Natisov 15.000. rc' iihaja vsaki Idiliran z dnevom : nedelje. u'na velja za Av- za celo leto , za pol in četrt raznerno; za Ogr- »K50 vin. začelo iza Nemčijo stane "ilelo 5 kron, za 'kc pa 6 kron; ; inozemstvo se "naročnino z ozi- 1 visokost pošt- tKaročnino je pla- "j. Posamezne "dajajopo6v. .0 in uprav- se nahajata v sdališko po- štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratev) je za celo stran K 80, za >/, strani K 40, za '/, strani K 20, za >/„ strani K 10, za Vi« strani K 5, za Vss strani K 250, za >/M strani KI. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Politika revolverja. Iverski streli v ogrskem državnem zboru. Revolverski napad na komisarja Čuvaja v Zagrebu.— rodi nasilje, — že zadnjič smo na- Ipsali ta besede in kako hitro so se uresničile. [ur Be dogaja zdaj v deželah krone sv. Štefana, |je res prava evropejska sramota in v inozemstvu wrajo prav zaničevalno na te žalostne dogodke (gledati. Vse se mora vprašati: ali je Ogrska še [ustavna dežela? ali je kaj razlike med Ogrsko Res je, magnatska banda raznih Košutov laštov ni simpatična, kakor se studijo sploh kn vse te našemljene karikature madžaron-»trapije. Davno bi bilo.že čas, da se, nana Ogrskem prekucušKem delovanj n pro-mMštva konec. Ali to ne gre s to sp ne sme zgoditi s krivico. Tudi na _m vlada ustava, ki je zajamčena v dr-temeljnih postavah in na katero je i I kralj prisegel. Nikdo — in tudi madža-ia vlada s svojim surovim biričom grofom I ie — nima pravice, teptati to ustavo in rtav v blato. Vlada bi morala biti toliko enega mišljenja, da bi odprla državni zbor "m množicam na Ogrskem in to s splošno 1 pravico. Edino na ta način bi bilo mo-madžaronsko-betjarskim pijavkam prepre-tljno izsesavanje vbogega ljudstva. Edino 1 način pa bi tudi ozdravele žalostne poli-državne razmere na Ogrskem. Ali sedanja ida ima v tem oziru presneto kratko-pogled; ali pa je farizejska in hinavska. se boji ta klavrna vlada bolj nego Bh Košntov, Andrassyjev, Juštov, Polonyjev so že vsi ti potomci roparskih vitezev [avarskih divjakov imenujejo. Zato je vlada 1 pustila s svojimi kimavci nasilneža grofa eo za državnozborBkega predsednika izvoliti. Ta mož. ki bi spadal najbolje v Bakony-gozd, poklical policijo v državni zbor, pustil je pro-Ivladine poslance vun vreči in njegovi pajdaše pokorno vse vladine zahteve izpolnili . . . iko stoji vlada na stališču protipostavne krivice, kakor je stala opozicija na tem stališču, Strast je vskipela do vrhunca. V Budim-Ki je sicer 30.000 sabelj in bajonetov pre-icilo krvavi boj na ulici. Ali strast se ne da ipovedovati, človeško srce se ne da zatreti. [vsem tem nasilju se je nakrat rodila fana-, misel posameznika, ki je hotel z revolver-em svoji stranki pomagati. Eden od grofa ITisze izključenih poslancev je b a m r e č prišel v zbornico, ustrelil z revolverjem večkrat proti |T i s z i in potem sam sebe smrtno-|ievarno ranil. In par dni pozneje so počili zopet streli fanatizma v Zagrebu. Tam so razmere zopet drugačne. Že desetletja sem vodijo Hrvatje odlo-|8ri boj proti Madžaronom, ki jih hočejo osuž-niti in uničiti v političnem, kulturnem in gozdarskem oziru. Madžaronska vlada je vsled tega odvzela Hrvatom vse pravice, vstavila po-itivno vtemeljeno ustavo, odpravila za sedaj sabor in izročila vso „vladanje" komisarju Čuvaju, ki je ravno tako nasilen birič kakor Tisza. Ta Čuvaj je uresničil takoj pravo strahovlado po Hrvatskem, časopisju je dal nagobčnik, tako da ne morejo več resnice pisati. Kakor sovražnik v premagani deželi je ta Čuvaj „vladal." In tudi tukaj se je našel mlad človek, študent .lukič iz Bozne, ki je vzel revolver in je hotel z njim svoji zatirani domovini pomagati. N a cesti je Jukič poskusil ustreliti komisarja Čuvaja; zadel pa je le nedolžne osebe . . . * * * Napad na grofa Tiszo. Na seji dne 7. t. m: so se v ogrskem državnem zboru vršili isti dogodki, kakor na prej-snih sejah. Ko je vstopil predsednik grof Tisza. pričel je velikanski ropot in vihar. Potem je nastopila zopet policija .'. . Okroglo ob 'Ali. uri pa je planil skozi ložo žurnalistov že preje izkijnčeni poslanec K o v a c s. Divje je zakričal: „tte en opozicijoneltii poslanec je tukaj!' Potem pa je iz revolverja trikrat ustrelil proti predsedniku T i s z i. Predno so mu drugi poslanci mogli revolver odvzeti, oddal je še dva strela sam proti sebi in se smrtnonevarno ranil. Tisza ni bil zadet. Kmalu se je pomiril in ko je še tekla gorka Kovacseva kri po tleh, otvoril je Tisza zopet sejo in jo nadaljeval. Blazni napad ni imel nobenega uspeha . . . Napad na Čuvaja. Dne 8. t. m. peljal se je kraljevi komisar Čuvaj v automobilu v bansko palačo v Zagrebu. V Mesnički ulici je automobil vozil bolj počasi. Takrat je skočil mladi študent Jukič proti automobilu. Zaklical je: .Živila Hrvatska!" in ustrelil potem iz revolverja 5 krat proti Čuvaju. Tudi tukaj ni imel atentat zaželjenega uspeha. Čuvaj je ostal n e r a n j e n. Pač pa so zadele kroglje banske-ga svetnika Krvoj-iča v vrat in so ga smrtnonevarno ranile. Morilec je potem z revolverjem v roki pričel bežati proti Strossmayrovi promenadi. Prvi za njim je tekel neki tajni policaj Fučkar. Ko je Jukiča skoraj že vjel, obrnil se je ta in rekel: „Pusti me, drugače streljam!" Ker policaj ni odnehal, ustrelil je Jukič; zadel je policaja v čelo in se je ta takoj mrtev na tla zgrudil. Potem je morilec zopet naprej bežal. Z revolverjem v roki je v begu vpil: „Živila Hrvatska! Abcug Čuvaj!" Jukič se je hotel potem sam ustreliti, ali v tem hipu so ga prijeli in odvedli v ječo. Pravijo, da je ta Jukič, ki je doma iz Bozne, jako razburljiv človek in da se je nahajal tudi že v norišnici. Obadva napada sta blazna čina oseb, katere je strast na pot zločina pripeljala. To je gotovo! Ali vendar mora vsakdo tudi tiste či-nitelje obsojati, kateri so sedanje razmere na Ogrskem in Hrvatskem zakrivili. Ljudstvo ni igrača, — to bi morali vedeti tudi oni, ki so poklicani, to ljudstvo v okvirju države vladati. Streli v Budimpešti in v Zagrebu so dokaz, da je vsa madžaronska politika nevarna in krivična. MOJA STARA izkušnja me u6i, da rabim za negovanje moje kože le Stecken- pferd-lilijino-mlečno milo od tvrdke Bergmann & Co., Tetschen a/E. Kos za 80 h se dobi povsod. 229 Politični pregled. Politični položaj je vsled nasilnih dogodkov na Ogrskem postal tudi v naši državni zbornici precej napet. Vlada je smatrala potrebno, da zagrozi poslancem z ojstrimi odredbami, ako bi ne hoteli takoj sprejeti vojne preosnove. In tako bode bržkone ta preosnova vkljub obstrukcijo-nističnim željam Rusinov kmalu sprejeta. S tem bi bila za sedaj največja težava odpravljena. O vojni preo8novi bodemo sicer še natančneje govorili, kadar bode postala postava. Naša zbornica dela zdaj sicer prav hitro in pridno, da dokonča svoje delo do poletnih počitnic. Državni zbor bode po sprejetju vojne preosnove proračunski previzorij obravnaval. V jeseni pa se bode moral pečati z veliko reformo financ. Treba je zasiguriti državi novih dohodkov, kajti že 1. oktobra se bode zvišano število rekrutov sklicalo. Vojna preosnova bode stopila s 1. februarjem 1913 popolnoma v veljavo. Ako bode državna zbornica to delo izvršila, brez da bi se zgodili zopet boji, potem bi bila pot odprta za koristno socialno delo. Laški irredentOVCi na južnem Tirolskem in v Trstu postajajo vedno predrznejši. Kar pri belem dnevu kažejo svoje protiavstrijsko mišljenje. Vlada je njih društvu „Lega nazionale" razprodajo gotovih predmetov prepovedala. Zaradi tega so irredentovci sklenili, da ne bodejo več avstrijskega tobaka kadili. Ta sklep bi imel seveda posledico, da bi se vsakega kadilca na ulici napadalo. Prišlo bi lahko do hudih izgredov, Oblast bode morala tem italijanskim hujskačem enkrat pošteno na prste stopiti. Ženska — deželni poslanec. Pri nadomestni volitvi okraja Jungbunzlau za češki deželni zbor je bila pisateljica Vika Kunelitzky za deželnega poslanca izvoljena. Zdaj še ni znano, ali bode oblast to izvolitev potrdila. V tem slučaju bi bila ta češka gospa prvi ženski poslanec na Avstrijskem. Silberer. Našli so mrliča v gorovju ponesrečenega poslanca Silberer. Klerikalci so takrat, ko je Silberer izginil, vpili, da je poneveril denar in pobegnil. Zdaj je seveda dokazano, da to ni resnično. Bulgarski kralj obiskal je našega vladarja na Dunaju in mu je ob tej priliki tudi prestolonaslednika Danila predstavil. Sprejem je bil jako Drisrčen. Črnogorski kralj obiskal je 8. t. m. na Dunaju našega cesarja. Cesar je kralja Nikita imenoval za imejitelja nekega pešpolka. V Belgiji so se vršile volitve v državni zbor, ki so vsled velikanskega nasilja končale z zmago