9p0dMoM ta 1 Leto XXH., št. 154 LJubljana, četrtek 9. julija 1942-XX Cena cent. 80 upiavoistvoi cjubiiaua, fucanijeva alio S. Telefon ta. i 1-22. i 1-23. 11-24 tiueracai oddelek: LluDliam hiccinjjevt aLi i - leletoo 31-25 31-26 P' .uruzaica Novo cnestoi Uablianslca cesta 4S Računi: a Ljubliansko pokrajino pn poitno-čeicovoetn zavodu k. 17.749. za ostale kraj« (talit* vrvtzir Contv Corr Po*t Nc 11-311* i/lvl.|l)CM. i t >P!»i V(j ca 0Rja« u Ki fialiie to Hozemstv« tau Jot.". Juhh!.rit* Italiana a. \ MILANC 11 b i i i fiik dao raz« p o o t O 11 i k * Niročnina znaša mesečno Lir 18.—, za inozemstvo pa Lu 22.80 Uredoiitvo: Ljubljana. Pucctnijeva ulica šte*. L faev. i 1-22. 31-23. 31-24 telefon Rokopisi se ne vračajo CONCESSlONAKlA SSCLUSIVA pa U pub- blicitž di provenienza italiana ed estera: Unione PubblicilJ Italiana S A. MILANC upadi v Egiptu I V Arhangelsk namenjen konvoj uničen 9 angleških letal sestreljenih, 35 tajskov uničenih, mnogo »letnikov Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 8. julija naslednje 771. vojno poročilo: Na egiptskem bojišču je bil takoj in z velikimi izgubami za sovražnika odbit moto sovražni napad, število tankov in oklopnih avtomobilov, ki so bili uničeni v akcijah preteklih dni, je naraslo na 35. Zajetih je bilo več ujetnikov. Delovanje letalstva je bila na obeh straneh živahno. Letalstvo osi je podprlo borbe na kopnem ter je bombardiralo in obstreljevalo s strojnicami sovražne kolone, pri čemer je povzročilo številne požare, medtem ko je v ponovnih spopadih v zraku sestrelilo 9 angleških letal. Na Malti so italijanske in nemške letalske skupine obnovile bombardiranje letalskih in pomorskih oporišč in uničile 14 britanskih letal. Zaradi vojnih operacij včerajšnjega dne se 3 naša letala niso vrnila; dve letali, ki smo jih pretekle dni označili kot pogrešani, sta se vrnili na oporišče. Sovražnik je v noči na 8. t. m. odvrgel nekaj bomb v okolici Messine in Reggio Caiabria. Ni bilo niti škode niti žrtev. Eno izmed britanskih letal, ki ga je zadelo protiletalsko topništvo, je treščilo v plamenih na tla v bližini S. Ranierija. Izmed posadke sta bila rešena in zajeta 1 oficir in 1 podoficir. Ankara, 8. jul. s. Iz Kaira javljajo, da so v torek v zgodnjih jutranjih urah letala osnih sil preletele egiptsko prestolnico. Letala so prodrla nad Kairo v smeri od Nilove delte. Poročila iz Kaira pripominjajo, da je britansko protiletalsko topništvo obstreljevalo osovinska letala. Frotiastgleški izgredi v Palestini in Iraku Ankara, 8. jul. s. Zaradi številnih novih incidentov med 2idi in Arabci v Palestini ■in v Iraku, so tamkajšnje britanske oblasti izdale zelo stroge odredbe, ki so hudo prizadele samo Arabce, med tem ko priznavajo Židom nedotakljivost. Zaradi tega je arabsko prebivalstvo obeh dežel začelo izražati svoje nezadovoljstvo proti krivičnim ukrepom, naperjenim proti Arabcem, kar je prišlo do izraza v številnih javnih manifestacijah. V nekaterih krajih so te manifestacije zavzele tako vznemirjujoč obseg, da so Britanci morali poseči vmes z oboroženo silo, ki se je poslužila proti demonstrantom orožja. To je zbudilo silovito reakcijo na arabski strani in so Arabci prisilili britanske agente k umiku, potem ko so jim prizadeli težke izgube. Tudi v Egiptu kažejo britanske oblasti vedno večjo nervoznost. V Kairu in Aleksan-driji je bilo izvršenih več aretacij brez pravega vzroka, med tem ko je britanska vojaška oblast v bojazni pred incidenti prepovedala britanskim oficirjem in vojakom po-sečanje javnih lokalov. Predsednik turške vlade dr. Sajdam umrl V Carigradu, kjer se je mudil na dopustu, ga je ponoči zadela srčna kap Carigrad. 8. julija d. V hotelu »Palače« v Carigradu je včeraj kratko po polnoči nenadoma umrl turški ministrski predsednik dr. Refik Sajdam, Zadela ga je stčna kap. Pokojnik je šele pretekli teden dospefl v Carigrad na krajši dopust in je nameraval čas izrabiti za razne važne razgovore. Še včeraj je ministrski predsednik z raznimi odgovornimi funkcijonarji in zastopniki pristojnih ministrstev razpravljali o vprašanjih prehrane mesta. Carigrada. Nič ni kazalo, da z zdravjem pokojnega ministrskega predsednika ne bi bilo vse v redu. Zvečer se je (It. Sajdam udeležil še večerje, prirejene v mestni poplava raki palači. Odtod se je okrog polnoči vrniil v svoj hotel. Nekaj trenutkov kasneje ga je obšla nenadna slabost. Poklicali so zdravnika, ki pa dr. Sajdamu ni mogel več pomagati. Podlegel je srčni kapi. Carigrad, 8. julija d. Nenadna smrt turškega ministrskega predsednika dr. Refika Sajdama je prišla popolnoma nepričakovano in je povsod povzročila globok vtisk. Potkojni Sajdam je bil prav zadnje dni svojega bivanja v Carigradu posebno delaven in je v torek prisostvovali konferenci, ki je trajala celih 10 ur. Kakor javljajo iz Ankare, je predsednik turške republike In eni pozval notranjega ministra Šikrija Tuzerja, da prevzame začasno vodstvo poslov ministrskega predsednika. Svoječasno so kot možnega naslednika pokojnega Refika Saj dama smatrali sedanjega zunanjega ministra Saradzogla, v katerega je imel pokojnik posebno zaupanje. • » • Dr. Refik Sajdam je bil rojen 1.1881 v Carigradu. Po končanih medicinskih študijah na carigrajaki univerzi je odpotoval v fIemčijo,^da bi se še bolj izobrazil v svoji stroki. Kot zdravnik in pozneje kot profesor za notranje bolezni si je pridobil v Turčiji velik sloves. Ministrski predsednik Mustafa Izmet paša, kasnejši Izmet In eni, ga je pozval v vlado kot ministra za zdravstvo in socialno skrbstvo. Kot tak si je pridobil velike zasluge v delu za zdravstveno povzdigo prebivalstva v Turčiji. Ko je sestavil v oktobru 1.1937 vlado Celal Bajar, je izstopil iz vlade kot njen najstarejši član, ostal pa je še nadalje v parlamentu kot poslanec Carigrada. V drugi vladi Celala Bajarja je prevzel notranje ministrstvo. Ko je Celal Bajar odstopil po sklepu velike narodne skupščine, mu je dne 25. januarja 1.1939 predsednik republike Izmet Ineni poveril sestavo vlade, ki se mu je posrečila še istega dne. Na čelu vlade je ostal do svoje nenadne smrti. Vojna na Kitajskem Tokio, 8. jul. (Domej). Z nekega japonskega oporišča na centralnem kitajskem bojišču javlja vojni dopisnik lista »Asahi«, da so včeraj japonska letala učinkovito napadla mesto Kienov v kitajski pokrajini Fukien. Mesto Kienov leži približno 200 km južno od Jušankaia. Poročilo «Asa-hijevega» dopisnika pravi da je bil letalski napad osredotočen v prvi vrsti na letališče pri Kienovu, kjer so eksplozije japonskih bomb povzročile veliko razdejanje. Skrb ameriške javnosti za Aleute Stockholm, 8. jul. s. Kakor doznava newyorški dopisnik lista »Afton Tidnn-gen«, se v ameriški javnosti pojavlja vedno večje nezadovoljstvo proti vladi, ki že nekaj časa ne objavlja nikakih vesti o položaju na A.leutskem otočju. Vest, da so se v neki luki na Aleutskem otočju izkrcale japonske čete, je znatno potlačila navdušenje ameriškega ljudstva, kakor se je opazilo celo na sam praznik ameriške neodvisnosti. List »New York Times«, ki je tolmačil to nezadovoljstvo, je zapisal med drugim, da ameriška javnost ne razume, kako je mogel ostati položaj na Aleutskem otočju toliko dni nespremenjen. Dejstvo je, da so se Japonci polastili dela ameriškega ozemlja na Aleutskem otočju in ameriške oborožene sile jih niso doslej mogle pregnati. Sleherno umikanje bi tu moglo postati usodno, kajti zavedati se moramo, da bo vsak dan pasivnega zadržanja na Aleutskem otočju pomenil znatno korist za nasprotnike. List »World Telegraph« pripominja, da si branilci Aleutskega otočja delajo neprimerno manj utvar kakor politični in vojaški voditelji v Washingtonu. Angleške in kitajske izgube v Birmi Toldo, 8. jul. (Domei). S pristojne japonske vojaške strani so bile danes objavljene zaključne številke v bojih za Birmo. Iz teh podatkov je razvidno, da so od pričetka velike vžhodno-azijske vojne pa do 31. maja izgubile angleške in kitajske čete na bojiščih v Birmi 24.000 mož. Celotne japonske izgube so znašale v istem raz I ob ju in na istem vojnem področju 1281 padlih in 3156 ranjenih. V japonskih statističnih podatkih se kombinirane operacije v Birmi in v kitajski pokrajini Junan dele v dve fazi, od katerih se prva razteza od 8. decembra lani do 10. marca letošnjega leta, druga pa od 11. marca do 31. maja. V prvi polovici borbe za Birmo je izgubil sovražnik 5500 mož, v drugi polovici pa 19.100 mož, tako da znašajo celotne izgube angleških in kitajskih čet 24.600 mož, samo padlih. Razen tega je bilo v prvi fazi operacij ujetih 1986 angleških in kitajskih vojakov, v drugi faza pa 2304, torej skupno 4280. 32 sovražnikovih ladij z 2l7*ooo tonami potopljenih — Prodor med Harkovom in Kurskom razširjen čangkajškovo odposlanstvo v Londonu Lizbona. 8 julija s. Te dni pričakujejo v Londonu prihod posebnega odposlanstva ČangkajŠkove vlade, ki že dalje časa roma po zavezniških državah, da bi izprosilo pomoči. V odposlanstvu so zastopniki vojske, pofti tik i in gospodarstveniki, ki imajo nalogo. prikazati zaveznikom nujno potrebo ČangkajŠkove Kitajske, da dobi čim prej čim več vojnih potrebščin. Istočasno in iz istih razlogov se neko drugo kitajsko poslanstvo mudi v Avstraliji, da bi od tam dobilo kako vojno dobavo, čeprav je tudi avstralska celina sama močno ogrožena. ČungkinŠki odposlanci so izjavili v Canber-ri, da bi Kitajska za zmago potrebovala najmanj 500 bombnikov in enako število lovcev. Iz Hitlerjevega glavnega stana, 8. jul. