoči kapelan se je smejal: »Tako, tako. najboljši nauk jim Je dala policija, ko jih je pripeljala s sramotnim vozom. Pa tudi mi jih bomo še poučili o tem, kaj se rekminm spodobi!« — To žal ni bil edini rekrutski izgred včeraj v mestu. Tuljenja, kričanja in tepeža je bilo povsod dosti Ali je res treba take sramote našim fantom? Za gospode: Črne e 14 rujave 1 K lep! pomiadansk obiski fpadaio modemi »Humajrk« čevlji. Koledar prila: Julij L. Osebne vesli Sobota, 12. aprila: Julij L, papež; Angelus; Zenon, škof. = 70 letnica dr. Gustava Gregorina. V četrtek, dne 10. aprila je v Ljubljani slavil 70 letnico bivši tržaški državni poslanec dr. Gustav Gregorin. V narodnostnih bojih pred vojno si je jubilant pridobil mnogo zaslug, prav tako na gospodarskem polju, med vojno pa je postalo njegovo ime znano kot člana Jugoslovanskega odbora, ki je v antan-tinih državah vodil borbo za osvoboditev Jugoslovanov. Po vojni se je naselil v Ljubljani in se bavi zlasti z gospodarskimi študijami. Iskreno čestitamo! = Nov civilni inženjer. Ministrstvo javnih rtel je izdalo pooblaščenje za vršenje civilne in-ženjerske prakso iz gradbene stroke g. inž. Stojami Globočniku iz Ljubljane. Novi grobovi + V dež. bolnišnici v Ljubljani je umrl K?celj Jakob, pos. z Trzina, v 43 1. starosti. Bil je dober in skrben gospodar ter se je udejstvoval pri vseh gopodarskih organizacijah. Bil je načelnik Kmet. podružnice in gasilnega društva. Zapušča ženo m 2 nepreskrbljena otroka. Pogreb bo v nedeljo 13. t. m. ob 3 pop. iz Trzina na farno pokopališče v Mengeš. 6 N. p. v m.! SOLITAIRE najpopolnejše ČISTILO za ČEVLJE in USNJE vseh vrst in barv. Mala kronika * Vsem Marijinim družbam in oslalim kongregacijam toplo priporočamo, da si ogledajo zadnjo uprizoritev verske igre »Marija v nebo vzeta:, ki se vrši v nedeljo ob pol 4 popoldne v Ljudskem domu. Opozarjamo, da so cene prostorom za to prireditev znižane, tako da jc omogočen obisk tudi vsem tistim slojem, ki se dosedaj vsled previsokih cen niso mogli gledati te uprizoritve. Vsi, ki so videli ta lepi misterij, smatrajo to za najlepšo prireditev v predvelikouočnem času iu brez dvoma tudi zdaj ne bo nikomur žal, kdor po-seti to predstavo. Z ozirom na znižane cene jo zanimanje precej veliko, zato naj si vsakdo preskrbi vstopnico že v predprodaji, ki se vrši danes in jutri ves dan v Ljudskem domu, I. nadstropje. •k Tovarišem iz svetovne vojne. Umrl je naš predsednik tov. Martin Colarič. Vaša dolžnost je, da so pogreba polnoštevilno udeležite. Pogreb na' cvetno nedeljo, ob 4 popoldne. Zbirališče^ pred Kmetsko posojilnico. — Glavni odbor Z. S. V. ★ Naša delegacija pri otvoritvi velesej-ma v Milanu. Včeraj je potovala skozi Ljubljano naša delegacija k otvoritvi velelejma v Milanu. V delegaciji so gg. dr. Rudolf Steinmeiz Sorodol- Furmoto ail-metal Specijalno angleško ČISTILO za ŽLAHTNE KO-VINASTE PREDMETE, brez kislin in strupov daje krasen sijaj in preprečuje oksidiran je Glavno zastopstvo: M. GREGOVIC & Co. LJUBLJANA, Cankarjevo nabrežje l/L ski, načelnik ministrstva trg. in ind. dr. Velim i r Stojkovič, načelnik min. za kmetijstvo in gen. konzul dr. Svetislav Predič. * Projekti za zgradbo Pokojninskega zavoda. Pokojninski zavod nam javlja: Naknadno sta prijavila soglasje za odkup svojih projektov po 5000 Din še inž. arhitekt Vladimir Mušič, pod geslom »Eta : in pa arhitekt Aco Lavrenčič, Praha, pod geslom »101 c. Ako hočete varovati svoje ČEVLJE, zahtevajte o v s o d samo nedosegljivo angleško ČISTILO SOLITAIRE Jc Kompozicijska nagrada, ki jo je jeseni I. 1029. razpisala Filharmonična družba za najboljšo vloženo orkestralno skladbo, Je bila na podlagi soglasne osebne juryje podeljena skladbi »Preludio, Aria, c Finale skladatelja L. M. Škerjanca. Razsodišče sta tvorila rektor zagrebške inuzičke akademije g. F. Lhotka in prof. dr. Božidar Širola. Od ostalih vloženih skladb je bila pohvaljena in izven natečaja nagrajena tudi -Suita. za orkester skladatelja S. Osteroa. — Za prihodnjo sezijo bo Filharmonična družba razpisala novo nagrado za kantalo z večjo zasedbo (zbor ln orkester) ter opozarjamo že danes skladatelje na ta razpis. ■A- Odlikovanja za dolgoletno zvesto službovanje. Banska uprava je izdala naslednjo okrožnico: Ker je bilo kraljevski banski upravi v zadnjem času predloženo več prošenj za odlikovanje za dolgoleino zvesto službovanje v zasebni službi, se naslov obvešča, da običajno odlikovanje za 40- in večletno zvesto službovanje, kakor je bilo v bivši Avstriji odrejeno z »Najvišjo odlečbo z dne 18. avgusta 1898 •, v naši državi ne obstoji. Vsled tega v bodečo takih prošenj ni več predlagati kralj, banski upravi. Da pa se takim osebam vendar izkaže neko priznanje za njihovo vestno dolgoletno službovanje, sc priporoča, da jih lokalni či-nitelji odnosno dolodajalci počasto s primerno prireditvijo, pri čemer bi na slavljenca in ostale posebno ugodno vplivali, ako bi se hkratu predala tudi kaka častna nagrada ali darilo. Predloge za odlikovan ie za dolgoleino vestno službovanje v privatni službi je predlagati kralj, banski upravi lo tedaj, ako si je dotična oseba tudi za iavnost stekla vidnih zaslug, katere je v predlogu izčrpno in točno navesti. ik Raznisana mesta gradbenih inženjer-jev in tehnikov. Na podstavi čl. 31. zakona o banski upravi razpisujem več mest banovinskih inže-njerjev in tehnikov gradbene stroke v pripravniških grupah I. oziroma II. kategorije. Prosilci morajo biti diplomirani inženjerji gradbenega oddelka tehnične fakultete oziroma absolventi tehnične i-aninii prilogami, kakor jih predpisuje čl. 12. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih naj se vlože do 3. maja 1930 pri podpisani banski upravi. — Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 0. aprila 1930. + Trapasta šala. V bosanski Zenici je to dni znani šaljivec Šukrija Bečiragič napravil prav trapasto šalo, ki bi ga bila skoro stala življenje. V družbi večje množice ljudi jo stal na bregu zelo narasle Bosne. Pa je naredil ta špas, da bi gledalce prestrašil, in se vrgel v peneče se valove. Gledalci so se res ustrašili, še bolj pa Šukriia sam, ko je spoznal, da jo naredil neumnost in da ga valovi nesejo brez usmiljenja seboj. Vsi napori, da bi se rešil, so bili zaman. Končno so ga prestrašeni gledalci z nevernostjo lastnega življenja v zadnjem hipu izvlekli iz vode. Dosegel pa je le, da se sedaj vsa Zenica smeje — njemu. -k 15 letna deklica Kovačevič, o kateri smo včeraj poročali, da jc izginila, se je vrnila k staršem k Missa dc Requie cum responsario Libera za mešani zbor zložil in založil Anton Orum org. na Vrhniki. Cena Din 12.—. Pričujočo skladbo poklanja skladatelj spominu svoje prerano umrle soproge Gizelc. Avtor se jc v besedilo posebno poglobil in zložil celo skladbo kot eno gorečo molitev n prošnjo za rajnko ljubljeno ženo. Skladba spada pač med najboljše in najlepše, kar jih je dosedaj zložil, dasi jih je precejšnje število. Motivi nekaterih delov in spevov so plemenito in iskreno-hrepeneče izraženi, posebno v olertoriju, pa tudi v drugih delih. Skladatelj je postavil s tem svojim najnovejšim delom lep "in trajen spominek svoji umrli družici. Zadušnica ima popolno besedilo. V sekvenci so samo tiste kitice, katere so prepisane. Vsak zbor, ki ima voljo in smisel gojiti in izvajati boljše skladbe, naj seže po tej kompoziciji. Kakor vsako skladbo treba se bo tudi to dobro naučiti. Vspeh bo sigurno dober, trud tudi plačan. Vsem cerkvenim zborom ta rekvijem toplo priporočamo. Dobi se v jugoslovanski knjigarni v Ljubljani in pri skladatelju na Vrhniki, tAt Pri nakupu klobukov oglejte si bogato založeno specialno trgovino M. Bogataj, prej Pok, Ljubljana. Stari tre 14. ■Ar Za Veliko noč v Pariz, skupni odhod iz Ljubljane v sredo, dne 10. t. m. Informacijo pri Putniku, Ljubljana, Dunajska costa 1. -A- Ortopedski zavod Ater.e v Ljubljani. Subičeva ulica 9 (v Mladiki) nudi nasvet in pomoč mladini s skrivljeno hrbtenico, z okroglim hrbtom, znaki grbe. visokimi rameni, izbočenim oprsjem, vzrastlinami. oirpnjenimi mišicami, v rasti zaostali itd. — Uradne ure vsak šolski dan od 15 do pol 18 ~k Praška šunka, različne delikatese in pristni kraški teran nudi Fr. Kitam, Miklošičeva cesta 8. FURMOTO-POUSH nedosegljivo ČISTILO za POHIŠTVO, USNJENE PREDMETE, AVTOMOBILE Ljubljana Kal bo danes? , Drama: Konec poti. Premiera. Red D. Opera: Pri treh mladenkah. Gostuje gdč. Lu-bejeva. Izven. Ljudski kino Giince. Ob 8 zvečer velefilm : Žena na grmadi«. Lekarne: Nočno službo imajo: dr. Piccoli, Dunajska c. 6 iu Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9. CERKVENI OBREDI VELIKI TEDEN V slolnici Cvetna nedel a: Ob 8.15 korarska sv. maša. Ob 8.45 blago3lovljenje oljk, ob 9 tiha sv. maša, ob 9.30 se bere trpljenje N. G. J. K., ob 10 peti pasijon. Popoldne ob 3.30 križev pot, ob 4 postna pridiga, nato litanije. V sredo, četrtek in petek ob 1 popoJdno pete jutranjice. Veliki čelrlek: Ob 5, 5.30, 6, 0 30 obhajilo vernikov, ob 8 velika škofova sv. maša, med mašo obhajilo duhovnikov in vernikov, posvečenje olja, po maši utfiivanje nog 12 starčkom. — Zvečer od 730 do 8.30 skupna molitvena ura. Od 9 dalje molijo le mladeniči in možje. — Ta dan se meso sme uživati, ne se pa večkrat nasititi. Veliki petek: Ob 5.15 sv. križev pot, nato molitvena ura. Ob 8.45 cerkveno opravilo, molitve, pasiion, razkrivanje in čeSčenje sv. križa, maša predposvečenega. — Ob 7.30 zvečer postna pridiga, nato žalostinke. Velika sobota: Ob 5.30 blagoslov ognja, ob 8.15 molitve, blagoslov velikonočne sveče in krstne vode, okrog 9.30 slovesna sv. maša. — Popoldne ob 2.30 blagoslov jestvin, ob 4 slovesne velikonočne jutranjice, nato okrog 4.15 Vstajenje s procesijo v sledečem redu: rdeče bandero, stolna Vincencijeva konferenca, stolne Marijine družbe, moški. — Belo bandero: ženske s prižganimi svečami. — Vojaška godba, 1. četa vojakov. — Akademiki, zastopstva uradov: mestni magistrat in svetovalci, trgovska zbornica, poštni uradniki, finančni uradniki, gimnazije, sodili uradniki, univerza. — Duhovščina z Najsvetejšim. — Ban, divizijonar, banska uprava, častniški zbor, 2 četa vojske. — Po procesiji zahvalna pesem in blagoslov. — Procesija se vrši le ob lepem vremenu. Stanovalci Pred škofijo in na Mestnem trgu se prosijo, da razsvetle okna. Velika noč: Ob 5 blagoslov jedil, ob 5.30 pridiga, ob (i slovesna sv. maša, ob 9.30 slavnostna škofova pridiga, ob 10 slovesna pontifikalna sveta maša, nato papežev blagoslov. — Ob 2,45 popoldne potresna procesija k sv. Jožefu. G Žalna seja Zveze slov. vo'akov iz svetovne vojne in Udruženja vojnih invalidov za umrlim majorjem Martinom Colaričem so bo vršila v zbornici mestnega magistrata v nedeljo ob enajstih dopoldne. Tovariši iz svetovno vojne, ki bodo že v Ljubljani, naj sc sejo udeleže. — Odbor Z. S. V. in U. V. I. . , „ © Pevci! Udeležite se pogreba majorja Martina Colariča, ki sc vrši v nedeljo ob 4 popoldne. Zbirališče pred hišo žalosti, Dunajska cesta št. 14. Peli bomo: pred hišo »Človek glej...«, v cerkvici pri sv. Križu »Usliši nas, Gospod: — pri grobu pa sOj Doberdob'. — Noto prinesite s seboj. 0 Jakopičeva razstava v veliki dvorani OUZI) na Miklošičevi cesti jo odprta še danes od 9—12 in 2—5 popoldne, jutri v nedeljo pa od 9 do 12. Vstop prost. ........ . . © Vodstvo po svoji jubilejni razstavi v lakopičevem paviljonu priredi Srečko Magolič v nedeljo 13. i. m. ob 11 dopoldne. Povedal bo nekaj anekdot iz svojega življenja in slikarskega udojštvovanja, ter tolmačil posamezne sliko in njih nastanek. Ker se mnogi čudijo, kako je mogel v štiiih letih izvršiti poleg svojega pravega poklica toliko število slik, jiokazal bo svoje enostavne in praktične slikarske rekvizite'ter pojasnil način slikanja. No, gnječe ni nikdar take, da bi se bilo bati nesreč. Se kurja očesa niso v posebni nevarnosti, zato kar pogum. Prodanih je bilo doslej 26 slik. Do malega skoro vse ljubljanske šole so že obiskale pod vodstvom svojih profesorjev razstavo. Knjiga avtegramov ima že dokaj listov popisanih, pogrešanih je pa v njej še mnogo podpisov one inteligence, ki bi je ne smeli pogrešati. Pokažimo, da smo Slovenci kulturen narod. Pokažimo, da se zanimamo in znamo ceniti tudi umetnost, ne samo rokeborbe in stične prireditve, ki prav nič ne blažo duše in srca. Razstava bo odprta do 5. maja. Ob zaključku razstave bo pokazala 'Knjiga avtogra-mov«, kdo in kaj smo in tako dalje. © Gašperček se poslavljat Poslednjič v tej sezoni igra našo lutkovo gledališče v nedeljo 13. t ni. ob pol 5 popoldne v Akademskem domu (Miklošičeva cesta) burki - Gašperček v škornju« in Gašperček v cirkusu«. Pridite! — Kršč. žensko društvo. ........ O Francoski dan na univerzi kralja Aleksandra L v Ljubljani. Dne 14. aprila 1930 bo praznovala univerza francoski dan z javnim predavanjem v slavnostni dvorani o 11 dopoldne. Predaval bo g. univ. profesor dr. Rihard Zupančič o pri. spevkih francoskih matematikov iz klasične dobe k razvoju mehanike. Posebna vabila se za to predavanje, ki je javno, ne bodo pošiljala. To sporočilo naj velja občinstvu za vabilo. Vstop je prost. 0 Vreme v Ljubljani. 11. aprila: Zjutraj oblačno, zgodaj celo deževno. Pozneje se je deloma zjasnilo. Najnižja temperatura 7.2" C, najvišja pa 13.8° C. Barometer 757.8. © 6 letna deklica pod tovornim avlom. Včeraj opoldne, ko je bilo na ulicah največ ljudi in največ prometa, se je odigral v Šeleiiburgovi ulici, pred uršulinskim samostanom, razburljiv prizor. Gospa Mnrkoviceva, žena policijskega uradnika, je stala v -Zvezdi , njena 6 letna hčerkica Zorka pa je bila na nasprotni strani ulice in si ogledovala izložbe. Mati je poklicala hčerkico k sebi in dekletce je res steklo proti nasprotni strani ulice. Prav tedaj je prlvozil po ulici lahek tovorni avlo nekega ljubljanskega trgovca in dekletce je padlo pod avlo. Mati in ljudje so kliknili grozo ali Ze naslednji trenutek se jc deklica pokazala izpod avla, živa in zdrava. Avio jo je le malo oprasnil po čelu, ko je vozil čez njo. To dekletce je imelo res srečo; imelo je več: Angela varuha! 