I GLAS NARODA
li fftt	fslm s	i
................................................„1	list slovenskih delavcev v Ameriki.	| *
CELKron. SS70 CORTLANDT._Entered ai Second Class Matter. September 21, KOS, mt the Port Office at New York, H. T., wider the Act of Congress of March 3, 101».	TELEFON: 4687 CORTLANDT,
NO. l»t. - iTEV. 3SB.	NEW YORK, SATURDAY, AUGUST 23, 1919. — SOBOTA, 23. AVGUSTA, 1919.	VOLUME XXVIL — LETNIK XXTO i
BOJ PROfTMIBOVNI POGODBI
republikanci v kongresu pravijo, da bodo PORAZI. li celo mirovno pogodbo, če bo ostal v njej DOGOvor glede lige narodov. — večina šestnajstih GLx\-
sov proti ligi.
Washington, D. C., 22. avgusta. — S trditvijo, da imajo šest-najst glasov proti Ligi narodov v vsaki obliki, so republikanski nasprotniki slednje danes izjavili, v odgovor na prošnjo predsedniki za hitro odobren je mirovne pogodbe, da bodo skušali poraziti celo mirovno pogodbo, če bodo neuspešni pri poskusu, da spravijo pogodbo glede Lige narodov iz mirovne pogodbe.
Osem voditeljev boja proti Ligi imenujejo neknteri *4bataljon smrti". -Kot del republikanskega programa se je objavilo, da bo pričel senatni komitej za zunanje zadeve javna zasliševanja zastopnikov zatiranih narodov, ki žele samodoločbe, kater$ niso dobili na mirovni konferenei. (Sedaj je čas, da nastopi naš>? Republikansko Združenje ter posije delegacijo pred senatni komitej.)
Republikanci bodo tudi pričeli s potovanjem po deželi, tla utrdijo utis predsednikovega potovanja, ki se hoče zavzemat! z a LUo narodov. To potovanje se bo vršilo med časom, ko bo komitej zasri-šaval zastopnike zatiranih narodov.
Komitej je sklenil zaslišati zastopnike Ircev, Grkov, Egipčancv, Litvincev, Ukrajincev, Estoncev in Letov ter mogoče še druge.
Prejšnji governer Folk iz Missouri bo nastopil jutri v prilog Egipčanov. Datumi za druga zaslišanja niso bili še določeni.
Korejcem se ni dovolilo zaslišanja, kajti niti bodočnost Koreje, niti določenje korejskih meja ne spadata v meje sedanje pogodb«-. Perzijci. Armenci, iztočni Indijci in drugi narodi, ki skušajo dobiti samodoločbo, niso dosedaj še vložili svojih prošenj za zaslišanje.
Prošnje za zaslišanje Ukrajincev, Estoncev, Litvincev in Le. tov so prišle s~ posredovanjem American Mid-European Ass'n., kije predsednik je Robert J. Caldwell.
Ko je bil objavljen načrt za potovanje predsednika, so naprn-vili republikanski nasprotniki Lige načrt, soglasno s katerim naj-hi uu sledili v vsako mesto ter govorili pred. istim občinstvom. Dolgo so čakali, da izvedo za načrt predsednikovega potovanja, da napravijo nato svoj lastni načrt, a konečno sklenili, da ne bodo čakali i»i.j dalje.
Svojo narodno propagando za uničenje Lige narodov bodo izvedli brez ozira na to, če bo tudi predsednik izvršil svoje nameravano potovanje. Mogoče bo objava opozicijonalnega propagadnega potovanje republikancev dovedla predsednika do sklepa, da bo sploh cd povedal svoje nainerovano potovanje.
Senatorji Borah, Reed, Pointdexter in Johnson i7 Californije bo do glavne zvezde v tej križarski vojni proti Ligi. Govoriti hočejo y. celi deželi in v času, ko bodo ti potovali, bodo njih tovariši v "tt'ash-ingtonu zadrževali odobrenje mirovne pogodbe.
Potem ko bo prišla ratifikacijska resolucija na vrsto v senata, bo naloga Lodge-a, Knox a in drugih držati tako dolge govore, de. zadrže odobrenje pogodbe, dokler se njih tovariši ne vrnejo s potovanja.
Mala skupina radikalnih senatorjev, zbrana včeraj v uradu senatorja Knoxa, je razpravljala o uničenju dogovora glede Lige narodov. Navzoči so bili senatorji Knox, Fall, Johnson, Moses, Borah, Pointdexter, Brandegee in Reed.
