Glas zaveznikov
TRST, sobota 15. junija 1946
UREDNIŠTVO» Via S. Peliloo 12 Telefon it 9S3M In »4443
Leto II • St. 305
Informacijski dneonik A. I. S.
Cena 4 lire
Sestanek 4 ministrov
PAPEŽ 0 AMERIKI
Vatikan, 15. junija Papež je sprejel skupino ameriških Hostnikov, uradnikov in nameščencev, ki jih je vodil polkovnik Ross. Imel je kratek nagovor v angleščini, v katerem je dejal: «Vi se vračate v veliko drlavo in mi ne moremo pozabiti obiska pri nas pred desetimi leti. Vdia država je velika v svoji ogromni industrijski moči, več kakor velika v irnoH in plemenitosti svojega naroda in Se večja po visoki usodi, ki jo li je dal Bog, kajti dobrobit, sila in krepost nalagajo težko odgovornost.
Svet se ozira okoli sebe in upa *n kliče, da bi ga privedli iz brezna tedanje bede, ljubosumij in častihlepja v ozračje, kjer naj dihajo v lobodi vsi ljudje. Svet moli in mi tnolimo vse dni, naj te nade ne hodo razočarane.
NA BAVARSKEM SVOBODNI SINDIKATI
Monakovo, 15. junija V Monakovem so otvorili prvi nemški sindikalni kongres po končani vojni, ki ima namen, organizirati delavsko zvezo na Bavarskem. V pismu, ki ga je naslovil kongresu, je Izjavil general 1Valter MiiUer, ameriški guverner Bavar-tke, da bo moralo svobodno in demokratsko sindikalno gibanje pred-‘tavljati enega izmed najmogočnejših branikov nove demokratke Nemčije. Za predsednika lcon-fresa so imenovali Gustava Schie-*eria, starega nemikega sindikalne-Ba voditelja, ki je pretrpel strahote koncentracijskih taborišč. Po krat-kem nagovoru predsednika Je začel kongres s delom, ki bo trajalo tri dni.
2AKUBCEK LABURISTIČNEGA , ZBOROVANJA
Bournemouth, 15. junija Zborovanje laburistične stranke ournemouthu se je včeraj končalo po živahni razpravi o kolonialnem imperializmu in z brzojavko lordu Pethicku Lawrencu, v ka-teri želi skupščina popoln uspeh ^Poslanstvu britanske vlade v in. d‘ji In Izraža željo, da bi Iz njenih cdločitev vstala neodvisna Indija. * r°f. Catlin je takoj po vrnitvi z °wska v Delhiju in Simll izrazil Svoje zadovoljstvo za akcijo vlade, a konča politični zastoj v Indiji ^ se je izjavil za jasno objavo n*cel atlanske listine, v kateri naj p°udarljo pravico vzhodnih naro-ov- da prevzamejo polno odgovor-n°®t kot državne nacije brez razli. "e iz* barv° in pleme. Prof. Catlin brli 3aVU’ da P^e zdaj odpolanstvo 1 uanske vlade v Indiji eno izmed
8vetlih strani britanske
Rodovine.
Byrnes, Beviti in Molotov so že včeraj prispeli
„Vse jc i/ rokah bogou“
PARIZ, 15. junija. — Ameriški zunanji minister James Byrnes je v spremstvu ameriške delegacije na konferenci zunanjih ministrov prispel na letališče v Orlyju. Včeraj ob 16.32 je prispel na letališče Le Bourgct pri Parizu sovjetski zunanji minister Molotov. Britanski zunanji minister Ernest Bevin je z letalom zapustil London kmalu po 17.30 in odletel proti Parizu. S širokim nasmeškom je Bevin dejal časnikarjem: <Vcd-no sem poln zaupanja. Vse je v rokah, bogov in upam, da bodo bogovi tokrat dobrotljivi».
Predsednik senatnega odbora
DOBRO SO SB PRIPRAVILI
za
odnosaje s tujino senator Tom Connally je izjavil včeraj, da bi morali, če se zunanji ministri ne bodo sporazumeli ter dosegli hitrega in dokončnega sporazuma o pogodbah z Italijo in balkanskimi deželami na prihodnji pariški konferenci, predati vprašanje mirovni konferenci 21 narodov.
V izjavi, ki Jo Je Connally dal malo prej, preden je odpotoval skupno z ministrom Byrnesom in senatorjem Vandenbergom v Pariz, je med drugim prikazal, da Združene države ne tvo$jo bloka z Veliko Britanijo ali kakršno koli drugo evropsko državo ter da menijo, da predstavlja močna organizacija Združenih narodov najboljše u-panje za svetovni mir.
Potem ko je izjavil, da predstavljajo narodi, ki so se bojevali v vojni ter izvršili potrebne žrtve za zmago, edino pravo oblast za sklenitev miru s premaganimi državami, je Con.nally trdil, da po njegovem mnenju ni pravično, da prevzamejo štirje zunanji ministri aarai to nalogo. «To trdim — je dejal — kljub moskovskemu sporazumu, ki so ga sklenili zunanji ministri v decembru 1945. Ni pametno, do lahko glas enega samega zunanjega ministra pošlje v zrak ves mirovni program.*
Connally je dejal, če mirovna konferenca 21 narodov s svoje strani ne bi mogla doseči nikakega sporazuma, ne vidi nobene druge možnosti, kakor da sklenejo ločene pogodbe z zainteresiranimi drža. vami.
*Connaliy je potem Izjavil: »Mno-go vprašanj v pogodbah z Italijo ter z balkanskimi državami ni največje važnosti za Združene države, Z gledišča tesnih narodnih interesov so drugovrstnega pomena. Naš interes visi med splošnim mirovnim načrtom ter upanjem, da lahko ohranimo mir v Evropi in da se izognemo potegnitvi v vojno ali da vidimo evropske narode zapletene v njo.
«Nočemo dopustiti, da bi se teritorialni spori in drugi razlogi tako poostrili, da bi lahko postali vzrok vojne. Nočemo drugega Gdanska ali poljskega koridorja na sredozem-
skem področju ali drugje. Združene države se trudijo, da bi premostile razlike med zainteresiranimi državami.
Glede blokov je Connally izjavil: «Ne samo, da mi nismo v nobenem bloku, temveč sc tudi upiramo ost-varitvl biokov s strani drugih držav, Menimo, da predstavlja močna organizacija Združenih narodov naše najboljše upanje za svetovni mir. »Upiramo se gospodarskim, političnim in vojaškim monopolom katerega koli naroda ali sile. Nadvlada sveta je blazen sen. Narodi sveta o tem nočejo ničesar vedeti.»
Mac Arthur o laponski
Rudnik soli v Neuho/u v Nemčiji je nemška vojska uporabljala kot skladišče za zdravila ter tudi kemično orožje. Skladišče so začeli uporabljati že pred dcsetnhni leti — nov dokaz, da so se nemški tota-litarci že dolgo časa pripravljali na vojno. Skladišče so odkrili Američani in razdelili zdravila med nemšlio prebivalstvo. Na sliki vidimo del ogromne zaloge.
OGLASI: Cena za milimeter višine (širina »na kolona): trgovski U 27, mrtvaški L. 66 (osmrtnice I* 100), objave L. 20, finančni in pravni oglasi L. 45. V vsebini lista (tekstni oglasi) L. 45. Davek ni vštet. Plačljivo v napiej. Oglase sprejema izključno: S.P.I.. Socletš per la PubblicitA in ltalla. Trat, 01. Silvio Pelllco »t 4. tel. 94044. Cena posamezne številke L. 4 (zaostale L. 8). Rokopisov ne vračamo.
Ix-hrali llmberto vbeiunstvu
Zadnji dogodki pred odhodom De Gasperijev govor
RIM, 15. junija. — Bivši kralj Umberto je pred odhodom iz Italije izdal proglas Italijanom, v katerem pravi, da je vlada izvršila revolucionaren ukrep ter z enostranskim in samovoljnim dejanjem prevzela oblasti, ki ji ne gredo. Vlada ga jc postavila prid izbiro, da izzove prelivanje krvi ali pa, di se pod vi že sili. Zato se je odločil. da narodu prihrani nove težavein žrtve ter zapušča domovino. Istočasno pa ugovarja proti načinu vladnega ravnanja. Svoje privržence je pozval, naj bodo mirni ter jih odvezal prisege. Končno je dejal. »Kakršna koli usoda bo doletela našo državo, vedno bo Italija lahko računala na mene, kakor na najbolj ponižnega izmed avojih sinov.»