0 Klubi v občinskem svetu niso dovoljeni. Notranji minister ni dovolil obstoja dvema kluboma, ki sta se pred kratkim osnovala v ljubljanskem občinskem svetu pod vodstvom g. ministra Ivana Hribarja in župana dr. Dinka Puca. © Fantje gredo k vojakom. Včeraj so bili rekrutirani k vojakom fantič ljubljanskega vojnega okrožja. To rekrutovanje se ie poznalo po vseh ljubljanskih ulicah: povsod si videl razigrane gruče kmetskih in drugih fantov, skoro pri vsaki pa je bila harmonika. Nekatere gruče so res lepo pele in se dostojno obnašale, žal pa, da nc moremo reči to o vseh. V splošnem so bili fantje še dokaj trezni, bolj, kakor prejšnja leta. ali nekateri pa so ga že dopoldne iineli precej pod kapo. Posledica je bila seveda tuljenje in kričanje po cestah. Ti fantje res niso delali časti, ne sebi, ne Slovencem. Se najbolj dostojno se je obnašala — mestna mladina, ki drugače v moraličnih zadevah drugi mladini ne pred-njači. Dobro bi bilo, če bi se taki prizori enkrat za vselej iztrebili. 0 Izredna besnost Bosauca. V marsičem ne moremo razumeti južnjakov. Zlasti ne njihove trme in besnosti, ki se jih sicer prime le redkokdaj, vendar kadar se jih, izbruhne z nepričakovano div-jostjo in v nam neznanih oblikah. Bosanec O. M Likovič Joža: Cvetni petek Tretja ura! Na Žalostni gori zvoni v čast Kristusovemu trpljenju. Trave so se polegle, v ognjeni sinji so pari močvar na Zadušcncah. Ptice so se nehale klicati, kos je pozabil žvrgoleti. Beli metulji so povesili ozka krila in se spustili med drobne bilke. Vse je prisluhnilo bridkemu zvoku, ki je budil spomin na uro smrl.i, groze in teme, ko je izdihnil svojo dušo Kristus na križu. Gore pod rakiškinti senožeti so se zastrle s temno modrino, nebo se je odmaknilo v srebrni vsemir. Solnce in zemlja sta se zrla zvesto in tiho. Pastir Boštjan se je plazil pod Trcbevnikom. Lezel je po zdrli grapi, počasi in previdno, da ga ne zaleze na prepovedanem svetu grajski gozdni čuvaj Urh, grozna prikazen za pastirje, ki kanijo klatiti ptičja gnezdeča ali pa ruvati mlade smrečice ... Toda Boštjan je skoraj pozabil na hudega Urha, ki straši s svojo kešalo, belo brado in orjaško, grčavo palico po tihih gozdnih jasah. Vneto je mislil na butaro, ki jo bo nesel v nedeljo k jutranjemu blagoslovu. Veliko, pisano butaro! Segala bo visoko pod cerkveni strop, da bo še truma angelov med cerkvenimi okni ostrmela... Pri Bog-narju je že dobil šop lepo rezanih oblancev, še dišečih po sladkobni smolovini. Pobarval jih je, da se blesketajo kakor zlatorumeni, rdeči, svileni trakovi. Za Planino je nabral vejice zbodičja z rdečimi jagodicami. Mehke leskovo šibo s sivimi očki ima žo pripravljene, danes mora nabrati še naročaj bršljana, dišečega brinja in rese, da bo butara zala in pisana kakor nevesta. Pastir Boštjan je vedel za težko dostopen parobek nad dolsko drčo. kjer raste najlepša praprot, kjer rdi resa in dišijo o kresu divji nageljni. Tam samovajo ravne hoje, veje se povešnjo po njih kakor široke, lemnomodre kapuce... Boštjan je vrh drče malce počival. Ozrl se je navzdol po grapi in prisluhni!, če ga morda kdo ne zasleduje. Toda gozd je molčal, tišina je bila pusta, ozračje soparno. Samo na Žalostni gori je še vedno zvonilo cvetnemu petku v spomin; srebrnojasni zvok se je drobil z bronastih ustnic samotarskega zvona na gori. Pastir Boštjan se je odpravil med ruševine, na katerih je ležala ponižna resa z drobnimi, rdečimi očki. Na ozki jasi se je stiskalo brinje, ma-hovil lišaj se je plazil preko skalnega praga. Boštjan je začel smukali resje ter zbirati najlepše vršičke brinja. Vso skupaj jo povil v košato kito in skril med gosto robidovje. Nato so je ogledal po hojah. Nekatero jo preraščal trdoživi bršljan s svetlimi, srčastimi listi. Zagrizel se je globoko v lubje in se bahato spenjal med veje. Pri tleh je bil bledikav in razjeden od požrešne rje. Boštjan je splezal na pripravno hojo. Kjer so se cepile veje ali je zabuhnilo deblo v večji, grčasti izrastek, tam so je razkošatil krasen bršljan in stvoril pravo košarico z zelenjem in temnomodrimi jagodami. Tja je zlezel Boštjan in se zadovoljno namuzni. Varno je prerezu! bršljanov ovoj in slekel vejo iz zelene, čudovito splolene haljice. Hotel se Je dvignili še višje, tedaj pa je nenadoma nekje lomasteče zašumolo. Boštjan je osupnil in pridržal sapo! S češmiljem prersščeno smrečje se je zhigoma raz-grntlo, bela brada so je grozeče pomajala. ,Ioj! Čuvaj Urh jo, stopil na piano, potipal s palico po niahovili travi in nagnil glavo, kakor da voha pri-tepencu... Boštjan se jc stisni! k deblu, mraz on je stresel. Na sosednji hoji jo zakričal črn vran in jezno prhutnil s porotnicami. Čuvaj l.Trh jo postal pozoren, obstal je in začel oprezovati s svojimi sokoljimi očmi po hojah. Boštjan je dobro čutil, kako jo prodiral llrhov sropi pogled ]>o hojah navzgor, polzel po vejah, nazaj do vrha in zopet navzdol.., Vran se jo s šumom dvignil, stegnil vrat in se spustil v vrh nad BoSljanovo glavo. »Hudoba črna k jo zaječal Boštjan in se začel še bolj stiskati k deblu ter skrivati bose lfoge med gosto vejevje. Kaj za lo, če so Je opraskal! Bodičastih iglic ni niti čutil. Vran je vnovič zlovešče zakrakal, kakor da hoče na vsak način izdati skritega pastirja. Z os!rim kljunom Je. udaril po rdečkastem storžu, ki je odletel v velikem loku nekam med ščavje. »Hi, hi,- jc grozeče pisknil čuvaj Urh in po-žugal s palico. Zadovoljno je pomajal z glavo ter se pogladil po bradi. Stopil jo tik hoje, na kateri je čepel prestrašeni Boštjan, tor pomoril s palico. »Voham te. golazen pregrešna! Kar doli se poberi, nogodnež! Sicer te odpihnem, da boš zletel čez mah v faškarsko grapo. Niti na cvetni petek ni v gozdu miru .. Urh Je stopil na gomilaslo peščevino in si zastrl cči. Migal je z brado in se sklanjal. Zopet je šel z očmi od veje do veje; Boštjanu se je zdelo, da odgrinja gosto iglovje, zalo se ni izdal niti z najmanjšim gibom. Veter je začel broditi po gozdu. Vpogibnvnl je ravno hoje, težke vejo so se razpuščalc, kakor da so odkrivajo široke, meniške kapuce, čas je začel prehajati, nekje so se že vračalo črede... Solnce so jo začelo nagibati proti Ljubljanskemu vrhu. ;Moj sik Je vnovič zagrmel Urh, ki se je naveličal postajati pod hojami. S palico je potolkel po skalnem pragu; jezilo ga Je, da jo pustil puško s šlhrami v koči; mislil je bil, da mu na cvetni petek ne bo porreba preganjati gozdnih tutičev. »Boš prišel doli ali ne! Je rentačil stari Urh. Brada se mu je tresla od jeze. Končno je začel dvomiti, če jo sploh kdo na drevesu. Prekanjena grdobn .. 1'lnnine z rožnimi boki so začele bledeli. Nobo Vabimo na izbiro novih modernih pomladanskih oblek, površnikov trenc: coatov Samo elitni kroji Cene najnižje! F. LUKIČ - STRITARJEVA ULICA so je Izpremenilo, globoka modrina je pljuskala iz vsemira. Preko Srobotnika so so prisniebljall po-znopopoldanski oblački, njihovo zlato čelo je žarelo v zapadnem solncu. Boštjan jc strokoma poškilil navzdol. M rakovi so se zgrinjali preko mahov, sedali na veje, pa so zopet prekopicnili ua tla. V ščavju se je drl kos nad ščinkovcem, ker mu je zjutraj posrkal ves ,vinček' iz češmilja, Končno so je Urh naveličal oprezovati, v mraku itak ni ničesar razločil. Stisnil je palico in se spustil po drči. Boštjan jc dolgo čul, kako se Jo kotalilo kamenje za razi j učenim siarcem. Nato je prišla ura Avo Marije. Ptički so potihnili, oblaki so »kopneli. Prve zvezdo ho se zalr-nilo nad rakiškimi senožeti. Mesec je polzel izza Grede kakor srebrna školjka, sence so postajale modrlkastosvetle in čarobne. Boštjan je previdno zlezel na tla; noga mu jo postala od predolgega ždenja na veji mravljinčljiva. Poiskal je nabrano reso iu odhitel domov. Včasih je prisluhnil, čo ga morda zasleduje hudi Urh. Toda pot Je bila varna; gozd jo čudovito šepetal, storži so se trgali in s hrstečim šumom padali med robidovje. Visoko v lazu Je bevsknil lisjak: Boštjan je zauknl, noč so mu je odzvala v tisočerih odmevih. Stisnil Jo bršljan in reso. v daljavi so že migljale drobne, zlate lnčice domačijo... Cvetno nedeljo se je Boštjan kljub presta uemu strahu postavil v cerkvi z najlepšo butaro. živi v Ljubljani in prodaja preproge. Najbrže se mu je pripetda krivica pri njegovi kupčiji in se je razjezil nad svojim bratom. Dopoldne se je naenkrat znašel v točilnem baru v Šolskem drevoredu pred Jugoslovansko tiskarno. Sedel je na stol, izpil malo žganja, naslonil glavo na mizo, izvlekel nož in se pričel z njim suvati v bedra. To je storil iz gole besnosti in užalienosti. Seveda so takoj opazili njegovo početje. Poklican je bil stražnik, ki ga pa m mogel ukrotiti. Besnost se je Bosancu še podvojila, ko je stopil v bar njegov brat. Po dolgi in ogorčeni borbi se je posrečilo šele dvema stražnikoma, trem poklicanim reševalcem in še trem civilistom, da so ga vrgli na tla, ga razorožili in mu iztrgali nož iz rok, ga vtaknili v prisilni jopič in prepeljali z reševalnim avtom v bolnišnico. Poškodbe, ki si jih je Bosanec v besnosti prizadejal, pa niso bile nevarne. V bolnišnici so ga obvezali in izpustili. Možu se je besnost sicer kmalu unesla, vendar pa je jeza še ostala. Kljub prerokovi prepovedi jo je možakar žalil popoldne z alkoholom. __ O Dobrovoljci, v nedeljo, 13. t. in., se udeležimo pogreba pok. Martina Colariča. rez. majorja in predsednika Zveze slov. vojakov! Pogreb se bo vršil ob 4 popoldne iz hiše žalosti, Dunajska cesta 4. O Društvo za zidanje cerkve sv. Cirila in Metoda pri sv. Krištofu v Ljubljani, prav lepo prosi vse lastnike starih k rižev in spomenikov na opuščenem pokopališču pri sv. Krištofu, du jih blagovoli darovati zii našo novo cerkev sv. Cirila in Metodu. Ker bo nova cerkev sv. Cirila in Metoda tudi nekaka spominska cerkev za vse naše umrle, ki so pokopani pri sv. Krištofu, imamo načrt, po katerem bi se ohranil tudi spomin in imena teh rajnkih. — Oglu-site se pri duhovniku cerkve sv. Krištofa za informacije. Uradne ure dopoldne od 8 do 11 in zvečer od 6 do 8. 0 Drva, premog, koks kupujte pii družbi »Kurivo« na Balkanu, telefon 343-L Maribor Kje bo slala pravoslavna cerkev? V mestni posvetovalnici se jc vršila včeraj dopoldne anketa izboru prostora, kjer naj bi se postavila pravoslavna cerkev. Anketo, ki so se je udeležili med drugim konservator dr. Štele iu arh. šubic iz Ljubljane, ravnatelj dr. Zupančič, polkovnik Putnikovič, podžupan dr. Lipold, profesorja Cotič in Gvajc, prota Trbo-jevič in drugi predstavniki pravoslavne cerkvene občine, gradbeni nadsvetuik Č e r n e , nekateri občinski svetniki, zastopniki Olepševalnega društva in odbora zu spotmenik kralja Petra, zastopniki časopisju in drugi povabljeni gostje, jc otvoril mestni župau dr Juvan na-glušujoč, da je mestna občina pripravljena dati prikladen prostor na razpolago in da se je anketa morala sklicati, ker so sc pojavila v javnosti glede tega različna mišljenja. Prof. Cotie se izjavlja proti načrtu, da bi se pravoslavna cerkev postavila na jugoslovanskem trgu; obč. svetnik Tavčar obsoja pisavo dvotednika »Volksstimuic« v tem vprašanju naglasujoč, du je treba tako pisavo preprečiti; ravnatelj Detela izjavlja v imenu komiteja za postavitev spomenika kralju Petru, da se spomenik ne bo postavil nu Jugoslovanskem trgu, a m pa k bržkone nu novem delu Glavnega trga; prota Trbojevie pojasnjuje ter utemeljuje razloge, ki so bili merodnj-oi, da se postavi pravoslavna cerkev nu Jugoslovanskem trgu, in navaja mnenje prof. Plečniku, ki sc jc izjavit za prostor, toda nuj bi se zgradila samo cerkev brez župnišča in šole, nakar se je prvotni načrt v tem smislu spremenil. Podžupan dr. Lipold omenja kot predstavnik Olepševalnega društva, du sc je društvo obrnilo tozadevno na prof. Plečnika, ki pa jo odgovoril, nuj ga odvežejo dolžnosti, da poda v tem oziru svoje mnenje; arh. šubic je mnenju, d« bi se moral park preurediti in da bi se preurejenemu parku primerno morali prilagoditi načrti, ki nuj bi jih izdelal kakšen belgrajski arhitekt; konservator dr. Štele se priključuje mnenju arhitekta Šubica, ker stoji na stališču, da more biti v tem oziru me-rodajno samo mnenje arhitektov; naglasa pa obenem, da jc vprašanje postavitve pravosluv-ne cerkve nu omenjenem mestu v zvezi s celotnim regulacijskem načrtom in da spada semkaj edinole biser stavbe, ki bo v slikovitem bizantinskem slogu brez dvoj.be imela močan učinek. V istem smislu je govoril tudi prof. Gvajc ter je podal izjavo sodni svetnik dr. Travne r za Zgodovinsko iu Muzejsko društva, ki je odločno proti temu, da bi se taka stavba morebitno postavila na Zrinjskega trgu kakor so se glasili nekateri predlogi, ki so bili prodrli v javnost. Udeleženci ankete so si nato gledali teren na licu mestu ter se zedinili v mnenju, du bo treba izvršiti slogu iu velikosti ccrkve primerno regulacijo parka ter bližnje ekolicc. Z gradnjo pravoslavne ccrkve bo Maribor vsekakor dobil stavbo, ki se bo odlikovala z arhitektonsko posebnostjo in ki bo obdravski prestolici v kras ter olepšavo. □ Iz uredništva. 