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Prodor nemških in zavezniških čet med Harkovom in Kurskom je bil proti jugu znatno razširjen. Sovražnikovi protinapadi severnovzhodno od Voroneža so bili zavrnjeni. V borbi z obkoljenimi in razpršenimi četami smo zajeli številne ujetnike in velik plen. Severnozapadno od Orla se nadaljujejo sovražnikovi napadi, ki pa so jih nemške čete vse odbile ob izdatni podpori močnih letalskih oddelkov. Na področju enega samega armadnega zbora je bilo uničenih 75 tankov. V zaledju na področju Rževa so bile obkoljene na velikem prostoru močne sovražnikove skupine. Zaplenjenih je bilo 20 tankov. V severnem odseku vzhodne fronte je sovražnik nadaljeval brezuspešne napade. Na visokem severu so bojna letala bombardirala letališča in oporišča na področju zaliva Kole. Potopljena je bila sovražna straž na ladja. Kakor je bilo že objavljeno s posebnim poročilom, so letalski oddelki in podmornice napadU in po večini uničiU angleško-ameriški velik in močno zavarovan konvoj. Ta konvoj je obstojal iz 38 ladij, natovor-jenih s tanki, letali, topovi, municijo in drugimi vojnimi potrebščinami. Namenjen je bil v Arhangelsk. Zavarovan je bil z močnimi pomorskimi silamL V tesnem sodelovanju s podmornicami so letala potopila veliko ameriško križarko in 19 tovornih ladij s skupno 112.000 br. reg. tonami, podmornice pa 9 ladij s skupno 70.400 br. reg. tonami. Pri zasledovanju ostankov konvoja so podmornice potopUe 4 nadaljnje ladje s 24.700 br. reg. tonami. Tako je bilo v tem konvoju uničenih 32 sovražnikovih ladij s skupno 217.000 br. reg. tonami. Pomorska reševalna letala so rešila in ujela veliko število ameriških movnarjev. V Egiptu so imeli Angleži pri brezuspešnih napadih na južno krilo nemško-itali-janske fronte velike izgube. Na Malti so bila pri podnevnih in nočnih napadih bombardirana letališča in pi»-morska oporišča. Sovražnik je izgubil v letalskih spopadih 14 letal. Ob Rokavskem prelivu Jo oei tško da»j-nosežno topništvo obst-e'jevaIo vojaške cilje pri Dovru. Letala so potopila sovražnikovo 10.000 tonpVo ladjo, drugo ladjo enake velikosti pa so z bomnami hudo poškodovala. Letalski oddelki so v pretekli noči ponovno bombardirali luko in industrijsko področje Midlesborougha. Opaženi so bili veliki požari in velika razdejanja. V treh dneh 200 km Stockholm, 8. julija s. Vojaški scdelova-lec lista »Afton Bladed« piše, da se nemško napredovanje v smeri proti Donu razvija s polnim uspehom. Priprava za to novo ofenzivo je morala biti izredno skrbna, piše sodelavec tega lista, sodeč po sigurnosti in naglosti, s katero so nemške m romunske sile v treh dneh napredovale za nad 200 km in pričele že izvajati proslule žepe, kakršne so Rusi imeli priliko poznati že večkrat v tej vojni. To so žepi, v katerih so obkoljene sovjetske sile končno vedno sistematično uničene. Če se bo Nemcem s pomočjo klina v sovjetsko fronto proti Volgi posrečilo odrezati važne prometne proge takoj za fronto, zaključuje dopisnik, bo usoda Tirno-šenkovih armad zapečatena. Sodelovanje madžarskih čet Budimpešta, 8. julija, s. Po vesteh iz pooblaščenih vojaških virov se ofenzivne operacije nemških in zavezniških čet na vzhodni fronti redno nadaljujejo in razvajajo. Ofenzivni prodor nemških in zavezniških čet v prostoru med Harkovom, Kurskom in Donom se po uničenju sovražnega odpora nadaljuje z vedno večjo silo. Madžarski vojaški krogi nočejo iz razumljivih razlogov navajati zavzetih krajev in krajev, kjer je bitka v polnem razvoju. Vendarle se podčrtava, da je kretanje madžarskih čet v organskem odnosu s kretanjem nemških čet in da se je z zvezo z nemškimi oklopnimi in motoriziranimi edinicami v preteklih dneh pričela odločilna faza v zmagovitem izvajanju načrta vrhovnega nemškega poveljništva. Vsi poizkusi Sovjetov v preteklih dneh, da bi se umaknili jeklenim kleščam, ki se čedalje bolj stiskajo, izjavljajo v pooblaščenih vojaških krogih, so se izjalovili spričo smrtonosnega ognja nemškega in madžarskega topništva ter avtomatskega orožja. V teh velikih ofenzivnih operacijah sodelujejo madžarske čete skoraj v celoti in hrabro prispevajo v uničevalni bitki z obkoljenimi sovražnimi kolonami. Zmagovite borbe, v katerih sodelujejo tudi madžarske čete, so v teku v pasu Dona, kjer skušajo Sovjeti zaman blokirati prehode čez istoimensko reko. S finskega bojišča Helsinki, 8. jul. d. Včerajšnje finsko vojno poročilo javlja, da je bilo na karelskem bojišču živahno delovanje topništva in metalcev min. Pri tej priliki je bilo uničenih 8 sovjetskih bunkerjev. Tudi na Aunuški ožini so se vojaške operacije ojačile. V za-padnem odseku je sovražnik s podporo topništva in metalcev min izvršil močan napad, ki pa je bil odbit. V srednjem odseku finskega bojišča je finsko topništvo uničilo nekaj nadaljnjih sovjetskih bunkerjev in povzročilo eksplozijo v nasprotnikovem mu-nicijskem skladišču. Na področju pri jezeru Ruka je finsko topništvo uspešno obstreljevalo sovražnikove podzemske postojanke in utrdbe. Topovsko obstreljevanje Petrograda Berlin, 8. julija d. Sovjetska poročila, da so v ponedeljek nemški dailjnostrelni topovi obstreljevali Petrograd, označujejo v nemških vojaških krogih kot netočno slikanje položaja. V resnici ie streljalo nemško težko topništvo in sicer z dobrim učinkom na tovarne Kirov ter na neko tekstilno tovarno v PeVogradu. Kako je bil uničen angleško-ameriški konvoj Velik uspeh nemškega letalstva Berlin, 8. jul. d. O potopitvi 192.000 ton trgovskega brodovja v konvoju, ki je bil na poti v Murmansk in ki je bila že predmet posebnega nemškega vojnega poročila, je snoči vrhovno nemško vojno poveljništvo objavilo še naslednje podrobnosti: Nemška izvidniška letala so sovražni konvoj, sestoječ iz 38 tovornih ladij, opazila prvič 2. julija. Konvoj je plul v močnem spremstvu vojnih edinic, rušilcev in korvet po Severnem ledenem morju v smeri proti vzhodu. Pomikal se je počasi med ledenimi ploščami tik ob meji strnjenega polarnega ledu. Popoldne so nemška bojna letala izvršila svoj prvi napad. Čeprav so sovražnikove vojne ladje v spremstvu konvoja naperile proti napadajočim nemškim letalom močan ogenj protiletalskega topništva in ladijskega topništva in dasi je v zaščito konvoja krožilo v zraku več sovražnih letal, so nemška bojna letala prodrla sovražnikovo zaporo. 2e v prvi fazi napada je bil tovorni parnik, ploveč ob strani konvoja, tako hudo zadet, da se je ustavil izven zaščitnega pasu. Na terenu ostala nemška izvidniška letala so kasneje opazovala, kako se je ta parnik po hudih eksplozijah potopil. Tudi 3. julija so nemška izvidniška letala navzlic slabemu vremenu ostala v stiku s sovražnikovim konvojem. Ko se je 4. julija zvečer vreme zboljšalo, so nemška letala izkoristila ugodne pogoje za ponoven napad na konvoj. Ob 20.35 zvečer so bile prve sovražnikove ladje, ki so plule v petih skupinah, napadene v bližini Medvedjega otoka. V višini le 80 m nad vodno gladino so napadla nemška letala v več za-pored»ih valovih, že čez nekaj minut se je razklala sovražnikova trgovska ladja, ki je bila težko zadeta od dveh letalskih bomb, ter izginila v morju. Ladje so sedaj skušale z menjavanjem smeri uiti nemškim letalcem, toda navzlic temu manevru so bili zadeti še trije nadaljnji s tanki in municijo natovorjeni parniki s skupno 21.000 tonami, ki so se v plamenih potopili med blodečimi ledenimi ploščami. V teku tega napada je bilo nadaljnjih 11 tovornih ladij s skupno nad 50.000 tonami tako hudo poškodovanih, da so deloma močno nagnjene na stran, deloma pa z ognjem na krovu ostale za konvojem ter postale nato plen nemških podmornic. Več transportnih par-nikov so posadke zapustile še to noč in so poslej brez krmarja blodili po Barentskem morju. Dne 5. julija je sledil najbolj uničujoč udarec nemškega letalstva na sovražnikov konvoj, ki se je ta čas pomikal raztegnjen v dolžino kakih 300 km. Spreduje ladje so bile oddaljene približno 700 km severno od Murmanska. Konvoj je še zmerom plul ob robu strnjenega ledenega pasu. Z raztegni-tvijo konvoja na dolžino 300 km je nasprotnik upal, da se bodo morda vsaj posamezne ladje še lahko prebile proti vzhodu. Nemško letalstvo je napadlo 5. julija popoldne in med tem napadom, ki se je razvil na zelo prostranem terenu, je bilo uničenih nadaljnjih 8 tovornih parnikov, zadetih od bomb, ki so jih nanje v strmogla-vnem, odnosno v nizkem poletu odvrgla nemška bojna letala tipa »JU 88«. Dve trgovinski ladji s skupaj 14.000 tonami sta bih tako hudo poškodovani, da se je posadka umaknila na reševalne čolne ter ladje prepustila usodi. Med tem napadom so nemška bojna letala potopila še eno težko ameriško križarko. Dne 6. julija zjutraj so piloti opazovali, kako so med ledenimi skladi široko raz-trosene plule po morju razbitine preostalih ladij, zapuščenih od posadk, ter kazale pot konvoja, ki se je skušal skozi napade nemškega letalstva in podmornic rešiti proti vzhodu. Nemška reševalna letala so potegnila iz morja več ameriških mornarjev, ki so bili oddani v ujetništvo. Ob 7. zjutraj so nemška letala izvršila nov napad na ostanke razbitega velikega konvoja. Pri tej priliki so uničila še en z letali natovorien transportni parnik, nadaljnji tovorni parT nik 7000 ton pa zadela na kljunu in na krmilu tako hudo, da se je kmalu s požarom na krovu potopil. Tako so letalske sile generala Stumpfa uničile v teh napadih 19 sovražnikovih transportnih ladij s skupaj 122.000'br. reg. tonami. Razdiralno delo so dokončale nemške podmornice, ki so potopile nadaljnjih 9 parnikov s 70.400 tonami. Ugotoviti je bilo mogoče imena 6 parnikov. Nevarna plovba po Severnem ledenem morju Berlin, 8. julija s. »Volkischer Beobachter« je objavili zanimiv dopis o delovanju nem-šekga letalstva v arktičnih vodah. List piše med drugim: Problem oskrbe po poti preko Murmanska, ki postaja od dne do dne bolj resen ca. Britance, predvsem pa za boljševike, zahteva, od nemškega letalstva stalno in brezpogojno poseganje povsem agresivnega značaja. Kakor znano, je bil pred nekaj tedni napaden velik angleško-ameriški konvoj na poti proti Murmansku. ki so ga naše letalske skupine držale brez prestanka v šahu c^lih 5 dni. Konvoj je bil sestavljen iz najmanj 50 trgovskih ladij, ki jih je spremljalo 25 vojnih edinic. Kakor je bilo že javi j eno, je bilo najmanj polovico tega konvoja uničenega. Morje je bilo dobesedno pokrito z ostanki uničenega ladjevja in vojnih potrebščin, saj je b:1o potopljenih najmanj 100.000 ton za sovražnika preko-ristnih potrebščin. Dnevno povelje letalskega poveljnika posadkam, ki so se udeležile te akcije, pravi: Letalsko bitko na Severnem ledenem morju smo dobili. Borba je bila sicer huda. toda uspehi so bili ogromnega pomena za vodstvo operacij na vzhodnem bojišču. Akcijski radij nemških bombnikov na tem področju je zelo velik, pripominia dopisnik. kajti razširja se od islandskih vod do sovjetskih obali. Sovražnik ie doslej skušal prebiti to črto samo vsakih štiri ali pet tednov. Seveda je bil vselej lov naših letal in naših podmornic na sovražnika zelo srdit. kakor so dopuščale vremenske okoliščine. Nemška bojna letala, ki so odlctala z oporišč na Norveškem in Finskem, so vzela na piko predvsem trgovske ladje, ne meneč se toFiko za ladje v spremstvu. Res ie sicer, da se Britanci niso d osle i posluževali za sim-emstvo konvojev, nam^nienih v Rusijo, niti nosilk letal, niti bojnih ladij, vendar pa kcnvo;e ščitijo pomembne nevronske edinice kakor n. nr. težke kri žarke in manjše torpedovke. Zato nas sovražnik vselej sprejme s silovitim ognjem kadarkoli skušamo