klerikalcev. Klerikalna večina v zbornici znaša zdaj 10 mož. Delavci so grozno razburjeni nad P O UŽiV8Ilill Od Kaditi 8e PriPoro&l Stra8Chill'0V0 grenčico iz zelbiliave vzeti. Ista »greje prijetno traplo in prepreči prehlaj« izidom volitev in bo vprizorili politični štrajk. Tudi do krvavih pouličnih bojev je prišlo. Štrajki na Angleškem so zopet izbruhnili. Zdaj stavkajo pomorski delavci in težaki. V Londonu je prišlo do krvavih izgredov. Tudi 30.000 kovinarjev je stopilo v štrajk in isto-tako stavbeni delavci. Večni štrajki povzročajo pač velikansko gospodarsko oškodovanje. Če sle namočili perilo črez noč s pralnim izvlečkom ,,Ženska hvala", izloči se vsa nesnaga sama od sebe, brzo in temeljito. Hitro in. lahko se opere perilo potem z milom „Schicht" znamka „Jelen", da postane bleščeče belo, kajti pralni izvleček „Ženska hvala" in milo „Schicht" belita perilo kakor solnce. Smodnisnica v zrak zletela. Čez 10 oseb mrtvih, mnogo ranjenih. Vzrok: zločinski napad? Pretekli petek vršila se je v fabriki smodnika vWollersdorfu pri Dunaju velikanska razstrolba. Objekt 48 te fabrike je zle-tel v zrak in pokopal v svojih razvalinah čez 10 oseb. Pok razstrelbe je bil velikanski. V bližnjem mestu Wiener-Neustadt so počile vse šipe po hišah; istotako v mestu Badenu. Pravijo, da je zletelo okroglo 200.000 kil smodnika v zrak. Pok razstrelbe se je slišal čez 50 kilometrov daleč. V vseh okoliških in sosednih vaseh in mestih so se podrli dimniki kakor pri hudem potresu. Tudi komandant fabrike je mrtev. V razvalinah so našli kose človeških trupel, odtrgane ude, raztrgane obleke. Mnogo vojakov je bilo iz konj vrženih in konji so besneli potem v divjem strahu okoli tabrike. Na stotine metrov daleč so našli razmesarjena trupla delavcev in vojakov. Celo na Dunaju se je slišalo pok razstrelbe. Vsled ndarca zraka so padli tiči mrtvi na tla; drevesa v bližini so iztrgana in zgorela. Začasa razstrelbe se je ravno brzovlak mimo peljal,- razstrelba bi ga kmaln iz tira vrgla. Par dni po tej grozni razstrelbi zgodila se je še druga; zletelo je. namreč skladišče 4 v zrak. Zdaj šele so prišli do prepričanja, da se gre tukaj za zločinske napade. Vrši se najstrožja preiskava, da bi se prišlo povzročiteljem grozovite razstrelbe na sled. Na drugi strani pa se zopet čuje, da je povzročil neki automo-bil razstrelbo. in modno blago za gospode in priporoča izvozna hiša Prokop Skorkovsky in sin t Hnmpolra na Češkem. Vzorci na zahtevo franko. Zelo zmerne cene. Na zeljo hočem dati takoj izgotoriti gospodske obleke. Dopisi. Spodnja Pulskava, 3. junija. Občinske zadeve). Pri včerajšni občinski Beji se je na predlog g. župana Engelberta Sicherl imenovalo : G. Karla Hrastnig star., gostilničar, mesar in posestnik in g. Štefana Rudolf, veleposestnik, za častna župana; nadalje g. M. P o-g o r e u t z, posestnik, in Anton Samastur, veleposestnik, za častna občana naše občine. Ti možje so skozi 35 let z veliko vnemo v prid občini delovali in si s tem velike zasluge pridobili. Čast jim! Brežice na Savi. Brežka policija je pri procesijah, kar se tiče reda, čisto nepotrebna. Kdor je opazoval na Telovo karavano ljudi, ki so se udeleževali obhoda, moral je videti tudi duhovnika, ki je švigal po ulici sem in tja in gledal kakor čuk na vse^etrani, da ja vse slavi ta čin, katerega reditelja se je domišljavo delal. Na sto metrov od Resnega telesa odstranjene in mimogredoče opominjal je, da treba klobuk v roke vzeti, kakor da ne bi vsak katoličan itak znal, kaj je storiti. Se par let tega jezuvita v Brežicah imeti in v njegovem delu pri miru pustiti in vam naprednjakom se bode zapovedalo: taki morate biti kakor v 16. stoletju ali na gromado z vami v čast Sv. Liguorija . . . Svoje pomagače si po nedeljah v dvorišči županije že vadi pod imenom Btelovadba katoliške mladine"; njegovi „orli" so razpreženi po okolici, še samostan ni varen pred njimi. Tudi se je opazilo pri osmi maši fanta, okinčanega z znakom plemenite te dražbe, katerega delo je, da ljudem pod nos mošniček drži in čaka na krajcerček. Tudi samostanski lahkokrušniki naj bi raje na videz znak nosili; toda jim obleka (kuta) ovira. Leta so bila, ko so drugače menihi občevali z meščani in rad je v zadnji uri bolnik poslal po dušnega prijatelja. Ali zdaj? Otrokom se pri spovedi reče: le z nami držite, bodite Slovenci; i Zu dan Skandalscenen im ungarisehen Reiohsf-age. Oas Parlamenfsgebaude u.PrasidenrBraf Tisza. Škandali na Ogrskem. Novi predsednik ogrske državne zbornice nadaljuje svojo pot surove sile. Vsako sejo zbornice otvarja pod varstvom policije in vojaštva, opozicijo-nalne poslance pa pusti ednostavno od policije vun vreči. V takih razmerah sprejema večina potem vse od vlade predlagano postave. Koliko časa bode ta doba Dasilja trajala, to seveda nikdo ne ve. Kakor poročamo na drugem mestu, se je na grofa Tiszo že streljalo. Nasilje rodi zopet nasilje. Današnja slika prinaša v desnem kotu predsednika zbornice grofa Tisza, spodaj pa poslopje ogrskega državnega zbora v Budimpešti. se jih sili spovedne molitve slovensk slovenske katekizme v šoli rabiti itd., to učenke in učenci nemške šole. Proaffl dežov se odreče to, le .Slovenci" dol« delovanje teh katoliških fanatikov v knij pribiti in jim z ednako mero povmim „ katoličani", ki ljubijo svojega bližnjej samo v njihov rog mora trobiti. Grof ] mora veselje imeti z njimi! Udeležijo! cije, švigajo po vaseh od hiše do hiše] bijo za blagor Benkovičeveduše. Iz priži kajo: prijatelj, le te časopise beri in.| se nevernikov. Pater provincial, tudi časti dr. Holler, Vi ste slobodno ponosni na I „katolično" sredstvo in kulturno delo stvom Spindlerja & Comp. Don Iz Brežic. Dragi „Štajerc"! Poroča] je naraslo že ogromno število „orlov" ali ,q samo v Brežicah in Št. Lenartu jih jej manj kakor 1000 in njih prednik je rikalec po imenu Jože Šetinc v Št. Lenai Brežicah, ki se sploh tudi ponaša v vs in bratovščini in izobraževalnosti kot pod Ker ima inteligentno orlovsko-čukovsko | Ijen nos, zato pa tudi spada med čuke;j tista njegova sestra po imenu Neža tudi nahaja v vsaki „ Marijini bratom družbi; šopiri se kakor pav čez vsa del celi okolici, ali ves njen trud je splaval | rada ima „Marijine hčerke", a „sinčkei rajši. Tem dvema ^Marijinima otrokomal Kri8tosov pregovor najprimernejši odgovoj reč: ti vidiš pezdir v očesu svojega a bran v tvojem očesu pa ne vidiš! Iz Makolj. Iz Makolj poroča dopisan Gospodarja" o nekem kipu sv. Mihae ga naj pride k nam marsikdo ogli piše, da naš Franček in Drejček se ne upata iz samega strahu pred dobo. Ti dopisunček si pač ne upaš od aj strahu imenovati, kateri da je tisti Fr; Drejček. Ker je pa pri nas veliko Franiii še več Drejčekov (ker v naši fari je farni patron), povej nam toraj. katerega ; morda tistega, ki je na velikem oltarju^ drugi Frančeki in Drejčeki se pa up brez vsakega strahu in če se še tudi žifl kakor naš mežnarček, kaplanče in župnik \ Lendovšek tam nastavijo. Ti dopisanče J Gospodarja" pa le malo bolj „fein" tvoje, vkup skovaj, ne da najprej nvališ, kako jel in potem pa sam priznaš, da je peklen doba (taki ki kaj takšnega pišejo Mi ti danes to le povemo in si dobro zai da vsi hinavski farški podrepniki in polil farji so tiste peklenske grdobe. Na svidej Makolj ski naprej Št. Vid nad Valdekom. Dragi , Imamo ti zopet nekaj o našem fajmoš lusku povedati. Že pretečeni mesec nisi pridige. Ali hvala Bogu, na Binkoštno po „šmarnicah" pa so si razlivali naš žolč nad okolico sv. Rupreta. Izjavili j jutri ne more biti pri sv. Rupretu opr; ima baje v bližini sv. Rupreta „Staje „kovačnico" ter so tam baje sami „Staje: Mi napredni kmetje si pač mislimo, res, ker „Štajerc" izhaja vendar v pa pri sv. Rupretu. Nikdar, gospod 86 še ni zgodilo, da na Binkoštni poij bi bilo pri sv. Rupretu opravila! vam je hotel eden naših naprednih rovati 6 kron. Pa Vi, g. fajmošter, sti političnega sovraštva opustili opravilo^ dobro, zapomnili si bodemo to prav zanimali se bodemo še bolj za razne se ravno Vas, g. fajmošter tičeje. Klin s] F« Klerikalno krščansfa (Izvirni dopis.) Iz Vojnika. (Nedostojnost Franc Ogi nika v Dramljah, poprej v Crešnicah.) Temu n* ni zadostovalo, da je učitelju Adamiča svoj nimi tožbami iz Črešnic ter ob službo sp načečkal je ta svojevoljnež in prevzetne: še v. cerkveno kroniko" veliko strani samih izmišljol obrekovanj in laži zoper njega, ter ga hol celo bodočnost osramotilll zek te razžalitve obiskovalcem brati, pa tudi] vem odhodu v Dramlje je pustil to knjig odprto, da so to sramotilno in obn lahko mnogi pregledovali in jo brali II In i bila ta „vskrunitev" še v vse prihodnje čase I Gumi «a trsje cepiti (Rebenbander) najboljša sorta, garantirano blago, priporoča trgovina tu Brata Slawitsch i Ptnju. ■Pfildenje, za kratek čas in v posmeh na razpolago I ^ je A. poslal prošno pismo na milostivega knezo-^^Ta dr. M. Napotnika, naj bi blagovolil re-[knjigo pred se zahtevati, se očitno prepričati in ti, to je, nedostojno, razžaljivo vsebino iz te iji;c odstraniti. Prečastiti gospod knezoškof si je re-c kroniko res dal doposlati, pa uči:elju se prošnja olnila, kajti dobil je od dekanije Novacerkev celo _ jakovani odgovor : „Preč. kn.