7, včerajšnjim prispevkom o krajevnih imenih v mariborski okolici smo zaključili tozadevna razmotrivanja, ki spadajo po svojem značaju v znanstven list kakor jc tukajšnji »Časopis za zgodovino in narodopisje«. □ Mariborski rezervni častniki so priredili predvčerajšnjim zvečer odhodnico svojemu požrtvovalnemu tajniku Tonetu Juteršui-ku, ki je skozi leta posvečal ves svoj prosti čas tukajšnji organizaciji rezervnih častnikov, ki je ena najvzornejših v naši državi, ob njegovem odhodu nu službeno mesto v Skoplju. Tajništvo tukajšnjega Združenja rez. častnikov je sedaj prevzel I. Sotenšek. □ Z raznimi knjižnimi novostmi in zanimivostmi postreže lahko ljubiteljem dobrega itiva Prosvetna knjižnica na Aleksandrovi resti 6. ki se je sedaj docela preuredila. .Sledeča znamenita literarna dela dobite lahko tamkaj proti zelo n.izki izposojevalnini: P. K e 11 c r — Altenroda. Das kdnigliche Semi-narthcater, Das letzte Marchen, Der Solin der llagar, Dic alte Krone Drei Brikler suclicn das Glttck, Ferien v oni Ich, Gold nnd Mvrrho. tlubertus, ln fremden Spiegeln, Maric Ilcin-ricli, Titus und Thimoteus und der Fsel Bi-leam, Ulrichshof, Wahvinter mi pa Dom; razen tepa je na razpolago zelo veliko knjig Reim-ruichlovih, Nalx»rjevih, Buolovih in llausjako-bovih; Gorki: Die Mutter: Giinther. Die Ueili-ge und ihr Narr: Schalom Asch: Dic Mutter; Grazin Deleilrla: La Madre; Georges Bernnnos: Sons le sobil de Satan; Bordeau\ Henrv: Le Barrage: Artus I.onis: Ln ehercheuse d'nmour; Gheon Henri: Le imrade du Pont uu diable; Brochet Henri: Mollesse, raisin et sacrifice; Delamare George: Les voleurs d'atnes; Paul Bourget: Nos aetes nous suiveut itd.' Ljubitelji in čitatelji lepe knjige: na plan! □ Duhovniške izpremembe. Za kaplanu eksjiozita v llotozi pri Dolnji Lendavi je imenovan Ignacij Godina; Matija Zadravec, dosedaj kaplan ekspozit istotam, pa pride za kaplanu v št. IIj pod Turjakom. □ Na ribjem trgu so se prodajali včeraj karpi po 25 dinarjev, morske ribe po 18 in 28, morski raki pa po 40 dinarjev za kilogram. □ Mestnemu knjigovodstvu ima|o prijaviti do 2. maja t. 1. lastniki parcel tiste parcele, k t prihajajo v poštev v smislu pravilniku o pobiranju obč. duvščine na nezuzidune parcele, do 30. t. m. pa lastniki kočij, osebnih in tovornih avtomobilov, priklopnih vozov in moto-ciklov svoja vozila, ki morajo razen kočije biti od mestne tehtnice uradno stehtana. □ Nočno lekarniško službo ima tekoči teden (do vključno 20. t. m opoldne) Vidmarjc-va lekarna pri Archu na Glavnem trgu □ Javna prodaja raznegu blaga kakor n. pr. želez j a, konfekcijskega blaga, .koledarjev, revolverjev itd. bo dne l(>. t. m. ob 9 dopoldne v skladiščih tukajšnje glavne carinarnice. □ Otvoritev strelne sezone bo jutri na radvanjskem strelišču. Zbor strelcev ob 8.30 na trgu Svobodo, nakar je skupen odhod uu strelišče z vojaško godbo nu čelu. □ Zbirko za nesrečne poplavljcncc v Franciji priredita prihodnje dni krajevni odbor Rdečega križa in občinski urad v Studencih. Za naše poplavljence so imeli pred leti naši Irancoski prijatelji odprte roke, vračajmo jim z odprtim srcem! □ Smrtna kosa. Preminul je v splošni bolnici 29 letni hlapec Franc Kokolj. Pogreb danes ob pol 15. uri iz mrtvašnice na magdalen-skem pokopališču v Pobrežju. □ Pol litra bencina je spila v samomorilnem namenu trufikautiuja Rozatija S. iz Frn-ma. Pravi, du je bila jezna in žalostna ter da jc za to seglu po omenjenem sredstvu. Sadovi ... Celje Francoski dan. V smislu brzojavnih nalog g. predsednika ministrskega sveta in ministra za notranje posle od 27. marca 1930, K. br. 501, odn. 29. III. 1930, K. br. 520, se bo vršil dne 14. aprila 1930 v celi kraljevini ;Francoski dan« z nabiranjem prostovoljnih prispevkov za poplavljence v Franciji. _ V to svrho jc bil dne 8. t. m. izvoljen poseben pripravljalni odbor, ki ima nalogo tej akciji v Celju zasigurati čim največji uspeh. — Celjsko občinstvo vabim, da priskočijo kruto prizadetim poplavljencem našega prijateljskega in zavezniškega naroda s čim izdatnejšimi prispevki na pomoč. Prispevki se bodo pobirali s posebnimi polarni, sprejema pa tudi mestno načel-ništvo v sobi št. 2 (tajnik Krušič). — Seznami darovalcev in darovanih prispevkov se bodo predložili kr. banski upravi v Ljubljani. Predsednik odbora in mestni načelnik dr. Goričan. & Aeroklub »Naša krila«, mestni odbor Celje sklicuje za v ponedeljek, dne 14. t. m. ob 20 sejo upravnega odbora, ki se vrši v klubovi sobi hotela >,Evrope« v Ceiju. Seja je le nadaljevanje prekinjene seje z due 8. t. m., ki vsled obširnega dnevnega reda ni bila zaključena. Predsedstvo. & Izvanredni občni zbor Celjskega šahovskega društva se vrši v proslavo desetletnice dne 12. aprila 1930 ob 20.30 v gostilniških prostorih hotela »Evrope,":. Po občnem zboru bo igra! končno simultanko g. Emil Kramer, okrožni sodnik iz, Maribora z 20 igravci. Igrajo lahko tudi nečlani. ! Gostje dobrodošli! Šahovnice, kolikor mogoče velike oblike naj sodelujoči prinesejo s seboj. & Danes je zadnji dan predprodaje vstopnic za jutrišnje predavanje o sv. Mali Tereziji, v kolikor je predprodaja v Slomškovi tiskovni zadrugi. Jutri bo blagajna odprta dopoldne in popoldne ob navadnih urah v Narodnem domu. Segajte pridno po vstopnicah! Igra vam bo nudila s svojo globoko vsebino brez dvoma mnogo srčne radosti in zadovoljstva. -O" Kolo je izginilo najbrž v rokah spretnega uzmoviča, dne 10. t. m. okrog pol šestih zvečer iz dvorišča »gostilne pri angelju; v Prešernovi ulici. Njega gospodar mesarski mojster Viktor Hohnjec iz Celja ga je tam za hip pustil brez nadzorstva, pa pa ga že ni bilo. Je znamke »Elektra« in okoli dva tisoč dinarjev vredno, nosi št. 02655, je črno ples-kano z rjavim sedlom, na obeh blatnikih pa ima napis »Škerlec Milko, Sv. Tomaž, Ormož«. ■F- Fantovski odsek prosvetnega društva Voj-nik priredi na velikonočni ponedeljek in na Belo nedeljo v posojilniški dvorani v Vojniku veseloigro »Babilon* v petih dejanjih. Vmesne točke svirajo tamburaši. Po predstavi priredijo fantje zabavo v kavarniških prostorih ge. Kaš. Vabimo Vojničane, da se lepe prireditve v obilnem številu udeležijo. Ptuj Veličasten Toplakov pogreb. Kako je bil pok. Franc Toplak priljubljen in kako velik ugled je užival daleč naokoli, je pričal pogreb. Ogromna večina meščanstva in skoro vsi drž. nameščenci s svojimi predstojniki na čelu so se korporativno udeležili pogreba. Blagemu pokojniku so prihiteli izkazat zadnjo čast mnogi njegovi prijatelji in znanci iz Maribora, Celja, Sv. Lenarta v Slov. goricah, Ivanjkovcev in drugih krajev. Na grobi! sta se od pokojnika poslovila njegova prijalelja vlč. g. župnik Svet in gimn. ravnatelj g. dr. Komljanec. Možu poštenjaku, možu dela bodi ohranjen časten spomin, preostalim pa našo iskreno sožalje! Popravila pri zupni cerkvi. Svoječasno smo sporočili, da bodo pričel! popravljati župno cerkev sv. Petra in Pavla v Ptuju, ki jo vodijo oo. miuo-riti. V to svrho se je ustanovila družba, ki bo skrbela za denarna sredstva ter da se tako za 700-letnico (1931) smrti sv. Antona restavrira njegova krasna kapelica, obenem pa tudi vsa cerkov. Družba je razvila dosedaj živahno delo po naši obširni fari, vendar pa hočemo potrkati tudi na dobra srca in častilce sv. Antona izven naše župnije, in lo po vsej bližnji okolici in v dravski banovini. V ponedeljek se prično popravila cerkve. Za sedaj se bo od vse severne fronte ves stari vlažni omet odbil in bodo letos pustili sušiti vse zidovje. Prihodnje leto se bo nadaljevalo delo. Odbijanje vlažnega ometa bo trajalo približno mesec dni. Obenem se postavijo novi žlebi, da se na ta način cerkev čimprej osuši in da se fasada ne bo kvarila vsled dežja. Prekrila se bo tudi zasebna kapelica svetega Aniona. Občni zbor društva hišnih posestnikov. V prostorih gostilne g. Brenčiča se je vršil v torek zvečer ob 20 občni zbor društva hišnih posestnikov, ki bi se bil moral vršiti že 15. marca. Občni zbor je posetilo 45 članov, nekaj izpod polovice vpisanih. Predsednik društva učitelj g. Valentin Kajnih je podal poročilo o društvenem delovanju. Blagajniško poročilo je podal mesto zadržanega blagajnika revizor g. Alojzij Brenčič in na njegov predlog so sc zborovalci soglasno izrekli za odvezo. ečafr&cphetfmrfjiva in rnoci^cU^ova! 100% CISTA MAST IZ KOKOSOVIH OREHOV Nato je povzel besedo g. Ivan Frelih, predsednik Pokrajinske zveze društva hišnih posestnikov iz Ljubljane. Govornik je natančno razložil davčno in stanovanjsko vprašanje ter organizacijsko delo. Pokrajinska zveza je dosegla okoli 41% znižanja hišnega najemninskega davka. Pred zaključkom zborovanja je spregovoril še g. Dostal in zahteval davčne knjižice. Ob 22 je predsednik občni zbor zaključil. Pristavljamo, da mesto Ptuj šteje 365 hišnih posestnikov, medtem ko je včlanjenih v društvu 83. Novo mesto Hrvatsko diletantsko društvo »Bukovac« iz Zagreba je priredilo v lorek zvečer »Hrvatsko se-ljačko svatbo«, kjer je predstavljalo lepe običaje hrvaške svatbe s spremljevanjem lastnega tambu-raškega zbora. Nastopil je tudi triletni glumač. Licitacija prevoza pošte Novo mesto — Šmar-jeta in obratno za dobo enega leta se bo vršila dne 14. aprila t. 1. pri županstvu občine Šmarjeta. Vzklicna cena je 10.000 Din. Položiti je treba kavcijo 900 Din do 11 imenovanega dne. Islotako se vrši licitacija prevoza pošte Novo mesto — Št, Peter — Škocjan — Raka oziroma izmeniališče Smetnik — Leskovec — Krško, za dobo 1 lela dne 17. aprila t. 1. ob 11 dopoldne pri županstvu v Novem mestu. Vzklicna cena se določi v občinski pisarni pred licitacijo. Do 10 jc treba položiti kavcijo 2500 Din, Sftofia Loka Sc o gradbi novih poslopij. Svoje poročilo o novih zgradbah v našem mestu moramo dopolniti sledeče: Takoj po Veliki noči bodo začele Krčeve graditi novo hišo v Vincarjih tik ob poti poleg pristave g. Planine Lovra, medtem ko bodo svojo sedanjo hišo gori na trgu prodale. — V Spodnjem Karlovcu gradi na prostoru bivše Šiviceve stavbo novo hišo g. Suša. Deloma rabi kar stari material. — Popolnoma je prenovil sprednje lice pri Ivjši g. Košenina na Spodnjem trgu. Nekoliko nerodno pa je, da je napravil tako visok tlak pred hišo. Pri drugih ga namreč sploh ni, ali pa je precej nižji. Ne vem, čo bo zvečer ob hišah prijetno hoditi, ko boš sedaj visoko, sedaij nizko ob cesti. — Za uradno poslopje pa menimo, da bo po velikodušnem darilu t gosp. voj. sup. Klobovsa, stališče mnogo lažje in hitrejše izpeljivo. Gosp superior je namreč naši občini poklonil svojo hišo, ki stoji tik ob občinski hiši. Morda bi se iz obeh zgradila lepa nova stavba? — Pokojni gosp. superior pa se je spomnil s precejšnjo podporo tudi našega prosvetnega društva in fantovskega odseka. Št. Vid pri Stični Pred tremi tedni je pripeljal domov vojak iz Petrovaradina bolnega Franceta Grabljevcc iz Velikih dol pri Gombišču. Služboval je pri vojakih ravno 1 leto. Pri vojakih si je bolezen nakopal in danes ob 5 zjutraj je umrl. Dobro uro pred njegovo smrtjo pa je odrinil k vojakom njegov brat Anton, ki je moral danes biti že v Celju. — Pretekli teden je odšla na svoje novo službeno mesto v Moste pri Ljubljani učiteljica gospa Cuček, ki je v Št. Vidu z veliko vnemo in z lepim uspehom več nego 4 leta poučevala našo mladino. Otroci in njihovi stariši jo bodo ohranili v dobrem spominu. — Pomladanska dela po njivah počasi napredujejo, ker slabo, deževno vreme zadržuje oranje. Ruše Oproščen. Te dni se je vršila pred mariborskim sodiščem obravnava glede svoječasnega vloma v kolodvorsko blagajno. Osumljeni kretnik, ki ga je s sledom obdolžil policijski pes, je sicer moral odsedeti par tednov preiskovalnega zapora, a je bil vsled pomanjkanja dokazov in po izpovedi prič oproščen. Vlom v kolodvorsko blagajno ostane zaenkrat nepojasnjen. Skioptično predavanje o vprašanju »Delavstvo in Cerkev« priredi Prosvetno društvo v Rušah na cvetno nedeljo ob pol 4 popoldne v dvo-, rani stare šole. Predava g. prof, Ivan Bogovič iz Maribora. Vabljeni vsi, zlasti še delavstvo. Se ' bomo malo pogovorili kaj je Cerkev storila za . delavstvo in kdo je kriv njegove socialne bede. Stir>"»ične slike bodo pojasnjevale govornikove besede. # Središče oh Dravi Na cvetno nedeljo, dno 13. t. m., priredijo go-jenke gospodiivskega tečaja pri šolskih sestrah v Obrežu gospodinjsko razstavo Ta dan se namreč, zaključi že drugi 10 tedenski gospodinjski tečaj v tej hiši in to zimo. Isti dan ob 4 jiopoldne bo kratka zaključna prireditev. Razstava j>a bo vsakemu na ogled celi dan. Poglejte si. kaj vse so se dekleta naučila. Loče pri Poljčanah Nova žaga. Loče pri Poličanah dobe še eno žago. Parni kotel žc stoji sredi njiv ob cesti proti Poljčanani. Gradi žago g. Satler, lesni trgovcc iz sosednjih 2ič. To bo eno gospodarsko podjetje več v župniji, ki že ima tovarno za opeko, na Zbelo-vem tovarno za ujjogiijcno pohištvo, odprej dve zagi in precejšen lesni promet. Poleg sedanje postaje lokalne želczuicc se bo, letos, če ne bo zopet kakšni!: ovir, začela m<>ndn vendar enkrat graditi ludi postaja ob južni železnici, med Poljčanatni in Ponikvo,, Za 1. aprila smo pozabili sporočiti, da bc kmalu regulirana tudi naša Dravinja. Ločani se bodo oddahnili. Ne bo se jim več treba bati, 'da jim ob večjih nalivih pride voda inazat pode in odnašat pridelke. Slov. Bistrica Himen. Poročil se je dne 7. t, m. v Ljutomeru g. Rihard Wreg, brat tukajšnjega gostilničarja in mesarja; z gdč. Josipino Vaupotič, gostilničarko in posestnico v Ljutomeru. Oba novoporočenca sla iz uglednih rodbin. Obilo sreče. Na naši železnici sta bila že od nekdaj po dva potniška voza. Zadnji čas pa se dodaja vlakom le po en voz, kar povzroča često neljube incidente, ki nikakor niso v prid železniški upravi in potujočemu občinstvu. Ne želimo, da so posebni kupeji za dame, kadilce in nekadilce, vojake itd. Pač pa bi želeli, da se potniki ne j>rcvažajo kot »sardine«. Dne 6. t. m. je vstopilo v popoldanski vlak približno 110 potnikov, prostora pa je le za 50 potnikov. Torej... Slov. Konjice Na cvetno nedeljo se bo vršila v naši cerkvi redka slovesnost. Mil. g. arhidijakon Franc Tovornik bo blagoslovil nov prapor za fantovsko Marijino kongregacijo. Načrt za prapor je izdelala umetnica ga. Helena Vurnikova, načrt za praporni nastavek arhitekt Vurnik, delo pa izvršujejo č. šolske sestre v Mariboru. — Načrt je popolnoma nov in globoko zamišljen. Ena stran prapora predstavlja Brezmadežno, druga sv. Alojzija — viteza. Prcd-stavljajta naj najvišji vzor mladim srcem. — Nastavek tvori krogla in križ, ki naj pomeni zemeljsko oblo, na katere tečaju je zasejen križ. — »Ilustrirani Slovenec prinese njegovo sliko. — Opozarjamo pa na lepo slovesnost, ki se vrši na cvetno nedeljo popoldne pri večernicah. Nato uprizorijo fantje Marijine kongregacije v Društvenem domu pretresljivo igro »Žrtev spovedne molčečnosti« v petit dejanjih. Stovenjgradec Smrtna kosa. Umrla je mati gospe Pečoler-jeve, znane gostilničarke in posestnice Izrekamo iskreno sožalje! Novi tesarski mojster, g. Kroti se je naseli1 v mestu ter stanuje sedaj pri stavbenem mojstru Greinu. Sezidal pa bo "kmalu primerno stanovanjsko hišo in delavnico. Nezgoda. Jata psov se podi vedno okroj, naših železniških postaj ob prihodu in odhodu vlakov ter je povsem nepričakovano ugriznil nepoznan volčjak v soboto zjutraj kmet referenta g. Wernig-a, ki je bil na kolesu. Iskati je moral pomoči v Pasteurjevetn zavodu v Celju. Selitev. Znana gostilničarka gospa Ulbing-ova se je preselila od Debelaka v svojo hišo o! vhodu v mesto iz Starega trga in Podgorja. Vodila bo tudi tu gostilno. iz društvenega življenje »Ljubljana«. Danes zvečer ob 8 kratka vaja celotnega zbora radi ponedeljkovega nastopa. Udeležba nujna. Vljudno vabimo vse člane zadruge Akademski dom na letošnji občni zbor, ki se vrši danes, sobota 12. t. m., v Domu, Miklošičeva cesta 5. Moste pri Ljubljani. Zveza slovenskih vojakov Moste, poziva vse svoje člane, da se korporativno udeleže pogreba našega vrhovnega častnega predsednika gosp. Mart. Colariča, ki se vrši v nedel jo, dne 13. t. m„ ob 4 jx>jk>1-dan jc hiše žalosti, Dunajska c. 14. Zbirališče ob pol 4 pred Kmetsko |>osojilnico. Odbor. Oblastna strelska družina v Ljubljani obvešča vse članstvo, da se v slučaju ugodnega vremena vrši v nedeljo, dne 13. aprila ob 9 na vojaškem strelišču streljanje, strogo obvezno za vse člane. Člane, ki sc strelskih vaj ne bodo udeleževali, bomo črtali iz imenikov. Najvljudneje vabimo k streljanju tudi članstvo vseh