napasti tak konvoj. Protiletalsko topništvo, ki je razmeščeno na ladjah konvoja, začne takoj snuščati pravi orkan ognia. Tudi trgovske ladje so namreč oborožene in «e lahko' branijo tudi na velike razdalje. Upoštevati je nadalje treba, da tj konvoji lahko ploveio ob začetku napada s povprečno brzino 10 do 12 morskih nrlj na uro. kar je izredna hitrost za ladje, ki plovejo v konvoju. Vse to pa Mac ona«. Na Karaibskem morju potopljene ladje Lizbona, 8. jul, d. Iz Washingtona javljajo, da je ameriško mornariško ministrstvo objavilo snoči potopitev nadaljnjih dveh zavezniških trgovskih ladij manjšega obsega. En parnik je bil angleški, drugI pa norveški, zaposlen v angleški službi. Oba parnika sta bila potopljena na Karaibskem morju in so se preživeli člani posadk rešili tudi v neko sosedno luko. Kasneje je ameriško mornariško ministrstvo objavilo drugo poročilo, ki pravi, da so bili potopljeni na Karaibskem morju trije parniki in sicer 1 ameriški, 1 angleški in 1 norveški. Argentinski predsednik prati vojnim hujskačem Buenos Aires, 8. jul. s. Predsednik argentinske republike Castillo je prvič, od-Kar je prvzel posle državnega šefa, javno govoril o priliki tradicionalnega banketa na čast vojski in mornarici, ki ga v Buenos Airesu prirede vsako leto pred argentinskim državnim praznikom 9. julija. V svojem govoru je Castillo najprej opozoril javnost na delovanje nekaterih vojnohuj-skaških krogov, ki pol krinko obrambe demokratskih idealov skušajo zanesti zmedo v duhove, nato pa je pripomnil: Ti vojni hujskači naj se le gredo borit, ako hočejo, na strani tako zvanih demokracij, vendar ne bom nikdar dopustil, da bi se izvajal kakršen koli pritisk na vlado z zbujanjem nemirov v namenu, da bi se vplivalo na javno mnenje. Narod naj ve, da bo prva skrb vlade, da ohrani nedotaknjeno nacionalno čast. Navzlic korektnosti naše zunanje politike se je položaj močno spremenil. V času vseameriške konference v Rio de Janeiru smo brar\;!i plemeniti ideal miru v duhu mednarodnih postav. Argentina namerava spoštovati te postave, a zahteva tudi, da se spoštujejo njeni interesi. Bili smo privrženci miru po svoji tradiciji, toda naš pacifizem je bil vedno ustvarjalen in ni niti najmanj izhajal iz strahu pred vojno. Vseameriška zamisel je nastala kot mirovna doktrina, da bi zagotovila bratstvo vseh narodov ameriškega kontinenta. Ob koncu je Castillo izjavil: Ne smem prikrivati, da je postal položaj zelo težaven in da bi mogli nadaljnji dogodki povzročiti kaj neprijetna presenečenja, toda prav v teh trenutkih zmede obrača država svoje poglede v polnem zaupanju na svojo vojsko in svojo mornarico. Washingtcnsk! pritisk na Južno Ameriko Buenov M nam dalo stolp z višino skoraj 30 kilometrov, a list papirja, ki bi ga hoteli zganiti 50-krat, bi moral biti najmanj tako velik kakor Severna Amerika. . . i. m llpž <► Angleški parlamentarci so se predstavili veliki italijanski edinici, da bi predlagali predajo Tobruka Sonce god Sonce prekaša zemljo po masti 330.000-krat, to se pravi: iz sonca bi lahko izdelali 330.000 zemeljskih krogel. Ker je velikost mase v sorazmerju s privlačno silo. s katero vpliva neko nebesno telo na drugo telo, in ker predstavljajo vsi planeti našega osončja skupaj komaj 1/800 sončne snovi, more naša osrednja zvezda vezati vse planete nase in jih voditi skozi prostornino vesoljnosti. Še znatnejša nego masa pa je prostornin-ska razsežnost sončne oble, ki je od nas oddaljena približno 150 milijonov kilometrov. Njena snovna sestava je namreč dosti bolj redka nego snovna sestava naše zemlje. Sončna prostornina je okroglo 1,3 milijona krati večja od zemeljske prostornine to ie nekako razmerje med grahovim zrrcem in veliko nogometno Ž0'go. Senčni premer zna sa 1.4 milijona kilometrov in je tedaj skoraj 4-krat večji od razdalje med zemljo in mesecem. Silovitost sončne mas« si predočimo najbolje. če prenvslimo. kakšen učinek bi imela privlačna sila na sončni površini na človeka. Pred vsem je privlačna siila na ognjeni krogli 28-krat večja nego ob zemeljskem ravniku. Predstavi ja i mo si. da bi prišel po nekem čudežu 75 kg težak človek na sonce. To bi pomenilo ne glede na vse druge nje govo takojšnjo smrt, kajti moi bi se ne mogel zganiti, pač pa bi se zgrudil od teže svojega lastnega telesa. Njegova teža bi znašala namreč 2100 kg. In podobno bi bilo tudi z zakoni padanja. Med tem ko preleti na zemlji prosto padajoče telo v prvi sekundi 9.8 m. znaša brzina padca na soncu v istem času 274 m. Nekoliko kilogramov težko telo bi pri svojem padcu na sončno površino izvrtalo1 prav znatno jamo. S prostim očesom vidimo sonce kot ža-rečo ploščo, ki sveti približno 465 000-krat močneje od lune. Svetloba pa je tudi energija. V tej energiji temeljijo vse sile. s katerimi na zemlji gospodarimo in delamo, iz sonca izvira vsa sila. ki jo uporabljamo na zemlji. Brez sonca bi ne bilo ne premoga, ne ležišč petroleja, ne plime, ne oseke, ne dežja. Vse življenje zvira i7 sonca. Čudno pa je to, da uporab1 iamo sončno energijo skoraj vedno samo posredno ne pa neposredno. Baš ti ovinki, kar se tiče uporabe razpoložljivih sni in njihovih virov, so vzrok, da se naše odvisnosti od sonca le malo zavedamo. Temu je treba prišteti, da žari ognjena krogla v vesoljno^ sti z naravnost čudežno stanovitnostjo :n da ostajajo temperature na njen' površini skoraj enake. Vse to nam je prešlo tako v navado in se nam vidi tako samo oh sebi umevno, da se čutimo od sonca nara\nost neodvisne To je pa velika zm^ta. kajti vsia toplota, vsa svetloba, vse mehan čno gibanje in delo. rastlinsko in živalsko živ'ienje ima svoj izvor v raznih sončnih izžareva- njih. Velikanske mase zraka in vodne pare. ki hranijo življenje na zemlji, krožijo v atmosferi le po zasilugi sončne toplote Kako ogromno delo opravlja tu sonce, bomo spoznali najbolje iz tega. da dviga sončna toplota po točnih računih ob zemeljskem ravniku v času enega leta kakor stroj, ki se nikoli ne ustavi. 20.000 km dolgo. 2700 km široko in 6 m globoko vodno maso v obliki pare do oblačnih višin. Ta vodna količina je tako velika, da bi morali za isto storitev uporabljati več nego sto tisočkrat toliko strojev, kolikor nam jih je danes sploh na razpolago. Kako velika je tedaj energija ki jo prejemamo od sonca? Preden odgovorimo na to vprašanje, si moramo biti na jasnem, da prejema zemlja le majhen naravnost ne-znaten odlomek sile. ki io sonce izžareva v svetovno prostornino. Zemlja more sprejemati pač le toliko sončne svetlobe in toplote. kolikor je velika njena novršina. Če si pa hočemo predstavljati koHšne sile bežijo iz sonca, vedimo. da izžareva iz vsakega koščka njegove površine ki ni večji od navadne znamke, vsako sekurdo 40 k. s. Ded te energije se na poti do zemlje seveda izgubi, a ostali del ie še veOno tako velik, da bi mogel staliti v enem letu 53 m debel ledni oklep okrog zemlje. Kako silovita pa je celotna sončna energija, si lahko ponazo rimo z drugo primero. Vzemimo, da bi mogli na razdaljo 150 milijonov kilometrov od zemlje do sonca zgraditi enakomeren, okroglo 3.5 km debel most iz ledu. Ta velikanski most, po katerem bi vozil vlak z brzino 200 km na uro približno 85 let bi sončna energija raztopila v eni sami sekundi v vodo, v nadaljnjih osmih sekundah pa bi pre-ogromni ocean iz lednega kolosa popolnoma izginil, oziroma bi se spremenil v vodno paro! Kakšna vročina mora vladati na soncu če izžareva to tolikšne energije? Po najnovejših raziskavah smatramo, da znaša temperatura na sončni površini okroglo 5900 stopinj. V globino, proti sončnem jedru temperatura seveda narašča in jo v jedru cenijo na več milijonov stopinj. Pri tej tem peratun bi morale biti vse snevi. tudi najtrše. v nekem stanju, prot- kateremu so vsi plini, kar jih poznamo na zemlji, pravi granit. A ker narašča proti sončni sredin' seveda tudi pritisk, si moramo navzlic ogromnim temperaturam v sone-u predstavljati njegove pline tako zgoštene. da so podobni kakšnim zelo gostim tekočinam na zemlji. Zaradi večnega izžarevanja bi moralo sonce izgubljati toploto in se ohladiti, če bi kakršne koli sile ne nadomeščale te izgube. Izračunali so. da bi se morala sončna krogla vsako leto. in to v najugodnejšem I primeru, ohladiti približno za 1,8 stopinje I Celzija, tako da bi se v zgodovinski dobi človeškega rodu ohladila okroglo za 15.000 stopinj. Toda odkar človeški rod pomni, ni bilo opaziti nobenega znatnega popuščanja sončne toplote. Zato se moramo vprašati: Kakšni so viri, ki hranijo žareče nebesno telo na isti topilotni stopnji? Na to vprašanje si moremo odgovoriti le z domnevama in teorijami. Bilo bi pa popolnoma napačno, če bi si predstavljali, da se krije sončna toplota s kakšnim normalnim zgorevanjem, n. pr. tako. kakor ohranimo toploto v peči, če jo kurimo s premogom. Kajti v tem primeru bi morala dobiti sončna peč vsako leto nič manj nego 90 kosov premoga, ki bi bil vsak tako velik kakor zemeljska obla. Le v tem primeru bi se vzdržavala toplota, ki jo oddaja sonce. Pravilneje je če si predstavljamo, da dobavlja poleg meteoritov, kometnih snovi in mas koizmičnega prahu, ki dežujejo stalno na sonce, dalje poleg radijevih in uranovih energij, ki se spraščajo' v njem. zlasti še razpad materije te nespremenljive množine toplote. Materija pa razpada v soncu pod vplivom strašnega tlaka in silovitih temperatur na njem. Drobitev atomov je tedaj tisti energijski vir, od katerega živi sonce in vse, kar je od sonca odvisno. Kako strašne so te energije, pa opazujemo najbolje ob sončnih mrkih, iz plašča žarečega vodika ki obdaja v debelini kakšnih 8000 km pravo žarečo sončno oblo, se dvigajo erupcije in eksplozije, ki so za naše pojme naravnost nepojmljivo grozne. Te »protuberance« žarečega plina letijo namreč s t ak šno silo v vesol j no>t. da znaša b rzina poedinih delcev do 500 km v sekundi. Tako so L 1920. opazovali protuberanco. ki je dosegla v 25 minutah višino 830.000 km, vzplamonela kakor ža.reč oblak in nekoliko minut pozneje izginila. Samo majhna brazgotina na sončnem telesu je kazala kraj, kjer se je bila zgodila ta silovita eksplozija. V zvezi s protuberaneami so menda tvorbe, ki se pojavljajo kot temne pege na vzhodnem robu sonca, potujejo pogotstoma preko vse njegove plošče in izginejo čez nekaj časa za zapadni sončni rob. Vzrok za potovanje teh »sončnih peg« kakor jih imenujemo, je v tem, da se sončna obla vrti okrog svoje osi kakor zemeljska obla. Ob sončnem ravniku rabi to gibanje 25 dni, proti obema tečajema je pa čedalje počasnejše in znaša ob širini 40 stopinj 28, ob tečajih samih pa celo 37 dni. 59 odstotkov vseh sončnih peg nastaja na tisti strani sončne oble. ki je obrnjena od nas, pege pa so pogosto tako velike, da bi bilo v njih prostora za nekoliko zemeljskih obel. Iz teh tvorb, ki si jih moramo predstavljati kot električno nabite vrtince, bruhajo elektroni s silovito brzino v svetov je ter zadevajo mnogi med njimi na svoji poti tudi zemljo. Takrat vžarijo v zemeljskem ozračju severni siji in nastajajo vmagnetski viharji«, ki motijo radijske in telefonske sprejeme. Sonce pa izžareva tudi kratkovalovne ultra vijoličaste žarke. Te žarke poznamo iz »umetnih sonc«, iz kremenčevih žarnic, a pozabljamo, da jih sonce oddaja v milijon-krat močnejših oblikah. U1 travi jol i časti žarki iz sonca bi zato pomenili za zemljo in njeno življenje strašno nevarne-st. če bi ne bila naša premičn'ca obdana z ozračjem, ki učinkuje kot zaščitna plast zoper vse vplive iz vesoljsitva Najnevarnejši izmed teh žarkov se uničijo na poti skozi ozračje, a če bi tako ne bilo. bi vladali na naši zvezdi smrt in popolna puščava. E K D 0 T A Nurmi, slavni finski tekač, je hotel nekoč po poslih v sosednje mesto, a smola je hotela, da mu je vlak odpeljal baš pred nosom. Nurmi, ne bodi len, jo ucvre po progi za vlakom. Vlak je bil že zunaj postaje, ko se je strojevodja še enkrat obrnil in spoznal slavnega športnika. Takoj je ustavil vlak in dejal: »Z vami pač nočem tekmovati!