Vsi ti so proti sprejemu Lige narodov v katerikoli obliki, tudi s pridržki ali amendmenti. Premotrili so položaj z vsake strani le* napravili načrte za narodno kampanjo, da vzbude v narodu javi t« razpoloženje proti Ligi.
Rad i kale i pravijo, da je šestnajst senatorjev za to, da se tak j ubijo Ligo narodov. Ne navaja se nikakih imen rasen onih, ki so vdeležili včerajšnje seje. Znano je, da računajo na Shermana, Me-Cormicka, La Folletta, Gronna in druge.
Njih namen je zagotoviti si zadostno število glasov, da se zavrne mirovno pogodbo, Če ne bo izločena določba glede Lige narodov. To pomeni, da je treba imeti 33 glasov, predno bo mogoče diktirati pogoje,	' ,	*»• * -	—
Pittmanova resolucija, ki vsebuje štiri točke, sprejemljive za mileje republikance, je očividno mrtva.
Senator Hitchcock je izjavil, da demokrati ne bodo podpirali Pittmana v njegovem boju za sprejem resolucije. Izjavil je, da je resolucija pokopana
Vršil se je nov pretres senata v prid republikanskim voditeljem. Izjavili so, da je sprejem reservacij popolnoma gotov. Vsi republikanci, z izjemo enega ali dveh, so za reservacije. S pomočjo petih d 3 mokratov imajo republikanci vsled tega veliko večino.
r " v i Parnik, na katerem se je pripel j a* valeški princ v Kanado, je vozil mimo velikih ledenih gor. i
MEHIŠKE KOLQBQCIJE
VSE JE PRIPRAVLJENO ZA ZAJETJE JEZUSA RENTIERA. — AMERIKANCI BAJE VEDO. KJE SE SKRIVA TER GA BODO NAPADU S CELINE IN IZ ZRAKA. — POTREBNA JE TAKOJ-ftNJA AKCIJA, ČE BO HOTELA BITI USTS&NA.
Marta, Texas, 22. avgusta. — (Poroča Chandler Sprague.) — Ameriški vojaki, ki so prekoračili mehiško mejo, prav dobro vedo, da bodo odpoklicani nazaj, kakorhitro bodo v Wsshingtonu izprt-videli, da ne morejo veliko opraviti. Vsledtega si pa na vse načine prizadevajo, da bi čimprej vjeli Jezusa Rentiera in njegove zločinske pristaše.
Sedaj že ni več vojaška tajnost, da so Amerikanci že izsledil: njegovo bivališče in ga obkolili. Če je bandit "doma", se bo vri.l rroe boj, ki se bo najbrže začel že tekom 24 ur.
Boj bo čisto moderen, kakorinega niso vajeni Mehikanci. Napa <ieui bodo s suhega in iz zraka.
Amerkienei so naročili iz E1 Paso tisoč zračnih bomb. Prva po-filjatev je dospela včeraj.
Najprej so mislili vreči par bomb za poskušnjo na banditevj glavni stan, pa so a« premislili. Napravili so pa izven bojišča z bom hami par poskusov, ki so se isboruo obnesli.
Bombe bodo imele strašne učinke, ker bodo eksplodirale na skalah ter jih bodo raznesle.
Aeroplani, ki bodo napadali, bodo opremljeni z brezžičnimi br-
zojavi.
Washington, D. C., 22. avgusta. — Državni department ni do-«edaj še dovršil odgovora na protest mehiške vlade glede "invazije ameriških čet v mehiško ozemlje".
Vojni tajnik Baker naznanja da ameriški vojaki medtem zasledujejo bandite, ki so vjeli in držali v jetništvu dva ameriška zia! kopi ovca. Ko so ga vprašali za podrobnosti, ni hotel ničesar pove-l dati.
Državni department je dobil včeraj ofieijelno mehiško noto. '»dgovoril bo najbrž jutri. Kakšen bo odgovor, se dosedaj še ne ve.
Mexteo City, Mehika, 22. avgusta---Btotisoč uslužbence^
rnznih mehiških železniških družb j« včeraj fo-eklo potom polkovnika Paulina* Pentose predsedniku Carranzi svojo zaupnico.
V resoluciji, ki so jo spremi dttavei, je rečW, da »o pripravljeni preliti aa vlade tvojo zadnjo kapljo krvi, če se bodo sedanje razrpere izpremenile v sovražnosti
< asonisje pravi, da nevarnost ameriške intervencije v Mehi?« še ni končana ter zahteva od vlade podrobnosti.