bližnjih strelskih družin, da se med seboj poožje spoznamo in poraz-govorimo o skupnih smernicah našega športa. Naslednja strelska vaja se vrši v nedeljo po veliki noči, t. j. 27. aprila ob 9. Prosvetno društvo na Kopanju priredi na cvetno nedeljo ob jk»1 4 p-opoldne Finžgarjcvo igro i Veriga«. Vabimo k obilni udeležbi. Breznicn. V nedeljo 13. t. m.. 1111 velikonočni jionedeljek 2t. t 111 ter na belo nedelj«, 27. t. ni. ob |iol 4 poji. uprizori Izobraževalno društvo Pusijon« v 14 slikali. Uprizoritev txi povzdignila krasna oderska oprema in najmodernejša umetna razsvetljava. Homec. Pridite v nedeljo f. aprilu popoldne na prijazni Homec, kjer gostujejo igralci s Črnuč s krasno dramo »Stilmondsk' župan«. Ljutomer. Nu velikonočni |Kinedeljck ob 3 popoldne bomo imeli redko jirHiko v dvorani Katoliškega doma gledati jirekrnsno igro — mirnkl »Trosila bom rože«. Vprizori! ho i;^rn Ljudski oder i/ Maribora, ki je že v Mariboru |>ri dveh predstavah vzbudil upravičeno splošno priznanje. Ali je gospod Tavčar še vedno prelil a jen? — Ja, zanemarjal se je, in tako se je kašelj še poslabšal. Pa sedaj jemlje Kresival in tako bo v par dneh zopet na raspolago. KRESIVAL vedno si priprav če kašljaš al pa si hnpav Mladi Brezina V poplavi brezinovske literature je po kopici več ali manj pomembnejših knjižic razgovorov z Otokarjein Brezino izšlo vendarle tudi eno avtentično delo, ki nosi naslov: »Dopisy Otokara Breziny« (Pisma O. R.). Knjiga vsebuje pisma, ki jih je Brezina med letom 1887. in 1901. pošiljal svojemu prijatelju, učitelju in glasbeniku Františku Bauerju. Večina teh pisem je pisanih pred letom 1893, torej med Brezinovim devetnajstim in petindvajsetim letom, ko je v tem podeželskem učitelju rasel pesnik in začudo naglo dozoreval. Podmen pričujočih pisem je prav v tem, ker nam razkrivajo notranje vzmeti Brezinove pesniške tvorbe in ker so verne priče njegove najplodovi-tejše ustvarjalne dobe. Devetnajst in dvajsetletni Brezina, ali pa še bolj učitelj Vaclav Jebavy (pravo B. ime), je pisal Šport Hajduk v Ljubljani Ljubljanska Ilirija se ni ustrašila velikih stroškov, ki so zvezani z gostovanjem takega moštva kakor je llajduk. Radi zanimivosti tekem je odstopila današnjo tekmo z Hajdukom Hermesu. S tein činom je pokazala Ilirija prano razumevanje za šport. Le z težkimi tekmami se bo kvaliteta našega nogometa dvignila. Nekatere slabe točke bo Herrnes izpopolnil z 'Iirijanskimi igralci, tako, da bo imel llajduk že v soboto težkega nasprotnika. V nedeljo pa nastopi Ilirija proti državnemu prvaku; to bo šesto srečanje teh dveh moštev. Dosedaj jo Ilirija odnesla eno zmago s 2 : 0. štirikrat je bila premagana s 3 : 2, 3 : t, 7 : 2, 5 : 0. Skušala bo popraviti zadnje poraze v Splitu. Ne bo imela ravno lahkega stališča, ker je nekaj igralcev bolnih, vendar bo napad nastopil v kompletni sestavi. llajduk, ki je na lastnih tleh nepremagljiv, bo imel težko stališče Pol visoka iera, ki jo goji Hajduk, je uspešna na trdih tleh. Težje bo tako igrati na mehkih tleh. Uspeh, oz. neuspeli je pa odvisen )c od igre domačega moštva. Znano je, da je Ilirija vedno proti težkim nasprotnikom odlično zaigrala. Hajduk nastopi v naslednji sestavi: čulič—Rodin, Mikačič—Gusina, Deškovič, Marušič—Kragič, Bonačič, Lemešič, Benčič, Ba-icotič. Tekma v soboto se prične ob 17.15. v nedeljo pa ob 16. Kot predigra se vrši prvenstvena tekma Primorjc : Jadran. Mariborska afera Komaj smo ugotovili razveseljiv napredek • bazenskem športu, že imamo opraviti z afero. ki bo mogla razvoju tega športa zelo škodovati. Poudariti pu moramo, da ta afera nima prave podlage, pač pa je umetno inscenirana. Nedeljsko prvenstveno bazensko tekmo med Ilirijo in Mariborom je vodil g. Doberlet, eden naših najboljših sodnikov. Tekmo je Maribor zasluženo izgubil (kar so priznali navzoči funkcijonarji Maribora) ne radi neobjektiv-nega sojenja Doberleta, ampak ker je bila , družina Ilirije boljša. Doberlet ni dobro sodil, ; icar so poudarile vse kritike. Vendar je pa med | neobjektrvnim in slabim sojenjem velika raz- i lika. Ni menda med nami sodnika, ki bi se mu lahko očitalo, da je bil neobjektiven. Soje- ; nje je pač odvisno od znanja. Toliko športne j zavesti in časti imajo hvala Bogu naši sodniki, ] -la jim neobjektivnosti ne moremo očitati. Ta- ; ti napadi na naše sodnike so zato neopravičeni : in škodujejo razvoju športa. Saj bo kmalu mo- : ral že drugorazredne tekme soditi inozemski j sodnik, to pa le radi tega. ker se sistematično izpodkupuje ugled naših sodnikov. To glede sodnikov. Imeli smo priliko videti protest Ilirije in dopis predsednika Maribora. Za nas je ražen z ozirom na to, ker so se razširile vesti, .la Maribor ne 1k> tekmoval, le drugi dopis. V njem se poudarja, da družina Maribora ne bo nastopala v pomladanski sezoni radi tega. ker je zgubila nekaj dobrih igralk, nove moči pa še niso vigrane. To je povod, da Maribor no misli več igrati. Nikjer se po nc omenja neob-jektivnega sojenja pri nedeljski tekmi. Toliko v pojasnilo k aferi, ki pravzaprav ni lobena afera. Razne sporine vesli Iz belgrajske »Politike« posnemamo, da bo vršila na velikonočne praznike medmestn tekma juniorjev Ljubljane proti Belgradu. Zanimivo 'je, da zvemo za to prireditev iz belgrajskih časopisov. Za velikonočne praznike priredita belgrajska kluba BSK in Jugoslavija skupne tekme s Hajdukom in Kispešti iz Budimpešte. Tudi v Zagrebu priredita Hašk in Gradjanski jutri skupno tekmo s Haškom iz Sarajeva. Le pri nas izgleda, da je skupna tekma nekaj nemogočega. In končno med gornjimi klubi ni nič manjša rivaliteta, kakor je pri nas. ' Belgrad ima jutri veliko športno prireditev Srečata se reprezentanci Jugoslavije in Bolgarske. To bo tretje srečanje obeh reprezentanc. Nova uprava JNZ je siprejeta od FIFE. S tem je menda končno rešeno vprašanje ali je bilo zborovanje v redu ali ne. Radi nepokorščine je razpuščen odbor zbora nogometnih sodnikov. Mariborski spori V nedeljo, dne 13. aprila, sc odigrajo v Mariboru naslednje tekme: ob tO na igrišču I. S. S. K. Maribor: nogometna tekma inladin S. K. Železničar:!. S. S. K. Maribor. Sodnik p. Kosi. Ob !4. uri na igrišču S. K. Železničar: mednarod. rokometna tekma Grazer Šport-k I u b : S. K. Železničar. Sodnik inž. Kou-delka. Ob 14.30 na igrišču T. S. S. K. Maribor: »eniifinalo za prvenstvo Dravske banovine med I. S. S. K. Maribor : S. K. Celje, Sodnik dr. Plnninšek. docela pod vplivom tedanjih starejših vzornikov in objavil v moravskih časopisih bonhotnne humoreske, katerih duh preveva tudi pisma Fr. Bauerju. Bodoči slavni poet prepleta v njih razmišljanje o svojem čtivu s satiričnem bičanjem svojega kmečkega osredja in njegovih tipov. V nekem pismu pravi, da dela na realističnem ciklu Akordi in pesmi, da dokončuje začeto Balado o tobaku in neko zgodovinsko povest v verzih. Pri tem pa čita Tolstega in Zolaja, zoprno mu je »dolgočasno romantično klepetanje in starobna poezija« Julija 7eyeria, navdušuje se pa za praško moderno, ki ji ie bii poglavitni oblikovavec F. X. Salda. Skorocfa ne opazimo, kako izginja pri njem vse zunanje, kako se v pismih manj in manj spominja liudi in govori zmirom več o umetnosti, poeziji, filozofiji, in kako se rodi pesnik, ki že dve leti pred izdanjem svoje prve knjige: »Skrivnostnih daljav« govori z samozavestjo suverenega umetnika, ponosnega na svoje delo in svoje zmožnosti. Maja 1. 1893 (Brezini je bilo tedaj 25 let) je pisal Bauerju: »Cist in pokojen sem... Ničesar ne pričakujem od življenja, kajti moje življenje ni moje ... Jaz sem pesnik luči, tonov in skrivnostnega življenja, ki diha iz stvarstva. In sem pesnik senc in smrti.« 'listi čas se je rodila njegova prva knjiga, rodila se jc daleč od sveta, v katerem je on živel, iz velikega duhovnega osredotočenja. Umet-nost je vse, pravi tedanji Brezina. Opeva svojo sa-motnost in svojo človeško bolečino. Kdajpakdaj nekoliko potoži: »Trpim, ker sem priklenjen k težkemu rokodelstvu, za katerega nisem bil rojen. Trpim, ker živim v razmerah, ki mi lomijo peroti. Trpim, ker sem žeien nečesa in ker sem tako osamljen« (1893). »Sicer je inoje življenje žalostno, vse zagrenjeno z ubožnostjo, ki me tepe pri vsaki stopinji, brez enega hipa razkošnosti, razen tre-nutij pozabe v delu.« Spet drugod pa govori iz njega vse močneje samozavest mistika, ki nima več zemlje pod nogami. L. 1901. ko je imel za seboj že vseh šest svojih pesniških knjig, ko je bil znan in čaščeu, kakor pesnik sploh more biti, piše Bauerju- »Vem: največje iu najtežje umetniško delo je življenje.« Pričuioča knjiga pisem jc dragocen doprinos k spoznavi Brezinove poezije in je v mnogočem celo nekak ključ do nje. V raznih teh »razgovorih z Ot. Brezino«, ki so na Češkem doslej izšli, slišimo Brezino govoriti o neštetih stvareh, ki so bile zelo daleč od njegovega zanimanja, v tej le knjigi pa govori o tem, kar ie bilo sredina njegove pažnje in mišljenja — o svojem umetniškem ustvarjanju. I. S. S. .K. Maribor v Murski Soboti. Hazena družina 1 S. S. K. Maribor odigra za velikonočne praznike dve prijateljske tekme proti S. K. Mura v Murski Soboti Nogometno moštvo pa gostuje na velikonočno nedeljo v Čakovcu, v pondeljek pa v Varaždinu proti tamkajšnjim športnim klubom. — S. K. Železničar sc odpelje za velikonočne praznike v Sisek ter odigra proti S. K. Slaviji v Sisku dva tekme. Ljubimec svo'e žene (Komedija v 3 dejanjih. Spisal Mita Dimitrijevič.) Iz klubov Iz S K Ilirije. Za današnjo popoldansko tekmo proti Hajduku se odrejajo sledeči gg. za blagajniško smužbo: Pevalek I, Smole, Baltesar. Nastop službe za blagajnike in reditelje točno ob 16.30 Istočasno morajo biti na igrišču tudi službujoči odborniki. Za nedeljske tekme so določeni poleg gornjih blagajnikov še gg.: Habič. Poschl in Mi-: klavčič I. Nastop službe pol ure pred početkom i predigre. Članske ugodnosti so za te tekme vsled j visokih režijskih stroškov ukinjene. Za izvršujoče | Mame ie rezerviranih izjemoma omenjeno število ' znižanih vstopnic. Reflektanti dobe te vstopnice | popoldne od 15 do l(i v klubovi sobi kavarne , Evropa. Na igrišču se le vstopnice ne bodo izdajale. • Vsi oni gg.. ki imajo vstopnice v predprodaji, se i naprošajo, da obračunajo iste danes popoldne od | 15 do 16 v klubovi sobi kavarne Evropa. Vsi oni, i ki še vedno hranijo poedine predmete v omaricah drsališčne garderobe, se naprošajo, da jih odneso do 13. t. m. Po tem terminu uprava drsališča ne garantira več za te predmete. SK Grafika. Za nedeljsko prvenstveno tekmo z SK Reko se pozivajo sledeči igralci: Wohlnruth, Mihelič, Škrabar, Pallek, Kmetic, Pukl. PePcon. Urbančič, Katavič. Štupica, Brumen. Korbar, Stohr, Trpin, da se točno ob 8 zjutraj zglase na igrišču SK Ilirije. — Načelnik. Radio Programi Kadio-Ljubljana > Sobota, 12. aprila: 12.30 Reproduc. glasba — 13.00 Časovna napoved, borza, reproduc. glasba — ! 13.30 Iz današnjih dnevnikov — 17.00 Koncert Radio-orkestra. — 17.30 Koncert pevskega zbora ženske real. gimn. — 18.00 Propagand, predavanje 0 Dalmaciji, sestavil, slovensko in nemško govori g. ravnatelj Pintar, češko g. Novak. --- 18.30 Dr. I. Oratenauer: Nemščina — 19.00 Delavska ura. 1. Delavec in stroj, predava Tone Seliškar; 2. Prenos plošč, zborno petje; 3. Poročilo sekretariata delavskih zbornic; 4. Pisma iz celice, Seliškarjevc pesmi, recitira g. Bratina; 5. Prenos gramofonskih plošč, orkester — 19.30 I. Lavrenčič: Šolska telovadba — 20.00 Prenos iz Belgrada, vmes poročila. Nedelja, 13. aprila: 9.30 Prenos cerkvene glasbe. — 10 00 Vinko Zor: Pasi jonske igre v Oberammergau. — 10.20 Val. .lanhar: Kaj se učimo od čehoslov. kmetijstva. — 10.50 Tedenski pregled. — 11.00 Koncert Radio-ork. — Vmesne speve poje g .Drago Zupan. — 15. Prenos iz Trbovelj. — 17.00 škofjeloška pasi j. igra. — 20. Pevski koncert akad. cerkv. zbora. — 20 45 Prof. Ivan Noč, Pojoča žaga. — 21.15 Schubertov večer, izvaja Radio orkester. — 22.00 Časovna napoved in poročila, nadaljevanje koncerta. Drugi programi » Nedelja, 13. aprila Belgrad: 12.30 Koncert radio kvarteta. 16.00 ' Ciganska glasba. 17.30 Harmonika. 18.00 Tainbura-' ški koncert vojvodinskih dijakov. 20.00 Mandolin-| ski koncert. 21 00 Hrvaške narodne pesmi. 21.45 Koncert komorne pevske Djemile. — Zagreb: 20.35 Komorni večer. 22.00 Lahka glasba. — Bu-dapest: 11.00 Katoliška služba božja, nato koncert. 17.15 Popoldanski koncert. 18.20 Tri enode-janke. 20.35 Vokalni koncert, nato ciganska glasba. — Dunaj: 10.30 Orgle. 11.05 Koncert dunajskega simfoničnega orkestra. 13.15 Koncert. 1515 Komorna glasba. 17.20 Nogometna tekma Dunaj-Stid-deutschland. 19.40 Preludije in fuge od J. S. Bacha. 20.15 »Velika noč« od A. Strindberga, nato vokalni koncert. — Milan: 10.45 Duhovna glasba. 12.30 Koncert radio orkestra. 16.30 Koncert. 20.30 Prenos operete iz Torina. — Praqa: 14.30 Prenos iz narodnega divadla. 20.00 Poijski koncert, izvaja češka filharmonija. — I.angenbercj: 16.30 Pasijon-slu koncert. 20.00 Vokalni koncert. — Rim: 10.00 Cerkvena glasba. 11.00 Prenos iz ^Dantejeve hišec: P. Misciatelli: 30. spev v vicali. 17.00 Vokalni in instrumentalni koncert. 21.02 ^Prijatelj Fricc, (Ma-scagni); lirična komedija. — Berlin: 2030 »Cvetna nedelja«. — Kalovice: 10.15 Služba božja. 12.10 Opoldanski koncert. — 15.20 Prenos iz Varšave. Verdi: Reqiuem. 20.15 Prenos iz Varšave. Ljudski koncert. — louiouse: 13.00 Koncert. 18.00 Popol- 1 danski koncert. 20.25 Vokalna glasba. — Slutt-garl: 11.15 Jutranja pobožnost. 12.15 Marijine pesmi. 15.30 Popoldanski koncert. 