« VSA K CAN ENA »Presneti gumpci, baš sedaj prihajate, ko smo palubo tako lepo očistili!« ki jih je videl pred mnogimi leti na Velikonočnem otoku. Toda ko je dospel bliže, je mogel ugotoviti, da je to oblika sila velike, na tleh sedeče ženske, ki pa ni bala narejena, marveč živa.; imela je vzravnam trup in se je s hrbtom in komolci opirala ob neko goro. Njeno obličje je bilo napoti lepo, napol strašno, oči in lasje črni, in z očmi se je bila kar zapičila vanj Ko ga je tako nekaj časa molče gledala, mu je rekla tole: Narava: Kdo si? Kaj neki iščeš v krajih, kjer je bila tvoja vrsta neznana? Islandec: Sem ubog Islandec, ki beži proč od Narave. Ko sem bežal pred njo skoraj vse življenje in prehodil stotine raznih krajev na zemlji; se ji sedaj tudi tule umikam. Narava: Tako beži veverica pred kačo klopotačo, dokler ji sama ne pade v žrelo. Jaz sem tista, ki pred njo bežiš. Islandec: Narava? Narava: Nihče drug. Islandec: Zal mi je do dna duše in trdno menim da se mi večja nesreča od te ne oi bila mogla pripetitL Narava. Saj si vendar moral sam pomisliti, da obiskujem še prav posebno te kraje. kjer se — kakor veš — bolj kakor kjer koli drugod kaže moja moč. Toda kaj neki te sila, da bežiš pred mano? Islandec: Vedeti moraš, da sem bil že za mladih nog, ko sem imel še malo izkušenj, prepričan o tem. da je življenje nidemurno in da so ljudje neumni. Ljudje se bore ne-ugnano drug zoper drugega, da bi dosegli ažftk«, ki jih ne vesele in dobrine ki jim ne koristijo, povzročajo izmenoma drug drugemu neskončne skrbi in neskončno zlo. ki jih muči in jim škoduje; oddaljujejo se tembolj sreči, čim bolj jo iščejo. Zaradi takega gledanja sem zavrgel vsako drugo željo in se odločil, da bom živel mirno in samotno, ne da bi kogar koli nadlegoval, niti skrbel, da bi kakor koli izboljšati svoj položaj ali s komer koli tekmoval za dobrine tega sveta. In ker sem obupal nad slastmi življenja kot nečim, kar ni dano človeškemu rodu, sem imel samo še to skrb, da bi ostal kair moči daleč od trpljenja. Nikakor nočem reči. da sem se hotel izogniti delu in telesnemu trudu, saj sama dobro veš, kakšen razloček je med trudom in težavami, med mirnim življenjem in brezdeljem. A že v prvem hipu. ko sem hotel ost vari ti ta svoj sklep, sem izkusil kako neumno je misliti, da se boš mogel, živeč med ljudmi, ne da bi kogar koli žalil, izogniti žalitvam drugih; dalje, da boš mogel s prostovoljnim popuščanjem in zado-voljujoč se v sleherni stvari z najmanjšim, doseči vsaj to. da ti bodo prepustili kakršen koli prostorček in da te ne bodo prikrajšali tudi za tisto najmanjše. Toda Vo sem se umaknil iz družbe in se zaprl v samoto, sem se zlahka osvobodil človeškega nadlegovanja: na mojem rodnem otoku dosežeš to brez težav. In ko sem tako storil i.n začel živeti brez slehernega ugodja, se vzlic temu nisem izognil trpljenju, kajti dolgost zime, silovit mraz in huda poletna vročina, kakor so lastne mojemu otoku, so me mučile neutegoma. In ogenj, ob katerem sem bil moral prebiti velik del časa. mi je osušil meso in z dimom trpinčil oči. tako da se nisem mogel ne v hiši nt pod milim nebom iznebiti neugnanih nevšečnosti. Takisto si nisem mogel obvarovati tistega miru. ki so ga izprva predvsem iskale moje misli, saj me niso nikdar nehali vznemirjati strahotni viharji na morju in na kopnu, rjovenje in pretnje gore Ecla, strah pred požari, ki so pogosti v hišah. ka» kršne so naše. namreč lesene. Vsa ta ne-udobja večno enoličnega in sebi podobnega življenja življenja brez vsake druge želje in nadeje in skoraj že brez sleherne druge skrbi, kakor je skrb za mir, ta neudobja postanejo daljša in mnogo težja, kakor s« zde takrat, kadar je naš duh večidel zaposlen z mislimi o javnem življenju in z nevšečnostmi, ki nam jih povzročajo ljudje. In ko sem takole spoznal, da me vse man;e vznemirjajo in mučijo druge stvari to,; ko sem se umikal in tako rekoč pogrezal vase, samo da bi bil moj obstoj kar najmanj v nadlego in škodo kateri koli stvari na svetu, sem jel spreminjati kraje in podnebje. Hotel sem dognati, ali bi bil mogel kjer koli na svetu doseči to. da bi me drugi ne žalili, ko jih jaz ne žalim in da bi ne trpel škode ko sam drugim ne škodujem. Ta sklep je sprožila tudi misel, ki se mi je bila tedaj zarodih v glavi: da si ti nemara določila človeškemu rodu samo eno podnebje na zemlji (kakor si storila z vsako drugo vrsto živali in z rastlinami) in mu določila neke kraje; izven njih ne morejo ljudje ne uspevati, ne živeti brez težav in bede, pa ne po tvoji krivdi, marveč po krivdi njih samih, če namreč pozabijo in prekoračijo meje. ki so bile po tvojih zakonih določene njihovim bivališčem. Prepotoval sem domala ves svet in sam izkusil skoraj vse dežele, vsekdar in povsod zvest svojemu sklepu: ne biti nikomur v nadlego, razen tistega malo. ker je bilo treba in zagotoviti si samo mimo življenje in ničesar več. Toda zgodilo se je. da sem v tropičnih krajih gorel od vročine in v smeri k tečajema ledenel od mraza. V krajih blagega podnebja me je žal osti la nestanovitnost vremena in povsod so me mučili tvoji vznemirjeni elementi. Videl sem več krajev ki v njih ne mine dan brez nevihte, kar je toliko kakor če bi rekli, da vsak dan na-skakuješ in vodiš boj zoper prebivalce tega kraja, ki ti niso nikdar storili nič zalega. V drugih krajih je vedrina neba odkupljena si pogostimi potresi, z množino m besom vulkanov, s podzemnim kipenjem vsega kra- ja. V krajih in ob letnih časih, ki so sicer varni pred drugimi zračnimi besi. Vladajo vetrovi in čezmerni vrtinci. Včasi se mi je zdelo, da se mi zaradi preobilne teže snega ruši streha nad glavo druge krati se je zaradi prevelikega dežja pogrezala še sama zemlja pod menoj; nekajkrat sem moral na vso moč teči pred rekami, ki so me zalezovale. kakor da bi jim bil storil kaj slabega. Mnoge divje zveri, ki jih nisem z ničemer izzval, so me hotele požreti, mnoge kače zastrupiti; v raznih krajih bi bilo le malo treba, pa bi me leteče žuželke obrale do kosti. Ne maram niti omenjati vsakdanjih nevarnosti, ki venomer prete človeku in ki so neskončne po številu, tako da neki stari filozof ni našal boljšega zdravila zoper strah kakor mnenje, da se je treba bati sleherne stvri. Tudi bolezni mi niso prizanesle, čeprav sem bil in sem še vedno ne samo zmeren človek, marveč človek,' ki se vzdržuje slehernega telesnega ugodja. Nemalo se čudim, kadar vidim, da si nam dala toliko trdovratne in nenasitne poželjivosti po ugodju, da nam postane življenje brez njega nepopolno in Jtakor oropano tega. k čemur teži po naravi. Z druge strani pa si odločila, ela je to uživanje skoraj izmed vseh človeških stvari najbolj škodljivo telesni moči in zdravju najbolj usodno s svojimi posledicami za posameznegaa človeka in najbolj sovražno trajanju samega življenja. ZAPISKI Ljubljansko barje v naši literaturi. V »Slovenčevi« knjižnici je pravkar izšla zbirka legend in pravljic Joža L i k o v i -ča »Svetinje nad Barjem«. Knjigo, ki izžareva »genia loci« okolice našega mesta, je ilustriral Jože S e n k. Delo pisatelja, ki se je že prej oglašal v raznih revijah in čigar prva samostojna zbirka so te legende, balade in pravljice, bomo v naši kulturni kroniki orisali podrobneje, za sedaj samo priporočamo Likovičevo knjigo pozornosti ljubiteljev našega izvirnega slovstva. Italijanska drama v inozemstvu. Italijanska dramatska produkcija prodira vedno bolj na inozemske odre, kjer so že prej nekateri vodilni dramatiki, zlasti Piran-dello, zavzemali položaj, ki odgovarja njihovemu pomenu. Sedaj se pojavlja zanimanje za dela avtorjev, ki doslej še niso stali v ospredju. Tako je Chiarellijeva drama »La Maschera e il volto«, ki je ena najboljših italijanskih dramatskih stvaritev zadnjega časa, bila prevedena že v dvajset jezikov. Pravkar so jo prevedli še v finščino in pride prihodnjo sezono na oder. V Rumuniji zaznamujejo posebne uspehe: Giuseppa Adami ja »Felicita Co-lombo«, Nicole Manzarija »Triumf pravice« in Armanda Curcia »čemu ti novci?« Komedijo Alesandra De Štefanija »Ljudje niso nehvaležni« so igrali z velikim uspehom v fjamskih gledališčih v Anversu in Gandu. Najuspešnejša japonska sodobna drama. Vinicio Marinucci je prevedel in pripravil za uprizoritev v rimskem Vseučilišk?m gledališču dramo sodobnega japonskega pisatelja Kurata Hyakuzo »Učitelj in uča-nec«. Dogaja se 1. 