San DiegO, CaL, 22. avgusta. — Ameriški avlatiki in vojaki iš-ejo ameriška zrakoplovna poročnika Waterhousa in Connellyj*, ki sta izginila v sredo brez sledu. Vse dosedanje iskanje je bilo brez uspešno.
Kaj lahko je mogoče, da sta padla v roke mehiškim banditom.
San Antonio, Texas, 22. avgusta. — Sem je dospela kopija ze-io značilnega manifesta, v katerem poziva Alfredo Dominguez Car-1 anzo, naj odstopi. Dominguez je inženir in bivši svetovalec pred-Ncdnika Madere.	n
Manifest ima naslov "Pred nevarnostjo" in v njem dolži iu-y^nir C'arranzo, d aje on odgovoren za vse notranje nemire v Mehiki ter mu svetuje, naj odstopi, češ, da je to edina rešitev zanj in za mehiški narod. Manifest cirkulira po vsej Mehiki.
Twe Renown Passing Through icp-fnerg Piuld on V/av to Canada
[	W»Oro Ry CEtTTHAl NLWS HK>fO SEKVtCE.	c
K nameravani 4ravki v jeklarna*.
Youngstown, O.. 22. avgusta. Od uspeha voditeljev 24 delavskih unij v jeklarski I industriji, da so jim posredi dovwti do konference z zastopniki 1'riited States Steel Corporation v teku naslednjih desetih dni bo odvisno, če bo prišlo do splošne narodne stavke jeklarskih delavcev ali ne.
Konferenčni komitej šestih, kateremu načeljuje Sam-Oompers, predsednik American Federation of Labor, sknša aranžirati ta sestanek. ki naj bi bil zadnji poskus. da se uravna zahteve, stavljene od unij. V slučaju, da ne ho mogel ta komitej izposlovati take konference, je dobil slednji navodila, naj določi <lan za pri-četek splošne stave v jeklarski industriji.
FRANCOZI IN
TAJNE POGODBE
Francozi se boje Anglije ter se vprašujejo, če je še kaka druga1 kot anglesko-perzijska pogodba.
Paris, Francija, 22. avgusta.—-Fr racoski politični krogi so bili presenečeni vsprieo novice o an-gl«'ško-perzijski pogodbi ter so -pričel: ^edaj resno dvomiti glede odkritosrčnosti angleške zunanje politike. (Odkritosrčna še nikdar ni bila in tudi ne bo). Vsa znamenja kažejo, da ta pogodba nT bila predložena mirovni konferenci. Francozi se vznemirjeni vprašujejo, če obstajajo mogoče še kake nadaljne tajne pogodbe, za katere mogoče ne ve niti ministrski predsednik Clemenceau.
D očim nudi pogodba med Per zijo in Anglijo glavni predmet razprave v sedanjem času, je najti še nadaljna vprašanja, ki so prav tako delikatna ter zadržujejo sklenitev nadaljnih mirovnih pogodb. Konferenca očividno tava v temi ter išče rešitve različnih problemov.
Vscdepolne novice prihajajo iz fSlozije in Poljske. Ker je bila konferenca preveč slabotna, da bi zavzela definitivno stališče glede Šlezije, so se pričeli boriti med seboj Nemci, Poljaki in špar-tačani in enostavna posledica te-, ga je. da je bila produkcija pre-, m o ga v veliki meri omejena. Glasi se, da bodo odšle zavezniške 1 čete v Šle&ijo, kjer bodo skušale ur»nliti radeve.
Priznava se, da bodo vse te zadeve zakasnile ustanovljenje in poslovanje Lige narodov. Polkovnik House se ie dolgo časa posvetuje z Angleži v namenu, da hi pričela Liga poslovati, kakorhitro bi bila pogodba z Nemčijo 1 odobrena od vseh zaveaniftkih parlamentov,
!- DENARNE POtlLJATVS V • ISTRO, NA GORIŠKO IN • j- NOTRANJSKO.
j Izvršujemo denarna izplačila popolnoma zanesljivo in if^fjip 'razmeram primerno tudi hitro p« 'celi Ml, na Goriškem in tudi nt Notranjskem po ozemlju ki j« so Jaodeno po italjanski armadi, j Jamčimo aU garantimame m vsako pošfljater, toda za kako bo goče zamude v izplačila ne num mo prevzeti nikake obveznosti
j BO lir ........... $ 6 JO
100 Ur ...........$ ISjOO
500 lir........... $ 004»
1000 Kr_..........$118.00
Denar nam poslati jo najbolj* po Df-tk Poslal Monty Ordsi •M po po Nov York Bank Dnfl
ČEVLJI NE BODO DOSTI DRAŽJI.