Vlada pa je objavila obvestilo,
katerem pravi, da je kraljev prp. glas »mučna listina, ki temelji na nipačni osnovi in izumetničeni razlagi. Bivši kralj trdi neresnico, ko označuje za navadno »sporočilo podatkov* razglasitev izidov referenduma, ter laže, ko govori o nepričakovanem stališču vlade o ustavnih učinkih razglasa Izidov. Vlada je do zadnjega iskala mirno rešitev in kralj bi lahko mirno počakal na razsodbo kasocijskega sodišča o sporih. Vladno obvestilo pravi: »Želeli bi verjeti, da je to, kar je bilo dodano, pristransko in lažnivo v tej dokončni in nesrečni iz. čaji ter plod strastnega lin zastrupljenega ozračja zadnjih dni.» Končno poziva vlada Italijane k slogi za demokratično bodočnost domovine.
Londonski liberalni «News Chro-
Razprava proti Mihailoviču
BEOGRAD, 15. junija — General Mihajlovič, ki so ga včeraj vprašali, če so njegovi glavni častniki glavnega stana sodelovali s sovražnikom, je odgovoril z jasnim «da». Poleg tega je priznal, da so četniško skupine njele Nemce, ki so jih prej zajeli partizani in jih vrnile nemškim oddelkom.
Tožilec:	»Gre torej za izdaj-
ONRRA DOBAVLJA POLJSKI
Varšava, 15. junija Dobave, ki jih je dobila Poljska v tekn meseca maja po ustanovi UNRItA znašajo 180.000 ton. Porazdelitev je takšna: G0.000 ton žita, 30.000 ton gnojil, 3.000 ton mesa v konservuh, 2.000 ton konser-viranih rib, 7.000 ton maščob, S.400 ton semen, 3.500 ton kemičnih proizvodov. Razen tega so dobavili Poljski 1.200 avtomobilov, 10.300 konj in 4.600 krav.
AURIOL PREDSEDNIK FRANCOSKEGA PARLAMENTA
Pariz, 15. junija Socialista Vincenta Auriola so spet izvolili za predsednika francoske ustavodajne zbornice.
stvo?».
Mihajlovič: «Da».
Mihajlovič je poleg tega potrdil, da jo rešil pred Nemci približno 400 ameriških pilotov, ki so morali zasilno pristati med svojimi napadi proti Romuniji in Bolgariji. Njihova osvoboditev je zahtevala nekajkrat boje z Nemci. Ameriška prevozna letala so pristajala tudi pri belem dnevu, da so rešila pilote, ki so jim pomagali četniki.
Poprej je obtoženec naglasil razgovor, ki ga je imel z nekim britanskim brigadnim generalom z imenom Armstrong o uničenju nekega mostu in izrazil-mnenje, da je britansko odposlanstvo zapust1-lo njegov glavni stan v pomladi 1944 zaradi pomanjkanja zaupanja vanj.
Washington, 15. junija a ..^al MacArthur je v svojem
Pon' Sk<'m poročUu ° zasedbi Ja-. ske in o civilni upravi Koreje
Mvii v tevie^u, w ga je
javilo vojno ministrstvo, da- se Rt,.,P?UaZal /‘občuten napredek s r* ?, '*apon*kega prebivalstva za
«snično demokracijo*.
0Z£1®e!l volitve kot »znatno ° delovanJ'u in pomenu de-kralske vlade*, je MacArthur
v Mandžuriji se spet
BOJUJEJO
i se
.	Nanking. 15. junija
ukf poroča o težkih bojih, ki *JeJo vzhodno od Kirina
o
,~S'JO vzhodno od Kirina v ' ‘-“‘iji, čeprav niso potrdili ve-v ’ Pekinga, po katerih je po-v° nacionalistov preklicalo ljarDst-dnevno premirje držav. Po„0 e v°Jne proti komunistom in tr<Hj^n° začelo s prodiranjem. Kot v fwv Nangkingu, so nacionalisti »ti	baje izjavili, so komuni-
Prenllf r6lli z nadaljnjimi napadi *irn £ae' ki ga je odredil generali-0ll,0Scči'f:ltaJ®ek pretekli petek, da stičnem Pogajanja. Na naclonall-boune b°dročju v Tsingtau v vz-čen. Santungu J® položaj kritl-
N°^NlH vpoklicev
v NEMČIJI
Boročjio Berlin, 15. junija clie v k ° oapredku demobiliza-^°čju NlLa.nskem zasedbenem pod-ga je izdal voja-področja, general britZ“e‘t8°n, pojasnjuje, ,da klical®	'e oborožene sile vpo-
0 napredku
■ »ki
**"*£*«*. ki Brian alUv<Jrner
h„,. °bertson,
b°v demo^0®*!® izmed treh milijo-oboroienj^ zlranih članov nemških enem po,},.^ v britanskem zased.
izjavil, da je iz Izidov razvidno, da Japonska ne želi ne revolucije, ne reakcije, temveč urejen napredek*. Stare polittCne stranke, ki so »hotele omejiti svojo hitrost* so dobile v parlamentu vel sedežev kakor tisti, ki so se hoteli »hitreje usmeriti proti radikalnim reformam*.
Drugi ukrepi poročila prikazujejo, da se je izboljšal gospodarski položaj z občutnimi poviški in znatno industrijsko proizvodnjo. Tudi ljudstvo je izrazilo željo za sodelovanje z zasedbenimi silami. Ko je govoril o japonskih volitvah, je MacArthur označil svobodno izražanje ljudske volje kot izid razveljave zakonov glede omejevanja svobode govora, tiska in zborovanja, ukinitev tajne policije, priznanje vollvne pravice žensk io znižanje starostne dobe za volivce. Volilo je 78.5% vseh volivcev in 67.1% volivk, skupno 26.558.611.
UNRRA DOBAVLJA ITALIJI
Rim, 15. junija
Pomoč ustanove UNRRA Italiji je od začetka delovanja pa do 5. junija letošnjega leta narastla na 742.047 ton živil, 2,140.649 ton premoga, petroleja, železa, bakra, kavčuka ter drugih industrijskih surovin, 25.021 ton tekstilnih surovin in 27.041 ton umetnih gnojil in semen. V celoti je Italija torej prejela od ustanove UNRRA do omenjenega datuma 2,934.759 ton blaga, v vrednosti 125,476.000 dolarjev. Za drugo poletje letošnjega leta so upi za dobave veliki, zlasti kar zadeva industrijske surovine. Pričakujejo v prihodnjih mesecih vedno teč blaga, skupaj za približno 300 milijonov dolarjev.
BENEŠ o položaju ČEŠKOSLOVAŠKE
Praga, 15. junija Predsednik Beneš je v Pragi v govoru omenil spore med zahodnimi silami in Sovjetsko zvezo. »Taki . spori nastajajo vedno po vojnah, toda mogoče jih je rešili*. Ko Jo rekel, da se ne ve, kaj se lahko zgodi v petih ali desetih letih, i« da svoboda ni nikoli za vedno zagotovljena, je Beneš dejal, da bo »položaj Češkoslovaške v bodoče močnejši kot v preteklosti, ker ima zdaj Sovjetsko zvezo na svoji strani in ker se trije milijoni Nemcev pripravljajo, da zapustijo državo*. V nadaljevanju govora je Beneš izjavil, da se Češkoslovaška kljub temu noče ločiti od zahoda. »Geo-firaflčno — je dodal — smo med Nemčijo in Sovjetsko zvezo. Ne rravlm: med Zahodom in sovjetskim Vzhodom*.
PREGLED GRŠKIH ' VOLIVNIII IMENIKOV
Atene, 15. junija Enaintrideset britanskih oddelkov, v katerih ao člani vojske, mornarice in letalstva, je začelo z delom za pregled grških volivnih imenikov za plebiscit (ki so ga določili za prihodnji 1. september) o vrnitvi kralja Jurija v domovino.
1.200 GRKOV UBITIH MED DEMONSTRACIJAMI
London, 15. Junija V Grčiji sta komunistična stranka in delavska zveza grajali varnostne ukrepe, ki jih je v petek predložil parlamentu notranji minister. Le-ta je zahteval odobritev smrtne kazni za teroristično delovanje in pravico oblasti odrediti hišne preiskave zaradi orožja. V obrambo i teh predloženih ukrepov Je grška vlada izjavila, da je od preteklega aprila izgubilo približno 1.200 oseb življenja zaradi neredov pri manifestacijah, pri katerih bo uporabljali orožje.
Državniki potujejo
"$7"	"W'M'
il
LETA 1941
«Lcnin je razlikoval dve vrsti vojn — roparsko in zaradi tega nepravično vojno ter osvobodilno — pravično vojno. V razliko s hitlerjansko Nemčijo so Sovjetska zveza in njeni zavezniki vodili osvobodilno vojno, pravično vojno, da bi osvobodili zasužnjena evropska ljudstva in ZSSR hitlerjanske tiranije. Zaradi tega morajo vsi pošteni ljudje podpirati armade ZSSR, Velike Britanije in drugih zaveznikov kot osvobodilne armade.