1200 in obravnava snov o ustvaritvi sekte »Jode«. V japonščini je dosegla ta igra več kakor tisoč predstav in osemnajst knjižnih izdaj. Zgodovina antičnega slovstva. Izšla je druga knjiga »Storia della letteratura gre-ca« iz peresa Gennara Perrotta. Je to eden izmed priročnikov za šolsko rabo, vendar poudarja kritika, da sega globlje v problematiko grškega in rimskega slovstva in olpira nekatere nove poglede. S tretjo knjigo bo Perrottovo delo zaključeno. rofiiika * Visoko odlikovanje štirih admiralov. Divizijski admiral Guido Horzio Giovanno-ia, R;-ffaelle de Courten in Giuseppe Fio-ravanzo ter kontraadmiral Federiko Vice-domini so bili odlikovani s Savojskim vojaškim viteškim redom. * Papež spet sprejema. Iz Rima poročajo: Papež Pij XII., ki je zadnji čas zaradi bolehnosti ni mogel sprejemati vernikov, se je spet odločil, da od 4. julija dalje sprejema v avdienco kardinale in voditelje višjih cerkvenih uradov. * Smrt grofice Telekyjeve. Na neki kliniki v Budimpešti je v torek umrla vdova po pokojnem grofu Pavlu Telekyju, grofica Ivana B ssingen-Nippenburg. Pogreb bo danes na državne stroške. * Smrt 7znanega arhitekta. Iz Monako-vega poročajo: V Tegernseeu je umrl znani mcnakovski arhitekt, tajni svetnik prof. dr. Germann Bestelmeyer. Bil je odličen vseučiliški profesor in je kot arhitekt zaslovel zlasti po načrtih za nekatere velike zgradbe v Monakovem in v Norimbeiku. Od leta 1924. dalje je bil predsednik bavarske akademije upodobljajočih umetnosti. * Smrt viteza železnega križa. V hudih bojih južno od Ilmenskega jezera je padel 19. j Unija na čelu svojega polka nemški podpolkovnik Henrik Tromm. Bil je odlikovan z viteškim križcem reda železnega križa. * Smrtna žrtev dobrodelne zbirke. V bolnišnici v Melku je umrla trgovčeva hčerka Marta Sollnerjeva kot žrtev hude nesreče. V nedeljo je na železniški postaji zbirala prispevke za nemški Rdeči križ. Stopila je v neki vlak, ki se je že premikal Spodrsnilo ji je na stopnici in je padla pod kolesa, kj so ji odrezala obe nogi. Zaradi izkrvavitve je umrla, ko so jo pripeljali v bolnišnico. * Kirurgična klinika v Ljubljani do preklica ne sprejema bolnikov. * Italijanski štipendiji za madžarske učitelje italijanščine. Italijanski kulturni zavod v Budimpešti je objavil, da je italijansko zunanje ministrstvo razpisalo za prihodnje šolsko leto 8 štipendijev po 10.000 lir za madžarske absolvirane filozofe, oziroma za tiste, ki so v poslednjem letu vseučiliškega študija in so si izbrali italijanščino za svoj predmet. Obvezati se morajo, da bodo poslednje študijsko leto dovršili na filozofski fakulteti univerze v Bolonji, kjer bodo opravili končni izpit. Poleg mesečnega obroka prejmejo povrnjene tudi vse študijske takse. Štipendiji se dodelijo s pristankom madžarskega prosvetnega ministra. * Nemški državna odbor za pobijanje revmatizma je ustanovljen na pobudo državnega zdravstvenega vodje dr. Contija. Na seji v notranjem ministrstvu so bili zbrani zastopniki najvišjih uradov stranke, države in vojske. Za predsednika di»-žgvnega odbora za pobijanje revmatizma je postavljen prof. Gerorsne iz Wiesbadena, njegov namestnik pa je višji vladni svetnik dr. Mayer iz notranjega ministrstva. Priprave za izvedbo organizacije so poleg njiju poverjene prof. Hochreinu v Lipskem in prof. Kochtu v Breslavi. Poslovalnica državnega odbora je v Berlinu. * Prva madžarska poroka na daljavo je bila te dni sklenjena v Miškolcu. 241etni mizar Julij Irgong, ki je vojak na sovjetski fronti, se je poročil z 221etno Gizelo Taka-čevo iz Miškolca. ženina je zastopal veliki župan, ki je po poroki prvi čestital nevesti ter ji izročil lepo darilo. * Prva sodba zaradi zaščite krvi v Pragi. Od aprila letos je prepovedano stopati Židom in arijskim pripadnicam v protektora-tu oziroma obratno v ožje stike. Najvišja ka^en znaša 15 let težke ječe. Te dni je okrožno sodišče v Pragi izreklo prvo sodbo po novem češkem zakonu o zaščiti krvi. * Prodaja zimskih plaščev je v NemcSji prepovedana. Nemški državni urad za oblačila je odredil, da do 15. septembra ni dovoljeno v Nemčiji prodajati moškega in deškega blaga za zimske plašče. Seveda se tudi izgotovljenj plašči ne smejo prodajati. Istj urad je prepovedal prodajo oblačilnih predmetov iz papirja in iz tkanin, mešanih s papirjem. Izvzeti so samo papirnati ovratniki in nekatera zaščitna oblačila delavcev in delavk. * Pošiljke na nemško fronto so zdaj dovoljene mesečno na vsakega vojaka v teži do enega kilograma. Nemške pošte sprejemajo samo tiste zavoje, na katere prilepijo odpošiljatelji dovolilne znamke, ki jih pošljejo vojaki s fronte. Za pošiljke do 100 gramov take znamke niso potrebne. Izražena pa je bila želja, da bj se take pošiljke odpravljale v manjšem številu Pošiljke z letalsko vojno pošto na fronto t>o dovoljene samo do 10 gramov teže. * Mrzli dnevi ob La Plati. Iz Buenos Airesa poročajo: V Urugvaju in v južni Braziliji že 17 let niso zabeležili takega vdora mraza, kakršen je zavladal letos v drugi polovici junija. Povprečno je živo srebro padlo ponoči na 8 stopinj pod ničlo. Sredi Argentine, zlasti v goratih delih pokrajine Kordobe, je padlo celo na 130 pod ničlo. Celo v tistih pokrajinah, ki slovijo po toplem zimskem podnebju, tako zlasti v Rivi in Katamarki, je bilo živo srebro prav tako pod ničlo. Argentinci so letos tem huje prizadeti, ker močno primanjkuje kuriva. In tako so pač kurili, s čemer so mogli: z drvmi, s petrolejskim briketom in s koruzo, samo ne s premogom, ker ga nimajo več. Na žalost je precej ljudi tudi zmrznilo in sicer v Buenos Airesu osem, iz južne Brazilije pa poročajo celo o 30 mrtvih. Revno prebivalstvo je z nenadnim vdorom mraza čez Južno Ameriko hudo trpelo. S kresom je val mraza spet popustil in pričakujejo Argentinci še nekaj toplih dni, .čeprav se je približala deževna doba, ki pomeni za te pokrajine nastop zime. * ženskam brez nogavic je vstop v cerkev dovoljen. Cerkev doslej uradno ni izdala nikakršnega pravilnika glede ženske obleke v splošnem in tudi ne glede letne obleke posebej. Jasno pa je, da mora biti ženska ki hoče v cerkev, spodobno oblečena in za sposobno obleko se smatrajo ne preveč kratka krila in ne preveč izrezane obleke s prekratkimi rokavi. Kar se tiče posebnega ozira na nogavice, je jasno, da bi jih ženske, ki hočejo v cerkev,, prav za prav morale imeti. Ako pa pobožna ženska v ostalih pogledih ustreza predpisom glede obleke, lahko tudi brez nogavic stopi v božjo hišo, kajti današnji čas zahteva, da dovolijo župniki vstop v cerkev ženskam, ki nimajo nogavic. Tako je, kakor pravkar čitamo, dovoljen ženskam brez nogavic po-set največjega krščanskega svetišča vatikanske bazilike * Parketno voščilo v ribniku. Sovjevrstno odkritje se je po naključju primerilo v nekem industrijskem kraju v Srednji Nemčiji. Pred sedanjo vojno je tam obratovala tovarna stearina, ki je odplavljala vodo iz obrata v bližnji ribnik. Tam se je v teku časa nabila več ko pol metra debela plast stearina. Lastnik ribnika je zdaj o tem obve stil policijo, da dožene množino nepričakovano odkritega zaklada. * Kup nesreč. Iz Dobrunj so pripeljali v ljubljansko bolnišnico 27 letnega delavca Franceta Pezdirja, ki je padel in si zlomil roko. Z Rakeka je moral v bolnišnico 14-letni delavčev sin Ivan Hribar, ki je padel s češnje in si zlomil levico. Z lestve je padel 59 letni delavec Anton Debevec iz Borovnice in si zlomil roko. Na Planini pri Rakeku je padel pod težko naložen voz 44-letni posestnik Ivan Kermavner ter dobil notranje poškodbe. Mariji Tomšičevi, 5 letni hčerki delavca iz Dobrave, pa je mlajši bratec pri igri s kamnom hudo ranil nos. IZ LJUBLJANE Delitev ranega krompirja Prehranjevalni zavod Visokega Komisa-riata bo z današnjim dnem začel razdeljevati rani krompir na julijske živilske nakaznice po 6 kg na osebo na odrezek —G—. • Stranke dobijo krompir pri trgovcu, kjer dobivajo tudi druga racionirana živila. — Cena v prodaji na drobno za krompir je določena na 2.25 lir za kg. — Potrošniki se opozarjajo, da s tem krompirjem varčujejo, ker so ponovne dobave negotove. — »Prevod«, Prehranjevalni zavod Visokega Ko-misariata za Ljubljansko pokrajino. Zaradi nakaznic krompirja obvešča mestni preskrbovalni urad vse trgovce, ki niso člani niti Gospodarske niti Skupne prodajne in nabavne zadruge, naj pridejo ponje v sobo štev. 8, II. nadstropja Mestnega doma po sledečem razporedu: V četrtek 9. t. m. trgovci z začetno črko A—K, v petek 10. t. m. z začetno črko L—P in v spboto 11. t. m. z začetnimi črkami S—ž. še isti dan bodo trgovci na drobno prevzeli krompir tam, kjer jim bo nakazan. Konsumenti pa bodo že prihodnji dan lahko dobili po 6 kg krompirja za osebo na odrezek G julijske živilske nakaznice. Trgovci bodo krompir prodajali po 2.25 L kilogram. Kdor pa še ni prišel po pripadajočo količino krompirja na odrezek H, naj to takoj stori, a plačal bo ta z odrezkom H dobljeni krompir po stari ceni 2.60 L. Priporočamo potrošnikom, naj ne porabijo vsega krompirja takoj, ker ni gotovo, koliko ga bodo še dobili, če bo sploh še dodeljen. u— Novi grobovi. V Ljubljani je- po kratki in težki bolezni umrl trgovec g. Štefan Turnšek. Na poslednji poti bomo spremili blagega pokojnika današnji četrtek ob pol 4. popoldne iz kapele sv. Jožefa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Po dolgi, mučni bolezni je umrla gdč. Josipina Stma-dova, dolgoletna uradnica Kmetijske družbe v Ljubljani. Pogreb blage pokojnice bo danes ob 3. popoldne iz kapelice sv. Krištofa na Žalah. — Včeraj popoldne so pri Sv. Križu zagrebli pozemske ostanke ge. Marije Ahčinove. Pokojnim blag spomin, preostalim naše iskreno sožalje! u— Pravoslavna cerkvena občina' v Ljubljani javlja svojim članom, da bo danes 9. t. m. ob 16. uri popoldne v cerkvi sv. Cirila in Metoda p.irejeno svečano opelo v spomin blagopckojnemu dr. Pavlu Avramoviču, prvemu predsedniku Pravoslavne cerkvene občine. Po opelu se bodo prijatelji pokojnega napotili na pokopališče, da se ob sveži gomili oddolže spominu pokojnika. Vse njegovi prijatelji so vabljeni, da se udeleže spominske svečanosti. u— Razstava Nikolaja Pirnata in Rajka Slapernika v Obersnelovi galeriji bo odprta samo še nekaj dni ,zato priporočamo, da si jo ogledajo ljubitelji umetnosti, ki doslej še niso utegnili. Lepa umetnina predstavlja vrednoto, ki ji noben čas ne vzame veljave — zato naj vsakdo, ki ima okus in denar, z deli naših likovnih tvorcev okrasi svoj dom. u— Pisarna Glasbene Matice ima ob počitnicah uradne ure od 8. do 12. in od 15. do 17. ure. V soboto p&poldne je pisarna zaprta. u— Vročina narašča. Poletje je začelo v juliju pošteno uveljavljati svojo pravico in nam zadnje dni pridno kuri s soncem in soparico. Pretekli torek je bil cui-slej najbolj vroč dan letošnjega poletja Živo srebro v Zvezdi se je povzpelo na 30.4 stopinj C, kar je za Ljubljano prav izdatna mera po'tstne vročine. Zlasti v opoldanskih urah je hudo prigrevalo. le tu in tam je blagodejen veter ohlajal ozračje. Kmalu so se spet nakopičili oblaki, nastopala je soparica in je kazalo na vremenski preobrat. Toda v večernih urah ie , prijeten veter spet pometel nebsški obok, da je bil večer jasen in prijeten. Tuai noč je bila jasna in precej topla Včeraj zjutraj je bilo živo srebro že