-.šk. Lavatinski konzi-Kii na Vašo prošnjo ni najšei nobenega povoda h kaki ! — Na taki način se Ogrizeka v svojem obre-I in razžaljenju čez svojega bližnjega še podpira ! ikem bi imel vsak duhovnik pravico v farovško «rk»eno kroniko čez učitelje pisariti karkoli bi se k (poljubilo. Zato je bil A primcran, celo zadevo c. ^■otlniji v Celje izročit ter predlagat, da se ta kronika nic zahteva in njemu pogled v isto dovoli, da po vseh razžalitev tožbo napravi in najprvo to do-!, da se nedostojno gradivo deno potom posvetne : iz kronike odpravi, ker duhovska visoka oblast : tega ne stori l da ne bo učitelj tudi še za-«j po nedolžnem obrckovan. — Ta pa v „šolsko iko" ni niti ene razzaljive besede čez Ogrizeka za-jL četudi je preveliko snovi in uzrokov do tega \— Sodnija je cerkveno kroniko iz Cresnic sicer tala, a kn. šle. konzistorij je odgovoril, da je ne p poslati, ker kronika ni nikomur dostopna, dočim b pa v farovži mnogi brali, ter nje vsebino p r i-|»iedovali; a kaj pa še v bodočnost? Je-!i ne ) tudi vsi tamošnji župniki, dekani in obiskovajoči miki to pisavo prilično brali ! f Konzistorij da sicer [aj, da je župnik Ogrizek o A. v kroniko nekaj pisal, j in koliko, tega pa ne povč. Zato je A. znovega friljui, s pomočjo c. kr. sodnije, s pričami in z dokazi igat, da se rečena kronika na vsaki način mora ton predložit, da se resnica izve, ter pravica dole, to je, da se razžaljenje prizadetemu za sedaj za-ije ter isto za celo bodočnost iz te knjige odpravi, Ji bi konzistorij še vedno pri svojem sklepu vstrajal, (r!o> zakrival, ter Ogrizekovo predrznost, obrekovanje S tem še naprej podpiral, da bi razžaljitve »-cerkvene kronike nikakor ne hotel odstranit. leomejeno | zaupanje vživajo in zaslužijo kocke (gotova goveja juha) a 5 h | ker se jih z največjo pozornostjo izdeluje. V kakovosti so najboljše! Pazite na ime Maggi in varstveno znamko ^-zvezdo s križcem Novice. Anton Aškerc f- ^z Ljubljane poročajo, da je amrl tam mestni arhivar in pesnik, g. Anton jAikerc. Zadela ga je kap. Pokojnik se sme računati k najboljšimi slovenskimi pesniki in pi-|iatelji. Bil je prosti, samostojni duh, ki si ni ;dal niti v najžalostnejših časih jezika zavezati. Znano je, da je bil pokojni Anton Aškerc du-koraik in je služboval v raznih krajih na Spod-|ijem Štajerskem. Ali njegov prosti duh in nje-|go»t svobodomiselne pesni je bili duhovniškim Mbratem trn v oku. Pričeli so ga zasledovati in utirati, tako da je naposled slekel črno sukno |h stopil v pokoj. Služil so potem dolga leta v Ljnoljani kot mestni arhivar. V zadnjih letih je sicer hudo zašel v narodnjaško gonjo, a svojega [iwbodnega, protiklerikalnega mišljeoja ni odložil niti na smrtni postelji. Anton Aškerc je spini celo vrsto knjig, izmed katerih so bili prvi snopiči pesmi najboljše. Posebno znane se nje-p» pesni .Misel Svobode", »Satanova smrt", ,Masverjeva himna noči* in cikli iz „jntranje [dežele' ter iz kmetskih puntov . . . Klerikalci kajo seveda celo ob njegovem grobo. Ali z ircem je umrl vsekakor mož, kakor jih je malo in na katerega so Sloven- Iz Spodnje-Štajerskega. Kje je Brenčič? Vse, kar je prav, — mi gotovo nismo pričakovali, da nas bode spnheljski prerok Miha Brenčič kar čez noč odrešil, čeprav so to njegovi črni priganjači začasa volitev na vse pretege obljnbovali. Ali mislili smo vsaj, da se bode malo gibal ; mislili srao, da bode Brenčič vsaj malo jeziček brusil iti vsaj navidezno „delal". Pa ni nič, nič, prav nič. Najvažnejša vprašanja se obravnavajo v državnem zboru, — Brenčič pa lovi muhe. Za vraga, za muhe loviti pa vendar nimamo poslanca. Morda misli Brenčič, da je vse skupaj ena figa in se zanima le za tiste desetake, ki mu padajo tako lepo v naročje. Morda pa je izpoznal sam svojo nezmožnost in se je naveličal aportirati dr. Koroščeve zapovedi. Morda mu je jezik prirasel . . . Bogve, kaj se je zgodilo, kaj je z njim! Ali na vsak način bi ga prav ponižno prosili, da naj pove, zakaj je tako tih in zakaj se briga za svoje volilce toliko, kolikor se brigajo volilci za lanski sneg. Povejte nam to, gospod državni poslanec Mihael Brenčič iz Spuhlja pri Ptuju . . . „Orli" in ..Marijine hčerke", to eozdaj stebri klerikalne stranke na spodnjem Štajerskem. Stara taktika! V tem oziru nam pošlje sivolasi prijatelj te-le vrstice, ki so do pičice resnične: Stariši prepovedujejo svojim sinovom pijančevanje, — klerikalni duhovniki pa zapeljujejo v čukov-sko uniformo našemljene fante k ponočevanju in popivanju. Stariši pazijo, da se njih hčerke ne spridijo, — klerikalci pa zadržujejo dekleta od dela in jih učijo gostilniškega krokanja. In na svojih „paradah': hodijo ta dekleta in ti fantje v obleki nedolžnosti, z vencem na glavi, ki ga dostikat ne zaslužijo več . . . Ej ti čudna pobožnost ti! Svoj čas so se zbirale kmetske hčerke zvečer ob domači peči in so predle. Možje so sedeli ob mizi in podučevali fante v kmetskem ponosu. Danes sedijo stare ženice in stari možaki sami, — hčerka je v „teatru" in pride šele ob polnoči domu. Fant je pri „ču-kovski" telovadbi in drži nož v roki ... Ti prečudna novodobna pobnžnost ti! Ali je res politika zatemnela i zadnjemu duhovniku oči ? Kje so tisti sivolasi pošteni duhovniški možje, ki bo vodili narod po pravi poti krščanstva? Tam na pokopališču spijo in v srcih naših starčkov še živijo . . . Moj Bog, vera je res v nevarnosti! ..Narodni list", katerega »pomen" znajo edino pri tretji mizi v drugi sobi »narodnega doma" v Celju ceniti, nadomešča svoj vpliv z znanimi ošabnimi opazkami in psovkami. Gospod Lesničar in Spindler se presneto motita, ako menita s tem komu imponirati. Ljudje, ki so svojo papirnato stranko v tako kratkem .času v „konkurz" spravili in katerih podjetja čaka istotako bankerot, pač ne smejo dosti o taktiki govoriti in drugim politično nezrelost očitati. To je gotovo, da so politično neumnost gospodje v celjskem »narodnem domu" v zakup vzeli. Pa ne vemo, ali vpliva nanje tudi bližina gotovih žganjaren tako hudo. No, to je vse eno. Hoteli smo le glasilu tiste stranke, ki se je pri vsakem svojem nastopu deslej do kosti blamirala, ki je le karikatura politične stranke, — malo ponižnosti priporočati. Ponižnost je lepa čednost, gospodje, in mislimo, da nimate prav nobenega vzroka, liki pijancem razbijati po mizi in preklinjati. Le ponižni bodite, kajti —■ slovensko ljudstvo vas bode na prav neprijetni način čez stopnice svoje krčme vrglo . . . V Celju so se vršile te dni občinske volitve. Končale so, kakor je bilo to naprej pričakovati, s popolno zmago napredne nemške stranke. Prvaki, ki imajo vedno tako dolge jezike, se niti volitev udeležiti niso upali. Število njih glasov bi bilo gotovo manjše, kakor pri zadnjih volitvah in zato so t8e raje skrili v »narodni dom", da poslušajo preroke a la Lesničar in Spindler. Izvoljeni pa so bili sledeči gg.: HI. razred: dr. H. pl. J a b o r n e g g (župan), Joh. Koroschetz, Kari Mor ti, Anton Neu-brunner, M. Rauscher, K. Teppey, A. de Toma in dr. F. Z a n g g e r, (odborniki), F. Hoppe, F. Vollgruber, G. Grad t, M. Antlej (namestniki); — H. razred:R. Costa-Khun, F. Karbeutz, D. R a k u s c h, F. R a s c h, Jos. R e b e n-schegg, G. S t i g e r, L. Wambrecht-samer, R. Zangger (odborniki), Joh. Mastna k, L. Putan, F. Ranzinger, F. Z e d e r (namestniki); — I. razred: Bruno Bauer, F. D o n n e r, 0. K i c h 1 e r, dr. G. Jesen ko, O. P r aschak, KI. Prof t, W. R a k u s c h, dr. A. S c h u r b i (odborniki), W. K1 e m e n t s c h i t s c h, 0. Paul, F. Porsche in dr. G. Skoberne (namestniki.) Izid teh volitev jamči, da bode me6tna občina i zanaprej gospodarski napredek ščitila. Čestitamo izvoljencem in volilcem! Umrl je v Ptuju splošno znani čevljarski mojster g. Michael Martschitsch. Pokojnik je bil čez 30 let v Ptuju in si je s svojim krasnim humorjem ter s svojo požrtvovalnostjo med obrtniki in sploh mnogo simpatij pridobil. Dolga leta je bil tudi načelnik in častni načelnik c, kr. vojaško-veteranskega društva v Ptuju, nadalje „Zugsfuhrer' prostovoljne požarne hrambe, načelnik krojaške in čevljarske zadruge itd. JVoya planinska železnica. V jeseni tega leta oddalo se bode krasno Karwendel - železnico oziroma Mitten wald- železnico prometu. Železnica ima normalno progo. Vlake pa bode gnala električna moč; v ta namen zgradilo se je ob potoku Ruetz veliko elektrarno. Nova železnica vezala bode zopet Tirolsko z Bavarsko. Prične se na zahodnem kolodvoru v Innsbrucku, vodi mimo mesta čez krasni železni most čez reko Inn in se obrne potem proti severu. Potem pride cela vrsta manjših tunelov. Mostovi, viadukti in tuneli so lahko ponos moderne tehnike. Malo za postajo Giessenbach pride železnica do avstrijske meje in vodi potem naravnost v Munchen. Naša slika kaže zgoraj veliki viadukt nove železnice v Innski dolini pri mestu Innsbruck, spodaj pa tunele na skali, ki je znana pod imenom „Maitinswand" in od katere pripovedujejo, da bi tam cesar Martin kmalu svoje življenje izgubil. Nova železnica spada med najkrasnejše proge v čudovitem našem planinskem svetu. OSO Pogreb je bil naravnost imeniten. Cela vrsta veteranskih društev in požarna bramba ga je spremilo k zadnjemu počitku in štiri zastav se je nagnile nad njegovim grobom. Počivaj nam sladko, dragi pokojnik, v naših srcih živel bode tvoj spomin! Ogled goveje živine v Ptuju, ki se je vršil dne 10. junija pod vodstvom vrlega okrajnega načelnika g. Orniga, imel je sledeči lepi uspeh: Razdelilo se je sledeče dobitke: Za bike 1 državni dobitek za 100 K, 1 državni dobitek za 90 K, 2 drž. dobitka po 80 K in 1 drž. dobitek za 70 K; nadalje 1 deželni dobitek za 70 K, 1 dež. dobitek za 60 K in 1 dež. dobitek za 50 K; nadalje 34 okrajnih dobitkov po 20 K in dobitek grofa Herbersteina v znesku 50 K. — Za krave: 1 državni dobitek za 60 K, 1 drž. dobitek za 50 K, 1 drž. dobitek za 40 K, 1 drž. dobitek za 30 K; 1 deželni za 50 K, ldež. dobitek za 40 K in 2 dež. dobitka po 30 K; nadalje 8 okrajnih dobitkov po 20, ter 19 po 10 K. Gospej Mariji Leskoschegg na Bregu in graščinskemu oskrbništvu v Podleh-niku se je priznala bronasta medajla. — Za oplemenjene telice: 4 okrajnih dobitkov po 10 K, 14 pa po 5 K. — Za telice: 2 okrajna dobitka po 5 K in 2 po 2 K. ■— Za bikece: 2 okrajna dobitka po 10 K in 3 po 5 K. — Graščinsko oskrbništvo v Podlehniku je dobilo 1. državni dobitek v znesku 100 K; a pripustilo ga je v prid kmetskim posestnikom. Isto-tako je pripustil g. Jos. Ornig en okrajni dobitek. Prignalo se je skupno 300 kosov goveje živine, večidel pincgavskega plemena. Dobitke so sprejeli : I. Za bike : Drž. dobitek 100 K graščina Podlehnik c i 90 « Joh. Ratek, Domova « ■ « 80 < Oto Švaršnik, Moosberg « < 80 « Fritz Sima, Breg 70 « Jos. Vrabl, Velovlek Dež. « 70 « V. Glatz, Karčevioa > c 60 « L. Wratzfeld, Mesince c < 50 < A. Mlakar, sv. Lovrenc dr. p. < « 50 « F. pl. Hellin, Sternthal Dobiček grofa Herberstein za 50 K Joh. Šegula v Kla-povcih. II. Za krave : Drž. dobitek 60 K M. Leskoschegg, Breg » > 50 » F. Lovrenčič, sv. Andrej si. g. » » 40 » K. Wessely, Ptuj » > 40 » F. Golob, Podvince > > 30 > Joh. Mauser, Vareja > • 30 » L Wratzfeld, Mesince » » 30 > A. Rodoschegg, sv. Trojica Dež. dobiček 50 » Jos. Ornig, Ptuj » > 40 > Joh. Žirovnik, jurovec » » 30 > Jakob Cvetko, Podvince > » 30 » F. pl. Hellin, Sternthal. Sejem V Ptuju. Na živinski sejem dne 4. junija 1911 se je prignalo 1115 k6sov goveje živine in 278 konjev. Na sejem dne 5. junija pa 1080 svinj. Trgovina je bila pri navadnih cenah jako dobra. Prihodnji sejem z govedo in konji se vrši dne 18., svinjski sejem pa dne 19. junija t. 1. 0 sadni letini na Štajerskem poroča zadružna vnovčevalnica za sadje v Gradcu, da je pričakovati letos za 150/o boljšo žrtev, v splošnem pa srednjo letino. To doslej od 1. 1908 sem nismo imeli. Za štajersko sadjerejo so ja-boljka najvažnejša. In jaboljka kažejo letos ravno najbolj ugodno, zlasti v višjih legah in pri poznih sortah. Le zgodnja jaboljka so hudo trpela vsled mraza. Hruške letos ne obetajo toliko. Edino tepke in ednake sorte za mošt bodejo dobro uspevale; boljše namizne sorte pa je mraz precek uničil. Istotako je mraz v mesecih april in maj škodoval slivam, črešnjam, višnjam, marelicam, breskvam in orehom, katerih bode pač jako malo. Pri sv. Vidu niže Ptuja je dne 15. junija prav veliki živinski sejem in ker dosti kupcev pride, se priporoča mnogo živine na sejem postaviti. Cena bode visoka in kupčija dobra; razen telic in krav se bode tudi za mlade in težke vole jako vprašalo in se živino-posestniki nato opominjajo! Sejem v Peklu. Pišejo nam: V petek, dne 21. junija t. L, se vrši v Peklu na Poljčanskem kolodvoru živinski sejem. Živinoposestnikom se da na znanje, da so sejmi križem odprti in da se sme iz vseh okrajev živina na sejem prignati. Sejemska vstopnina (Standgeld) se ne pobira; veliki prigon živine kakor obisk kupcev je pričakovati. ZrakoplOVStvo. Preteklo nedeljo so spustili v Mariboru veliki balon „Erzherzogin Margareta" v zrak. Po 2'/» urni vožnji v zraku prišel je balon zopet pri Konjicah na tla. Z balonom so se vozili nadvojvoda Jožef Ferdinand, predsednik draštva za zrakoplovstvo Hanson, dr. Rin-telen, stotnik Hoffory in prof. dr. Ficker. Polet, katerega je opazovalo na tisoče ljudstva, se je imenitno in brez vsake nezgode obnesel. Obstrelil se je v Mariboru feldvebel Franc Jurko iz neznanega vzroka. Ranil se je težko. Jurko je oženjen in ima 4 otroke. Krava Obsuvala je v Mariboru viničarja Martina Ferk in ga težko ranila. Roparski napad. Posestniški sin Jakob Hrastnik iz sv. Rnperta napadel je hlapca Karla Golob pri Laškem. Pobil ga je z 12 kil težkim kamenjem ne tla in mu preiskal potem ž^pe. Takrat so ga drugi ljudje pregnali. Golob je smrtnonevarno ranjen, Hrastnika pa so odgnali v ječo. Požigalec. V Prelogu pri Konjicah so zaprli posestnika Jožefa Bezenšek zaradi požiga. V zapora je priznal, da je pred 10 leti skupno s svojim bratom še 4 hiš zažgal. Vsled tega so orožniki tudi njegovega brata in dve sestri zaprli. Pod VOZ padel je pri Konjicah hlapec Joh. Jnstinek. Zmučkalo mu je prša tako, da je bil nesrečnež takoj mrtev. Vlomila sta v sv. Duhu v Ločah pri posest-nici Mariji Breznik hlapec Anton Čenč in Jula Rogoršek. Čedni ta parček ima še več vlomov na vesti in sedi že pod ključem. V žago prišei je z desno roko hlapec Matija Jerič v Donatibergu. Odžagalo je nesrečneža roko popolnoma. Iz Koroškega. Črna pri Prevalju. Pišejo nam: Dragi „Šta-jerc"! Veš, moram ti poročat, da sta naš župnik in kaplan na kvaterno nedeljo (2. junija) sklicala veliki lov na žene in dekleta v Črni (hotel pri Drofelniku). Na pomoč poklicala sta tudi vrstnika iz sosednih far kakor tudi nekaj zrelih devic iz Kranjskega. Verni kristjan in bralec teh vrstic se bo pač vprašal, zakaj pa ravno na ta veliki praznik, ko vendar obhajamo god Sv, Trojice? No, to pač ni težko uganit: že od nekdaj je navada, da se ta dan zbere v to gorsko dolinico velika množica vernega ljudstva, ne samo iz domaČe fare ampak tudi iz sosednih Možice, Javorja in Koprivne. To priliko porabila sta naša lovca. Ob pol desetih bili so že vsi skupaj zbrani in med sestavo lovskega načrta šine naenkrat Madlovcu važna misel, da bi bilo pač dobro, preden se vržemo z vso silo nad nedolžne in poštene dušice, še stopiti na en zvišen prostor in si od tam dobro ogledat „Jagd-revier." Alo, hajd v cerkev in stopil je na oni zvišeni prostor, od koder so verniki pač pričakovali slišati Božjo besedo; ali varanim prikazal se je na mesto duhovnika srbofilski kranjski hujskač, na mesto razlaganja pomena sv. Trojice vzel si je list ,Štajerca" za orožje in začel tako izvrstno kozle streljat, da so verniki kar osupli, ne vedoč ali se še nahajajo v hiši Božji ali v kaki zakotni žganjarni. No, njegovih gnusnih besed pač ne maram ponavljat, samo omenit še hočem, da je nastal veliki smeh med verniki, ko so bili zopet na prostem, s pripombo: bi bilo pač boljši, da bi doma ostali, kakor da smo take kvante poslušali. Neki star kmet vprašal je zraven stoječega delavca: Ali kaj ti veš, kaj je to za en svetnik, ko so danes ta tuji gospod tako vneto pridigal od njega; imenovali so ga Štajerca; no tega še pa res nisem našel v no> beni pratiki; zmiraj novi svetniki, s časom bo pa res še pratika premajhna! — Zlglasnim smehom odgovoril je delavec: Veste očka, vi se motite, „Štajerc" pač ni svetnik, ampak odkritosrčni kmetski list; veste, ta tuji gospod je en razna-ševalec klerikalne kuge, „Štajercev" urednik pa je eden najbolj neustrašeni in najbolj izvedeni zdravnik proti tej kngi . . . Ko sta se ta dva tako pogovarjala, so pač naši jagri že zastopili vsak svoj „štant" in na vso moč hvalili naše devičice-jerebice, kako so dobre in okusne; no oni nadlovec se je naravnost obnašal kakor kak zaljubljen možitve željni fant! Hotel je menda neko društvo