«Nimamo in ne moremo imeti vojnih ciljev, ki bi pomenili zasedbo tujih ozemelj in podjarmljenje tujih ljudstev — pa najsi bodo to ljudstva in ozemlja Evrope, ali ljudstva in ozemlja Azije, vključivši Perzijo. Naši vojni cilji niso in ne morejo biti v tem, da bi slovanskim in drugim zasužnjenim narodom Evrope, ki pričakujejo našo pomoč, vsilili svojo voljo in svoj režim.
«Naš smoter je pomoč tem narodom v njih osvobodilnem boju proti Hitlerjevi tiraniji, potem pa jim bomo pustili popolnoma na svobodo, da organizirajo svoje življenje in svoje države, kot sami mislijo, da je najprimernejše. Nikakega vmešavanja v notranje zadeve tujih narodov!*
Stalin v govoru pred moskovskim sovjetom 6. no-vembra 1941. (Nedavno objavljeno v uradni zbirki njegovih vojnih govorov in dnevnih povelj).
Predlogi Arabske lige
BLUDAN, 15. junija. — Svet Arabske lige je poslal noto britanski vladi in drugo noto ameriški vladi kot odgovor na poročilo anglo-ameriške preiskovalne komisije za Palestino. Arabske lige je uradno ——————————————
NISO MU D0Y0LILI OBISKA
Svet Arabske lige je uradno naznanil sledeče odločitve, ki so jih sprejeli na izrednem sestanku sveta:
1)	Sestava poenotenega izvršnega odbora.
2)	Zahteva po razpustu doni-stičnih «siZ» in razorožitev teroristov.
3)	Predlog arabskih držav, da uvedejo kazenske ukrepe proti tistim, ki prodajajo zemljo Zidom, in posredovalcem teh prodaj.
4)	Ustanovitev ttFonda za Pale-stino».
5)	Reorganizacija in ojačenje propagandnih sistemov.
6)	Poziv palestinskim Arabcem, naj se združijo in kljubujejo doni-stični «invaziji».
ničle* komentira odhod kralja Umberta ter pravi, da je njegova šaloigra doslpela do konca. Ko se je štirimotomik »Savoia Marchet-ti» dvignil s tal, se j« gotovo vsem odkritosrčnim prijateljem Italije is-vil vzdihljaj olajšanja.
Bivši kralj Umberto je priletel v Barcelono, kjer je prenočil v pokrajinski palači. Špansko vlado je zaprosil za tisoč litrov goriva, da je mogel odpotovati na Portugalsko.
Pri odhodu v Barceloni so bili prisotni tudi številni člani aristokracije. Nekomu je bivši vladar i*-jrvil: »Včerajšnji dan je bil zame najialostnejši dan v mojem življenju; jokal sem, ko sem moral zapustiti Rim*. Bivai kralj Umberto II. je večkrat ponovil, da pripisuje veliko važnost proglasu, ki ga ie izdal, preden je zapustil državo 1° dodal, da upa, da bo njegova vsebina objavljena. Razen tega je podčrtal svojo Željo, izogniti se izbruhu di^avljanske vojne v Italiji. Španski tisk je dobil nalog, ne razširjati vesti o njegovi prisotnosti v Španiji, dokler ne zapusti države.
De Gasperijev govor
Včeraj je po radiu govoril pred-
Zapleteni mednarodni položaj narekuje diplomatom in državnikom stalno delavnost. Konference, zasedanja, potovanja. Pariz, New York, London, Washington in tudi Moskva so danes glavna središča, v katera potujejo državniki z vseh delov sveta, Konodski ministrski predsednik Machenzie King (na desni) je prispel na dominionsko konferenco v London skupaj Z bivšim britanskim veleposlanikom v Včashlngtonu lordom Halifaxom (m levi). V Southamptonu, kamor sta prispela s «Queen Maryt>, ju je sprejel župan R. J. Stranger (v sredi). Poleg župana njegov nosač žezla.
ODKRITJE NACISTIČNEGA MIKROFILMA
New York, 15. junija
«New York Herald Tribune* je objavil vest iz Pariza o odkritju tega, kar imenujejo »enega izmed najvažnejših dokumentov druge svetovne vojne*. Gre za mikroifilm, na katerem so reproducirani dokumenti nemškega propagandnega ministrstva. Film ao odkopali v sovjetskem predelu Berlina.
Novica dodaja, da je film, dolg stotine metrov, ki reproducira tajne dokumente, zdaj v Parizu, kjer ga tajna francoska služba tiska na račun ameriške britanske in sovjetske vlade. Reproducijska dela napredujejo v ritmu 24 ur na dan že preko enega meseca ter pričakujejo skorajšnji konec.
Ta film so zakopali najbrfce v zadnjem obdobju vojne v veliki globini ter so ga lahko odkrili šele potem, ko je neki uradnik propagandnega ministrstva obvestil oblasti tajne ameriške vojaške policije o njegovem obstoju ter skrivališču.
Zavezniške vlade so samo vedele, da so originalne dokumente arhivov dr. Goebbelsa zažgali ter menijo, da so te listine vsebovale vse tajne dokumente večje vrednosti. Menijo, da bo film odkril tajno zgodovino načlstičnega sn& o svetovnem zavojevanju s pomočjo»pro-pagande ter s tesnim stikom z a-gentl, ki so delovali v Združenih državah, v Argentini, Veliki Britaniji, Franciji in Španiji.
POLOŽAJ VELIKE BRITANIJE
FRED VSTOPOM ITALIJE V VOJNO
London, 15. junija
Objavili so poročilo, ki ga je 10. decembra 1940 poslal britanskemu vojnemu ministrstvu lord Wavell, tedanji poveljnik oboroženih til na Srednjem Vzhodu, in v katerem je rečeno, da so pripravo proti italijanskemu vstopu v vojno preprečevali zaradi želje britanske vlade, ki ni hotela storiti ničesar, kar bi lahko poslabšalo odnosaje med obema dišavama.
Wavell piše: »Ni mi bilo niti dovoljeno, da bi organiziral zadostno obveščevalno službo na italijanskem ozemlju, ali da bi stopil v stik z voditelji abesinskih patriotov. Edina ojačenja, ki so prišla na Srednji Vzhod med septembrom 1939 in marcem 1940, so bila v 50. indijski pehotni brigadi, v 2 bataljonu lahke pehote »Durham*. v 1. konjeniški diviziji ter maloštevilnih avstralskih in novozela.fliskih oddelkih.*
tVawelI je dejal, da so «dominlo-ni dali sijajne kontingente, toda k delno izvežbane in opremljene. Ko je 10. junija 1940 Italija napovedani vojno, so poslali le zelo malo opreme na Srednji Vzhod in nobeno enota ni bila popolno opremljena. V polovici julija, ko je sovražnik imel dve diviziji ter oddelke še dveh drugih na egiptovski meji, so vendar naše majhne sile še nap.ej držale v rokah položaje ter priza-v dejale sovražniku znatne izgube.
»Sodelovanje egipčanske vojske v obrambi Egipta je bilo kompromitirano, ker egiptska vlada ni imela točne politike in ker ni nikoli določila trenotka, v katerem bi se moral začeti odpor egipčanske vojske.*
New York, 15. junija <New York Times* poroča, da je sovjetsko poveljstvo na Dunaju odklonilo evropskemu zastopniku ameriške delovne federacije Irvin-gu Brownu dovoljenje, da bi odšel v Martenstein v sovjetskem zasedbenem področju, kamor ga je av. sirijska delovna konfederacija povabila, da bi obiskal sindikate in mladinske organizacije. Novica dodaja, da Sovjeti niso doli Brownu nkakega pojasnila o zavrnitvi. Eroivn se je pogajal z voditelji dunajskih sindikatov o sredstvih, s katerimi bi ameriški sindikati lahko neposredno pošiljali pornič organiziranim delavcem v Avstriji, ter o načrtih, ki bi tem omogočili dostop do knjig, kj obravnavajo sindikalna vprašanja. Razpravljal je tudi o obnovi zve z med avstrijskim sindikalnim gibanjem ter ameriškimi sindikati. Broun Je izjavil, da so plače ter življenjska raven v Avstriji nižje kakor v Nemčiji in da sr< gotovo nižje kot v ostalih evropskih državah, v katerih je bil. Ima za potrebno, da bi zasedbene sile ukinile razmejitvene črte, da bi tako odstranili zapeke, ki ovirajo trgovino.
VOHUNI V KANADI
London, 15, junija V Montrealu so aretirali 4 osebe zaradi zarote, ker so dobavljale lajna obvestila Sovjetski zvezi. Sodnik je ukazal, da ostanejo na razpolago sodišču.
sednik De Gasperi in dejal, da Je vlada storila zakonito dolžnost P° razglasitvi izidov referenduma. Vedno je ostal zvest demokratični metodi ter je kralju tudi takoj povedal stališče vlade. Lahko se zamisli v tragedijo kralja, ki se Je kot dedič dinastije in usodnega kompromisarstva z diktaturo trudil v zadnjih mesecih obrniti tok. Toda zadnja dogodivščina tisočletne dinastije se mu dozdeva kot del narodne katastrofe. Je pokora, tako kot se morajo vsi pokoriti, tudi tisti, ki niso sakrivili ali podedovali pregreškov dinastije. »Hotel bi redi strankam: ne preklinjajmo, ne togotimo se; italijanski narod J« kovač svoje usode, ki si bo ustvaril, če bo zaslužil blagoslov božji, republiko vseh, da brani in ne preganja demokracije, ki je uravnotežena v svoji oblasti, reformatorka In ne zavojevalka in ki predvsem spoštuje svobodo osebe, občin in pokrajin * Končno je De Gasperi pozval Italijane k složnosti in miru.