zgodaj na 15.8 stopinj C. Kakor vse zadnje dni. je bilo nebo dopoldne spet jasno in sončno, vendar je bilo ozračje kljub jasnini že dopoldne soparno in bomo verjetno v kratkem nekoliko spremenili vreme. u— Nekaj koristnih nasvetov sadjarjem objavlja Martin Humek v glasilu sadjarskega in vrtnarskega društva. Napačno ravnate, pravi, ako letos na pomlad posajeno sadno drevje zalivate z gnojnico, zlasti še ob suši; dalje, ako z gnojnico zalivate ali dušičnatimi umetnimi gnojili mlado sadno drevje pozno poleti ali celo na jesen; ako odpadlo piškavo sadje pusfite na tleh pod drevjem; ako poganke iz korenin samo potrgate; ako pustite, da se drevesni kolobar pri mladem sadnem drevju čez poletje zaraste; ako režete cepiče za poletno požlahtnjevanje (okulacijo) na premladnem sadnem drevju, ki še ni rodilo; ako sadno drevje, ki letos ne kaže nikakega ali le malo zaroda, zanemarjate; ako čakate z oporami toliko časa, da se pod težo sadja začno lomiti veje; ako poletne hruške in rana jabolka pustite na drevesu, da popolnoma dozorijo, se zmede in začno same v množinah odpadati; ako pustite jagodam pritlike (vroče), da se razraščajo po mili volji; in slednjič, ako pustite od hudih nalivov stepeno zemljo, da se izsuši in razpoka. Janez Cesar zopet Rozmanov Janez Po več kakor sedemnajstih letih -bo Janez Cesar v petek, 10. t. m. spet igral Rožni anovega Janeza v Golarjevt ljudski komediji »Vdova Rošlinka«. Precej let je torej poteklo od tistih dni, ko je Janez Ce- sar temu Golarjevemu Janezu pripomogel do odrskega uspeha. Ne bo več sam mlad, kakor je bil še v tistih letih, vsi pa, ki poznajo in cenijo dramatsko umetnost Janeza Cesarja, vedo, da bo tudi v tej vlogi neugnano mladosten, živ in naraven. Zato bo nova predstava »Vdove Rošlinke« zanimiva že zaradi vloge, ki jo bo igral Janez Cesar. Priporočamo jo pozornosti našega občinstva n— Nagrajeni obiskovalci razstave Gorše-Maleš v Jakopičevem paviljonu prejmejo sliko — signirani izvirni pet-barvni lesorez Marija (po slovenskih narodnih motivih) od M. Maleša v četrtek 9. t. m. in petek 10. t. m. med 11. in pol 12. uro v Jakopičevem paviljonu. Slučajni zamudniki naj se blagovolijo obrniti na upravo revije »Umetnosti«. Pod turnom it. 5 (telefon 22-88). Izžreban je bil po ?den izmed vsakih 50 obiskovalcev raz--tave: 7. 94, 115, 176. 223, 283, 349. 365, 419, 484, 501, 590. 629, 683, 733, 756, 842. 893 in 904. Vsak katalog, ki je valjal za vstopnico, ima zaporedno številko zadaj hrbtu — izžrebani naj ga prineso s seboj. Prašek za vlaganje jajc DOBITE V DROGERIJI KANC, LJUBLJANA, ŽIDOVSKA UL. 1 u— Strokovno nadaljevalna šola za stavbne obrti se je iz poslopja meščanske šole v Mostah spet preselila v ljudsko šolo na Grabnu ter nadaljuje s poukom kot doslej ob sredah in petkih. u— S češnje je padel. Ciril Martine, 13-letni sin hišarja z Rudnika, je padel s češnje in si zlomil levico. Prav tako je morala v bolnišnico 61 letna Fani švajgerje-va, služiteljeva žena :z Ljubljane, ki je padla po stopnicah in si zlomila roko. u— Tudi bob raste po ljubljanskih vrtovih. Marsičesa so se domislili naši zasebni ljubljanski vrtnarji, ki so se letošnjo pomlad tako pridno lotili obdelovanja zemlje. Zdaj, ko je vse zelenje v najlepši rasti, opaziš po ljubljanskih vrtovih, koder so prejšnja leta zelenele in cvete-e rože, različne koristne rastline. Po zgledu naših dedov so se posamezni ljubljanski »kmetovalci« spomnili tudi boba. ki je bli nekdanje časg reševalec v marsikateri z:mj ski stiski. Bob obeta, da bo tudi po ljubljanskih vrtovih dobro obrodil. Pozčgipost naših bobarjev pa zasluži naslednja»er ležka Ivana Drašlerja v najnovejš, vilki »Sadjarja in vrtnarja«: Ako je še za koga zelen bob, v stročju kuhan, da si ga sam lušči, taka slaščica ko meni, bi bila res škoda, če bi ga ne sadil. Ko sem ga na njivi sadil, nisem opazil, da b; mu uši povzročile kaj več škode. Drugače pa je na zelenjadnem vrtu. Tam jih je bilo vse živo in skoraj nemogoče zatreti. Ker so se držale le bolj na vršičkih, sem le-te preščipnil, in glej! Kakor hitro je rastlina nekoliko ostarela, so uši izginile. Torej' za spoznanje je bilo manj pridelka, a bob je bil rešen. u— Mravlje so na vrtu hudo nadležne, zato svetuje inž. Janežič v sadjarskem in vrtnarskem glasilu naslednje: Poiščite gnezdo ter ga zvečer zalijte z vrelo vodo, petrolejem ali ogljikovim žveplecem. 100 do 200 ccm te lahko vnetljive tekočine zli j te v gnezdo in nato zagrnite z zemljo. Seveda pri tem propadejo tudi rastlinč v bližini gnezda. Kjer ne moremo doseči gnezda ali želimo ohraniti rastline, uporabljamo zastrupljene vabe. Popoln uspeh dosežemo ž njimi, če se mravlje več dni zaporedoma nič več ne javljajo. Vabe pripravimo iz 120 g sirupa (zasičena raztopina sladkorja ali medu), ki mu primešamo lU g belega arzenika ali % g bljuvnega kamna ali 1 g svinčenega arzsnita. Šolsko gobico namočimo V to raztopino in jo položimo v prazno, večkrat preluknjano pločevina?^ škatlo, ki je ostala od paste a7i konzerve, ter jo postavimo na kraj, kier se zbirajo mravlje. Lahko pa mravlje tudi polovimo v lončke Srednje velik cvetlični lonček, prazen ali do polovice napolnjen z leseno volno, poveznemo na zemljo nad mravljinjo stezo. Odvodno luknjico na lončku pokrijemo s črepinjo. Mravlje napolnijo lonček z zemljo in si v njem napravijo gnezdo. Ko je lenček poln, ga previdno dvignemo z lopato in ga z vsebino vred vržemo v posodo s kropom. Z rastlin pa preženemo mravlje, ne da bj jih s tem uničili, z ostro dišečimi snovmi, na primer s karbolinejem ali petrolejem. Z njimi prepojimo pesek in ga potresemo okrog rastlin. Enako potresemo naftalin. Z Gorenjskega Smrt pri kopanju. V celovškem kopališču se je v nedeljo primeril žalosten dogodek. Desetletni šolar Hans Karel Untereger, doma iz Celovca, se je v kopališču igral z žogo. Po nesrečnem naključju je ob najglob-jem kraju padel v vodo in je takoj utonil. Za novega ravnatelja železniške direkcije v Beljaku je imenovan dr. Henrik Zech-mann. Pretekli petek se je pripeljal v Celovec. V slavnostno okrašeni čakalnici drugega razreda je bilo sklicanih k zboru 200 celovških železničarjev. Poslednja premiera v celovškem deželnem gledališču je bila Anzengruberjeva igra »Dvojni samomor«. Igra je zabavna in ža-ruje ob zaključku sezone mnogo odobravanja V Velikovcu je bil sklican letni zbor krajevne skupine. Krajevni vodja Medved se je spomninjal padlih someščanov in pokojnih pristašev. Nato je bilo sprejetih 13 novih članov. Krajevni vodja je izrekel zahvalo krajevnemu prosvetarju dr. Vedernjaku, ki zapusti te dni Velikovec. Sledilo je predavanje o stanju prehrane. Nevarno vozarjenje v dvoje. V Nemčiji je strogo prepovedano jemati na kolo kakega prisednika, ker so se že pogostokrat pripetile hude nesreče, bodi že s s&mo vožnjo na kolesu ali pa pri trčenju z avtom ali kakim drugim vozilom. Vendar posamezni lahkomiselni kolesarji še ne ubogajo prepovedi, zato tudi žrtve ne izostanejo. Pri Vol-šperku je vzel železničar Janez Liebmann na kolo šolarja Ivana Zwainza. V naglem diru po klancu sta se oba prevrnila Dečko je dobil le nekatere ogrebotine, zato pa je železničar obležal s počeno lobanjo. Nezavestnega so ga pripeljali v bolnišnico v Volšperku, kjer se bori s smrtjo. štetje svinj bo letos prirejeno dne 3. septembra. S Spodnje štafarske Novi grobovi. V Mariboru so umrli: 45 letni železniški ključavničar Štefan Bre-zovnik iz Pekerja, 631etni uslužbenec bolnišnice Franc Kramberger, 291etna železni-čarjeva žona Marija Močnikova, 191etni pomožni policist Walter Sulzer, 6Sletna pol-kovnikova vdova Amalija Lubanovičeva, 651etna profesorjeva vdova Leopoldina La-stavčeva iz Velike Nedelje, 851etna nad-učiteljeva vdova Albina Mavričeva, 471etni tehnični uradnik Hans Giber, 561etni trgovski zastopnik Anton Stiirmer in 831etna hišna posestnica in strojevodjeva vdova Elizabeta Honka. V šoštanju je umrl 31 letni stražnik Stanko Kolar iz Maribora, v Braslovčah zasebnica Ljudmila Novakova, v Šmarju pri Jelšah pa zasebnik Albin šprajc. Poslednja premiera v letošnji sezoni mariborskega gledališča je bila opereta »Nečak od tam in tam«, ki jo je napisal Edu-ard Kiinecke, eden izmed Leharjevih naslednikov. Kritika pravi, da je mariborska uprizoritev uspela in da sta se v glavni vlogi zlasti uveljavili Emi Petko in subreta Greta Poppova. Nov delovni red je bil uveden na Spod. štajerskem v istem obsegu, kakršen velja na ostalem štajerskem. Novi red vsebuje predpise o delovnem času, o nedeljskem in prazničnem delu, o zaposlitvi otrok in mladostnikov v industriji, rudarstvu, trgovini in obrti na Spodnjem štajerskem. Med drugim je za časa vojne brez posebnega dovoljenja dopustna deseturna zaposlitev vseh delavcev, starih nad 18 let. Za ženske in za mladostnike pa je treba posebnega dovoljenja, če hoče kakšno podjetje podaljšati delovni čas nad 56 ur v tednu. Obrtni nadzorstveni urad ima v Mariboru ob četrtkih uradni dan in se sprejemajo ustne želje in pritožbe. Slovesnost v Trbovljah. Po navodilih šefa civilne uprave sta s 1. julijem pričela v Trbovljah uradovati okrožno vodstvo Hei-matbunda in urad deželnega svetovalca. V ta namen je priredil trboveljski okrožni vodja večjo slovesnost, h kateri so bili povabljeni uslužbenci in sotrudnilci deželnega svetovalca in Heimatbunda. Prišli so župani iz vsega trboveljskega okrožja. Govoril jim je deželni svetovalec dr. Frohner, ki je lazležil naloge uprave v obmejnem okrožju. Prapor nemškega Rdečega križa je izročil ptujski okrožni vodja Bauer moškim in ženskim pripadnikom Rdečega križa v ptujskem okrožju. Svečanost je bila opravljena na dvorišču ptujske reševalne postaje. Poleg rdečih križarjev je nastopil tudi oddelek brambovcev. Najprej so razvili državno zastavo in skupno zapeli pesem »Sveta domovina«:. Nato je okrožni vodja izročil prapor rekoč, da je vsaka nemška zastava znamenje narodno - socialistične borbenosti. Iz Hrvatske Palača Pokojninskega zavoda v Banjaluki Pokojninski zavod v Zagrebu je kupil v Banjaluki z razlastitvijo prostrano zemljišče, potrebno za zgradbo petnadstropne palače. Zemljišče stane 5,200.000 kun. Mestno poglavarstvo v Banjaluki je že dovolilo, da se porušijo dosedanja stara poslopja na kupljenem prostoru in tako bo Banja Luka dobila v svojem središču novo veliko palačo. Svečanost italijanske ljudske šole v Zagrebu je bila prirejena ob zaključku šolskega leta. Prišli so med drugimi poslanik Eksc Casertano z gospo in vsemi uradniki poslaništva, italijanski generalni konzul dr. Canino, general Amato s