nedolžnosti napravit, ali] omenil, hoče ga še-le nekoliko pozneje; je rekel: za zdaj ste črnska dekleta zrela; menda je stem hotel reči: aU sramežljive in prepoštene; samo tri nabral; te so menda že dovolj ,, zrele' spodje, le tako naprej, ali vedite, naprednjaki ne spimo, začeli bodemo: gnoj kidat, katerega je menda precej vel ta bo pa še bolj smrdel kakor pa „Štaj(] Na svidenje, žegnani gospodine! Heil! Podgorje v Rožni dolini. Piše se m\ župnik hoče vse spremeniti. Najpmj odpravil starega organista. V cerkvi i prižnice zlagal, da organist noče več i denar orglati. To ni bilo res. Žnp nistu preje 120 K na leto obljubil in tuj čal; potem pa mu je rekel, da 55 K dobival. To je resnica! Spodriniti hotelo starega organista, češ da zna zal mežnarjev fant orglati. Tega fanta župnik v Beljak prakticirat. Mislil je,] imel čez par mesecev boljše petje, pet zmotil. Tudi pevce in pevk še ni vkl vil, ta naš ljnhi žnpnik. Nam farmannmj ne dopade, ako se na koru le cvili. zdaj prepir in jeza. Župnik sploh dela; naši volji in po svoji glavi. Na cerkve je nabito, da prodaja v farovžu razgle vemo, ali sme župnik kakor judovski dajati in za svoje „kšefte" cerkev Tudi v šoli dela župnik neumnosti. SvojB pa zanemarja, čeprav je zanjo dobro plai farani bodemo tema političnemu žnpn| vedali resnico, da si jo bode vse žirej pomnil! Vrba Ob jezeru. (Nerazumljivo.) Piš Koliko veselja povzročilo je v Vrbi in| zdraviliščih ob Vrbskem jezera, ko se| vest o zgradbi priprave za izkrcevanje nočevanje parnika (Landungssteg) dotiči niške družbe v Vrbi. Ko je 1. instancah volila, pričela se je na določenem mestu ba. Vsi Vrbljani so se veselili, razven dj dediči nekega močvirnatega kosa zemlje j redkokdaj tu bivajoči hišni posestnik Griinwald) so se pritožili proti tej velel zgradbi. In res, prestrašeni so začnli Vi da se je zgradbo vstavilo. Parniško torej prisiljeno, da opusti odhod tukaj] uri zutraj, kar je gotovo v veliko št Kapitan g. Ozyzek je z lepimi parniki „N«] „Helios" in „Thalia" gotovo ves promet] skem jezeru močno dvignil, zakar mu biti jako hvaležni. Ne verujemo, da bi i ne oblasti parniškemu podjetju težavel Zaradi dveh oseb, ki bivajo tukaj le pari naj bi se parniški promet v splošno j menil ? Tujci prinašajo bogastvo v deželo] šajo davčno moč. Zato naj bi tudi oblj riiško dražbo podpirale in ne vile. Požig ? Pogorelo je gospodarsko hiša posestnika Pasch v okolici Pliberp enem je pogorelo mnogo krme, žitja, Škode je čez 8000 K. Ogenj se je sosedno hišo; tudi 6 krav, 2 telici it J mlade živine so posestniku Podgornikni Podgornik ima škode za 4200 K. Praij nekdo nalašč zažgal. Izginil je že od začetka maja seml fenburga železniški uradnik Aloiz Pni Bržkone se je zgodila nesreča. Strupena kača ugriznila je v Goridl Drauburgu fanta Luka Oslonriig. Fantje« ni nevarnosti. Po svetu. Tatvina. V Trstu bila je nekemu hišneJ niku denarnica s 23.000 K denaija ukradeni! neznan, Na smrtni postelji priznal je v Gr.j neki posestnik, da je pred 15 leti svojega ! umoril in v kleti pokopal. Nesreča v cerkvi. V bavarskem nastal je med mašo v cerkvi ogenj. Ljudje i bežati. 8 oseb je bilo težko, 14 pa lahko ranimi otroka so v gneči zadušili. Umrl je eden najznamenitejših izumitelje^ strojev Wilbur Wright. Verska blaznost. V Bretagni so pri nas, misijoni. Nekega kmetskega fanta ] tako razburile, da je znorel. Ubil je s puško i mati. Potem je hotel nekega dojenčka v ; — 5 1 so ljudje preprečili. Nekega orožnika je v i ranil. plamenah. Pri nekem požaru v vasi relo je 5 olrok nekega kmeta. — Na Orlova v Tamkovu pogorelo je gospo-ie in z njim 59 delavcev. krema Ustna voda« Gospodarske. poletnem krmljenju molzne živine. Jfitma se spušča po leti na pašo, ali pa se pu-frletu. Kdor ima pašnik na razpolago, stori naj-spu;ti živino poleti na pašo, ker je ta način naraven; kdor pa pašnika nima, naj obdrži hleto, Če se obdrži živina v hlevu, provzroča S'cer mnogo dela, porabi še tudi mnogo več ir le se goni živina na pašo, ali po drugi pri :em to dobro, ker se ne zgubi prav m* jČe ne kaše goniti živine vslcd neogodnih razmer potem je na vsak način najboljše, da se ob-la živina doma, ali vendar naj se spušča, če joče, vsak dan po par ur na pašo. Ako ni v pripravnega pašnika, naj se uporabi za pašo kak-ijjišče. Jako koristno je, če se zaženejo krave v vroiem poletju v kakšen ograjen prostor na ter krme podnevi v hlevu. Spuščanje živine v tak [or koristi živini gotovo mnogo bolj, kakor Če se jfa živina na gnojnik. Kdor kupuje krave, ki So se itd kratkim otelile, in prodaja take, ki nimajo več za-;;., ali kakor bi rekli, ki se peča s kravje-«jo t svrho dobave velike množine mleka, stori naj-fe obdrži krave v hlevu. Tak mora gledati namili,' da dobi od svojih krav kolikor mogoče mnogo jltb, z druge strani pa mora skrbeti, da dobi za iz-lohene kra\o, ko jih proda mesarju, precej denarja. To ■ pada doseči le s tem, da se obdrže krave v hlevu. In gre pa le za to, da se živina ohrani in z izpodrejo bppoini, tam je treba skrbeti za to, da se bo živina Hah kolikor mogoče na prostem. Kar se zgubi v tem ^jju na mleku, pridobi se pa na drugi strani s tem, |je živina 2drava in da se naraščaj krepko razvija. če se joni živina le sem tje na pašo in ne pre-hleva, to mlečnosti prav nič ne škoduje, am-celo ugodno na mlečno tolščobo. Nasprotno |ra predolga hoja neugodno na izločevanje mleka. da bodo dajale krave mnogo mleka, naj se za pridelovanje zgodnje pomladanske zelene Ako se poseje lucerna ali večna detelja na pri-m> tla, dobi se od nje prav zgodnjo pomladansko Neko k'.ajo in takšna pripomore mnogo k temu, da ži-Mkttl časa obilo molze. Na primernih tleh ne trpi Ume v suši, ampak vedno čvrsto poganja. Kdor nima jtrnernc zemlje za večno deteljo ali lucerno z višnjevim nfljeai, naj seje pa rumeno cvetečo ali peščeno iucer-|tt Kjer ni mogoče pridelovati lucerne, uporabi naj se ■ pridelovanje pomladanske zelene klaje zelena ali ko-'Su, tudi Ivanova rž zvana. Glavna podlaga pravilnemu mjjenju v hlevu redečih se krav in kar velja tudi za nje, kjer niso zemlje posebno dobre, je mešanica detelj* ;r. trav. Posebno pripravna za to je mešanica rdeče ali štajerske detelje in italijanske ali laške ljulke. Taka 'peSanica je boljša od čiste deteljne setve, ker da več —tildadnejše krme za živino. Taka mešanica se da iati uspešno celo tam, kjer se detelja ne sponaša ibro 7. zeleno deteljo naj se začne krmiti koj, jo lahko s koso odrežeš, in sicer zato, da izpodraste na prvo pekošenem delu druga detelja, kakor hitro se 1 prva košnja dokončala. Če se ravna na tu opisani tin, računa se lahko z gotovostjo na to, da izpodraste iej;a na onem koncu, kjer se je pričela kositi, do K? Jasa, ko gre prva košnja h koncu ali ko postaja laepokoSena detelja že drvena. Ker se lahko dogodi, zaostane druga košnja v rasti vsled suše, zato se naj se obseje za vsak tak slučaj dobro po-njiva v treh presledkih z zmesjo grašice in Prva tretjina njive naj se obseje početkom, druga in ostala koncem meseca aprila. Za vjako glavo se obseje površina 8 do 10 arov. Če je zem-lahka, naj se poseje ajda ali pa njivsko kolenec Ti poslednji rastlini dasta dobro krmo krave. Sredi avgusta se bliža glavna uporaba in mešanice detelje s travo koncu, druga košnja ali pokrmljena ali pa popasena. Takrat pa si lah-ko pomagamo z zeleno turšico. Ta krmska rastlina da I primeri z vsemi drugimi, za pridelovanje zelene klaje jlposobnimi rastlinami na enako velikem prostoru največ |krme in sicer celo v suhih letinah. "£elene turšlce pa ne {okoristi živina popolnoma, kjer vsebuje ta krma razmeroma malo beljakovin. Da se pa količina beljakovin v Itorlici spapolni, naj se poseje v jeseni zmes graha, ovsa in ječmena ali ajde in sirka, ali pa ajde z gorčico ali jpolrioo repico. Tu navedene zmesi naj se posejejo v jdobro ženijo in sicer na rženo strnišče, katero naj se takoj po končani žetvi preorje. Kdor pa ne razpolaga s tako spopolnilno krmo, tak naj spopolni v zeleni turšici ipomanjkujoče beljakovine s pokladanjem oljnatih preš lli tropin. Vsaki molzni kravi naj se da za vsakih 500 kg žive teže vsak dan po 1 kg oljnih preš. Te tropine tuj se dajejo tudi v slučaju, ko je na razpolago le še ostarela ali odrvenela detelja. Če je zelena klaja ostarela, če jo je malo več na razpolago ali če je ista prejeta od rije ter za živino lahko škoduje, naj se poklada taka krma le v malih množinah, a primeša naj se ji obenem razrezano seno aH pa naj se jo spopolni s pokladanjem večje množine močnih krmil. Iz vsega tu rečenega se lahko razvidi, da je treba velike pozornosti tudi pri po-kladanju zelene krme, da jo je treba pravočasno spopol-njevati ali zboljšavati