Ex-kralj y LisbonI Umberto Savojski je prispel včeraj v Listono s svojim letalom, ki je pristalo na mestnem letališču opoldne. V trenotku prihoda je bil videti zelo potrt. Bivšega vladarja a;a pričakovala na letališču samo italijanski poslanik in letalski ataše v LisbonI. Portugalski funkcionarji in častna straža niso dospeli pravočasno, da bi bili prisotni pr* prihodu.
V BOLIVIJI ZATRLI REVOLUCIJO
Buenos Aires. .15. junija V La Pazu v Boliviji je izbruhnilo revolucionarno gibanje
ODPRAVA ODDAJE PRIDELKOV NA POLJSKEM
Varšava, 15, junija Kmetska stranka in poljska delavska stranka nameravata uradno predlagati vladi popolno odpravo prisilne oddaje poljedelskih pridelkov, za katere zdaj ni več potrebe zaradi porasta proizvodnje in uvoza, dasl je bila spočetka potrebna.
C00.00D JIH AIDCI DOMOV
Naselili jih bodo v obeh Amerikah
NEW YORK, 15. junija — Gospodarski in socialni svet Združenih narodov je začel s preučevanjem vprašanja beguncev in je sprejel svarilo glavnega ravnatelja ustanove UNRBA La Guardie. Ta je vzpodbujal Svet, da pospeSi ustanovitev mednarodne organizacije za begunce, ki bi po prenehanju delovanja ustanove UNRRA, ki je prcvideno za 31. december, prevzel skrb za «to ogromno trpljenje*.
Izročili so Svetu posnetek po-
RAZMEJITEV MED SSSR IN AFGANISTANOM
London, 15. junija Molotov in Sultan Ahmed Kan, afganistanski veleposlanik V Moskvi, sta podpisala sporazum za razmejitev med Sovjetsko zvezo in Afgauistsanom.
ročila, ki vsebuje 200 strani, katerega je izdal odbor Združenih narodov za begunce po dveh mesecih dela v Londonu. Poročilo se nanaša na nekatera sporna vprašanja, med katerimi je tudi vprašanje, ali je mogoče begunce prisiliti, da se vrne-je v svoje države. La Guprdia je izjavil, da bi moral Svet ustanoviti odgovorni urad ter je spomnil, da vprašanja ni mogoče rešiti s predlogi. Ce ne bodo ravnali hitro in če ne bodo uredili vprašanja beguncev ali jih poslali nazaj v domovino v času od 6 - 9 mesecev, ne bodo več sposobni, da jih zaposlijo po dolgih mesecih in letih internacije.
La Guardia je dostavil, da je zdaj 837.000 beguncev v Evropi v breme ustanovi UNRRA v raznih taboriščih, ki jih je ustanovila in računa, da se jih 600.000 ne želi vrniti v domovino.
Dejal je, da jih ni treba siliti k vrnitvi v domovino ter ja predlagal, da tiste, ki se nočejo vrniti v iomovino, razdelijo po določenih odstotkih med Združenimi država-
mi, Kanado, Mehiko, Argentino, Brazilom, Čile, Kolumbijo, Venezuelo, Peru, Novim Zelandcra Ul Avstralijo.
Poleg tega je dejal, se morajo Združeni narodi pripraviti, da na loto preskrbijo 40.000.000 dolarjev za vsakih 100.000 beguncev, ki se bodo mudili v taboriščih ustanove UNRRA dne 31. decembra in je zahteval, da preskrbijo beguncem, ki se želijo vrniti v domovino, 90 dnevnih obrokov ln neposreden prevoz na njihove domove.
Gospodarski in socialni odbor Združenih narodov razpravlja v New Yorku o poročilu odbora Združenih narodov za pribežnike in begunce, ki ga je predložil podtajnik britanskega zunanjega ministrstva MacNeil. Porodilo predlaga, naj bi osnovali čimprej mednarodno orga-rizacijo za begunce, ki bi morala sodelovati z Zdrušenlml narodi v Evropi ln Aziji, ko bo ustanova «UNRRA* prenehala delovati. Mae Neil je Izjavil, da gre za tri milijone ljudi ln Je prosil, naj bo tako malo zakesnitve, kakor je le mogoče. To zahtevo je podprl Fiorello La Guardia,
| ZENSKI K0TIČEK~~1
NEKAJ O OBRVIH
Kdor si je prvi Izmislil, da j« na obrazu lene treba popraviti lok obrvi in tako povečati njeno lepoto, je gotovo bil velik estet. Kdor je pa lel tako daleč, da si morajo lene obrvi popolnoma obriti in jih nadomestiti z ozko, s svinčnikom zarisano črto, je na redil največjo napako proti pravilom estetike.
To sodbo je izrekel v nekem ameriškem časopisu ravnatelj največjega lepotnega salona v zvezdnati republiki.
Opozoril je tudi na to, kako brezizrazen in plehek je obraz, ki ga narišete a petimi pikami na papir. Dodajte črto nad pikami, ki pomenijo o vi, pa bo risba takoj bolj izrazna: izralala bo začudenje, zbranost, jezo. Od dolžine, rtzzdaljenosti in loka je odvisno, kakšen izraz dajo obrvi obrazu.
Med danaSnjiml lenami se je udomačila grda navada, da hočejo standard!etrati obraz po takozvcu-nem modernem tipu in se s tem odrekajo osebnosti, ki je resnični čar lene. Z nekaj gibi unioijo obrvi, da ostane od njih le Se ozka komaj vidna črta. Tako postane obraz brezizrazen, brez osebnosti, kakor obraz lutke. Domišljajo si. da tako pridobijo videz moderne
lene, da so podobne filmskim divam, ki so njihov ideal lepote. Pri tem se ne zavedajo, koliko truda stane kozmetičarje v filmskih salonih, da umetnikom naredijo pravilne obrvi. Da doselejo največji učinek, morajo trdo delati, ker ni lahko izpremcniti črte obraza in s tem poudariti njegovo lepoto, ne da bi pri tem izpremenili izraz obraza. Majhna napaka v negi obrvi lahko popolnoma izpremeni tip. Treba se je vedno drlati loka, ki ga je začrtala narava ter 'obrvi ■le zoliti, razredčiti, zdaljSati, Skrajšati ali popramti napake.
Kar velja za filmske dive, velja za vsako drugo leno.
Po loku obrvi lahko spoznate značaj človeka. Na primer: ozke obrvi pomenijo občutljivost; goste pomenijo trden značaj; ravna črta odkriva praktično naravo; skupaj zraSčene pomenijo ostrost razuma; kratke kalejo na omejenost razuma; dolge in podaljšane proti sencem odkrivdjo bistrost in raznolikost; v loku, ki tvori' kot, pomenijo smisel za umetnost; v obliki akcenta odkrivajo povrSnost.
Gotovo, da to ne drli popolnoma, kakor je pri vseh podobnih teorijah. Vendar, če pazljivo opazujete, boste videli, da je v trdltiH precej resnice.
IZ SLOVENIJE
Slovenski poročevalec prinaša naslednja:	letna obrestna mera
Letalske natakarice
v češkoslovaški republiki
Pri osrednji letalski Soli češkoslovaškega prometnega ministrstva v Pragi so v mesecu maju bili izpiti tečaja letalskih natakaric. Tečaj se je začel 1. januarja 191,» in pogoj za sprejem je bila predvsem telesna odpornost in znanje več jezikov, v glavnem ruščine, angleščine in francoščine. Pri sprejemu C tečaj so morale bodoče natakarice narediti e psiho-tehnični izpit.
V tečaju »o predavali najboljši strokovnjaki češkoslovaškega letalstva, zdravstvene službe in civilnega letalstva. Po končanem tečaju morajo narediti Se enomesečni tečaj pri čeSkoslovaSkem Rdečem križu, nakar bodo v prvih letnih mesecih prvi poleti novih natakaric. Za službo na domačih teSkoslovaSkih letalskih progah, kakor tudi pri mednarodnem letalskem prometu bodo priSle v poStev predvsem tiste, ki popolnoma odgovarjajo pogojem službe in imajo obširno znanje jezikov, dobro obnaSanje in lep zunanji videz.