Atlantic City, 22. avgusta. — Tekom zime bo cena čevljev na drobno od osmih do dvanajstih dolarjev. Ta je bil sklep National Shoe Retailers Association, ki zastopa trideset državnih organizacij ter štirinjast krajevnih in ki je imela tukaj svoj letni sestanek.
Uradniki in ravnatelji organizacije so odločno zanikali trditev o organiziranem izkoriščanju med prodajalci čevljev ter so istotako odločno zanikali splošno razširjena poročila, da bodo stali čevlji tekom bodoče zime $25 do $50 par. '
Komitej glede oblike čevljev je sklenil izločiti vse oblike, ki večajo stroške ter porabljeni materijah Čevlji za bodočo zimo in po-t mlad bodo imeli le devet oblik.
izjavi!e. da prišlo med Ukrajino in K'.imunsko do sporazuma, na podlagi katerega bodo dobili Ukrajinci dovoljenje, da smejo prevažati skozi Kumunsko oroi-. je, munieijo in druge potreb*;i-me. —	,	j
Glasi s® :>s.dalje, da sta se a-j - krajinska in rumunska vlada zavezali, da ne bo^t* dvignili orož-( ja druga proti drugi in Rumunska je pristala v to, da bo zasto- ( pala ukrajinske zahteve na rot-j rovni konferenci.	I
Tukajšrji Ukrtjinei izjavljajo, Ja je to prvi inžni korak prori priznanja neodvisnosti Ukrajine,' vsled česar bo tudi dežela v stanu obnoviti in razširiti svoj boj proti boljše vikom.
: ROJAKL NAROČAJTE SK NA j^OLAE NARODAj^NAJVEČJI.
SSIarali
NADY JOŽEF NAJ j1
s TAKOJ RESIGNIRA!
' — j.
i Ultimatum mirovne konference ' j pravi, da se ne more priznati no- < be nega Habsburžana kot vladarja ^
I
Pariz, Francija, 22. avgusta. — j Na podlagi izjavi živilskega ad- ^ ministratorja Herberta Hooverj«. je poslal najvišji zavezniški svet v Budimpešto ultimatum, naj nadvojvoda takoj odstopi, češ, da ' zavezniki ne morejo priznati nobenega Habsburžana za glavarja.
Zavezniki ga ne bodo prizna- ' K tudi če ga izvoli velika večina ogrskega naroda za svojega glavarja.
Ultimatum, ki jc pisan v jako ostrejn tonu,* naročuje zavezniškemu poveljniku v Budimpešti, naj takoj zapove Jožefu resigni-1 at i ter naj se stvori na Ogrskem koalicijska vlada, v kateri bodo zastopniki vsfh strank.
Že podnevi so krožile vesti, da je nadvojvoda resigniral, toda mirovna konferenca ni dobila nohtnega pozitivnega poročila.
Par odstavkov Hooverjevega staiementa se glasi:
— Kakorhitro Združene države odločno ne zahtevajo odstopa Jožefa Habsburškega, se bo situacija v Evropi silno poslabšala ter bodo'stopili v raznih deželah razni drugi vladarji na krmilo.
Washington mora storiti po-trebne korake in storiti jih mora takoj.
Amerika mora govoriti z ameriškega stališča. Predsednik Wilson mora takoj podati svojo definitivno izjavo.
Če bo Ilo še nekaj Časa tako naprej kot gre sedaj, bo izgubila vzhodna Evropa ves rešpekt pred diplomatičnimi metodami mirovne konference.
Mi smo se udeležili te vojne kot demokracija, ki je nastopila proti avtokrfceiji. Na milijone Amerikancev je šlo ^ vojno samo da odstavijo avtokratične in mili taristične familje.
Zakaj potemtakem nehote podpiramo ono, proti čemur smo se borili? Nove republike pričakujejo pomoči od nas. Ali bomo ignorirali njihove obupne klice t j Ali bomo pozabili principe, vsled katerih smo Sli v vojno t
Amerika se mora prebuditi ter se v polni meri zavedati sedanje situacije.'
ZVK*A MXD KUMUNSKO IN UKRAJINO.
Tnafw, s Anglija, 22. avgusta, j
testirali proti sedanjemu finančnemu ministru, Matiji Erzberger-ju. Govorniki so s pozorišča ostro napadali javno delavnost Erzber-gerja od poeetka, od časa, ko je vodil pogajanja za premirje pa do sedanjega sprejema radikalnih odredb, tikajočih se obdačenja premožnih razredov.