številnimi oficirji ter skoraj vsi člani italijanske kolonije. Povabljeni so bili tueti zastopniki ustaške mladine. Prireditev se je pričela s himnami, nakar je izpregovo-ril ravnatelj Trevolli. Sledil je pester spored s petjem in deklamacijami. Nato so bila razdeljena spričevala. Italijanske šole pod okriljem generalnega konzulata kraljevine Italije v Zagrebu se bodo letos odprle istočasno z drugimi šolami v septembru. V otroški vrtec se lahko vpišejo fantje in dekleta od 3 do 5 leta. v ljudsko šolo otroci od 6. leta dalje, v srednje šole pa otroci od 10. leta dalje. Poleg italijanščine bodo posebni učitelji poučevali hrvaščino in hrvatsko kulturo. S 1, avgustom se bodo pričeli tečaji za naglo priučenje italijanščine. Spominska plošča na župni cerkvi sv. Petra v Zagrebu, ki so jo te dni odkrili, opozarja na tri dogodke in to: na 1300-letnico zveze Hrvatov s sv. stolico, dalje na sveto leto, ki ga je dovolil papež Pij XII. hrvatskemu narodu, in na ustanovitev države Hrvatske. Ob odkritju plošče je opravil svečano cerkveno opravilo nadškof Rafael Rodič, ki je tudi blagoslovil spominsko ploščo. Podpora muslimanski cerkvi. V Zagrebu se je mudil ravnatelj vakufa dr. Ha-zim Muftič iz Sarajeva. Na pristojnih mestih so mu zagotovili vso potrebno državno pomoč. Doslej je muslimanska verska zajednica v hrvatski državi prejemala letno 12 milijonov kun, odslej jih bo prejemala 13 in pol milijonov. Vsa državna podpora gre za plače uslužbencem, ki jih je okrog 3000. Nadalje bo država podprla dela za popravilo poškodovanih verskih poslopij v vahodni Bosni ter za zgradbo va-kufskega verskega sirotišča v Sarajevu. V korist Hrvatskim ranjencem je priredilo hrvatsko pevsko in glasbeno društvo »Harambašič« v nedeljo 5. t. m. v zagrebškem parku Maksimiru veliko prireditev. Člani mladega društva so se izkazali zelo požrtvovalne s pripravami 1» • prireditvijo samo, ki je vrgla lep dohodek, da bo mogoče obdarovati hrvatske ranjence. Vinogradi obetajo dobro. V splošnem se hrvatski vinogradniki letos precej pohvalijo z vinogradi. Zlasti zadovoljni so v Hercegovini. V vseh občinah mostarskega okraja so bila zadnji čas predavanja o zatiranju peropospore spričo štednje z ga-lico. Ce ne bo poletnih neviht, bosta žila vka in blatina jeseni razveseljevali marsikaterega vinskega sladkusca. Zaupna posvetovalnic? Drvar. Ce sem v družbi 2 gos podi čen, mi ni jasno, kje je moje mesto. Ali v sredi, ali ob strani? Mnogokrat sem videl, kako se nekateri moški kar vsilijo v sredo. Meni pa se je zgodilo, da so mi znanke očitaie nepoznan je olike, ker nisem stopil v sredo. Kaj je torej prav? — če stopate ob strani dveh gospodičen, kadar jima govorite, ste obrnjeni proti njima, če pa ste v njuni sredi, morate eni ali drugi kazati hrbet, če hočete eni ah drugi pogledati v obraz. Izgubljena kri. Krvavenje iz nosu je navaden pojav, ki tudi nir.ia, lažen v izjemnih primerih, resnejšega pomena če se pa večkrat ponavlja je zelo neprijetno. Ker ste v razvojni dobi, je povsem razumljivo. Pri krvavljenju iz nosa — in pri krvavljenju sploh — je potreben povsem mir. Vedite: tudi če je robec še tako krvav, količina izgubljene krvi je neznatna! Glavo nagnite nazaj in uprite oko v nebo. če teče kri iz desne nosnice, dvignite desnico in levico, če teče iz leve, če teče iz obeh, pa obe roki. Nato s palcem in kazalcem močno stisnite nosnici ob nosno kost. Na ta način se zapre počena žilica v nosu, odkoder navadno teče kri. če to ne pomaga, zmočite v ledeno mrzli vodi košček vate ali košček blaga, si zatlačite nos in devajte na tilnik ledene obkladke. če pa bi vse to ne pomagalo, pokličite takoj zdravnika. čitateljica — 23. V nekem listu sem brala, da se ženske, ki v mojih letih dobe sive lase, nimajo bati raka, in da so ženske varnejše pred strelo kakor moški. . . Ali je to res ali so nas hoteli malo potegniti. — Najnovejša raziskavanja so baje res ugotovila, da prezgodaj osiveli ljudje ne obolijo na raku. Kar pa se strele tiče, je stvar enostavnejša, kakor pa izgleda prvi hip. Na deset ljudi, ki jih zadene strela, je 8 moških in 2 ženski. To pa zato, ker so ženske med neurjem doma Zakonski jarem. Zastopam stališče, da bo dota pri moji nevesti igrala postransko vlogo. Gledal bom ^predvsem nato, da bo poštena in dobrega srca. Ali mi veste povedati od kdaj je dota v navadi? — že v davni preteklosti so roditelji ponekod dajali hčerkam različna darila, kadar so se imele poročiti. Iz te navade se je razvila dota. 1942 — 50. Imate prav. Zajci se ne smejo prenašati za ušesa ker jih na ta način lahko težje poškodujemo. Prijeti jih je treba za prednji nogi, tako jim ne bomo napravili škode. Tudi žival čuti bolečino, morda prav kakor človek, ne more pa tega povedati. Razvoj. Po vašem je napredek tehnike prepočasen? Ali res ne vidite naglega, dejal bi bliskovitega razvoja? Letalstvo, radio, kino, fotografija? Neverni Tomaž. Toliko se je že govorilo in pisalo, da se dajo napraviti različna hranila v obliki prahu in da imajo isto redilno moč. Meni se zdi kaj takega nemogoče, saj človek ne more živeti, če nima primerne hrane. — In vendar je res. Industrija je izdelala že 140 različnih hranil v prahu. Tak prašek stresete v vrelo vodo in že imate okusno jed. Nemški vojaki na vzhodnem bojišču so lansko zimo pojedli veliko količino jedi v prahu: špinačo, sir, med, paradižnik. Ljubezen. V primeri s starostjo človeka je poljub zelo mlad. Baje šteje komaj kakih 2000 let. Prej so dajali izraza čustvom na druge načine. Saj pripoveduje Tavčar v svojem »Cvetju v jeseni«, da v njegovih mladih letih v Poljanski dolini niso poznali poljubovanja, le objemali so se. Mno-gokje še danes ne poznajo poljubovanja. Zarja — 20. Solze, zlasti ženske, so že marsikaj dosegle. Pravijo tudi, da solze vsak greh operejo. Seveda ima to svoj globlji pomen. Dejstvo je, da so solze »težke« po vsem svetu. Ponekod še posebno. V Perziji n. pr. jih še vedno čislajo. V nekaterih predelih te dežele dajo vsakemu pogrebcu posebno posodo, kamor sam skrbno ujame vse solze, ki jih potoči za pogrebom. Ko so pogrebne svečanosti končane, vlijejo vse solze v večjo posodo in jo poklonijo svojcem umrlega, ki jo trajno hranijo. Take solze' so podedljive. Delo. S svoje njivice sem že pobral nekatere pridelke, tako da mi je ostala približno polovica zemlje neobdelane. Ali bi jo lahko koristno uporabili? — Seveda, o tem smo imeli v »Jutru« dolge članke in jih sedaj ne moremo ponavljati, škoda, da ste jih prezrli. Mladost in ljubezen. Vaše pismo je zelo zanimivo. Imate prav. Resnične so tudi besede g. profesorja. Ostanite trdni pri svojem in pozneje boste videli, da je tako prav. Viki, Kočevje. Ste nestalni, brez volje, nimate vztrajnosti in ravnotežja in preveč zahtevate, zato ste nesrečni. Zato tudi ne morete vztraajti v službi in se kmalu naveličate dekleta. Kadar boste odstranili zgornje napake in boste dosegli, kar vam primanjkuje, boste ostali v eni službi in se lahko poročili s sedanjo zaročenko. Odločitev bo padla! Kaže, da je odkritosrčna, čustvena, nagonska, a neizkušena ln naivna, življenja še ne pozna Ker ste vi izkušeni in uravnoteženi, mislim, da je njena usoda v vaših rokah. Njena neodločnost in sprejemljivost tujega vpliva sta za zdaj razumljiva. Za tako resno odločitev je seveda težko svetovati. Najbolje je, da še malo počakate, če jo imate res radi, če pa ne, takoj prekinite. Pozor! Značke: Karlovčan 111. Zakaj se nisrte podpisali? Diamant: Pošljite čitljiv s črnilom pisan rokopis? 2000: Tudi vi niste izpolnili pogojev. Hrepenenje. Kaj pomeni priloženi košček papirja? Sreča v nesreči Zaupen svet želite, a ne zaupate. Pišite jasneje. Zaskrbljena, čitajte odgovor »Ljubljana 53« z dne 26. maja 1.1. in »Izgubljeni mir« z dne 27. junija 1.1. Nepristranost. Navedite rojstne podatke in poklic, potem prejmete odgovor. ŠPORT .... _________ Sedež štev. 2 še ni oddan Se nehaj o situaciji v prvenstvenem tekmovanju divizije B pred zadnjim terminom Kakor v diviziji A tako se je primerilo tudi v diviziji B v italijanskem nogometnem prvenstvu, da bo šele zadnja in zaključna nedelja prinesla odgovor na drugo najvažnejšo odločitev v tej konkurenci. Tek movanje med 18 nogometnimi klubi te divizije se je v zadnji tretjini zaobrnilo tako, da je istoimenska enajstorica iz Barija pridobila toliko prednosti pred vsemi ostalimi partnerji, da je že nekaj tednov veljala za sigurnega zmagovalca v tej skupini. Za sedež št. 2 v tej družbi pa so bila v ožji izbiri tri moštva, ki so se do zadnje nedelje razvrstila tako, da je imela najbolj favorizirana enajstorica Pescara vse možnosti za dokončno zasedbo tega mesta. Ostala dva kandidata, in sicer Vin-cenca in Padova, nista uživala toliko zaupanja poznavalcev in tako so spiošno računali, da bo vprašanje drugega moštva, ki bo prihodnjo sezono lahko igralo v diviziji A, rešeno že minulo nedeljo. Izidi zadnje nedelje pa so spet enkrat potrdili staro pravilo, da je igra z žogo zelo nezanesljiva za vsakogar, ki se bavi z njo in da so vsi računi o njej na papirju vse prej kakor nespremenljivi. Največji favorit Pescara je pustila obe točki v Bustu Arsiziu in njenemu vzgledu je sledila — in še z enakim izidom povrhu — tudi Padova v Alessanariji ter je samo Vicenza — tudi ta samo z najtesnejšim izidom 1:0 in na domačem terenu — spravila ves izkupiček. Posledica teh nepričakovanih porazov in zmag z enim golom razlike je zdaj ta, da se je vrstni red med omenjenimi tremi kandidati temeljito preobrnil in ima zdaj Vicenza najmočnejši položaj za ohranitev toliko osporjenega drugega mesta v tabeli, medtem ko ji sledita s po eno točko razlike razočarana Pescara in dokončno izločena Padova. Za dokončni odgovor na to ne bosta brez pomena okoliščini, da mora Vicenza na gostovanje drugam (v Lodi), medtem ko bo Pescara odločala o svoji usodi na svojem igrišču v tekmi z Alessandrijo. V številkah je situacija pred zaključkom letošnjega prvenstvenega tekmovanja v diviziji B naslednja: Bari 33 19 10 4 46 25 48 Vicenza 33 16 13 4 56 18 45 Pescara 33 19 6 8 46 24 44 Padova 33 18 7 8 57 24 43 Brescia 33 16 7 10 57 36 39 Spezia 33 15 6 12 60 39 36 Pisa 33 15 6 12 47 52 36 Novara 33 13 8 12 40 36 34 Udinese 33 14 6 13 42 42 34 Alessandria 33 14 6 13 38 45 34 Pro Patria 33 12 8 13 48 35 32 Fanfula 33 12 6 15 41 43 30 Siena 33 11 7 15 34 41 29 Savona 33 11 6 16 41 43 28 Fiumana 33 9 6 18 50 58 24 Reggiana 33 7 10 16 24 58 24 Prato 33 7 9 17 30 65 23 Lucchese 33 4 3 26 24 97 11 Tretja kvalifikacijska tekma med 7 kandidati iz divizije C, od katerih