Za kuharice
Nikar ne zametavajte lupin svežega graha! Lahko jih porabite za dobro juho. Lupine skuhajte in pretlačite skozi sito za zelenjavo. Pripravite svetlo prežganje, ki ga začinite z nasekljano čebulo in drugimi dtSavami, zalijte z vodo, v kateri ste kuhali lupine in dodajte pretlačeno m-zgo. Ce vam je vSeč, lahko začinite s sardelno pašteto. K juhi ponudite prepečene kruhove kocke.
Ce je grah zelo mlad, lupine posušite v pečici. Ko so svetlorjave, jih ohladite in shranite v steklenici s Širokim vratom. Goveji juhi dajo lepo barvo in dober okus.
Praktični nasveti
Ce hočete očistiti glavnik, pripravite v podolgovati skodelici precej močno raztopino sode bi-karbone (t ali 3 žlice sode za kozareo vode). Vanjo potopite glavnik in videli boste, da bo čei nekaj časa popolnoma čist.
Breberne predmete lahko očistite, da se svetijo kot novi, če jih odrgnete s kislim mlekom. Nato jih operite v vroči vodi in skrbno obrišite z mehkg suho krpo.
Tekočina za madeže: 100 gr alkohola, 10 gr glicerina, 10 gr bencina, 30 gr solmi jaka, 6 gr etra in t gr sivkinega ekstrakta. Shranjevati jo morate v steklenici s patentnim zamaškom.
Potne madeže lahko očistite z volnenih predmetov, če drgnete predmet v mlačni milnici, nato v lahni raztopini salmijaka in končno splaknete v čisti vodi.
Potne madeže lahko očistite s svilenih predmetov, he jih lahno drgnete z meSanico alkohola in
etra. Seveda to ne velja za pisano svilo.
Madeže s pisanega bombaževi-nastega tkiva najboljSe očistite z mlačno milnico.
Gotovo so vam vSeč moderni uhani, ki jih vidite povsod po izložbah. iMhko si jih naredite sami z majhnim trudom in majhnimi denarnimi izdatki. Okrogli gumb preoblecite s krpico blaga, ki vam je ostala od poletne obleke. Okrasite gumb z nabranim volanom iz ozke tenke č!pke in na zadnji strani pričvrstite eklips». Tako si za majhen denar lahko naredite k vsaki obleki primerne uhane in vse znanske vas bodo občudovale.
O klobukih
Neka elegantna dama je priSla v znani newyorSki salon Walter Floreti, ki dobavlja klobuke filmskim zvezdam in podobnim osebnostim. Dama je ielela' imeli klobuk za nelep zabavo in takoj. Walter je vzel nekaj metrov traku, ga ovil in polo žil dami na glavo. «To je najmodernejši klobuk, gospa.* Gospa se je pogledala v ogledalo in vzkliknila: «Krasen je.*
«Petindvajset dolarjev,* je dejal Vfalter.
«Sa) je vendar preveč za nekaj metrov traku!* je lovila sapo gospa.
Florell je odvil trak in ga ponudil gospej z besedami: «Trak vam podarim zastonj*.
daljše porodilo o pospešenih delih za dograd tev proge Preserje - Borovnica, ki bo v veliko korist 'življenjsko važni železniški zvez i LJu-bljana-Trst. Mogočni borovniški viadukt, ki so ga zgradili pred ato leti, je že davno odslužil tvojemu namenu. Nosilnost velikanskih opornih stebrov je že davno Iztrošena. K temu je prispevala tudi izsušitev Barja, ki je zaradi padca v Mne talne vode povzročila, da so so leseni piloti, na katerih slone oporni stebri, dvgnlli iz osušenih peščenih temtljev. Vrhu tega je bili med vojno most večkrat težko bombardiran. Nemški okupator je tik pred svojim porazom pričel graditi ob mostu obkrožno progo, ki je potekala po strmem bregu in je bila polna velikih ln ostrih vzponov in padcev. Ker ta proga ni prinesla ustrezne trajne rešitve, so po osvoboditvi najprej predlagali, da bi viadukt podprli z velikanskim nasipom, za katerega bi bilo treba izkopati milijon in dvesto tisoč kublkov zemlje. Tudi drugi načrt, da bi podaljšali progo iz Vrhnike na Verd, nj bil zadovoljiv. Lotili so se tretjega naerta-gradnje nove prikladne proge, ki predvideva najmanj vzpona. Gradnja nove proge je že v polnem razmahu. Nova proga bo dolga 11-3 km. to je 3 km daljša od stare. Nova proga se odcepi od stare pri preserskem mostu, pelje vzporedno z njo po ravnih tleh ob skalnatem pobočju preko vasj Breg do vstopa v borovniško kotlino. Pod starim viaduktom bodo zgradili novo bore vniško postajo. Proga zavije nato v širokem loku proti Peklu in se položno vzpenja do starega borovniškega kolodvora, pred katerim bodo zgradili 80 m dolg predor. Na celotni progi bo 20 betonskih podvozov.
bo znašala 3 odstotke; rok trajanja posojila je 30 let; posojila bodo dajali v tisti višini, ki so potrebna za izvršitev vseh del; namen posojila mora biti popravilo v vojni poškodovanih ali nedovršenih zgradb; prosilec mora prošnji za posojilo priložiti dokaz o lastništvu (zemljiškoknjižni izvleček), da se bo banka lahko vknjižila na posestvo; prošnje za posojila je treba nasloviti na krajevni ljudski odbor; posojilo bo treba porabiti izključno za namen, za katerega je b lo zahtevano ln odobreno; nadzorstvo nad uporabo posojil bodo opravljali organi krajevnih ljudskih odborov.
Mnlster za Industrijo In rudarstvo LRS Je izdal odločbo, po kateri je zaradi načrtnega in smotrnega izdelovanja glasbenih instrumentov, ustanovil državo tovarno glasbil v sedežem v Mengšu. Upravitelj novega podjetja glasbilarski mojster Jože Banič bo za novo državno podjetje prevzel imovio.io naslednjih podjetij: Stamberger & Melitzer v Mengšu, Avgust Šuštet šič v Mengšu, Rudolf Warbinek v Ljubljani, Josip Fleiss v Ljubljani ter Vaclav Schramm v Celju, ker je vsa imovina navedenih podjetij prešla v državno last.
TRŽAŠKA KRONIKA
Polkovnik Bowman odlikoval dva ameriška častnika
Umrli so: Ivan Tomc, Janez Bezjak, samostanski brat, Alojzija Cotič, Dušan Plužarev, pllot-lovec, Josip Erjavec, finančni inšpektor v pokoju, Rajko Frlškovec, dijak, Antonija Dekleva, Marija Tom'nec - Stegnar, vsi v Ljubljani; Janko Gantar v Hotavljah, Ciril Varšek d:;ak v Tržiču.
Včeraj popoldne je med sestankom, ki je bil v ljudskem domu, viiji častnik za civilne zadeve Zavezniške vojaške uprave polkovnik Alfred C. Botvman, podelil «Bron-ze Star Medal» dvema častnikoma 2675 ameriškega polka pri zavezniški komisiji.
Prvo odlikovanje je bilo podeljeno ■majorju Danielu J. Mahonegu, članu vojaSke policije «za pohvalno zadržanje v teku vojaSkih operacij na sredozemskem vojnem področju od 10. decembra 1943 do 10. male 1545*.
Drugi častnik, ki je bil odlikovan z «Bronze Star Medal* je bil stotnik Simoni, tudi član vojaSke policije. Motivacija govori o razglednem zadržanju v času vojnik operacij v Italiji od 8. junija 1944 do 12. januarja 1946.
KRŠITELJI PROMETNIH PREDPISOV IJODO MORALI
TAKOJ PLAČATI KAZEN
ZVU je javila, da bodo morali od. slej kršitelji prometnih v Julijski krajini plačati kazen ni licu mesta. Izdan je til Splošni ukaz št. 736, ki popravlja Splošni ukaz št. 75 in spet vzpostavlja postopek takojšnjega plačila glob za kršitelje prometa.
Mislijo, da bo odprava členov II. in III. ukaza št. 73 olajšala delo sodišč in da bo uvedba novega ukaza preprečevala pogoste kršitve cestno policijskega reda.
Napad na dva bara
Policija aretirala dva napadalca
Policija Julijske krajine je imela včeraj zvečer opravka z nadaljnjima dvema poizkusoma napadov na dva bara.
Dve osebi, ki sta pripadali skupini napadalcev so med sporedom na trgu Goldoni aretirali. Med spopadom je morala policija izstreliti strel. V ostalih mestnih predelih je razpršila skupine, ki so imele očiten namen kaliti javni red.
Policija je včeraj zvečer izjavila
dopisniku VZN, da so bili najhujši incidenti v baru Cimetta in Grande Italla na trgu Goldoni, kjer je našla skupino kakih 60 oseb, ki je metala proti omenjenima lokaloma veliko kamenje ter s tem na kose zdrobila pohištvo in stekla. Oba bara sta utrpela znatno škodo. Neki gost je bil zaradi udarca s stolom ranjen v glavo in so ga morali prepeljati v bolnišnico.