19.30 'Janko in Metka«, pravljična igra; nato ples. glasba. — M. 1 Ostrava: Celodneven prenos iz Praga Kakor smo že na kratko poročali, je bila v sredo 9. aprila v ljubljanski drami premiera Dimi-trijevičeve komedije »Ljubimec svoje žene«. Delo je zasnovano tako, da se iz široke družbe izločijo štiri osebe, izmed katerih ostanejo samo tri: mož, žena in ljubimec. Zena ostane močna, pa tudi mož ne drži rok križem in se pojavi vedno v važnih trenutkih, tako, da se ljubimec mora ali umakniti ali pa sedeti kot tretji. Močnejšo stran igre nosi žena, ki zmaga tudi moža, da ji začne posvečati več pozornosti, a zdi se mi, da je ta poudarek že izven komedije, kajti za vse to mož nima ne daru ne dovolj časa in da je vsa zasluga samo pri ženi. sicer bi se ta zgodba in komedija rešila še bolj literarno in konvencionalno, ker bi žena šla za Ijubezniio in dogodivščino. Igra se izogiba vsakih posebnih teatraličnih, celo dramatičnih poudarkov, ie tiho konveizacijsko delo, na katerem lepiio nekatere zunanje nebistvene draperije: godba za odrom, pevec, gramofon itd. Kaj posebnega ta drama ni, je pa lagodno in lepo sproščena, skratka, dobro narejeno konvencionalno moderno delo. širši svet v nji se čuti, da je morda bolj posnet kakor pristen. Slovenci imamo nekaj dram, ki so po svoji dramatični koncepciji in po vsebinski tehtnosti 60letnica največjega češkega zgodovinarja Dr. Jožef Pehar, profesor češke zgodovine na pražki Karlovi univerzi obhaja 12. t. m. svojo šestdesetletnico. Najboljši dokaz ogromnega pomena prof dr. Pekara za češki narod je »PekaHiv sbornik«, ki je izšel ravno te dni v Pragi. Obsega preko 1000 strani v dveh knjigah, kjer so nagro-madene razprave iz češke zgodovine od praveka pa do današnjih dni izpod peres najboljših čeških zgodovinarjev. O Pekarevi neustrašenosti in ljubezni do resnice priča njegova Češka zgodovina, ki je izšla v osvobojeni domovini skoraj enaka kakor pred vojno. Kakor se je boril Pekar proti Masarykovi filozofiji češke zgodovine, ki vidi poslanstvo češkega naroda v boju proti katoličanstvu in uresničenju idealov čeških bratov, ko je bil Ma-saryk njegov stanovski tovariš, tako sc bojuje proti njej sedaj, ko je Masarvk predsednik republike. Ravno lansko leto je izdal delo »Smisel češke zgodovine«, kjer nevzdržljivost Masarykove koncepcije dokazuje na dejstvih. Pekar je imel tudi dovolj poguma, da se je uprl taki avtoriteti, kakoršna je še dandanes Palack^. S svojim delom »Žižka in njegova doba«, ki je povzročilo v vsej češki javnosti izredno živahne debate, je dokazal, da se moti Palacky in za njim vsi tisti, ki proglašajo husit-stvo za vrhunec češkega zgodovinskega razvoja. Pekar ni kak suhoparen znanstvenik brez stika z življenjem. V njegovem zgodovinskem seminarju, kjer se je vzgojila večina čeških in mnogo s'ovan-skih zgodovinarjev, zgodovina oživi. Preteklost se vedno primerja s kulturnimi, gospodarskimi in političnimi razmerami sedanjosti. Pekar pa skuša svoie znanstvene rezultate presaditi tudi v duše svojih dijakov. Ni pa samo znanstvenik in metodik, je tudi vzgoiiteli vseučiliščne mladine. Četudi je "pristaš narodne demokratske stranke, je ob ustanovitvi narodne cerkve pri svojih predavaniih priporočal dijakom, naj ostaneio zvesti katoliški cerkvi. Lansko leto je bil v odboru za svetovaclavske slavnosti; sodeloval je tudi pri prvem češkem zgodovinskem in nabožnem velefilmu sv. Vaclav, ki je po večletnem delu te dni dogotovljen. —b— Aktualen madjarsbi roman Jugoslovani se mnogo premalo zanimajo za kulturno življenje svojega inadjarskega soseda. Zakaj brez poznanja madjarskega kulturnega stremljenja ni mogoče razumeti madjarske politike in gospodarskih razmer. Zato je češki prevod značilnega romana Deziderija Szab6 izpolnil vrzel tudi v jugoslovanskeip svetu. Saj imamo v mlajši generaciji na tisoče izobražencev, ki obvladajo češčino. Prevod tega romana, ki nosi naslov »P o m o č«, je oskrbela znana slovaška narodna delavka, zgodovinarka dr. A. Gollnerova. Roman je eno izmed najvažnejših vrednot mladega madjarskega pisateljskega pokoljenja, ki mu pripada Dezider Szabč, privrženec čistega madjarstva, katero se ozkosrčno izogiba vsem podjarmljenim in tujerodnim elementom. Po njegovem mnenju, ki se opira na pregovor, da je poturica hujši od Turka, so ravno tujerodni elementi zakrivili mnogo nesreč madjarskega naroda. Nositelj tnesianistične misli, da treba vsakemu narodu dati, kar mu gre in nikomur delati krivice, je umetnik Bdlint Bo6r. Za svoj ideal se bori Bo6r z vsemi oficialnimi madjarskimi krogi. V tem boju se nam kaže v madjarški luči za nas včasih nerazumljiv in brutalen madžarski narodni šovinizem in imperializem. V tem boju ostane nazadnje Bo6r osamljen. Ko se ne zna več boriti proti zlu, tedaj razbije vsa svoja umetniška dela, ali tudi to ga ne umiri. Nazadnje se mora izseliti iz Madjarske in išče utehe v potovanjih, dokler ne utone v morju. Szfbov roman zasluži, da bi ga čim prej dobili tudi v slovenskem prevodu. -b- boljše, pa ne pridejo do uprizoritve — toua ene Srbohrvatom moramo priznati, da so mnogo spret-nejši, večkrat prav občudovanja vredni odrski dialektiki — kar Slovenci res nismo. Zdi se mi, da bi tukaj morala imeti svojo besedo naša gledališka dramaturgija in iti avtorjem na roko. Gledališko leto gre h koncu, a izmed slovenskih del se je uprizoril samo Lipahov »Glavni dobitek«, da izpolnjuje naš »ljudski« spored. Dimitrijevičevo komedijo je kot režiser zelo okusno opremil g. prof. O. Šest, glavne vloge pa so postavili ga. Nablocka, g. Levar in g. Gregorin. Ga. Nablocka je bila kot žena dostojanstvena in resna mlada dama — njen bridki dovtip je bil fino brušen, toda njeno trpljenje je bilo nekoliko sladkobno in zato inanj prepričevalno. Mož g. Le-varia je bila temperamentna, vendar nekoliko suho podana postava; v tretjem dejanju, ko obračunava z Gjuričem, se v ozkih meiah mogočno razmahne in da svoji osebi poudarek tudi za nazaj. Manj hvaležna je oseba diplomata Gjuriča, ki jo je icral g. Gregorin. Ne samo, da ta oseba ni simpatična in da radi svoje pasivnosti tam, kjer bi je ne b!'o treba, sili v komedijsko'slabost, je bil g. Gregorin le premehak. Igra je nekako srednje uspela. F. K. POVESTI, iz katerih diha duša delavca, ki pozna samo trpljenje, opisuje dansk\ pisatelj Martin Andensen Nexo v »P ROLETA RSK1H NOVELAH«, ki jih je izdala Krekova knjižnica (Delavska zbornica v Ljubljani). Knjiga, katera je pisana z velikim optimizmom, toplo priporočamo. (Broš. stane 24 Din, vezana 34 Din.) Ljudska knfižnica Važnejše novosti: Soergel Albert: Kristali der Zeit. Eine Auslese aus der deutschen Lyrik der letzten 50 Jahre. 608 S. 2621 a. Trotzki Leo: Mein Leben. Versuch einer Autobio- graphie. 569 S. 418 b. Gorki Maksim: Das Leben des Klim Samgin. Roman. 2176 a 8. Kesser Hermann: Lukas Langkofler. 103S. 2624 a2. Hamsun Marie: Die Langerudkinder. Erzahlung. 225 S. 2625 a 1. Hamsun Marie: Die Langerudkinder im Winler. 197 S. 2625 a 2. Hamsun Marie: Die Langerudkinder in der Stadt. 218 S. 2625 a 3. Dos Passos, John: Drei Soldaten. Roman. 380 S. 2630 a. Wolf Virginia: Orlando. Die Geschichte eines Le- bens. 338 S. 2407 a 1. Kallas Aino: Der totende Eros. 270 S. 2631 a. Hagarup Jens: Juvi die Lappin. Roman. 238 S. 2632 a. Uudset Sigrid: Gymnadenia. Roman. 481 S. 2191 a 3. Fink Georg: Mich hungert. Roman. 368 S. 2633 a Fleg Edmond: Ein kleiner Prophet. 201 S. 2636 a. Sivvertz Sigfrid: Jonas und der Drache. Roman. 330 S. 2638 a. Tscheng Cheng: Mcine Mutter. 151 S. 2639 a. Massis Henri: Verteidigung des Abendlandes. 286 S. 2640 a. Ring Barbra: Petra. Die Geschichte eines jungeu Madchens. 295 S. 2534 al. Streuvels Stijn: Knecht Jan. 288 S. 2041 a 1. Sdiberg Harry: Der Seekonig. Roman. 255 S. 2641 a. Fletcher I. S.: Die vvandernden Diamanten. 258 S. 2529 a 3. Poincare Raymond: Memoircn. Der Einbruch det Deutschen in Frankreich 1914. 420 S. 421 b. Burger Lisbeth: 40 Jahre Storchentante. Aus dem Tagebuch einer Hebamme. 268 S. 2655 a. Gagern Fr.: Die Strasse. Roman. 548 S. 2656 a. Karlin Alma: Einsame Weltreise. Die Tragodif einer Frau. 331 S. 422 b. Ljudska knjižnica posluje v prostorih Prosvetni zveze na Miklošičevi cesti št. 5 (v Akademskem i domu), med hotelom Union in Vzajemno posojil nico. Odprta je vsak dan razen nedelje in praznikov od 8—12 in od 2—7. Član more postati vsakdo, da se le zadostno legitimira. Darovi Namesto vcnca na grob blagopokojnega g. majorja Colariča daruje g. Franjo Zaje st. j brivski mojster, v počastitev njegovega sporni-»ta Društvu slepili 100 Din in Invalidskemu do-rfiu 100 Din. Za francoske poplavljence so darovali; Hribar Ivan 100 Din, Hribar Marija 100 Di»-I Hribar Zlatica 100 Din. Ljubljanski proračun Z oziroui na trditve, Iti jih vsebuje od Vas priobčona okrožnica pod naslovom »Ljubljanski proračun« v 6t. 84. Vašega conj. lista prosim, da priobčite sledeči uradni popravek: Ni res, da je storil ljubljanski magistrat usodno prvo pogreško, ko je zaprosil za odobrenje proračuna, predno je iztekel zakoniti rok za javno razgrnitev sklenjenega proračuna in za vlaganje morebitnih pritožb. Res jo marveč, da je bil občinski proračun v smislu § 37 obč. reda razgrnjen občanom v pogled, res je, da občinski svet prvotno predlaganih do-klad ni zvišal, ampak znižal in res je, da danes ni več nobene prizivno instance zoper občinski proračun, kakor jo je 6vojčas štatuiral občinski red, ki no pozua danes veljavnega določila, da se ima proračun potrjevati ex offo. Res je, da danes odloča ministrstvo o even-tuelno vloženih pritožbah ne kot prlzivna instanca, ampak le kot potrjevalna oblast, torej diskrecljo-nerno. Preje jo višja inštanca dobila proračun v roko le, če je bil vložen priziv; če tega ni bilo, jo bil proračun takoj avtomatično izvršen. Danes pa jo izvršnost proračuna odvisna zgolj od potrditve po ministrstvu, ki jo predpisana ne glede na to, ali je vložena kaka pritožba ali ne in ima zato mi- nistrstvo pravico, da proračunske postavke ali črta ali izpremeni. Event. pritožbo imajo torej le informativen značaj, so le želje in predstavke, roka zanje pa ni. Res je tudi, da je centralna vlada doslej vedno stala na istem stališču. Ni res, da se jo storila druga pogreška, ko se je zahtevala nujna odobritev proračuna, češ da jo vsako odlašanje škodljivo. Res je marveč, da je občinska uprava prosila za nujno potrditev proračuna, ker je naglašala, da z vsakim dnem zakasnitve izgubi občina okroglo 20.000 Din, kar znese v enem mesecu 600.000 Din. Ni res, da se je s tem preprečil koristni učinek stvarnih razlogov, s katerimi je Zveza indu-strijcev utemeljevala svoje predloge. Res je, da so bili ti razlogi ministrstvu financ že znani. Ni pa res, da bi ti razlogi dokazali, dn se da prellmiui-rani uspeh občinskih doklad doseči že s 50% do-klado na vse direktne davke, pa tudi s 40 in 80%. Res je marveč, da bi se pri 50% dokladi zvišal deficit pri proračunu za 1,016.161 Din, pri 40% za 2,082.322 Din in pri «0% za 3,048.485 Din. Ni tedaj res, da je bila kalkulacija mestnega magistrata stvarno pogrešenn, ros je marveč, dn so računi mestnega magistrata temeljili na uradnih podatkih in uspehih prejšnjih let. — Zupan dr. Dinko Puc. »Slovenec« je prinesel že več dopisov, ki so opozarjali na izredno težki gospodurski položaj rudarjev v trboveljskem premogokopnem revirju. Kriza ima dva izvora: Na eni strani izredno < nizek konziun premoga v letošnji sezoni, lia drugi strani že skoraj običajni spor med IPD in državnimi železnicami glede novih dobav premoga. Posledica tega je, da delo počiva. V Hrastniku popolnoma, v ostalih rudnikih se pu dela lc nekaj šihtov na teden. Radi tega je zavladala v rudnikih nepopisna beda in obup. Beda jo še rudi tega večja, ker se hranijo rudniški konsumi kreditirati. Rudar dobi le toliko količino živil, kolikor jih more plačati z zasluženimi šihti. Rudarji žive le šc od kreditov, ki jih dajejo privatni trgovci in delavske konzumne zadruge. Pri neki taki zadrugi jc poskočila vsota kreditiranih živil v par dneh preko 40.000 Diu. Kaj se je dosednj ukrenilo, da bi se rešila ta kriza? Delavske strokovne organizacije so prosile za pomoč in posredovnnje pristojne oblasti. Dne 4. aprila se je zglnsiln veččlanska delavska deputacija pod vodstvom zastopnika Delavske zbornice pri g. banu. Tej dcputaciji sta sc priključila tudi župana iz Trbovelj in Zagorja. Gospodu banu se je predočila resnost položaja. Oba župana sta zlasti poudnrilu. da so občine napram krizi takegu obsega brez moči in da ne morejo jamčiti, da ne bi prišlo v revirjih do gladovnih krnvalov, če bo trajalo to stanje dalje. Delavstvo je zahtevalo, da se ukine vsako nadurno delo v rudnikih; da sc vpoštevajo pri vzdrževalnih delih zn časa praznovanja v prvi vrsti družinski očetje z večjo družino; da se ozira uprava rudnika pri morebitnih redukcijah na gospodarsko slabejše iti starejše delavce in da kreditirajo rudniški kousnmi živila saj v tej meri, kakor delavske zadruge in privatni trgovci. Vrednostni papirji V naslednjem podajamo približne sedanje notacije vrednostnih papirjev, ki deloma notirajo nn borzah. Veliko teh papirjev pa ne notirn na borzah in so navedeni tečaji doseženi v privatnem prometu. Glede ostalih državnih papirjev pa predvsem opozarjamo na stalna borzna poročila, ker se dnevno trgujejo v večjih ali manjših količinah. Srečke. Ljubljanske iz leta 1870. 8—13 Din, 2% srbske loterijske iz leta 1881. s starimi kuponi 64—80, z novimi kuponi 80—96, tobačne iz leta 1888. 44— 52, srbski Rdeči križ iz leta 1007. 40-50, italijanski Rdeči križ 248—272, turške srečko 180-200. Obvcinife in zadolžnicc. 4% kranjsko deželno posojilo iz leta 1888. 16 —20, 4Jkranjsko dež. posojilo iz leta 1911. (melioracijsko) 12—14, \Vi% kranjsko dež. posojilo iz leta 1917. 12-14, 4zastavni listi Kranjsko dež. banke 16—20, kom. zadolžnlco Kranjske dež. banko 16—20. Mestna posojilo. 4K% posojilo mesta Zagreb iz leta 1910. 20 —25. 5% posojilo mesta Split iz leta 1889. 14—20, V/,% posojilo mesta Split iz leta 1901 14-20, 4% posojilo mesta Split iz leta 1919. 11—15. 2e!?zr.!ške prioritete. 4% posojilo lok. želez. Ljubljana—Kamnik 14—16, 4% Dolenjske železnice 16—20. 4% Krnnj-Tržič 14-1 fk Trboveljska premogokopna družba ji sklenila na zadnjem občnem zboru, da izplača poleg 33 milijonov dinarjev za delničarje, tudi 1 milijon tliuurjev zn brezposelne rudarje. Deputacija je prosila, da naj bi izposloval g. ban, da se izplača tu vsota še pred Veliko nočjo. Gospod ban jc pokazal, tla pojiolnomu razume težki položaj rudarjev in je obljubil svojo pomoč. Poleg omenjene deputacije je šlo petčlansko odposlanstvo načelstva II. rudarske skupine v Belgrad, da pretloči tudi ministrstvu za promet položaj rudarjev in da intervenira, da se čimprej sklene pogodba glede nadaljne dobave premoga. Deputacija je dobila »tis, da ni izgleda, du bi prišlo v sporu med železniško upravo in TPD do naglega rezultata. Pač pa je obljubil inšpektor v ministrstvu zn notranje zadeve g. Nikolič, dn bo izposlovnl za vzdrževanje brezposelnih rudarjev v revirjih TPD poseben državni kredit. Če se položaj ne preokrene v zadnjem tre-notku, ni torej upanja, du bo pričela TPD v tlogletlnem času s polnim obratom. In to jc slabo. Kljub obljubljenim podporam ne bodo dobili rudarji toliko, da bi se mogli saj zn silo preživljati. Vzemimo sauio tu primer. TPD je naklonila t milijon dinarjev. To izgleda veliko, vendar bo pa odpadlo na rudarju le 180 do 200 dinarjev. Ko bi bilo izvedeno zavarovanje za slučaj brezposelnosti — rudarji pa ne plačujejo nit) malenkostnega prispevka za borzo delu —, bi sc kriza nekoliko lažje prestajala. Ker tegn ni, se moramo zavedati, tla propadajo tisoči rudarjev s svojimi družinami, ne glede na kvarni moralni vpliv v pogledu odnosa do javnosti in družbe, ki ga nujno povzroča tako stanje. Da se reši kriza čimprej, ni le torej v interesu rudarjev samih, ampak tudi v interesu države kakor tudi vsega naroda. Ljubljansko gledal išče Drama: Začetek ob 20 zvečer. Sobota, 12. aprila: KONEC POTI. Prem. Red D. Nedelja, 13. aprila: NAŠ GOSPOD ŽUPNIK. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven Ponedeljek, 14. aprila: Zaprto. Torek, 15. aprila: I. N. R. I. Izven. Opera: Začetek ob pol 20 zvečer. Sobota, 12. aprila: PRI TREH MLADENKAH. Gostuje gdč Lubejeva. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Nedelja, 13. aprila; HOFFMNANOVE PRIPOVED-KE. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 14. aprila: AKADEMIJA za francoske poplavljence, Izven. Mariborsko gledališče Nedelja, 13. aprila ob 15: GROB NEZNANEGA VOJAKA. Prireditev ljubljanske Svobode. -Oh 20: HERMAN CELJSKI. Kuponi. Ponedeljek, 14. aprila ob 20: FRANCOSKI VEČER V korisl poplnvljencev na Francoskem. Ljudski oder v Ljubljani Nedelja, 13. aprila ob pol 4: MARIJA V NEBO VZETA. Znižane con«. Dalmatinsko zadružništvo Znano je, da je bilo pred vojno sodelovanje slovenskega in dalmatinskega zadružništva prav tesno, saj so Slovenci bili učitelji in pomočniki v razvoju dalmatinskega zadružništva. Pred vojno je bila večina dalmatinskega zadružništva organiziranega v ljubljanski Zadružni zvezi, leta 1913. pa so si dalmatinske zadruge osnovalo svojo Zadružno zvezo s sedežem v Splitu. Toda po vojni je ta zveza zašla v neprilike in 1. 1928. so iz zveze izstopile številne zdrave zadruge in si osnovale svojo centralo v Zadružni matici Voditeljica tega gibanja je bila Gospodarska štedionica, Split (ki je mimogrede povedano še vedno članica ljubljansko Zadružne zveze), največja dalmatinska kreditna zadruga. Poleg zagrebško Zadružne zveze je postala splitska Zadružna matica najbolje fundirana centralna organizacija hrvatskega zadružništva, kar priznavajo tudi nasprotniki. Matica je imela koncem 1928 34 članie-zadrug, v letu 1929. pa jo število članic naraslo na 68, torej se je podvojilo. Ta veliki dvig jasno kažo, kako potrebna je bila ta organizacija za dalmatinsko zadružništvo, ki še vedno ni izšlo iz krize. Ta kriza je imela veliko moralne posledice, ker se je zaupanje dalmatinskega kmeta v uspeli zadružnega dela zelo omajalo. Že pa se kažejo novi uspehi zadružnega dela v Dalmaciji. Matica ima 37 kreditnih zadrug, 7 konsumnili, 20 produktivnih (6 vinarskih, 6 rožmarinskih, 3 oljarske, 2 ribarski in 3 razne), nadalje 4 obrtne in ostale zadruge. Njene članice so imele koncem 1929 (v oklepajih podatki za 1928): zadružnikov 10 000 (8800). poslovnih deležev 3.93 (3 675) milij. Din rezerv 1.98 (1.8) milij., skupno 5.9 (5.12) milij. lastnih sredstev, vloge pa znašajo ca. 60 milij. Din (1928 45.6 milij. Din); največ vlog ima Gospodarska štedionica (nad polovico; nad 30 milij. Din). Obrestna mera jo znašala pri zadrugah za vloge 6 do 10%, za posojila pa 8 do 16%, kaže pa se na-gibnost k zmanjšanju. Obrestna mera Matice znaša za vloge 8%, za posojila 13%, pa bo letos obrestna mera znižana. V denarnem poslovanju (prometa je bilo 53 milij. Din) je bilo 22 akt računov, 26 j>a pasivnih. 3.3. ozir. 1.55 milij. Din. čisti dobiček znaša 13,966.50 Din. Matica veliko dela za napredek dalmatinskega kmeta. OBČNI ZBOR LJUBLJANSKE BORZE. Borzni svet sklicuje redni občni zbor na dan S. maja 1930 ob 16 v borzne prostore v Ljubljani, Kongresni trg št 9 (Filharmonija), I. nadstropje, z nastopnim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednikov, določitev treh overovateljev zapisnika in dveh zapisnikarjev. 2. Poročilo borz. svela o poslovnem letu 1929. 3. Poročilo finančnega odbora. 4. Odobritev bilance in podelitev razrešuico borznemu svetu. 5. Volitve: a) petih članov borznega sveta; b) petih članov finančnega odbora; c) trinajst članov borznega razsodišča. — Če bi bil občni zbor nesklepčen, se bo vršil drug občni zbor dne 12. maja 1930 ob istem času in z istim dnevnim redom, ne glede na število zborovalcev. * Ljubljanski proračun. K včerajšnjemu članku /e omeniti, da smo povzeli zadnja dva odstavka iz okrožnice Zveze industrijcev v Ljubljani. Konkurzi. Po podatkih Društva industrijcev ln veletrgovcev je bilo od 21. marca do 10. aprila atvorjenih v celi državi 68 konkur/.ov, od tega v dravski banovini 7; nadalje 6 predkonkurzov. Občni zbor Grcinija trgovcev v Kranju. Gre-mij trgovcev za okraj Kranj je imel svoj občni zbor dne 9. t m. Načelnik g. Sire Franjo je podal poročilo o delovanju gremija v letu 1929. Gremij je napravil več vlog zaradi odprave prometnega davka, omejevanja krošnjarstva, obvestil je vse člane o novem davčnem zakonu in storil več dru-kih korakov v interesu trgovskega stanu. Vzdrževal je trirazredno trgovinsko nadaljevalno šolo v Kranju ter enorazredni v Škof j i Loki in Tržiču. Tajnik zveze gremijev g. I. Kaiser je nn to podal Izčrpno poročilo o sedanjih razmerah trgovine in o delovanju zveze. Podnačelnik g. Franc Berjak je poročal o računskem zakl jučku za leto 1929 ter je bil ta soglasno odobren. Sprejet je bil tudi proračun za leto 1930, ki izkazuje 114.460 Din potrebščin. Sprejemu ine, vajeniške pristojbine in dokla-do ostanejo iste kot v prejšnjem leta. Pravila so se spremenila v tem smislu, da je obvezna zdravniška preiskava na novo sprejetih vajencev in tla so vpeljejo v gremiju vajeniško preizkušnje v zadnjem četrlletju prod dokončano učno dobo. Iz odbora izpadli člani so se na novo izvolili. Posojilnica v Mariboru izkazuje v letu 1920. povečanje vlog od 80.6 nn 85.8 milij. Din in posojil od 81.6 na 89.2 milij. Din. čisti dobiček znaša 1.20 (0-575) milij., vsa lastna sredstva znašajo (vštevši letošnje dotacijo rezerv) 6.5 milij. napram 4.2 milij. Din koncem 1928. Dobave. Ravn. drž. rudnika Breza sprejemu do 17. t. m. ponudbo glede dobave 300 kg stihih barv in 500 kg sadre; do 24. t. m. glede dobave 1600 metrov bakrenih vrvi, 30 kg cinka in 10.000 kg karbida. — Rnvn. drž. rudniku Vrdnlk sprejema do 24. t. m. ponudbo glede dobave 1000 komadov kremenov za rudarsko bencinsko svetilke. — Ravn. drž. rudnika Zabukovcn pri Celju sprejema do 24 t. ni. ponudbe glede dobave 20.000 komadov krnjnikov in 250 in3 jamskega lesa. — 15. aprilu se bo vršila pri dravski delavnici v Ljubljani licitacija crlede dobave 800 ker že bi je v in 500 kg železa. Dobava mesa Dne 15. t. m. se bo vrSila pri Intendanturl kmde drnv. d Iv. obl. v Ljubljani licitacija glede dnevne dobavo mesa za fas od dueva odobritve nocodbe do 31. marca 1931. Borza D lic 11. aprila 1980. DENAR Tudi danes so bili devizni tečaji slabejši. Promet je bil srednji, znatnejši pa v devizah Praga in Newyork. Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2272 bi., Berlin 1,48.25—1351.25 (13-19.75), Bruselj 789.37 bi., Budimpešta 988.50 bi., Curih 1094.40—1097.40 (1095.90), Dunaj 795.44—798.44 (796.94), London 274.67—275.47 (275.07), Newyork 56.325-56.525 (56.425), Pariz 221.46 bi., Praga 167.06-167.86 (167.46), Trst 295.42-297.42 (296.42). Zagreb. Amsterdam 2207.80—2273.30, Berlin 1347.75—1350.75, Bruselj 789.37 bi., Budimpešta 987—990. Curih 1094.40-1097.40, Dunaj 795 44— 798.44, London 274.67—275.47, Ne\vyork 56.325— 56.525, Pariz 220.46-222.46, Praga 167.05-167.85, Trst 295.383-297.383. — Skupni promet brez kom-penzarij je znašal 12.7 milij. Din. Belgrad. Amsterdam 2269—2275, Budimpešta 987—990, Berlin 1348.25—1351.25, Curih 1094.40— 1097.40, Dunaj 787.87-798.43, London 274.67— 275.45, Ne\vyork 56.3250—56.5250, Pariz 220.46— 222.46, Praga 167.06—167.86, Milan 295.30 -297.30. Curih. Belgrad 9.1275, Amsterdam 207.25, Atene 6.70. Berlin 123.15, Bruselj 72.03, Budimpešta 90.20, Bukarešt 3.075, Carigrad 2.45, Dumi j 72.675, London 25.10, Madrid 64.50, Newyork 575.85, Pariz 20.205, Praga 15.285, Sofija 3.745, Trst 27.045. Varšava 57.85, Kopenhagen 138.15, Stockholm 138.70, Oslo 188.15, llelsingfors 12.99. VREDNOSTNI PAPIRJI Na ljubljanski borzi se je zvišala notacija za Ruše 230—250 ua 250—260, na Dunaju pa se i«) učvrstila Kranj. ind. od 39 na 39.50. Drž. papirji so nadalje čvrsti, posebno ind. pos. iu dolarski papirji; Tudi bančni papirji so čvrsti pri znatnejšem prometu. Med industrijskimi papirji so bili danes zaključki v Slavoniji in v brotlskih vng., nadalje v Dubrovački. Ljubljana. 8% Bler. pos. 98.50 bi, 7% Rler. pos. 87 bL, Celjska 160 den., Ljublj. kred. 120 den., Prašlediona 900 den.. Kred. zavod 160 den.. Strojno 75 den., Vevče 132 den., Stavbna 50 den., šešir 105 den., Ruše 250—260. Zagreb. Drž. pap.: 7% inv. pos. 86.75 -88, agrari 58.75 den., vojna škoda ar. 415.50—416, kaša 415.50-416 (415.50), 4. 415.50 den., 5. 416-417.50, 6. 416-417.50, 12. 422.50-424. 8% Bler. pos 98-98.25, 7% Bler. pos. 86.50—86.75 (86.75), 7% pos. Drž. hip. banke 86—86.50 (86.25). Bančne delnice: Ravna gora 72 den.. Hrvatska 50 den., Katolička 33 den.. Poljo 59—59.50 (59). Kreditna 102—105, Union 198-200, Jugo 81-83.50 (82, 80. 83). Ljublj. kred. 120—122 (120), Medjunarodna 60 den., Narodna 8850—9000, Obrtna 36 den., Praštediona 900 -905 (900- 905). Etno 165 den.. Srbska 165 den., Zemaljska 140—148 (150). Industrijski papirji: Nar. šum. 20 den., Guttmann 168-178, Slavci« 70-73.50, Slavonija 200-205 (200). Našice 1300-1475, Danica 106 den.. Pivara Sar. 180 den., Drava 275—320, Sečerana Osjek 372—385, šečerana Beč-kerek 1000—1100, Nar. ml. 20 den., Osj. Ijev. 170 den., Brod. vag. 113-118 (115), Union 185-150, Isis 25 den., Ragusea 440—445 (440—442), Oceania 190 den.. Jadran, plov. 507.50 den., Trboveljska 475-485. J Belgrad. Narodna banka 8900 (5), 7% invest. pos. 86 50—87.50, agrari 54.50—55, vojna škoda 419-420 (685), 4. 422 (100), 5. brez posla 422 50-425.50, Izvoz, banka 7025 (70). 8% Bler. pos. 90, 7% pos. Drž. hip. banke 86—87 (6000). Dunaj. Podon.-savska-jatlrau. 99,20, \Viener Bankverein 19.90, Bodencredit 51, Escomptegesel. 169, Živno 100 20. Alpine 34.12. Trboveljska 59.50, Kranj. ind. 39.50, I.eykain 5.80, Rima Murany 97.50. Les Na ljubljanski borzi je bilo zaključeno: 1 vag. orehovih plohov in 4 vagoni remeljnov. Tendenca neizpremenjenn. Povpraševanje je za 2800 kom. mecesnovih pragov 1./0 m 20 cm 13 cm, za mecesnove podnice ostror. 200 m3, 2.65 ni 45 cin, 700 m» 2.80 m 55 cm in 100 m;' 2.90 m 50 111111 od 20 cm naprej, za več vagonov bukovega prahu (oglja). Žito Danes je bil položaj na naših domačih tržiščih mirnejši, promet srednji, cene neizpremenjc-ne. V dravski banovini je povpraševanje po koruzi nekoliko intenzivnejše, vendar se precej trguje tudi pšenica in pšenična moka, nikakor pa ni opazili tisto običajne živahnosti kupčije, kakor pred veliko nočjo sicer. Konzum jo razmeroma nizek zn moko in radi tega vlada lia trgu nekaka stagnacija. V Ljubljeni so notacije neizpremeniene Novi Sad. Koruza bač., sr. gar. 100—102.50, bač., sr. ladja Dunav, ban., ladja Dtmav, Bega 104 —106, bač., sr. maj 102.50—107.50, ban. 92.50— 95. Vse ostalo neizpremenjono. Promet: 15 vagon, pšenice, 22 vag. koruze, 1 vag. ječmena, 4 vag. moke, 8 vag. otrobov. Tendenca neizpremenjenn. Som lin r. Koruza bač. april, maj 102.50— 107.50, junij, julij 105—110. Vse ostalo neizprome-njeno. Promet: 265 vagonov. Tendenca neizpreme-njenfl. Budimpešta. Tendenca mlačna. Promet srednji. Pšenica maj 20.61-20.95, zaklj. 20.65-20 67, ok!. 20.30 -20.58, «0«!j. !>0.34—90.35 r ž maj 11 46— 11.70, zaklj. 11.46-11.48, okt. 13.05-13.40, zaklj. 13.05—18.10. koruza maj 12.28—12.00, zaklj 12 26 -12.28. julij 12.40-12.70, tranzit maj 11.30-11.70, zaklj. 11.30-11.31. .. Qhci£o amo vzradosti nova oprema ovoja, mnogo boljša kakovost in izdatnejše parfimi' ranje nadvse finega Elida pudra. \ v revirjih TPD 260 dni borbe z belo smrtjo Nečloveški napori polarne ekspedicije — Junaštvo polarnih psov 0 božiču leta 1914 se je podala proti južnemu tečaju nekaka predekspedicija, čije naloga je bila na vsakih 60 milj postaviti postajo z živežem. Te postaje z živežem so bile namenjene za ekspedicijo raziskovalca Shackletona, ki je z druge strani naskočil južni tečaj. Mills Yoyce, vodja te ekspedicije popisuje sedaj svoje doživljaje: Svetlega solnčnega dne smo se podali na pot, le zdaj pa zdaj nas je spremljal pohleven veter. Za nas zdrave ljudi je bil prav tako prijeten, da smo občutili radost, da živimo. Dan za dnem nam je potekel v istem ritmu potovanja. Na vsakih 60 milj smo postavili postaje s hrano. Po mnogih tednih po- 16 ur na dan. Tako smo se prerili dnevno 15 do 16 milj naprej, čeprav je bil tudi Mackin-tosh že precej slab. S silo smo se vlekli dalje, dokler nas ni 2 milji proč od groba junaškega kapitana Scotta zaletel strašen snežni vihar, ki je trajal 14 dni. Ko je vihar ponehal, smo sklenili, da pustimo Wilda z bolnima Spencer-Smitliom in Mackintoschom z vsem živežem na tem mestu in da se ostali trije na kak način pretolčemo do naslednjega skladišča živil, ki je ležalo 10 milj proti severu. Richard, Hay\vard in jaz nismo na tem potu dali našim psom niti trenutka počitka. Po 14 urah smo imeli za seboj tri milje in 800 jardov. Za pse sploh nismo imeli več tovanja smo se sestali z ekspedicijo, ki je šla hrane. Naslednji dan, potem ko smo vso noč na pot z južne strani z ladjo. Ladja pa je v trpeli od strašnega mraza, smo se ponovno strašnem viharju izginila. Moštvo je bilo v ti- spustili v borbo. Ta dan stem trenutku slučajno na kopnem. Položaj je bil za nas že sedaj težek, ker nismo imeli toliko sani, obleke, obutve in hrane, da bi zadostovalo še za naše nove tovariše. Toda med Sen Gupda, župan v Kalkuti, ki je proglasil v mestu, . generalno stavko. Položaj v indijskih mestih je za j Angleže vedno bolj resen. potjo smo našli še nekaj opreme in potrebščin. preostalih še od Scottove ekspedicije; to nas je rešilo iz najhujše zadrege. Koncem Dktobra je bilo že vse pripravljeno za veliki pohod. Najprej smo morali odpremiti 4000 funtov raznega živeža do velike ledene bari-jere, 28 milj oddaljene proti jugu, potem 3000 funtov še nadaljnih 100 milj proti jugu, od lam naprej pa smo morali na vsakih 60 milj puščati zaloge živeža za morebitno rezervo. Razdelili smo se v dve skupini: v eni so bili Mackintosh, Spencer-Smith in Wild, v drugi pa Richard, Jack, Gaze, Hayward, Cope jaz in štirje zvesti psi. Ze po enomesečnem