bodo štirje na jesen napredovali v divizijo B, je bila odigrana v Palermu, kjer je domača enajstorica Palermo Juventina zmagala nad enajstorico Anconitane z 1:0. Tako so torej v prvih treh tekmah zmagala moštva Mater iz Rima ter enajstorici iz Cunea in Palerma, prva vsekakor zelo visoko v škodo naše sosede Pro Gorizie. Med Korošci Koroški športniki so imeli v nedeljo dva pomembnejša nastopa, in sicer atleti za prvenstveno tekmovanje v Celovcu, plavalci pa preskušnje enake vrednosti v Hallu na Tirolskem. Dvodnevna atletska prireditev v Celovcu je imela zelo številno udeležbo, in čeprav, kakor pravijo poročila, Jeseničani in Kranjčani zaradi tehničnih zaprek, ki so se pojavile v zadnjem hipu, niso mogli priti na start, je bil tudi odziv iz Gorenjske prav zadovoljiv. Izmed številnih podrobnih rezultatov, ki so s tehnične strani čisto dobri, beležimo v naslednjem nekatere neobičajne, ki so jih dosegli dozdaj neznani gorenjski športniki. Tako je med drugimi zabeležen na tretjem mestu v teku na 5000 m neki Eile z Bleda s časom 17.20, še bolj vidno pa bi bilo omeniti zmagovalca v skoku ob palici Štefana Ermana iz št. Vida s 3.12 m. V okrožnih prvenstvenih nastopih je med ostalimi zasedel prvo mesto v teku na 800 m neki Baierle iz škofje Loke s časom 2:06.5, na tretje pa je prišel Kamničan Ter-pmc v času 2:12.5. Kamnik se je dalje postavil v teku na 10 km, kjer je brez težav zmagal večkratni bivši jugoslovenski prvak Bručan v 34:54, drugi za njim pa je bil že prej omenejni Elle z Bleda v 36:26.6. Tudi v skoku v višino so imeli Gorenjci na prvih mestih svojega zastopnika, in sicer kot tretjeplasiranega že omenjenega Štefana Ermana iz št. Vida z 1.60 m. Na plavalni prireditvi v Hallu, kjer so največ uspehov poželi člani KACa iz Celovca, so zelo pogrešali Kamničana Cerarja, odličnega prsnega plavalca, ki se zaradi zaključnih izpitov na visoki šoli na Dunaju ni mogel udeležiti prireditve. Miting so obiskali tudi številni predstavniki ob-lastev, posebej pa ga je prišel počastit tudi državni športni vodja von Tschammer und Osten, ki je slučajno one dni bival v Ino-mostu. Med posamezniki je bil najbolj uspešen KAC-ov plavalec Rauber, ki je zmagal na vseh treh razpisanih progah v prostem plavanju, in sicer na 100 m v 1:04.9, na 200 m v 2:26.1 in na 400 m v 5:24.7. Štafeto na 4X200 m prosto je dobila četvorica plavalcev iz dunajskega Ewaska v času 10:55.9. V KAC-ovi štafeti, ki je zasedla naslednje mesto, je plaval tudi prej omenjeni Rauber, ki je to pot na svoji progi prišel celo na 2:21.5, žal pa to ni pomagalo, ker je odrekel eden drugih plavalcev. Med Štajerci V Mariboru sta zadnja sobota in nedelja minili v znamenju dveh zanimivih nogometnih prireditev, ki sta pritegnili vsaka zase po 1000 gledalcev. V soboto zvečer so v Rapidovem stadionu nastopih učenci dunajske šole, in sicer moštvo Favoritner AC proti Rapidu, ki jih je odpravil čisto zares s 3:0 (1:0). Rapidovci so to pot zaigrali nad vse pričakovanje in so zmago pošteno zaslužili, tekma je bila sploh na višini, kakršne že dolgo ni bilo videti v Mariboru. V mariborski enajstorici hvalijo poročevalci moštvo kot celoto, še posebej pa vratarja Sin-koviča, oba branilca Antoličiča in Kras-nika kakor tudi srednjega krilca Gajška. Polni hvale so tudi za napadalno petorico s Hellerjem v sredini. V nedeljo je bilo prizorišče nogometnih tekem na železničarjevem stadionu. Največ zanimanja je bilo za glavno popoldansko tekmo, v kateri so po precej dolgem odmoru spet nastopili Trboveljčani, in sicer v povratni tekmi za nedavno gostovanje železničarjev v rudarskem revirju. Trboveljska enajstorica se je pokazala v zelo dobri luči in je zasluženo zmagala z 2.0 (0:0). Ne glede na ta rezultat pa pri znavajo očividci, da so bili tudi domačin! prav taAi. uobri kakor sicer, vendar pa jI:, je v njircvih akcijah spremljala huda sm> la. Nekaj droMža Teniški dvoboj za rimski pokal med Madžarsko in Hrvatsko v Budimpešti se je končal neodločeno s 3:3. Hrvati, ki so odlično začeli in dosegli po drugem dnevu vodstvo s 3:1, so zadnji dan zaigrali oba singla. Asboth je porazil Mitiča, Katona pa šaiiča in spet se je eno izmed teniških srečanj v Budimpešti končalo rer.iis, kar je v letošnjih nastopih te vrste na madžarskih tleh že skoraj tradicionalno. Meddržavni dvoboj med Hrvatsko in Slovaško v rokoborbi, ki je bil konec tedna v Bratislavi, so slovaški zastopniki s 5:2 odločili v svojo korist. Hrvatski in rumunski nogometaši so v zadnjih časih v zelo živahnih stikih. V soboto in nedeljo bo hrvatskih prvak Grad-janski v dveh tekmah gostoval v Bukarešti. »Purgerji« potujejo v rumunsko prestolnico z letalom. V ostalem pa so se Hrvatje in Rumuni dogovorili tudi že za medsebojne reprezentančne tekme, od katerih bo prva odigrana dne 30. avgusta v Zagrebu. Po vsej Finski so razpisali zbiranje športnega orodja za fronto. Posamezne zbil ke pošiljajo iz raznih mest vojaškim edinicani na fronto, tako da se lahko vojaki, kauar niso zaposleni v borbi, posvečajo svojemu športnemu udejstvovanju. Nekaj atletskih rezultatov iz Amerike je zabeleženih nekje v kratki brzojavki iz Lizbone, iz katere pa se vidi, da atletika letos tudi onstran Oceana nima najboljših časov. Kar poglejte te-le povprečne izide: na 10 yardov Ewell 9.5, 220 yardov Evveil 20.5, na 1 miljo Mlchell 4:12.2, na 2 milji Michell 9:02.5, na 440 yardov Short 47.2, na 120 yardov z zaprekami Gllson 14.6, v skoku v višino Morcom 1.94 m, v krogli Blozis 16.76 m, v disku Blozis 48.87 m. Pravijo pa, da sta Blozis in Morcom v disku in v višino dosegla že znamki 50.11 m odnosno 1.96 m, pa nista bili priznani. Radio Ljubljana Četrtek, 9. julija i942/xx 7.30 Poročila v slovenščini. 7.45 — Lahka glasba. — V odmoru (8.00): Napoved časa. — 8.15 Poročila v italijanščini. — 12 20 Pesmi in melodije. — 12.40 Koncert čeli-sta Cende šedlbauerja (pri klavirju Marijan Lipovšek). — 13: Napoved časa — Poročila v talijanščinL — 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženh Sil v slovenščini. — 13.17 Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. šijanec, .>o-deluje violinist Albert Dermelj. — 14: Poročila v italijanščini. — 14.15: Izmenjami koncert z Nemčijo. — 14.45: Poročila v slovenščini. — 17.15: Koncert sopranistke Marije Petrič. — 17.35 Pesmi in melodija — 19.30: Poročila v slovenščini. — 19.45: Pisana glasba. — 20: Napoved časa — Poročila v italijanščini. — 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. — 20.30: Vojaške pesmi. — 20.45: Orkester Cetra vodi dirigent Farzizza. — 21.25: Predavanje v slovenščini. — 21.35: Operetno glasbo vod dirigent Petralia. — 22.20: Trio Emona. — 22.45: Poročila v italijanščini. Naše Gledališče Drama Četrtek, 9. julija: ob 17.30: Kralj na Beta jnovi Red Četrtek Petek, 10. julija ob 15.: Vdova Rošlinka. Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol. Sobota, 11. ob 17.30.: Poročno darilo. Red A Nedelja, 12. ob 17.30: Kralj na Beta jnovi. Izven. Znižane cene od 12 Ur navzdol. Ponedeljek, 13.: zaprto. Opera četrtek, 9. ob 17.: Krišpin in njegova botra. Red B. Petek, 10.: zaprto. Sobcta, 11. ob 17.: La Boheme. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol. Nedelja, 12. ob 15.: Krišpin in njegova botra. Izven. Cene od 20 lir navzdol. Ponedeljek, 13.: zaprto. V šoli Gospod katehet je pripovedoval: »Oče zgubljenega sina je padel na obraz in jokal. Kaj mislite, otroci, zakaj je jokal?« Moik v razredu. Zdajci se je oglasil Tonček, ves vesel, da jo je pogodil: »Prosim, gospod katehet, ali bi vi ne jokali, ako bi padli z obrazom na tla? He>eda L - 60. uksa — .60 •t Jaiame aasiova alt u šifro L J.—.__ Briv. pomočnika sprejmem. Spindler, Janševa ulica 2. 9093-1 Frizersko pomočnico s popolnim ananjem sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestna*. 9102-1 Uradnico tudi zacetnico, sprejmemo takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod *(Jurricuium vitae«. 9107-1 Cementiste dobro lavežbane, kakor tudi brusače umetnega kamna, sprejme »Alpc-ko«, Ljubljana. 9103-1 Fotopomočnika (-co) in vajenko sprejme. — Fototehnika. Tyrševa 15. 9113-1 Služkinjo ki zna kuhati, sprejmem. Hrana in plača dobra. Nastop takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9116-1 Trg. pomočnico špec. in delikatesne stroke z znanjem italijanskega in nemškega jezika, sprejmem takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nastopim takoj«. 9118-1 Beseda L — 60. taksa —.60. '» da'arve naslova ali za iifro L i.—. Kontoristka zmožna slovenskega, italijanskega in nemškega jezika, strojepisja in knjigovodstva, išče službe. Ceni. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samostojna«. 9038-2 Beseda l — .iO, taksa —.60. >» daianie aasiova al) za iifro L i.—. Prodam .».elezno olagajno »National«. Drogerija Emona. Iv. Kane. Nebotičnik 9060-t 3 pare otroških čevljev za deklico 5 let, še dobro ohranjenih, št. 25. prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9051-6 Postrežnico I V ~ iščem za dve do tri ure ' Otroški VOZlcek dnevno, čas in plača po : globok, dobro ohranjen, dogovoru. Po želji tudi j prodam. Bezenškova uli-sobico. Koblerjeva ulica ca 27, Zelena jama. št. 15. 9119-1 9090-6 Naprodaj: dlvan, zložljive postelje, kuhinjske kredence, omare za obleke, mize, plinski Štedilniki, gramofoni, kitare, violine, harmonike. otroški vozički pri »Prometa«, nasproti križanske cerkve, telefon 43-90. 9086-6 Naprodaj: gramofon s ploščami za 400 Ur, stara harmonika 350 lir, Šivalni stroj, po-grezljiv, bosanska preproga 3X2, sobna in kuhinjska oprava, španska stena, mize, »štokrll« ln drugo v trgovini Ogled, Mestni trg 3. 9092-6 Več starih oken ev. za seno, prodam. — Idrijska 19. 9095-6 Otroški voziček globok, za dvojčke, dobro ohranjen, prodam. Mahničeva ul. 34. 9096-6 V Frigidairu oddam še nekaj separi-ranih. zaprtih prostorov. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Napoleonov trg«. 9106-6 Večjo količino eternlh cevi in kolen (novih) proda Rupena Lutz. Ljubljana VII.. Be-1 Jaška ul. 4. 9109-6 Heseda l —.JO. taksa —.60. sa daianie aasiova tli za itlro L 2.—. Stoječo VVertheim- blagajno kupim. Drogerija Ivan Kane. Nebotičnik. 9080-7 Kolesa Besed* L —.60, taksi —.60. za daian>e naslova ali z* Iifro L i.—. Dovoljenje za triciklje lahko dobite, zato si takoj nabavite tricikelj prvovrstnega izdelka po skoro polovičnih cenah ob priliki razprodaje zaloge v Generator delavnici. Tyrševa 13 (Figo-vec, levo dvorišče), tel. 29-27. 9110-11 Pohištvo Besedi l -.60. taksi —.60. ea daianie aasiova ali za _