Ko je skupina napadalcev priJla na trg Goldoni, so bili tam le trije policisti. Da bi jih razpršili, je eden izmed agentov izstrelil strel v zrak. Nekatere osebe, ki so metale ka manje, so po poročilu policije vzklikale protiitalijanska gesla. Osebi, ki so ju v zvezi z incidentom aretirali na trgu Goldoni, sta Jakob Volk iz ulice della Guardia 37, Sv. Jakob (aretiran v baru Italia) ter Franc Furst, čigar bivališče pa Je ni znano. Oba bosta obtožena, da sta povzročila škodo na lastnini in kalila javni red.
Policija Julijske krajine je na podlagi prejetih poročil v teku ve-
V Kranju so ob obletnici ustanovitve OF priredili velik šahovski brzoturnir za prvenstvo Gorenjske. Takšen turnir bodo odslej prirejali vsako leto. Lepi prehodni pokal sl je priborilo moštvo kranjskega sahovakega kluba, ki Je zmagalo v vseh igrah. Drugo in tretje mesto sta zasedli šahovski društvi iz Jesenic in Radomelj.
Državna hipotekarna banka je
izdala posebno objavo, ki ureja posojila za obnovo In gradnjo stanovanjskih hiš. Vprašanje gradnje stanovanjskih hiš imajo za eno izmed najvažnejših socialnih vprašanj. V objavi poudarjajo, da mora biti stanovanjski kredit zaradi nizkih najmnin cenen in takoj razpoložljiv. Načela, katera bodo pri dajanju posojil upoštevali, so
ZANIMIVOSTI
V torek 11. junija so izročili v prodajo v Veliki Britaniji posebno izdajo znamk, in sicer za 2,5 in 3 penije. Velika Britanija izdaja le redko posebne izdaje znamk; lo je Šesta posebna izdaja od leta 1840, ko so britanski poštni uradi začeli prodajati znamke.
Pred francoskim vojaSklm sodiščem so obsodili na smrt 14 obtožencev, in sicer članov nemSkih SS oddelkov ter članov poveljstva koncentracijskega taborišča v Neuen-brennu v bližini Saarbriickena. To je bila prva razprava proti vojnim zločincem na francoskem zasedbenem področju v Nemčiji,
V Londonu je umrla 81 letna Maud Watsonova, ki je bila leta 1884 prva ženska-zmagovalka na znamenitih teniških igrah v Wim-bledonu. Tedaj so igralke tenisa Se nosile dolga krila, slamnate klobuke in uporabljale rekete v obliki hruike.
REDNO DELOVANJE
SLOVENSKIH ŠOL
Prizadevanje prosvetnega oddelka ZVU za ureditev so Iškega vprašanja
TRST, 15. junija. Slovenska šola poaluje letos prvič po dolgi dobi nedelavnosti, Je Izjavil častnik prosvetnega oddelka ZVU nekemu dopisniku VZN na vprašanje o delovanju slovenskih šol v delu Julijske krajine, ki ga upravlja ZVU ter o problemih, ki so z njo v zvezi.
Častnik je poudaril, da je največji problem enak onemu italijanske šole, to je pomanjkanje prostorov. Mnogo smo storili v tem smislu in upamo, da bodo potrebe prebivalstva kaj kmalu s postopno normalizacijo življenja popolnoma zadovoljene.
Glede knjig je častnik izjavil, da
Je ZVU denarno podprla tisk vseh knjig, ki Jih uporabljajoč osnovnih šolah ter del onih za srednje šole. Nekatere knjige so razdelili zastonj, druge pa za ceno stroškov. Cez nekaj dni do Izšla pričakovana knjiga zgodovine slovenske književnosti.
V nekem kinomatografu v Kairu, ki je rezerviran samo za indijske vojake, je eksplodirala bomba, ki je močno ranila 23 vojakov.
PRIMERNA OBLEKA ZA POLETNE VEČERE
V Londonu, so odprli razstavo iNemčija pod nadzorstvom*, ki bo ostala odprta 6 tednov. S pomočjo fotografij, modelov in statistik ima namen prikazati cilje, ki so jih dosegli in probleme, ki jih morajo reSiti v britanskem zasedbenem področju.
Častnik Je dejal: »Slovenska Šola potrebuje kvalificiranih učnih moči, ki bodo vestne ter zmožne. Ravno zaradi tega smo 10. aprila odprli v Gorici tečaj za učitelje ter bomo v poletnih mesecih ustanovili nov tečaj za učiteljski zbor, ki se želi
izpopolniti.
Ob tej priliki Je dopisnik vprašal častnika, kakšne pogoje morajo imeti šole, da so priznane. Častnik je dejal, da bodo šole, ki jim ne ugajajo navodila oblasti, lahko nadaljevale delo kot zasebna društva. Ko je potem orenil, da določeni ljudski krogi ne kažejo vedno dobre volje naporom prosvetnega od-
Popravek k opizor.lu o topniškib vajah
Trat, 15. junija
Potreben je popravek k opozorilu o topniških vajah proti morju od točke Til-menta 45°38’ severne zemljepisne širine in 13”6’ vzhodne dolžine. Prvo opozorilo je javilo, da bodo trajale strelske vajo, ki so se začele 27. maja, vsak dan, razen ob nedeljah.
Popravek pravi, da bo streljanje ves dan ob ponedeljkih, torkih in sobotah ter ob četrtkih popoldne.
delka, Je poudaril, da morajo 5o'e, jti hošejo deseči prižnanje uporabljati Izključno knjige, ki so odobrene cd ZVU ter uradnih šolskih oblasti, da morajo imeti iči-telje, ki jih nastavi pristojno nad-zornlštvo ter slediti navodilom ZVU.
Glede položaja učiteljev — državnih uradnikov, ki uče na nepriznanih šolah, je častnik dejal, da bodo «začasni učitelji« premeščeni na druge šole, petem ko bodo preizkusili njihove sposobnosti; morajo pa vložiti prošnjo naslovljeno na šolskega nadzornika njihovega področja v petih dneh od objave ukaza prosvetnega oddelka ZVU, ki vsebuje preklic priznanja šol, ki so v nasprotju z navodili šolskih oblasti. V nasprotnem primeru bodo črtani iz plačilnih seznamov. Stalne učitelje pa bedo poslali takoj tja, kjer bo potreba. V primeru, da premestitve ne bi sprejeli, Jih bodo stavili na razpolago italijanskemu prosvetnemu ministrstvu.
Častnik je končno poudaril potrebo, ki jo ima moderna šola. da
še osvobodi starih metod politiziranja. Ko je omenil, da še tako popolne šole ne morejo nadom&titi družinskega življenja, je podčrtal, da morajo v prvi vrsti starši pre. vzeti odgovornost za bodočnost svojih otrok.
Radio Trst II
TRST, 15. junija — Jutri bo začela oddajati nova zavezniška srednjetalovna radijska postaja - Radio Trst II, ki bo v glavnem prenašala programe v slovenščini (poleg radijske postaje Trst I, ki bo odslej oddajala izključno v italijanščini). Obe tržaški postaji bosta skupaj s puljsko radijsko postajo, k! bo odslej zvezana ž njima, predstavljali radijsko mrežo zavezniške obveščevalne službe (A.I.S.) Nova srednjevalovna oddajna postaja je ena izmed najsodobnejših na svetu. Dobavile so jo zavezniške oblasti.
Nova postaja bo oddajala na 411 m ali 731 kilociklih. Postavili so jo z namenom, da pomnožijo slovenske in italijanske radijsko oddaje. Radio Trst I bo nadaljeval z italijanskimi oddajami na 263, 2 m ali 1.140 kilociklih. Zaradi večje pestrosti programov bo nova radijska mreža poleg krajevnih oddaj prenašala tudi slovenske in italijanske programe Britanske radijske družbe (BBC), ameriške Narodne radijske družbe (NBC) in postaje britanskih vojaških sil (B 4). Prvič v zgodovi ii sveta bodo pri oddajah krajevnih programov napovedovali v dveh jezikih na različnih valovnih dolžinah za isti glasbeni spored.-
Radio Trst II bo od časa do časa prenašal za puljske poslu-
šalce tudi srbohrvatske programe BBC in NBC. Poleg tega bo prenašal tudi vesti v italijanščini in slovenščini. Italijanske vesti bodo na programu obeh postaj (Radio Trst I ih Radio Trst II) ob 7.30, 13, 20.15 in 23 uri. Radio Trst II bo prenašal vesti v slovenščini ob 7, 12.45, 10.45 in 23.15, izvzemši v ponedeljek, ko bodo vesti oddajali namesto ob 19.45 že ob 19.15 uri.