z drugo krmo, ako se hoče, da jo živina kolikor mogoče dobro izkoristi. Če je zelena krma mokra, in se hoče takšna pokladat', je umestno, da se poklada obenem tudi nekoliko slame in 1 do 2 kg sena, zato pa nekoliko manj zelene krme. Ko se poklada zelena krma, poklada naj se vselej v malih por-cijah, kajti s tem se prepreči, da ne luči živina krme na tla, pa tudi da krma živine ne napne. Gleda naj se tudi, da se ne bo živina takoj napajala, ko je zeleno krmo použila. Pa tudi na solncu se ne sme puščati pokošena zelena krma predolgo, ker uvene. Ko se pripelje zelena krma domu, nsj se jo zrahlja in na tenko raztrosi, da se ne ugreje. Nikdar naj se je več ne nakosi, kakor se jo pri drugem pokladanju uporabi. Prav je, ako se zelena krma razreze, sicer pa ne radi tega, da bi jo živina hitreje prebavila in da bi jo popolnejše izkoristila, ampak zato, ker se prepreči s tem, da živina ne meče klaje po tleh in zato, ker se da razrezana lažje mešati z drugo krmo, namreč s slamo. Ne glede na to, da se pri večjem številu živine in ko krme primanjkuje, če se ravna na prejnavedeni način, zeleno krmljenje lažje in enakomerno izvede, doseže se s tem namreč' tudi to, da se razdeli dušečnata krma bolj enakomerno za celo leto, kajti kar se od te spornradi prihrani, pride na korist na dušniku revni krmi pozimi. Za krmljenje živine od konca septembra do Časa, ko se začne pesa spravljati t. j. dokler se ne dobi pesinega perja za krmo, se priporoča posejati nekoliko strniščne repe, katera vpliva ugodno na izločevanje mleka. Na mlečnost vpliva tudi zmerna množina pesinega listja, seveda pa mora biti isto snažno in sveže, a tudi pokladati se ne sme samo, ampak vedno z dodatkom večje množine surove krme. S takim krmljenjem so omogoči tudi počasni prehod na zimsko krmljenje. Da bi se začelo obirati pesino listje za zeleno krmljenje že v avgustu, ni umestno, kajti pesa zgubi pri tem mnogo več, kakor bi zaleglo listje živini. Po „Prakt. Landwirt." Loterijske številke. Gradec, dne 8. junija: Trst, dne 1. junija: 1, 49, 34, 52, 47. 17, 26, 7, 36, 22. Vsake gospodinje goreča želja je, da bi eim lažje izhajala z denarjem, namenjenim za gospodinjstvo. V tem o/.iru dobiva n. pr. za kuhinjo toliko raznovrstnih svetov, da se ji je težko odločiti, katero ponudbo naj bi sprejela. Hi ji pa priporočamo iz prepričanja to*le: Poskusite Maggijevc izdelke za juhe, če jih že ne poznate! Izredno bodete iiuenadeni,-ako pripravite n. pr. govejo juho iz Maggijcvih kock po 5 vin., katera je Jako okusna; prihranite si pa s tem denarje in čas. Pazite na ime Maggi in na varstveno znamko zvezdo s križcem. Knjiga življenskega veselja je ravnokar izšla. Uči, kako si lahko moč in zdravje vzdržiš oziroma zopet pridobiš, ne samo, ako si to vsled bolezni ali slabosti, marveč tudi vsled preobilega dela ali preobilega vživanja izgubil. To izvrstna knjiga, ki obsega bogato ilustrirana 6t strani, dobi vsakdo zastonj in franko, ki jo zahteva od „Elektro-Vitalizer"-zdravniSkega zavoda v Budimpešti VI., Theresienring 7, Mezzanin 176. Nikdo naj ne zamudi po to knjigo pisati. Opozarjamo svoje čitatelje zlasti na inzenit swtovno znane firme za ure in zlatnino Max Hohnel, Dunaj IV., Margaretenstrasse 27/82, ki je ena največjih in najstarejših firm v državi. Obstoji ze čez 70 let. Priložnostni nakup. Vsled smrti se prvorazredno, že 60 let in tudi sedaj v obratu stoječo čevljarsko delavnico z velikim številom odjemalcev in kupcev skupaj s stroji, orodjem in pohištvom pod jako ugodnimi pogoji proda. Več se izve pri gospej *92 Terezi Martschitsch v Ptuju. Pozor I Kdor hoče priliko porabiti, da si lepo kmetijsko posest poceni nabavi, obrne naj se čimhitreje na od c. k. deželne vlade koncesijonirano === pisarno za promet posestev = Kari Magnet m trgovina i parnim Obere Postgasse. Tam so zdaj na razpolago: posestva z gozdom, lastnim lovom, mestna, stanovalne in trgovske hiše. 467 Živci bolnika 'se ie vsied najmanj- ( ISega napora utrudijo in postanejo nezmožni, da se zoperstavijo navalu I raznih uničujočih bolezni na organizem. V takih slučajih zamore strokovnjaSka raba I elektrike čudeže- povzročiti. Ta zdravilno način zamore j vsakdo brez motenja svojega poklica | doma rabiti. Pri splošni slabosti zivcey, glavobolu, pomanjkanju spanja, otožnosti, I revmatizmu, otrpljenjn in raznim ženskim boleznim se ednakomemi I galvanični tok lahko z najboljšim | uspehom rabi. Temeljni principi električne zdravil- i ne metode so v krasno izdelani 80 j strani obsegajoči knjigi popisani in | to knjigo zamore vsakdo zastonj in franko brez vsake obveznosti dobiti. 4 I Elektro-Vitalizer, zdravniški inštitut, 0| Budimpešta, VI., Theresienring 7, Mezzmiin 175, _ Bazprodajalni edikt. Vsled sklepa z dne 4. junija 1912, upravna Številka A ™ 209|12, se bode dne 18. junija 1912 dopoldne ob 9. uri na lici mesta t Leskovcu javno razprodalo: 7456 litrov vina, žganja, sodi, pohištvo za klet, pohištvo za sobo. Kupci vina morajo polovico kupne cene takoj, drugo polovico pa po popolnem prevzetju vina v roko sodnije vplačati. Predmete zamore se dne 18. junija 1912 v Času od 8. do 9. ure dopoldne v Leskovcu vpogledati. C. k. okrajna sodnijavPtuju oddelek VII, dne 4. junija 1912. 479 (Podpis.) Koroške fabrike opeke (Karntnerische Ziegelwerke) naznanjajo tem potom, da so razpeča-vanje vseh svojih izdelkov, kakor opeke za zid (Hohl-Loehziegel), opeke za streho (Pressfalz-, Strangfalz-, Biber-sckvvanz-, Firstziegel), ogeke za tlak in facon-opeke (Pflaster- nnd Faconziegel) razprodaj alnici koroških = fabrik opeke (Verkaufsstelle der Karntn. Ziegelwerke) v Celovcu, Domgasse 3 izročile. Vprašanja in ofertne zahteve vposlati je izključno na zgorajšno centralno razprodaj al no pisarno. Poizvedbe in nasveti vedno radovoljno. (Brezplačni proračuui.) ** 78 6 -- Trgovina z mešanim blagom, jako dober prostor, se da v najem. Natančneja pojasnila pri upravi „Štajerca." Hi V HIPU m Eridobili so si moji Herbst-olesi svet. Motor-kolesi, šivalni stroji, gramofoni, žepne lampe, „Feucrzeugi". Najcenejši naknpni vir za potrebščine kolesa. Šlavhi K 3•—, manteljni K 4-20, gorski manteljni K 5-60, lampe K 2-30, pumpc 60 vin., sedlo K 8-90, francozi 40 vin., grifi 30 vin., pedali K 3-—, verige K 3-—, zvonci od 88 vin. naprej. Krasni cenik 1911. GE0R6 HERBST Dnnaj VI., Mariabilferstr. I/V7, Tiefparterre. Gostilna z iztočom žganja, lobaktrafiko, s 23 orali zemljišča, ki obstoji iz njiv, travnikov, gozda, se takoj proda. Vprašati je v upravi „Štajerea". 476 Hiša 46^ se proda' z dvema sobama in 1 kuhinjo, 2 drvarnici, 2 svinjski Stali, lepa klet, veliki vrt za zelenjavo in sadonosnik, ena joha njive, studenec pn hiši, na zelo lepem prostoru pn cesti; se proda tudi brez njive, 15 minut od Maribora;. več pove Kobula Stefan. Jjenaugasse Nr. 16, Maribor. Denarla draginja je vedno večja, zaslužek pa majhen. Ako hočete brez truda, garantirano 15 do 25 K na dan zaslužiti, poSIjite v pismu za pojasnilo pet mark. po 10 vinarjev in svoj naslov. Josip Batič, llirska-Bistrica (Kranjske) Dekla za vse, 486 ki se tudi na kmetijstvo razume, se takoj sprejme. Villa Eltrieden-Heim, postaja Pesnica pri Maribor«. Gostilna prav dobro idoča, kmečka, blizu kolodvora, farne cerkve in Sole v lepem prometnem okraju s 7 orali najlepše prvorazredne zemlje, se takoj: radi bolezni za samo 24.000 kron proda; vknjiženega lahko ostane 16.000 kron. Nat. pove Petelinz, tgtr. Polskava pri Prugerskem. 490 Kupim sveže in suhe 49» O jedilne gobe o vsaki množini in po najboljših cenah. — Filijalka: fgnatz Pisekler, vodja .fosef Perko, Leitersberg, p. P8ss»itzhofen. Dober mošt, 49» jaboljčni in hrušovi, liter od 22—26 vin. je na prodaj, vsaka množina, po povzetju. Vzorci so na razpolago. Franz Kaneič v Stuilenicak. pri Poljean8h. 496 Maribor Domgasse 2, na oglu glavnega trga, kupuje se priznano najbolje in najceneje bluze, šose, predpasnike, perilo po meri. M. Vfesiak. 808 Mlada koza je za prodati. Kje, pove uprava »Štajerca." 498 Viničarski ljudje se pod ugodnimi pogoji s 1. julijem sprejmejo. Ponudbe pod šifro ..l.uisber? bei Cilli" poste restante. 600 Kose in brusni kamni! Kose iz najboljšega jekla celega sveta, garantirana rez in najboljše brusne kamne pošlje franko no poštnem povzetju Hans Oder, St. Lorenzen ob. Marbnr? 442 2 kosi in 2 kamna . K 4'— 11 kos. ...... „ 20-— Proda se takoj posestvo v okolici trga Vojaik, obstoječe iz zidane hiše gospodarskega poslopja, njiv, travnikov in gozda. Cena 10.000 kron. Izve se pri J. Leevart, Vojnik št. 52. 462 Pridno dekle (Stubenmadchen) zvesto in delavno, katera zna prati in peglati. najde dobro službo. Leop. Slavritsch, trgovec v Ptnju. 