potovanju so bila naša oblačila same krpe in vrhu tega so se nam pokvarile kuharske priprave. Ni mi preostalo drugega, kakor da pošljem Jacka, Ga-zea in Copea v Cape Evans, našo izhodno točko in da se sam z Richardom, Haywardom in s štirimi psi podam na to opasno pot. Dnevno smo prehodili 10 milj in vse je šlo dobro, dokler se nismo pri 82° južne širine sestali z Mackintoshom, Wildom in Spen-cer-Smithom. Še preden smo prehodili 60 milj, so Spencer-Smitha zapustile moči. Lotil se ga je skorbut. Bili smo obupani, ker še rdaleka nismo postavili vseh živežnih postaj, ki jih je moral Shackleton najti. Ni nant pre-ostajalo nič drugega, kakor da smo bolnega Spencer-Smitha pustili v šatoru in šli dalje. Zbrali smo sile in prišli končno do obronkov Mount Hope, kjer smo postavili zadnjo zalogo. Po štirih dneh nepopisnega mraza smo dospeli do šotora Spencer-Smitha. Bil je še slabši kakor prej in morali smo ga naložiti na sani. Pred nami je bilo še 400 milj potovanja. Izračunal sem, da moramo hodili po smo prehodili 4 milje. Psi so z nami vred stradali tudi ves dan. Njihovi bolni in gladni pogledi so mi trgali srce, toda ... tretji dan je bil poln groze. Po 16 urni hoji nas je zopet zatekel strašen vihar. Vsa okolica okrog nas je bila črna kakor katran. Vihar je butal ob naš šotor in grozil, da ga bo vsak čas odnesel. Ubogi psi! Obupen pogled njihovih oči je povedal vse. Vi zvesti in junaški tovariši. Ko je veter nekoliko popustil, se je splazil iz šotora Richards in se skušal orijentirati. Komaj se je oddaljil j 200 metrov od šotora, je videl, kako plapola v zraku zastava našega živežnega skladišča. Takoj smo izkopali iz snega pse, ki so precej zavohali duh skladišča in ga pozdravili z veselim lajanjem. Psi so si kmalu opomogli. Tudi Hay\vard se je nekoliko popravil. Njegove noge so bile sicer še otekle radi skorbuta, pa smo ga masirali in to mu je nekoliko pomagalo. Po treh dneh smo si vsi toliko opomogli, da smo šli lahko iskat tovariše, ki smo jih pustili v snegu. Po nekaj dneh se je Hay\vardovo stanje . zopet poslabšalo. Končno smo našli ostale to- 1 variše, ki so bili vsi onemogli radi napora in j gladu. Pred nami je bila še pot 100 milj in vrhu tega smo imeli še tri bolnike. Zahvaliti ' se moramo snežnemu viharju, ki nam je pi- j hal v hrbet, tako, da smo lahko na saneh razpeli jadra. Toda, ko je vihar ponehal, nismo mogli z našimi prenatovorjenimi sanmi nikamor. Morali smo pustiti še Mackintosha, ker se je Spencer-Smith že boril s smrtjo. Dali smo mu hrane za tri tedne. Devetnajst milj pred ciljem nam je umrl Spencer-Smith. Bil je bolau 54 dni. Na luiž njegovega belega groba smo zapisali sajiio : »Tu počiva hraber mož.< Hayward je ves ta čas ležal v nezavesti, Richards, Wild in jaz pa smo, opotekajoč se, ; vlekli dalje. Strašno smo trpeli radi snežne slepote in skorbuta. Psi, vsi Izgladovani in mršavi, so vedeli, zakaj gre in so zato vlekli. Na potu smo ubili tuljnja, čigar kri smo potem izpili, kar nam je dalo novih moči. Tako I smo končno prišli do Hut Pointa. Tu smo se dva dni odpočili, nakar smo šli po Mackintosha. Tako se je končalo dosedaj najdaljše potovanje na saneh. Hodili smo 260 dni in v tem času prehodili 1929 milj. Spomladi leta 1917. je prišla po nas ladja. Tako smo bili končno rešeni. Harmon'ka pregnala podgane Pri nekem kmetu v nemški vasi Hachtel se je zaredilo ogromno število podgan, ki so ponoči napadale hišne prebivalce in jim grizle prste in uhlje. V svinjaku je bilo pravo vrvenje te nadloge. Ko so dekle prinesle prašičem krmo, so navalile podgane in žrle skupaj s svinjami. Vsa sredstva, ki so jih poskusili, da bi odpravili podgansko zalego, niso nič izdala. Ker se med ljudstvom govori, da podgane ne morejo slišati godbe, so hlapci in dekle sklenili, da bodo poskusili tudi to sredstvo. Hlapec je vzel svojo harmoniko in šel zvečer, ko so dekle krmile prašiče, k svinjaku in začel igrati. Godel jc pol ure. In glej čudo! Podgane so jo vdarile v beg in so brez sledu izginile iz hiše in hlevov. Ta koncert se je vršil lansko jesen in do danes se podgane niso vrnile. Bodoče zračne zveze z Južno Ameriko. Dormierjev letalni čoln je napravil poskusni polet iz i lave-munde (1) čez Southampton (2), La Coruna (3), Cadiz (4) v Las Pafmas. Letalni čoln, ki ga naša slika kaže La Coruno na severozapadni španski obali, je preletel 4500 km dolgo progo v imenovanih štirih etapah. Polet je trajal skupno 25 % ure. Najbolj južna škofija na svetu Vikarijat Magelan, ki je skupno z Ognjeno zemljo poverjen salezijancem, je najbolj južna škofija na svetu. Podnebje je zelo hladno, vendar pa to ni kraj, kjer bi vladal večni sneg. Prebivalci se bavijo z živinorejo. Kakor poroča msgr. Jara, apostolski vikar teh krajev, se pase po brdih okrog štiri milijone ovac. Nedavno so na otoku Cambridgeu odkrili žilo marmorja, ki je finejši od kararske-ga. Vikarijat ima 55 tisoč prebivalcev, od ka-terili je pet tisoč protestantov, ostali so katoličani. Med njimi je 25 tisoč Hrvatov in Slovencev. Drugo polovico katoliškega prebivalstva tvorijo Angleži, Nemci in Španci. Ko so Salezijanci pod msgr. Caglieroin, ki je pred leti kot kardinal obiskal Ljubljano, prišli na Magelansko ožino, so našli tam okrog štiri tisoč Indijancev. Sedaj jih ni več kakor dvesto in še ti žive v strašnih razmerah. Za kraljico Nelretcle, čije sliko smo objavili pred par dnevi in katero so morali Nemci vrniti Egiptu, so Egipčani poslali v Berlin kip višjega duhovnika Ranoiia v naravni velikosti iz časa okrog 2500 pred Kristusom. Ostanki nemškega poštnega in tovornega letala D1649, ki je ua Angleškem padlo na tla in zgorelo, pri čemer sta se smrtno ponesrečila pilot intelegrafist. Slika je bila poslana brezžično. Pravda za Žižkove kosti L. 1910 so pri obnavljanju dekanijske cerkve v Caslavi odkrili okostje z latinskim napisom, ki se je takoj izkazalo kot ponarejeno. trdilo pa se je, da je to okostje husit-skega voditelja Jana Žižke. Dasi se je že tedaj sumilo o pristnosti, je tedaj tudi vseučili-ški profesor češkega vseučilišča Matjejka, ki je imel po nalogu češke akademije znanosti podati znanstveno mnenje, izjavil, da je to okostje res Žižkovo. Del čeških zgodovinarjev pa je še vedno dvomil o identiteti okostja. Te dni, torej po 20 letih, je objavil ravnatelj češkega narodnega muzeja dr. Guth studijo, v kateri označuje tedanjo najdbo za ničvredno. Izrekel se je proti temu, da bi šlo za Žižkove kosti. Najdba ni nič drugega kakor prevara, za katero se je ponarejevalec dobro pripravil. Vzrok prevare je očividno napačno uinevan patriotizem. Dr. Guth trdi torej slič-no, kakor svoječasno Masaryk v procesu glede pristnosti kraljevodvorskega rokopisa. — Dr. Guthova študija je že takoj drugi dan po objavi povzročila razburjene razprave v čeških listih. V »Večeru« izjavlja rektor češkega vseučilišča, profesor Matjejka, isti, ki je pred dvajsetimi leti podal znanstveno mnenje, da je takrat zato prišel do svojega nazi-ranja, da gre za Žižkove kosti, ker je bilo na lobanji pri levem očesu opazili gotove znake, ki se strinjajo z dejstvom, dn ie bil Žižka na levem očesu slep. Levo oko je Žižka zgubil že v mladih letih, radi česar je bila leva očesna votlina manjša. Matjejka pravi, da je tudi šo sedaj prepričan, da gre za Žižkove kosti. Kako vpliva vreme na človeka Znano je, da vremenske spremembe v precejšnji meri uplivajo na razpoloženje človeka. V Italiji vzamejo pri zločinih kot olajševalno okolnost, če so bili izvršeni, ko je pihal »široko«. Še popolnoma majhni otroci trpe radi upliva tako zvanega vetra »Foehn«, izgubljajo tek in slabo spe. Pri šolskih otrocih se opaža, da imajo tedaj slabše naloge in da ne pazijo. Toda isti vremenski pojavi delujejo na različne ljudi različno. Nekateri se nahajajo v stanju razdraženosti z znaki histerije, drugi pa padejo v nekako otožnost, Mnogi imajo fizične bolečine v glavi, so nervozni, pobiti in ne morejo spati.. Pa tudi na živali delujejo vremenske spremembe v precejšnji meri. Vsakdo izmed nas je gotovo že kdaj doživel, da je poleti v soparnem vzduhu pred nevihto utihnila vsa narava. Ptice so nehale peti, druge živali pa so se zatekle v kak skrit kotiček. Dosedaj še niso mogli sigurno ugotoviti vzrokov tega vremenskega vplivanja na organizme. Glavni vzrok bo najbrže zračni tlak. Ne dosti manjši pomen pa ima tudi zračna elektriciteta, vlaga, in radioaktivnost zraka. Koncentracija in delavna sposobnost človeka v takih vremenskih razmerah znatno pade. V neki veliki banki so statistično zapisali pogreške, ki so jih uradniki napravili pri svojem poslu. Največji odstotek teh pogrešk je odpadel na poletje, ko so vremenske izprememba najbolj pogoste in najbolj vplivajoče. Kakor vidimo, morejo vremenske prilike znatno zmanjšati delavno sposobnost človeka in to se pozna v trgovini in v drugih panogah gospodarstva. Le lekarnarji pridejo na svoj račun, kajti tedaj se proda mnogo sredstev za umirjenje živcev in za glavobol. O skopih Škotih Škot Mackintosh je imel silno rad peko-če bonbone. To je že šlo, ker je imel njegov prijatelj Clifford tvornico bonbonov. Clifford je bil zelo bogat človek, toda bil je kljub temu silno skop. Slkopost je itak narodna odlika Škotov. Ko se je Mackintosh ženil, mu je srčno čestital tudi Clifford, skrivajoč zelo sramežljivo svoj poročni dar — četrt kilograma pekočih bonbonov. Končno se je le odločil, da jih podari srečnemu ženinu. »No?« vpraša Clifford naslednji dan po svatbi, »kako so vam ugajali bonboni?« »Bili so izvrstni 1« odgovori navdušeno Mackintosh. »Moja žena je pojedla tri in jaz sam tudi tri.« »Samo tri?« se začudi Clifford, ki je dobro poznal Mackintoshovo slast do bonbonov. »No* da!« pravi Mackintosh... »ostale sem pa shranil za najine otroke ...« »To je delo najboljšega razpihovalca slekla v tem kraju.« »No, temu se je pa med pihanjem gotovo Lokala* Vsaka beseda 50 par ali prostor drobne vrslice 1'50Din. Najmanjši znesekSDin.Oglasinad 9 vrstic se računajo visje.Zaoqlase jtrogotl-cjovskega in reklamnega značaja vjakavrriica 2 Din. Naimanjsi zne*«k10Din,Pmlojbina za šifro 2Din.V>akogia> Ireba plačati pri naročilu.Na piimena vprašanja odgovarjamo le.če jeprilošena snamka.Cek,račun Liublianaia3li9JeL;itZ5-2ž Žagar išče mesto na venecijan-koi razume se tudi na mlin, zmožen tudi vseh popravil. — Naslov pove uprava lista št. 4204. Primerno mesto za 17 letno, dobro vzgojeno učenko meščanske šole, z enoletnim Goraz-dovim trg. tečajem, zmožno slovenščine, srbohrvaščina, nemščine in stenografije, se išče. Ponudbe pod: »Dobri starši« 4101. (lužbodobe Pekovskega vajenca sprejmem takoj z oskrbo. Frane Tepina, pek, Radovljica. Pozor, služkinje! Stalno službo dobi blizu mesta na Štajerskem pridna dekla, vajena vrtnih in kmetskih del, boljše vzgoje, poštenih staršev. Plača po dogovoru. Nastop začetkom maja. Pogoj poštenost. Naslov v upravi lista Maribor, Učenko ki ima veselje do trgovine, je poštena, pridna in pripravna za vsako k trgovini spadajoče delo, sprejme trgovina z mež. blagom Milan T u m a v Krškem. Hčerke poštenih kmetskih staršev ali železničarjev - imajo prednost. Nastop takoj. Vajenca za kleparsko obrt sprejme Alojzij Smolej, klepar, Kranj 154. Gospodična sostanovalka se sprejme z vso oskrbo ali brez na Tržaški cesti, - Naslov v upravi »Slov.« št, 4102. Vajenca za pekovsko obrt, z vso oskrbo v hiši, iščem. Anton Praprotnik, pekarija, Jesenice, Gorenjsko, Ženitbe Znanja želi v svrho čimprejšnje že-nitve lesni trgovec s premožno gospodično ali vdovo 25 do 34 let. Ponudbe s sliko na upravo »Slov.« pod »Značaj«. Graščina Negova ne bo vršila dne 16. apr. t. 1, napovedanega ribolova zaradi pomanjkanja refleklantov. - Graščina Negova. Posojilo 5000 Din se išče za pol leta proti vrnitvi 6000 dinarjev in sigurni varnosti. — Cenj. ponudbe pod »Takoj« št. 4194 na upravo »Slov.« Stanovanja Sobo opremljeno, v sredini mesta, išče soliden gospod, - Ponudbe z označbo cene na upravo »Slovenca« pod »Takoj« št. 4235. Na stanovanje vzamem dva boljša gospoda. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št, 4257, Pomočnike oziroma poslovodje sprejmemo za trgovino mešane stroke s kavcijo od 10.000 Din dalje. - Ponudbe z navedbo kavcije je poslati na upravo »Slovenca« pod značko »Pošten« št. 4229. Krojaški pomočnik dobro izurjen, dobi stalno mesto pri I. Goltez, Stožice, Jožica p. Ljublj. Gospodična s prakso pri otrocih, ki govori perfektno nemško in bi pomagala tudi pri Gospodinjstvu, se sprejme k 4 letnemu dečku in 10 letni deklici za takojšen nastop. Ponudbe v nemščini z zahtevo plače in sliko naj se pošljejo na naslov Armin Bohm — Novi Sad. Več peč. pomočnikov sprejmem. Plača po do-in stanovanje v hiši. Ivan Za-plotnik, pečarski mojster, Radovljica. Krepkega učenca okrog 16 let starega, ki ima vsaj dve srednji šoli, poštenih staršev, ki ima veselje do trgovine z mešanim blagom, sprejme takoj Ivan Traun, trgo- - .___ vec. Ptujska gora p. Ptu- bt.? ju. Sinovi železničarjev van'c v h,il-imajo prednost. Trgov, pomočnika boljšega, v starosti od 24 do 32 let, izučenega v špecerijski stroki, z gre-mijalno trgovsko šolo ali drž. trgovsko šolo, zmožnega slovenščine in nemščine v govoru in pisavi ter cirilice, sprejme veletrgovina v Ljubljani. Druge zmožnosti in čas nastopa je navesti v ponudbi, ki jo je nasloviti na oglasni oddel. »Slov.« pod šifre »Izurjen pomočnik« št. 4132. Plačilni natakar zanesljiv in pošten ter kavcije zmožen, se sprejme takoj v večji restavraciji v Mariboru. Ponudbe na upravo »Slovenca« v Mariboru. Čevljar, prikrojevalec kateri je zmožen tudi spodnjih delov, in več čevljarskih pomočnikov se tako) sprejme. Na dopise se ne odgovarja. — Josip Pogačar, Radomlje. Inteligentnega . zastopnika za Slovenijo, strokovnjaka za manufakturo, sta nujočega v Ljubljani, išče prvovrstna tvrdka. Samo serijozni gospodje pridejo v poštev. Ponudbe pod: »Provizija prinosom za izdatke« na upravo »Slovenca« št. 4211, AKO RABITE TISKOVINE Stanovanje I Šivalne stro{e z 2 sobama In pritiklina- pod najugodnejšimi po mi, iščem. Ponudbe na upravo: »Mirna stranka« št. 4171, goji (tudi na obroke) pro-gust Pečnik, Sto-Ježica pri Ljnblj. daja Avgust Pečnik, žice, p Puhasto perje kg po 38 dinarjev razpošiljam po povzetju na{- i n-! manj 5 kg Potem čisto gospodu. - Flori- belo gosjeBkg po ,30 Din nska ulica 31, in {i* be,. puh kfl 300 Din — L Brozovič, Zagreb. Ilica štev 82 Kemička čistilnica perja. Meblirana soba lepa, s separiranim vhodom se tako) odda bolj šemu janska Meblirana soba posebnim vhodom in električno razsvetlavo se odda solidnemu gospodu za 1. maj. Naslov v upravi pod št, 4207. Stanovanje 1 sobe in kabineta ali 2 sob in kuhinje išče uradnik z družino za takoj. Blagohotne ponudbe pod »Državni uradnik« 4210. Sostanovalec se sprejme na Medvedovi cesti št. 22. Stanovanje v novo zidani hiši na deželi oddam gospodu ali gospej z vso oskrbo za enkratno odškodnino 15 tisoč Din. Ponudbe pod šifro: »Do smrti preskrbljen« št, 4177. Maslo kuhano in čajno, dobite najceneje v Mlekarni Krištof, Ljubljana, Sv. Petra cesta 60. Proda se: Dr. Gcorg Buschan: Die Sitten der Volker, 4 knjige, popolnoma nove, luksuzno vezane. Naslov pri upravi »Slov.