Zaradi nepremagljivih tehničnih težkoč Radio Trst II od 21. tio 23. ure ne bo oddajal. Ob delavnikih bo torej oddajal od 7. do 8. ure, od 12. do 14.15, od 17.30 do 21. in od 23. do 24 ure. Ob nedeljah bo oddajal od 7. do T. ure, od 9.30 do 14.15, od 17.30 do 21. in od 23. do 24. ure.
P. G. WODEHOUSE
54.
N0VIRM PSMITH
Ko ate namreč lastnik časopisa, vam ne preostaja nič drugega, kot da sedite in gledate urednike, ki delajo za vas. Od časa do časa se morate seveda potruditi, da poSljete denar v banko. Nič boljšega si ne bi mogel zmisliti taksen Psmith iz Shropshirea. Kar sem videl pri 'Lagodnih trenotkih’, me Je prepričalo, da nt bil gospod Benjamin White pravi oče za Ust. Zdelo se ml Je, da mu ni bilo mar, da bi zaslužil ž njim; dovolj mu J« bilo, da je v njega naložil svoj denar. Zato sem se vpraSal, če ne bi bilo mogoče odkupiti lista. Pisal sem svojemu očetu, ki se Je ravno takrat mudil v Karlovih Varih, naj se pozanima za to zadevo in naj vpraša gospoda Whitea, koliko denarja hoče. Dobil sem brzojavko z odgovorom, ki mi je ugajal. Zgodilo se Je tudi, da ml je neki stric pustil precejšnjo vsoto dolarjev (pozabil sem, kako Jih Imenuje prijatelj Mnloney); čeprav moram po zakonu čakati devet mesecev,
preden se jih lahko poslužim, sem vsekakor vedel, ha mi -ne bi oče odrekel, če bi ga vprašal, naj mi poaodi vsoto denarja, da lahko kupim list. Veliko časa je zgubil moj oče, da mi dobi pravi posel; končno sva se zmenila, da bom postal pravnik. Ce postanem torej lastnik kakšnega lista, mislim, da mi bo dejstvo pomagalo pri imenovanju za lorda kanclerja; vedel sem tudi, da bi mojemu očetu ugajalo, če bi postal Napoleon tiska nn tej strani Oceana. S prijateljem Whlteom ava se sporazumela in...»
Potrkali so na vrata ln vstopil je mladi Malooey; v roki Je držal posetnico.
»Nekdo čaka zunaj«, je dejal.
Psmith je prečltal listek.
«Gospod Stewart Waring! Prijatelj Maloney, ali veste kaj je rekel Mohamed, ko je zvedel, da noče hrib k njemu?«
»Lahko me sprašujete«, je malomarno odgovoril Pugsy.
»Vidim, da se ne spomlnjaS do-
bro. Torej, sam Je šel k hribu. Ih dobro je ukrenil. Kot splošno življenjsko pravilo, mislim, da je-najboljše. N« pozabit«, prijatelj Maloney.»
»Gotovo«, Je odgovoril Pugsy. »Ali ga pustim noter?«
»Seveda, prijatelj Maloney!»
Psmith se je obred do prisotnih.
«Gospodje, zelo mi je žal, da Izgubim vašo družbo; toda ali bi bili tako dobri, da me pustite samega? Imel bom tajen in važen pogovor. Prijatelj Jarvis, spet se bova videla čez nekaj trenotkov. List vam je hvaležen. Ali ml dovolite, da pridem k vam na obisk in da sl ogledam to, kar nisem še videl v vašem zoološkem vrtu?«
»V Groome Streetu boste vedno dobrodošli.«
»Hvala. Prijatelj Wilberfloss, ali ne bi radi ostali tu? Kot ravnatelj lista, morate biti prisotni. Gospodje, če bi bili tako prijazni, da bi prišli Jutri zjutraj, približno ob tej uri-. Prijatelj Maloney, naj pride gospod Waring.»
Vzel Je stol.
«Prijatelj Wilberfloss», je potem nadaljeval, »kritični! moment Je za list. Toda mislim, da bomo zmagali.«
Vrata so se odprla in Pugsy Je
naznanil gospoda Warlnga- Lastnik hiš v Pleasant Streetu Je bil videti veličasten mož. Bil Je visoke postave in močan, toda njegov obraz ni Imel nobenega izraza. Oči so bile mrzle in sive ln obrvi goste in črne. Vstopil je v sobo, kot da bi bil človek, ki sc zaveda svoje mogočnosti. Napolnil je sobo s svojo osebnostjo.
Ne da bi spregovoril besedico, j» vrgel klobuk na mizo, nato je pogledal gospoda WUberflosaa, ki se je ustrašil pogleda ln se umaknil.
Psmith Je vstal, da bi ga pozdravil.
»AH se ne bi vsedli?« Je vprašal.
«Bom rajši stal.«
»Kakor vam Je všeč. V tej hiši vlada svoboda.«
Gospod Waring je spet pogledal gospoda Wilberflossa.
»Kar vam moram povedati, je popolnoma zasebnega značaja«, je dodal.
»Ne bojte se«, Je dejal Psmith, »gospod, ki vam Je nasproti, ni neznanec, niti slučajni gost: predstavljam vam prijatelja J. Flllke-na Wilberflossa, ravnatelja tega lista.«
»Ravnatelj? Rekli so ml...«
»Razumem, kaj mislite: rekli so
vam, da je ravnatelj gospod Wtndsor. Bil Je ravnatelj le začasno; pravi ravnatelj je bil na počitnicah; v Texasu je lovil ribe. V njegovi odsotnosti sva se prijatelj Windsor in jaz potrudila, da bi list napredoval, toda pogrešala sva mojstra. Toda zdaj je vse urejeno. Prijatelj VVllberfloss se je vrnil in prevzel svoj posel. Potem takem lahko govorite svobodno, kot če bi bili pred... No, recimo, pred prijateljem Par-kerjem.«
»Kdo ste torej vi, če Je ta-le gospod ravnatelj?«
«Jaz sem lastnik lista.«
»Rekli so mi, da Je lastnik lista gospod Whlte.»
«Napačno je«, mu Je razložil Psmith. «Bil/je čas, ko je bil gospod White lastnik 'Lagodnih trenotkov’. Toda dogodki v' New Yorku potekajo tako naglo, posebno kar se tiče časnikov, da človek, ki se bavi s politiko in nima časa, da bi se zanimal za književnost, nima ’ nobene krivde, če ni na pravem. Toda res nočete sesti?«
Gospod Waring je udaril z roko po mizi tako, da je gospod Wilberfloss naravnost poskočil.
čera razgnala tudi skupino ljudi, ki so jih osumili, da hočejo izzivati podobne nerede v ulicah okraja Sv. Vida, v drevoredu 20. septembra, v ulici delle Zudecche, v ulici Cinna-stica ter v bližini sedeža italijanske partizanske zveze v ulici Commer-ciale. Policija je izjavila, da se Je v bližini sedeža italijanskih partizanov zbirala skupina kakih 50 moških, ki so imel očiten namen, da ga napadejo. Ob prihodu oddelka policistov se je skupina razšla.
V ulici Ginnastica so skupine ljudi razgnali po zaslugi 18 letnega dečka, ki je takoj telefoniral policiji, ko je videl, da se zbirajo. Kasneje je pripovedni policiji, da sta ga po telefonskem pozivu zasledovala dva moška. Ko jima je skušal nl’i, mu je eden Izmed njiju vrgel v hrbet približno 60 cm dolgo gumijasto palico, na kateri je bila Pritrjena približno 15 cm dolga kovinska cev.
Izjavil Je, da je pendrek pobral, preden je uJel. Orožje, ki odgavan ja gornjemu popisu, je Izročil policiji.
K POROČILU
PRIMORSKEGA DNEVNIKA O PRVEM SV. OBHAJILU fTROK
Prosvetni oddelek Zavezniške vojaške uprave javlja:
Dne 12. junija 1946 je objavil »Primorski dnevnik« članek o prvem sv. obhajilu otrok, ki obiskujejo šolo pri Sv. Jakobu in njeno podružnico v ulici sv. Frančiška. V tem članku se zahvaljuje vsem tistim, ki so pomagali s kakršnimi koli prispevki šolskim malčkom do veselja po opravljenem sv. obhajilu. Imamo za potrebno, da popravimo majhno pomoto — brez dvoma nenamerno — in prepričani smo, da s tem izražamo hvaležnost tako otrok kakor tudi staršev, če se ne zahvalimo samo nekaterim prebivalcem jz Sempo-laja, ampak tudi tržaški občini, ki je po posredovanju prosvetnega oddelka Zavezniške vojaške uprave rade volje darovala kakao, sladkor !K kBttse tie satiio obhajahfcfcm iz šentjakobske šole in njene podružnice, ampak tudi obhajancem iz Rojana.
PREHRANA
Razdeljevanje zdrobi; otrokom o< l do 4 let. Danes so zaceli razdelje vati potrošnikom od 1 do 4 let samo v Trstu, po 1 kg zdroba cena 35 lir za kg. Konec razdelje vanja 30- t. m.