449 Proda se 423 lepa hiša "TPMJ z vrtom v Brežicah na Savi pod zelo ugodnimi plačilnimi pogoji. Več pove lastnik g. Anton Wosehitschko v Slov. Bistrici. Štiri tedne na poizkus in vpogled razpošiljam svoja priznana kolesa marka „Bohemau in garantiram pismeno za dobro delo in materijah — Reparature in deli najceneje. Zaupljivim osebam ugodne plačil, pogoje. F. DnSek, tovarna koJf» OpoČno na drž. zel. 2022 (Češko). Iluslrovani cenik zastonj. 155 Jako redki priložnostni nakup 1 Jako dobra puška za le 12 kron! 378 PoSiijuiii Werndl iufunterie puške model 67/77 prenarejene za Lankaster-šrot-palrone, naj fin, kal. liri, z zavojem za le 12 kron. Te cene puške so izredno priljubljene. Garant. izborni strel. Vsak dan pohvalna priznanja. Naročite takoj pri Friedr. Ogris, pufikar St. Margareten, fonentel, Koroško. Cenik o modernih puškah zastonj. Sodarski pomočnik ki je v vsakem delu dobro izurjen — pri norih sodih in reparaturah — setaXoj sprejme pri Leontaard Egger, sodarski mojster, Celje, „grune Wiese." 499 Prav lepo posestvo z lepo zidano z opeko krito hišo, 2 sobi, kuhinja, velbana klet in hlevi, potem Skedenj in svinjski hlevi, in z drugimi lepimi prostori z gozdom, lepo njivo, travnikom in sadono-snikom, skupaj blizu 4 orale, na lepem prostoru ob cesti, 10 minut od c©rk7e in šole, za vsako obrt, kakor tudi za gostilno pripravna hiša, se takoj zavoljo preselitve za 3800 kron proda; polovico je vkniženega na posestvu. Njive so vse obsejane, seno se za kositi. Natančneje povo lastnik Pranz Petelinz, Zgornja Polskava pri Pragerskem. 491 Lepo posestvo '/, ure od Maribora, veliki sadonosnik, v katerem zraste za Štiri krave krme, rodovite njive, zidani hram, se proda za 9 400 kron. Vpraša se pri Jožefu Šenekar v Kantini 8t. 43 pri Maribor«, pri „Wie-nergraben." 489 Pozor! m 60.000 parov čevelj! 4 pari čevelj samo K 8-—. Zaradi ustavljenja plačil raznih večjih fabrik se mi ,ie naročilo, prodati večje število čevelj globoko pod izdel. ceno. Prodam torej vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih šnir-čevelj, usnje, ruj. ali črno ga-loš. Kapenbezac, močno ob-kovana usnjata tli, veleeleg. majnov. fskcija, velikost po št. Vsi 4 pari koštajo le K 8-—. — Pošlje po povzetju C. Wiener, eksport čevelj, Krakov št. 206. Zmerjava dovoljena ali denar nazaj. Ženitna ponudba. Mladenič, star 29 let, premo-gar. želi bitro znanje z eno deklico, ki bi imela veselje na Nemško iti v starosti od 18 do 28 let. Premoženja ni treba. Prednost imajo deklice iz Sp. Štajerske. Pisma do 20. junija na R. K. J. P. Ab-teil. 17, Ptuj. 482 Za prodati je dobro idoča gostilna, m eno uro hoda od Maribora, poleg velike ceste, s celim koncesijonom in tobak-traflko, iztoč na leto 18 potovnjakov vina, 8 polovnjakov šnopsa, pive 180/4. Skupaj 3 orali zemlje, živine se redi lahko H govede. — Vpraša se pri Antun Logaritsch, pri Sv. Miklavža, pošta Hoče. Sodarski učenec 484 se sprejme pri Jakoba Pauscha, sodarski mojster v Slovenski Bistrici. Krepki kovaški učenec ter tudi mlad kovač 483 se sprejmeta na Teznu pri Mariboru, Pcttauerstrasse št. 80 Lepo posestvo, 10 minut od Rogaške Slatine, poleg ceste, hiša, '3 sobe, kuhinja, zdolaj 2 kleti, gospodarsko poslopje, vse zidano, veliki sadonosnik, ena njiva, vrt, hosta; vse vkup se drži, za 9000 K, zaroljo bolezni se poceni proda. Poizve se pri lastniku Josefn Waida v Rogaški Slatini. 496 druLŽfba. za grajenje stroj« z o. z. DUNAJ, IX. 11, Porzellangasse 18. Otro Bolinder motorji za sutoto olje so ceniin v obratu jako ekonomični.Za vsako moč od 3 PS n Lokomobili za surovo olje. na glavnem trgu zraven apoteke priporoča bvojo zalogo: Otročjih igrač, raznih vrst usnatega blaga kakor kofre, taške za šolo, za nakupovanje in za denar, toaletne reči, pisalne in kadilne predmete. Razne stvari iz jekla npr. liestek, žlic, nože za žep in prave Solinger britvo itd. Blago iz celuloida in roga, kako tudi pletarsko blago npr. korbe za potovanje vseh vrst Razno blago iz stekla in porcelana, talarje, piskre, sklede, flaše, glaže in druge v to stroko »padajoče reči. Bazami oddelek že od 20 vin. naprej. Posebno lepe reči pa za 60 d O K 1*20. Redka priložnost. Proda se posestvo v lepem kraju, tik okr. ceste, blizo Studeničke cerkve in šole, eno uro od Poličanskega kolodvora. Posestvo obstoji iz rodovitnih njiv in travnikov in mladega sadovnjaka. Travniki dajejo samo sladko in redilno krmo, ki se z njo lahko redi od 12 do 16 glav goveje živine in do 20 svinj. Hiša, gospodarsko poslopje in svinjak je vse novo, ter zidano in z opeko krito. Hiša je precej velika in obstoji ii 8 sob, 1 kuhinje, veže in 1 kleti. Pripravna je tudi za kako gostilno ali malo trgovino, zraven hiše je lep vrt za zelenjavo. Gospodarsko poslopje obstoji iz velikega obokanega živinskega hleva, v katerem je prostor za 15 glav goveje živinefc potem je velika vinska klet, prostor za steljo, in velik prostor za krmo in vozove. Zraven hiše sta dva vodnjaka z dobro pitno vodo. Poslopje stoji v prijetnej vasi, njive in travniki so vsi blizu doma. Gozd je precej velik, iz njega se labko dobi za par tisoč kron stavbenega lesa, stelie in drv je za domačo porabo dovolj. Cena posestvu jo 24.000 kron, na kar se izplača 9000 kron. Vse drugo je vknjiženo. Kupci so vabljeni, da se takoj oglasijo pri gospodu Vincenen Prešern, posestnik t Poličanah. 494 Majer "Vi za jesen s 5 delavskimi močmi, zanesljiv in zvest, sprejme se za moje eno uro pešpoti od Maribora oddaljeno posestvo pod jako ugodnimi pogoji. — Naslov: Richard Ogrisek v Mariboru.480 Proda se: Rabljena, močna, popolnoma brez napake stoječa vozna 487 bencin-Iokomobile, 6 konjskih moči, poceni pod ngodnimi pogoji. Lahko se masino preje tndi ogleda. Dopisi na J. Hajny, Maribor, Kokoschineggstrasse 32. [Ljudska kopelj mestnega f^ kopališča v Ptuju. * ^K ČflS za kopanje: ob delavnikih od 12.| ^Sure do 2. ure popoldne (llagajna je odi 7QHI8. do 1. ure zaprla); ob nei (praznikih od 11. do 12, ure 1 L kopelj z vročini zraka nBrausebadu z rjuho K — *f * K —10. Razprodaja so, Najcenejši sodi za vino in pivo (zarad ve) novi iz izvrstnega štajerskega lesa j 56—60 1 10 K 10 h; 60-80 1 11 f 100—105 1 13 K; 150—155 1 16 | 200 1 21 K; 300 1 od 9—10 h, 60 po 10 h, od 700 1. naprej po 13 h iti bijo pri Karl Krawane, Maribor, strasse 83. VoloTski hlapec] oženjen, brez malih otrok, zdrav, trezen, mirnij takoj v letno službo sprejmejo. Dobilo: pro vanje, drva, polje, dovoljenje, da redijo 1 1 svinji in 8 kokoši, in K 480— golove plain odrašeni otroci pa dnevno plačo. Le pridni z letnimi spričevali naj nemško plir se z dokumenti predstavijo pri oskrb BBF" graščine Steinhof pri Radgoni. Sprejme se takoj 10—20 pridn BWK^ tesarji proti dobri plači. Naslov: Helling Sektion B Flume. in se dobi rezano blago, perilo in pri Adolfu VVesiak, Maribor, Draugas Motorji za sirovo olje z visokim pritiskom od 16 do 100 HP. Obratni troSki 1 do l1/, vinarja za uro in konjsko moč. Bencin-, petrolin- in bencol-motorji ležeče in stoječe konstrukcije . od 1 do 60 HP, ter lokomobili od 2 do 20 HP. Obratni troski 5 do 6 vinarjev na uro in konjsko moč. 75 Dunaj, HI., Paulusgasse 3. — Budapest, VI., Vaoi korut 37", Ugodni plačilni pogoji. — Ceniki in obisk kupcev brezplačno. M¥ž'- �766 8 — 7 Trgovina JohannKoss Celje na kolodvorskem prostoru priporoča za sveto birmo ~1P1 ičje gotove obleke vsake velikosti za fante in dekleta zelo po ceni. in svetlo poceni volneno in perilno za dekleta, kakor tudi vence in šopke. Za fante lepi poceni štof, ■C~ Postrežba zelo solidna. "*}m 314 Rabljeni motorji za surovo olje izvrstno ohranjeni 3—50 PS pod polno garancijo se ugodno protiajo. 'rvorazredni fabrikati! — Prij. ponnd-be na Leo Klein, Dunaj I, Krngerslr. -i/St. ; Ali trpite ? [Ali se čutite bolani, mudnš, pobiti? proti trdovratnemu nju,kovčanju, bolesti nen), pomanjkanju želodcu itd. je izvrstno žko priporočeni, »Obelisk" preje Ta iz najbolj zdra-snovi napravljeni čaj neobhodno potrebno, prebavo pospešujoče okrepča želodec, kri. Tudi pri pre-izborno. Mali zavoj , 1 krono. Najmanjša ali 2 velika zavoja. 6 dobi v vseh apotekah. Edino izdelovalno mesto : [ apoteka „zum Obelisk" m VIKTOR HAUSER, CELOVEC. Itrocji vozički za 12,14,16,18, 20 K in tudi finejše sorte v velikem izbiru se dobiva v veliki trgovini Johann Koss CELJE na kolodvorskem prostora. cenik). NaRmtJšB nemška razprodaja! Ceno perje za postelj! 1 kg. sivih slišanih 2 K; boljših 1 K 10 h; it pel belili 2 K 80 h; Mik 4 K; Mih m.hkili 5 K 10 h; 1 kg najfinejših »nrimo-belii, »li-8»nih 6 K 40 h, 8 K; 1 kg flauma (Daunen) sivega 6 K, 7 K; belega ■sajbiejSi prsni 12 K. Afco se vzame o K, potem franko. gy- Satan postelje -^El t uepun. rdečega, piw#ga, betma ali rumenega nankinga. 