« št. 4240i Otroški voziček dobro ohranjen, prodam po nizki ceni. Brezomik, Rožna dolina, cesta 3/6, Šoferska šol« I. oblast konc.. Čamernik, Liubljana, Dunajska c. 36 (Jugoavto). - Tel 2236 Pouk In praktične vožnje Radi izselitve se odda v najem hiša slična vili zelo pripravna za trgovino ali vsakega obrtnika, posebno čevljarja, kjer je obrt zelo dobro vpeljana ter se izvršuje že 20 let. Hiša sestoji Iz 7 sob, kuhinje, 2 kleti, dalje hleva, ze-lenjadnega vrta in zemljišča za vzdrževanje do 2 živinčet. Najemniku je na ponudbo konj z opremo, 2 voza in več drugega orodja. Ogleda se pri Josipu Pogačar, Radomlje. Prodamo Proda se: Rabljen Harly-Davidson s prikolico, — Ogleda se: Slomškova ulica 6. Nov umivalnik z ogledalom naprodaj. —< Cena 650 Din. Ogleda s« pri Francu Anžur, Vevče. Obi-t Vezenje nevestinih oprem, nve«, pregrinjal, najcenejše in najfinejše Matek & Ml-keš. Ljubljana, poleg hotela Štrukelj. — Entlanje, ažuriranie, predtiskanje tako!. Entlanje Din 1-50 m Strojno-ročno vezenje za-storov, preprog, kuh. garnitur itd. Predtiskarija. Izdelovanje damskega perila, najceneje M. Sedov. nik, Florjanska 6, Ljubljana. Na obroke kupite lahko vsakovrstno blago s posredovanjem Kreditne zadruge detajlnih trgovcev, Cigaletova ulica 1. Posreduje hitro in diskretno. Lanene tropine in (Imen krmila sodi natcencjf A. VOLK, LJUBLJANA Resi leva ccsta 24. Veletrgovina /itn in moke. Kurto očesa Vajboljšo sredstvo proti kurjim očesom CLAVEN je mast Dobite v lekarnah, dro-srerijah ali naravnost is tvornice in glavnega skladišča N. HRNJAH u;hnroar -- Jnsera ii v -Slovencu* imajo največji uspeh: iSjSlai Sjo «55o 3 go-gg* > iu ® E! • H M M > |1 s m N m M *?, M « S" > a N > Jj a « a U N Sjr g >N ;» , 'Q J ° ~ a a s a ,a . M «£ 1 ■gtu™ §oo =s jfesj^g ISi SJs j? i Maurice Constantin Weyer: 5 v Človek se shlania čez svojo preteklost,. . ... Pogled na jezdece je Bretonce začudil. Naselili so se tam nedavno in so nosili še svojo pestro narodno nošo. Umazane in klepetave ženske v plišastih krilih in čipkastih avbah so pred nama vzklikale po bretonsko: »Usmiljeni Jezus!« Možje ob plugih, h katerim so bili vpreženi voli, so si pripovedovali svoje vtise v goltnikih svojega narečja — ljudje pač, ki niso vajeni konj. Naših so se bali. Starec s sivimi kodri nama je počasi in premeteno razložil, da so rajši zaupa volom. Tako da je menil tudi njegov oče, tako da je njemu všeč in tla bo — če Bog tla — njegovim otrokom takisto. Gostoljubno nama jo ponudil kruha in soli. A rekla sva mu hvala. Kajti otroci so bili neznosno nesnažni in iz zasilnih koč iz blata in slamo je prihajal ogaben, žaltav smrad. Zato sva se rajši držala daleč. ... V naslednjih dneh sva prišla do Duhoborcev, ki so se preselili iz Združenih držav. Razložil sem Napoleonu, da hodijo ti ljudje, iskaje Boga, po vsem svetu. Najprej so menili, da ga bodo našli v Rusiji, od tam so se pa napotili razočarani v Ameriko in zdaj menijo, da je paradiž v Kanadi. No da bi upala na prodajo svojih konj — iz gole radovednosti sva jezdila k njim. Pod strogim pogledom belobradalih starcev so mladci priganjali s knutami k delu žene, ki so bile vpreženc pred pluge. Njih vera je tem fanatičnim Rusom sicer branila trpinčili živali, a ves misticizem jim ni branil nesramnega postopanja z ženami, z materami, hčerami in sestrami. Z Napoleonom vred sva tedaj obžalovala, da jo v Kanadi človeško življenje vslkdar sveta stvar. Bog ve! 8ionx — Indijanci, ki so jih anglosaški gospodarji iztrebili, so imeli več civilizacije! ... Mimo naselbin Mennonitov sva šla hitro. Celo za prirodni nagon co\vboya jc bilo nasprotje, ki sva-ga pravkar doživela in med nekdanjo prerijo prehud. Trpela sva. Napoleon me je naravnost vznemirjal. Ljubkoval je ročaj pištole na tak način, da se mi je v duhu že prikazovala drama ... tem bolj je bila utemeljena moja bojazen, ker je sicer zgovorni mož trdovratno molčal. Če je odprl usta, je to storil zato, da pokaže svoje zobe, ali da se zakrohoče kakor obsedenec ... Prerija je začela postajati peklu podobna,.. Hrepeneče sem mislil na čase skalpov, ki jih v ostalem nisem nikdar poznal. * Vedno bolj grozeča se nama je zdela bodočnost. Lepa preteklost je bila mrtva. Kupček pepela, komaj za spoznanje večji od tistega, ki bo ostal za Davidovo kočo... Predstavljal sem si ga, kako se na-pravlja, da upepeli svoj dom, neprestano novih prič svojega junaškega življenja iščočega, da jih vrže lačnemu plamenu v žrelo: prazne zaboje od gina, svoje visoko mehikansko sedlo, ki je že od daleč dišalo po konjskem hlevu, uzdo, stremena, lasso. Vse je bilo zaman! Kajti samega sebe zagnati v ogenj, sem vedel, mu bo njegova zdrava pamet branila. Dokler živiš, živi spomin. Naj bo pokopano, kar je bilo, naj prerija umre, žalost ti večno ostane. Napoleon me je silil k odločitvi. Treba je bilo obrniti konje v dolarje. Zastonj nisla marala prenašati šest tednov stotine milj daleč utrujenost, lakoto in žejo, veter, dež in vihar. Vsi ti dnevi v sedlu, mračni in veseli, morajo dati kaj cvenka. Prodati, to je bilo treba, prodati! Z denarjem, ki sem mu ga bil dolžan, je nameraval Napoleon čim prej v deželo Oklahoma, da tam nadaljuje svojo staro cowboysko življenje. * V Moose-Ya\v sva sc ustavila. Mož iz Winnipega, ki je nosil trd klobuk po strani, smotko v ustih, obrabljene modre hlače iz slabega blaga, izpod katerih eo se svetili popolnoma novi lakastl čevlji, ml je ponudil sprejemljivo ceno za del mojih konj. Banka ml je izplačala ček, ki ga je bil s samozadovoljstvom in nemarnostjo izpolnil na mizi v baru. Whlsky in soda sla so zlatila v kozarcih za štiri unčo, Žvečil je s svojim zlatim zobovjem čik in mi dajal dobre nasvete: Jerry Wolker. Na severozapadu pokrajine Saskatchewan, zadaj, za peresnim jezerom, bom našel primerno naselbino, je menil: tam so kmetje, ki so se naselili iz Ontarija, angleškega, škotskega in irskega porekla, in v prvo obdelujejo zemljo. Zemlja pa je lahka, za moje konjiče baš pripravna. Ko je začel mož iz Winnipega klepetati, ni mogel nehati in mi je povedal nešteto podrobnosti. Zapalil si je smotko za pet centov, ukazal prinesti četrti whisky in mi obširno razkladal, da porabijo moji konjiči manj krme nego težki konji iz Ontarija. Ciste nožice mojih konj da niso tako občutljive za bramor, ki na zapadu razsaja, kakor kosmati členki tistih debelih konj. Na vzhodu je živinozdrav-nikov toliko kot nič. Radi tega je v vsakem oziru pri-kladnejše uporabljati domače konje, ki so trdi in vztrajni ter najbolje prenašajo težave podnebja. Vsak novi argument mu je povečal žejo in njegov obraz se je vznemirljivo temnil. Kakor da se mi je kamen odvalil, sem se oddahnil, ko je bilo njegovega predavanja o konjski kupčiji konec, ne da bi bila debeluha prej zadela kap. Zame !n za Napoleona so sledili trdi dnevi. Morala sva voditi najino čredo brez škode skozi bodičasto žico, s katero jc bil preprežen ves kraj. A še huje jo bilo, ko so ograje končale. Kajti prišla sva v najplodovltejše ozemlje Kanade, iz čigar trdnih, vijoličastih tal je poganjala bogata setev. Ce bi jo konji pogazili, bi bila kazen občutna. Raztresene, med obdelanimi vrtovi, so stale ljubke, veselo poslikane lesene kolibice. Simpatična radovednost naju je spremljala in na mnogih krajih sva uživala velikodušno gostoljubnost. Slanine, jajc, zelenjave, puddin-ga, mleka in peciva v izobilju. Kmetice prijazne zunanjosti so naju priljudno vabile v svoje domove. Prinesli so nama več kot preveč vode in mila v velikih rožastih skledah. Polagoma je utonil spomin na Bretone, na Duhoborce in Mennonite. TRIUMPH-AUTO DRUŽBA Z O. Z. LJUBLJANA ZASTOPSTVO SVETOVNIH PROIZVODOV „FIAT" KONSORCDA IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIHIIIIIHIMIIIMIIIHIIIMIIIlItlMIlllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIUinilllllllHIMIIII Garaže in delavnice : CELOVŠKA CESTA 38 - TELEFON 2663 • llliniUIIIIIUIIIIIIIUIIIIIIIIMMIlllllllMIlIHIIIMUlIlIMIHIIIIIIIIIIIIIIUMIMHIIIIIIIHIHIIIIIIIIMUlIllllMMM OSEBNI TYPI: 509 A, 514, 520, 521, 525, 525 S. otvori z dnem 15. t. m. stalno razstavo avtomobilov za prodajo. Predno si nabavite osebni ali tovorni avtomobil, si oglejte pri priložnosti to razstavo in našli boste sigurno vozilo, ki vam ugaja in odgovarja Vašim zahtevam. ,1,11111, lUItllllllllllllllltllllllllllMilllllllllllinilllHIMMIHIIIIlItlllKIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIDIIKOIIIIIIIMIIIIII Pisarna in skladišče rezervnih delov: DUNAJSKA CESTA 31 - TELEFON 2187 MIIIIIMIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIMIIMMIIMIIIIIIIIIMIIIIIMIIIMIIIIIIIinil|||ll|||IIMIMIIIIIIMIMIIMIinMIIII TOVORNI TYPI: 621, 621 RL, SPA 25 C 10, 30, 31, 34. najnovejši modeli 514 odprti in zaprti, to je izboljšani 501. v najmodernejši obliki in izdelavi na razstavi v prostorih : : : : : : s : : : : s LJUBLJANA VII - Medvedova cesta - poleg Gorenjskega kolodvora - TELEFON 2444 JJiaček Ljubljana, Aleksandrova c. 12 v oblekah in površnikih najcenejši. Prva celotna izdaja I Doktorja Franceta Prešerna zbrano delo Cena Din 40"—, eleg. vezana Din 55"— Jugoslovanska knjigarna v Ljubljeni. POHIŠTVO priprosto in najmodernejše Vam nudi tvrdka po izredno nizki ceni KREGAR IN SINOVA št. Vid nad Ljubljano — nasproti kolodvora Potrtim srcem javljam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je moj iskreno ljubljeni soprog Mato Strhovič po mukepolni bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, danes, dne 11. aprila ob M2 popoldne zaspal v Gospodu. — Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo 13. aprila ob 2 popoldne iz mrtvašnice, Stara pot št. 2. Ljubljana, 11. aprila 1930. Žalujoča soproga FANI STRKOVIC. SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NUDI PO IZREDNO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PREJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA'6 II. NADSTROPJE VALENTINA COLARIČ roj. MATHIAN javlja v svojem, kakor tudi v imenu svojega nedoletnega sina MARTINA, da je njihov najboljši, nad vse ljubljeni soprog in zlati oče, gospod Martin Colarič major v pok., odlikovan z redom sv. Save IV. razreda danes zjutraj ob 5.15, previden s tolažili svete vere, Bogu vdano umrl. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo 13. aprila ob 4 popoldne od doma žalosti Dunajska cesta 14 na pokopališče k Sv. Križu, kjer se položi truplo v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. V Ljubljani, dne 11. aprila 1930. Brez posebnega naznanila. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. PROTI ALKOHOLU izdelek berlinskega lekarnarja Francka, _______ sredstvo, ki pa je zdravju neškodljivo; z njim morete odvaditi pijance, ne da bi sami kaj vedeli za to. Polno zahvalnic ozdravljenih. Cena Din 220'—, Razpošilja generalni zastopnik za Jugoslavijo: N. POPOV1Č - BEOGRAD, Kolarčeva 7 VARILNI APARATI ter vse druge potrebščine nudi najceneje Feliks Toman ml. LJUBLJANA • Resijeva c. 30 Zobotehnica Pavla Marija Kocijančič sprejme zobotehnišho prahtihontinjo Rellektira samo na zdravo, močno ter z dobrim spričevalom. Predstaviti se je osebno v torek 15. aprila od 10—12 in od 2—5 popoldne na Dunajski cesti št. 29. Potrti v globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš predobri soprog, oče in brat, gospod Jakob Kecefj posestnik, načelnik gasilnega druitva in kmetijske podružnice v Trzinu danes v 43. letu starosti, po kratki in mučni bolezni v Gospodu zaspal. Pogreb blagega pokojnika se bo vršil v nedeljo 13, aprila ob 15 od hiše žalosti na (arno pokopališče v Mengeš. Trzin, dne 10. aprila 1930. ŽALUJOČI OSTALI. is*,'M*wm il. ■ " . . .•<.••> + ZVEZA SLOVENSKIH VOJAKOV IZ SVETOVNE VOJNE naznanja pre tresujočo vest, da je Vsemogočni poklical k sebi gospoda Martina Colariča našega soustanovitelja, častnega predsednika, majorja v p., odlikovanega z redom sv. Save IV. razreda danes zjutraj ob 5.15. Pogreb nepozabnega tovariša bo v nedeljo 13. t. m. ob 4 popoldne z Dunajske ceste št. 4 na pokopališče k Sv. Križu. Bodi blagemu pokojniku, ki si je pridobil za Zvezo nevenljivih zaslug, časten in hvaležen spomin. ^ Ljubljana, dne 11 aprila 1930. ODBOR. Slaščičarna Novotny Gosposvetska c. 2. Poleg kavarne .Europa' priporoča za Veliko noč krasna, cenena, okusna in najpraktičnejša darila, kakor piruhe, bonboniere, čokolado vseh vrst, torte, piškote itd. Točna postrežba 1 Vedno sveže blago 1 Mag. št. 12.956/30. RAZGLAS 4242 Po predpisih novega zakona o zaščiti avtorske pravice, objavljenega dne 25. januarja 1930 v Urad. listu kraljevske banske uprave dravske banovine št. 24 si morajo vsa društva, ki prirejajo gledališke igre naših kot tudi inozemskih avtorjev pred uprizoritvijo izposlovati zato potrebno dovoljenje za uprizoritev z navedbo imena avtorja in priginalnega naslova igre, katera se namerava uprizoriti. Nadalje morajo vsa pevska društva, kinopodjetja, bari, hoteli, restavracije, gostilne, kjer sc izvaja petje ali godba s piskalnimi ali godalnimi instrumenti, v katerih se vrše sinfonični koncerti, kjer nastopa vojaška, mestna, sokolska, gasilska, rudniška ali druge civilne godbe, salonski orkestri, Jazz-band, tamburaška ali ciganska godba, kjer se uporablja glasovir, harmonij, gosli, orkestrion, pianolo ali drugi glasbeni instrumenti prijaviti pred izvedbo programa svoj reportoir in izposlovati avtorjevo dovoljenje za do_volitev izvajanja. kr. banske uprave opo racije, društva itd., da morajo v izogib kazenskih posledic § 48. in sledečih Po naročilu kr. banske uprave opozarjamo vse zgoraj navedene korpo- cit, zakona zaprositi pred izvedbo za dovoljenje, in sicei ta dravsko banovino od polnomočnega zastopnika avtorskih pravic gosp. Tavčarja Cirila, Grajska planota 1, Ljubljana. Mestno načelstvo v Ljubljani, dne 9. aprila 1930. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Ccd. Izdajatelj: Iru Itakoree. Uredniki Franc Kremiat.