Moka za polento za občino Gra dež. V ponedeljek bodo v občini Gradež začeli razdeljevati vsen potrošnikom po 500 gr moke zi polento. Cena 20 lir za kg. Kone< razdeljevanja 30. junija.
Razdeljevanje tobaka. Za tedei od 17. do 23. t. m. bodo potrošnik dobili naslednje količine tobaka 10 gr cigaret »Maoedonia«, 20 gl cigaret »Nazionall«.
Proces proti skvadristom
Po štirih dnevih razprave je vče raj opoldne imel govor javni toži lec odvetnik Okretlch, ki je zahte val za 15 obtožencev kazen in opro stitev za tri. Za glavnega krive Slorlnija je zahteval dosmrtno je čo. medtem ko je za bivšega zve znega tajnika Giuseppe Spangari predlagal sodišču oprostitev zarad pomanjkanja dokazov. Skupno j< zahteval za vse obtožence 120 lel zapora.
IZPRED VIŠJEGA SODIŠČA V KOVCEGU 100.000 CIGARET
Sodnik stotnik Leaning je sodi včeraj primer, ki je bil videti n« prvi pogled, da ima vse pertezi težkega značaja. Slo je za nezako. nlto posest 100.000 cigaret zavez niške lastnine.
Na podlagi ovadbe, ki jo je do bila, je izvedla policija 14. marci preiskavo na domu Guida Zan chija, kjer je našla kovčeg s 101 tisoč cigaretami. Obtoženec je iz javil, da ni kriv. Povedal Je, dl^ je imel v času vojne tesno prija ' teljstvo z nekim Ratto, ki je zda ra begu in ki ga je v zadnjih me secih mnogokrat prosil, naj mi shrani kovčeg, v katerem so Rat tovi starši pošiljali sinu iz pod; rečja «B» živila. Zanchi, ki ji vedno mislil, da gre za živila, j< uslišal prošnji Ratta ;n je sprejo kovčeg, ne da bi se prepričal njegovi vsebini. O cigaretah se j< prepričal le nekaj ur prej, preden je prišla policija, ne da bi v teni času obvestil Ratto. Izjavil je tud: da če ne bi našel Ratte, da bi ob vestil policijo. Stotnik Leaning j< dejal, da verjame obtožencu ln g« Ja zato spoznal za nekrivega.
Nekega Enrica Mazza. ki so pr njem našli 13. marca 2C0 dolarjev ki jih je kupii maja meseca 194! od nekaterih zavezniških mornarjev za 60.000 lir, je sodnik tudi oprostil
»Kaj mislite doseči z vaSim ravnanjem?« Je odločno vprašal. «Povem vam, da bi bilo boljše za vas, če bi hehali. Zelo nevarno je to, kar delate, zapomnite si.»
Psmith je zganil glavo.
«Oprostite če vam rečem, da mi ne poveste nič novega; vse to mi je že večkrat in boljše razložil prijatelj Parker. Nimam nič proti temu, da posvetim veliko svojega dragega časa, da poslušem prijatelja Parkerja: očarljiv človek Je in res je prijetno pogovarjati se t njim. Toda če mislite, da bi mi ponavljali njegove besede, vam moram povedati, da imamo danes veliko dela. Ali ni nič drugega, kar bi mi lahko povedali, da postane zadeva jasnejša?«
Gospod Waring si je obrisal čelo. Vedel Je, da je zgubil igro, toda vsekakor je hotel napraviti poizktis, da jo reši. Toda ni bil dober igralec. Takšni ljudje so nevarni, kadar zmagajo; če zgubijo, se jth ne boji nihče. Njegove naslednje besede so dokazale prav to,
«Obtožil vas bom zaradi obrekovanja«, je dejal.
Psmith ga je pogledal z občudovanjem.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Poletni urnik za trgovine
Trgovska zveza poroča: s 16. Junijem bo stopil v veljavo poletni umik za trgovine na'drobno, ki je bil odrejen z odlokom pokrajinskega predsedstva:
pekarne in mlekarne; od 6.30 do
12.30	in od 16. do 18., ob nedeljah in polpraznikih od 7. do 12.;
mesnice: od 7. do 13., popoldne zaprto, ob sobotah bodo odprte tudi od 15.30 do 19.30, ob nedeljah od 7. do 10, ob polpraznikih cd 7. do 11;
trgovine z živili in drogerije; od 8. do 12.30 in od 15.30 do 17., ob nedeljah zaprto, ob polpraznikih od 8. do 12.;
trgovine s sadjem in zelenjavo: od 8. do 12.30 m Od 15.30 do 19., ob nedeljah od 8. in se zaprejo eno uro pozneje kakor trg, ob polpraznikih od 8 do 12.;
trgovine s kurivom, z lesom in gradbenim materialom; od 8. do 12 in od 14. do 18., ob nedeljah zaprto, ob polpraznikih od 8. do 12.;
trgovine z motornimi vozili: od 8 do 12. m od 15. do 19., ob nedeljah zaprto, ob polpraznikih od 8. do 12.;
trgovine s kolesi: od 8. do 12.30 in 15.30 do 19., ob nedeljah zaprto, ob polpraznikih od 8. do 12.;
manufakturne trgovine, galanterije in vse druge trgovine, ki niso naštete: od 8. do 12.30 in od 15.30 do 19., ob nedeljah zaprto, ob polpraznikih od 8. do 12.;
knjigarne in trgovine s papirjem: od 8. do 12. in od 16. do 19., ob nedeljah zaprto, ob polpraznikih od 8. do 12.;
cvetličarne: od 8. do 12,30 ln od
15.30	do 19., ob nedeljah In polpraznikih od 8. do 12.30.
Ob sobotah lahko trgovci zapirajo svoje trgovine pol ure kesneje.
Ob priliki mesečnih in letnih sejmov smejo biti trgovine odprte nepretrgoma.
Navedeni umik je treba upo.t vati do 15. septembra 46; za po-praznike veljajo naslednji dnevi, sv. Rešnje telo, sv. Peter in w 29. junija in 8. september: vei i šmaren 15. avgusta je lh>eti za po" polni praznik.
Obvestilo delavcem
Okrožni' urad za delo je v šol! v Biljah odprl svoje prostore ir obvešča vse brezposelne delavce, k: bivajo v Mirnu, Biljah, Dornbergi in Rihemberku, naj se javijo v omenjenem uradu zaradi vpisa Uradne ure so vsak delavnik od 9 do 12. ure.
Delavci pri mlatilnicah
Urad za delo v Gorici sporoča, da lahko lastniki mlatilnic sprejmejo v službo delavce brez posebnega dovoljenja Urada za delo, če so tl pravilno vpisani pri Posredovalnici za delo in če pri sprejemu pokažejo zeleno izkaznico.
Vse sprejete delavce mora delodajalec v teku treh dni javit! pristojnemu Uradu ža delo.
Izginil le
Kmet Evstahij Mlakar iz St. Vida pri Sv. Luciji Je včeraj naznanil policiji, da je pred nekaj dnevi izginil njegov sin Valentin Mlakar.
ŠPORT
Dvoje tatvin
Tatovi so vdrli v stanovanje Marije Pitonove v Gradiški in ji odnesli precej kosov perila in nekaj parov čevljev.
Trgovcu Sokratu Venturinju, stanujočemu v ulici Pavia 40, je tat odpeljal popolnoma novo kolo. Toda to pot tat ni dolgo užival sadu svojega zločinskega dela, kajti Venturini sam ga Je kmalu našel in ga predal policiji.
S VEDSKA- BELGIJA 411 EVROPSKI FINALE ZA DAVISOV POKAL Z JUGOSLAVIJO Stockholm, 15. junija Švedska je včeraj v polfinalu tekmovanja za Davisov pokal v Stockholmu premagala Belgijo in tako prišla v finale evropskega področja, ki ga bo odigrala z Jugoslavijo. Švedska, ki je vodila z 2:1, i® zmagala tudi v zadnjih, dveh Igrah posameznikov in sre. Čanje zaključila s 4:1. To so’ izidi: johanson (Švedska) je premagal Petena (Belgija) 6:3, 6:3, 6:0; Ber-gelein (Švedska) je premagal Wa-sherja (Belgija) 7:5, 3:6, 6:3, 9:7.
TENISKI TURNIR V KANSAS CITYJU Kansas City, 15. junija Ameriški teniški prvak Frankie Parker je premagal na turnirju v Kansas Cltyju svojega najnevarnejšega tekmeca Billyja Talberta s 3:6, 8:6, 6:3, 6:4.
MEDNARODNI ZENSKI TURNIR V FLORETU Basel, 15. junija Tridesetega tega meseca bo Baslu mednarodni ženski turnir V floretu.
Glavni urednik: PRIMOŽ B. BRDNIK Izdaja A. L S.