1 i'.-ii, 180 cm dc4g, 120 on sank, z 2 ^ravnina blaiiaama, isui 80 cm dol*a. (>0 cm stroka, napolnjene z novim, sivim, njun is flimnastim perje« za postelj« 1« K; pol-daiine 20 K; luv SI K; »j tako. Izmenjava ali vrnitev franko dovoljena. Kar se ne mpida denar nazai. S. Benlsen, l>escbemtz Mr. vitt, I Senik gratis in franko. W** 3HC „STYRIAU 270 V r* MM dalj Kdor si želi dober in zanesljiv bicikel kupiti, ta naj se odloči za „Styria" koiO (največja fabrika v naši državi!). Gene za gotovi denar: Herren-Tourenrad K 140—160. — Herren-Strassenrad fino delo K 180—200. — Herren-Strassenrad najfinejša vrsta K 200—240. Bicikelni so s „freilaufom" in z najmočnejšim pneumatikom. "^K§ Zanesljivim kupcem se proda tudi na obroke (rate). — Deli (Bestandteile), na-Laufmantel" in „Luftšlauhi1' se dobijo po najnižji ceni. Obiščite našo veliko zalogo ali pišite po cenik (Preisliste). t^a Zaloga koles in šivalnih strojev. Brata Slawitsch, trgovca V Ptuju Florianiplatz in Ungartorgasse. ,j. Čekovnemu računu št.80S051 pri c. kr. poštno - hranilnič-nem uradu. Mestni denarni zavod. priporoča se glede vsakega med hranilnione zadeve spadajočega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakoršnega posla z avst. ogersko banko. Strankam se med uradnimi urami radoyoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem m i ■■■■ i= vstreže. = m $ Občenje $ $t z avst. ogersko £$ $ banko. <$ # m m m Ravnateljstvo, m Vstanovljena leta 1862. Giro-konto pri podružnici avst. ogerske banke v Gradcu. Uradne ure za poslovanje s strankami ob delavnikih od 8—12 ure. Priporočljiva domača sredstva. Kitajski železni Malaga, kapljice za okrepčanje krvi prati slabosti in bledičnosti (Bleichsuht) itd.; steklenica 2 K. — Tekočina za prša in pljuce, stekl. 1-20 K proti kailju, težki sapi itd. — Čaj m pilule za čiščenje krvi a 80 vm. — Čaj proti gihtu a 80 vin. — Balzam m giht, ude in sivo« stekl. 1 K ; izvrstno mazilo, ki mU ■trani bolečine. — Bleitmriki živinski prašek a 120 K. Praieir proti odvajonju krvi v živalski vodi a ltJO. — Izvrstni strup za podgane, raiii, ščurke a K 1'—. Raa-pe*lj«*ev L. Herbst, apoteka, Bleiburg na Kordfcaa. ! Pozor posestniki, za stavbo hiš! ^g j Zagorsko lepo apno, Portland- in Romancement, traverze in stare „Eisenbahnšine", opeka za streho in vse železne potrebščine se kupi po fabriški ceni in najceneje samo pri 363 Hans Andrascliitz tovarniška zaloga železa, cementa in apna V Mariboru, Schmidplatz Ir. 4. veliko trgovino Jobann Koss, Celje ■ mm m di njene solidnosti, nizkih cen in velikega izbira, kjer se s samo dobrim blagom postreže; tam se vse dobi, kar Imet le potrebuje, naj si bode manufaktupno blago, gotovih oblek xa moške, ženske in otroke, [klobuke, čevlje, sploh obutalo, štrikane in šifonaste srajce, kravate, otročje vozičke, na- = grobne vence in trakove, z eno besedo vse. — ----- �69594 Pri vsaki hiši je treba uži-galic. Kupujte in zahtevajte po vseh trgovinah „Stajer-ceve užigalice"! Glavna zal. firma brata Slawitsch v Ptuju. K 3.- ura z verižico priveskom in futeralom stane moja prava amerikanska anker-remontoarura, fino za-niklana, 36 urno dobro regulirano anker-kolesje, skupno z lepo niklasto verižico, priveskom in futeralom, dokler traja zaloga vse skupaj samo 3 leta pismene garancije. — Posije po povzetja. Kksjiorlna hiša ur Max Bohnel Dunaj, IV., Margaretenstrasse 27|22. (Originalni fabrifpi cenik zasloni ) 481 Previdnost Gospodinje ! Xe kupite putra ali nadomestila za puter, dokler niste glasovite, splošno preiskušene svcto»ne marke BLAIHISCHEIN ff UMKUM« MARGARINE preiskusili. nUIIIKUM" ni rastlinska margarina. ,,UNIKUM" se izdeluje iz najčistejše goveje masti (Kcrnfetl) s velepasteurizirano smetano :n ima vslec! '.((iM višjo redilno vrednost ter je v resnici zdrava. „UNIKUM" ni umetniški izdelek, temveč najčistejši natnrni produkt. .UNIKUM" Je ^f-"i"i eeneJ811 neS° navadni puter in garantirano mnogo izdatnejša. " za WW* |o SAMO BLAIMSGHEIN „UNIKUM" je s stalno državno kontrolo varovana in je to na vsakem i razvidno. Cenjena gospodinja! Ke pustite se vsled tega z drugimi naznanili zapeljati in rabite kot nadomestilo za puter, kadar pečate c«rate kuh&te za kruh s putrom BLAIMSCHEIN's „UNIKUM"-MARGAR] Se dobi povsod. Poizkušnja gratis in franko. Združene fabrike za margarino in putra, DUNAJ XIV. Varstvena marka .Anker" Liniment Capsici comp. nadomestilo za anker-pain-expeller -^hk je znano kot odpsljajc&e, izvrstne in bolečine o&tni^H sredstvo pri prehlajenju itd. Dobi se v vseh apotctM" 80 h, 1-40 in K 2 —. Pri nakupu tega priijubljentpM* mačega sredstva naj se pazi na originalne stekleniettp Ijah z našo varstveno znamko „Anker", potem hI pristno to sredstvo. h. UUtR-im apolesa M In" v Pragi, Eliaabctstr. Št. 6 nov. Razpošilja se v&*k dan. Zajamčeni uspeh drugače denar nazai! Zdravniška priznanja o izbornem vplivu. ■ Polna krasna prša IZJAVIM dobite pri rabi «5 med. dr. A. Rix kreme za prša. Oblastveno preiskana in gar. neškodljiva za vsako starost hitri sigurni uspeli Se rabi zunanje. Poizkusna doza K 3"—, vel. doza, zadostuje za uspeh K 8"—. Kosmetlscties Dr. fl.Rix Laboratoriam Dunaj IX., Ber ggasse 17 K. Razpošiljatev strogo diskretna. da je zanesljivo desinfekcijsko sredstvo v vsaki hiši potrebno. Za čiščenje ran, turov, za irigacijo pri damah, za desin-fekcijo na bolniški postelji, za odpravo slabih dulov in potnih nog, je steklenica Lysoform desinfekcijskega sredstva priznano najboljše. 133 So dobi z navodilom za rabo v vsaki apoteki in drožeriji po 80 vinarjev v originalnih steklenicah. — Lysoform-toaletno milo 1 krono za en komad. iti astma Pred posnetki se varuje s pogledom na varstveno znamko se uspešno odstranijo po rabi mojega leta sem najbolje znanega Eucalyptus-olj a (avstralski naravni produkt). Cena originalne steklenice JI K 60 h. Popis z mnogimi zahvalnimi pismi zastonj in poštnine prosto. Eucalyptus-milo, najboljše sredstvo proti pegumi, mozuli, ileki (Leberflecke), linami in nefiiatogti obraza. — Eucalyptus-bonboni edino vplivni proti kašlju, oslovskem ka-Šlju, astmi itd. ERNST HESS == Klingenthal i. S. = Se dobi v Ptuju v lekarni ■■F" .FOZOZRI "W§ Zagorjansko belo apno, Portland- in Roman-cement, opeka za zid, strešna opeka, trarerze, železo za obkoranje, stavb in vozov, Štedilniki (šparherd); deli šparherda, kollji, vliti in (bakreni, krampi, lopate, najfinejše gar antirane kose, ter vse drnge vrste železnega blaga, najceneje pri Alois Matschek, Maribor, 25. zamorcu" H. Molitor. ,pn 57 poleg bolnišnice. 341 Vedno tudi velika zaloga najcenejših lesenih dil, lat. stafelnov itd. mP"^ Po zelo znižanih cenah! "^5 Ivan Berna v Celju, Herrengasse štev. 6 lilijala Orazergasse Štev. 15, in telefon Štev. 87/VIII., telefon HerrennasseSfev. 84/11, priporoča svojo bogato zalogo dbnval za pomladansko letno in Minsko sezijo, vse vrste moških, damskih in otroških čevljev lastnega in tujega izdelka, (fumi za pete, vrvice, zaponke, vedno v »aj-veeji izberi. Priporočam tudi specialistom prave gorske in lovske čevlje. Izdeluje se po meri v lastni delavnici, sprejemajo se tudi popravila. Postrežba tacia, eeie Hlidns. laauja naročila proti povzetja. 615 Ako hočete svojega brata, sina, svojo ženo, sestro ali hčerko ali svoje d rodnike od grozovite navade in pOgina pred pijacU Siti, potem Vas prosimo, da se na nas obrnete; mil mo tu na lahki in ceni način pomagali, na k tisoče ljudi od bede, revščine in pogina rešili. Seznanili Vas bodemo z našo metodo, rabi, brez da bi pijači udana oseba to kaj opa slučajih sploh ne more razumeti, da Špirita ne i nesti, on misli, da je temu preobili vfcitek vzrok: i dobivamo mnogo zahvalnih pisem od mož in žen dov, bogatih in revnih, katerim se je s krasnim magalo. Korespondenca se vr5i pad največjo dia neškodljivost metode garantiramo ; blagovolite čila Unrein Franc v Resiczabanya piše: Velespoštovani gospod, Kopenhagen, ] Prosim bodite tako dobri in pošljite mi dtj poStnem povzetju z 20 K. — Irr.am dva pri jate"* hudo pijači udala in rad bi ju odvadil. Jaz sam sem vpliv „Kinau poskusil, ker s pil in si nisem mogel več pomagati. Odkar se. praške, sem ves drugi Človek, sem zdrav in iic življenje s svojo družino. Hvala Vam za uspeh I pošljite mi takoj. Rekomandiral bo dem Še mnogolj Kino jako uspešno sredstvo proti pijančevanju. S spoštovanjem Naš preparat prodajamo po nizki ceni lfl| ga proti naprej-plačilu ali povzetju, ako se ; v Kopenhagen. Kino-lnstitutet, Kopenhagen K. 7.1 Pisma se frankira s 25 vinarji, dopisnice pa z 10, Izdajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart. Tiskal: W. 47 78�478