Čuti je bilo klice kot "izdajalec", "lump" in slične laskave iz-mze. Nekateri govorniki so zahtevali, naj se obesi Erzberger-j«. na najbližjo cestno svetilko.
Sprejeta je bila refeolueija, v kateri se zahteva takojšnje odstranjen je Erzberger-ja.
ZVIŠANE CENE ZA ANGLEŠKE PAROBRODS.
Montreal, Canada, 21. avgusta. — Angleške parobrodne družbe so zvišale pristojbine za promet med Zdrhienimi državami ter Anglijo in Francijo za $15.00 za prvi razred, $10.00 za drugi razred in $5.00 za tretji razred.
Ta objava je -ledila konferenci zastopnikov angleških parobrod-nih društev, kateri konferenci je bil predložen tozadevni sklep, — storjen v Angliji v pričetku tega
Kot vzrok za isiAje pristojbin navajajo parodbrodne družbe večje obratne stroške, povzročene ▼ried večjih stroškov za delo in prehrano potniipv Povišanje se >•» sedaj no ttte pomikov, ki od-
SPOPAD MED AMER. IN NEMtKIMHNORNARJI
»tepli so ie zaradi deklet. — Baje so tudi civilisti napadli Ame-
rikaaoe. ~ Vei ranjenih.
1 ■
Kodanj, Dansko. 21. avgusta. V nekem pristaniiču, par milj severno od Odaaska, so »e vršili v torek vroči spopeHi med ameriškimi in nemškimi vojaki. k Ta spopad je bil posledica nekega dogodka, ki se je pripetil \ ponedeljek zvečer v neki plesni dvorani. Mornarji so se bili stepi i zastran deklet. Amerikanci so posredovali ter jih pognali na ee sto. kjer se je pretep nadaljeval.
V torek svečer m> prišli v mesto mornarji z neke nemške ladje. Brez vsakefa povoda in vzroka so začeli dražiti Amerikauce, ki pa tudi ni«o molčali. K malo aa je vnel boj, katerega so se udeležiti tudi eivilisti, kateri so obmetavali Amerikanee s kamenjem.
A meri kancem so pomagali Pran eosi z franeosk« bojne ladje 4* Claymore**. Ranjenih je bUo veliko OHeb, mod njimi veš težko.
Amerikanci tp Francozi so se mirpo vrnili na svoje ladje.
SMRT MKSSSOKRJU! - ■
Neiatijo, H- avgusta- — Pod	Proi z Ertber
— m w^mmU narodni
Cena lo^bnam vedno pa^la
Pofiljamo denar na Kranjsko, ftUjertko, Hrvatsko, t Slavonijo, Bono tal Haroegtrtfno popolnoma zanesljivo in oelanjim razmera« primerno tudi hitro.
Mam&mo aR gaiMliiamo aa mho pofeOjatev, toda za kake no. f oSa zamude v IxpUSSu no moremo prevzeti nikake obveznosti.
Sedaj pošljemo v staro domovino, naprimer:
100 krmi .... f ŠS5	1000 kron .... $ 3030
S0a kron .... S 9.40	6000 kron .... $148.00
500 kron .... $ 15.15	10,000 kron .... $296.00
Denar immj^elatiie najbolje po Donootio Postal Money Ordar sli pa po JUm Tmi ltm Draft
i^inwrw, • -
'GLAŠ NAHODA»
ILOrmO F1JBLI8HZTO OOXFAJfY • - 1 • la murtUMU
«ank lArttl rt j_r< ii i	_______louii mwkdib. n
Plači* at msm of «m fan....... tv* iHnim or tbm nfflwi
*	n 0wt*»8S Bn—t- BmvI at Minfcittn. Naw Twk City* JL T.
k Mia Mi TXIw flat m 1	tU{Z* »d i*** aa —«• N«w Tak
CUli. ...................... h« wrf WU aa m—U> Nt« lork HM
*	.....................pol »rta*...................
ft WW MIA	_
a nli	aa ai»Tn jtav T«* $t.M z« Evropo z« c«io loto ........M-OO
.	«iVAI NARODA
MMt?*- ^n	. c**vo*oo at	■»»*'■«> . __i
■MM «a«rr dtr vt«t Modtn aM AMM
»ubocriptlo« yoorly I4JS
AivaWawwl w >»w»«at_
CM >—a Jinipna ta Mpfctwptl m m irloMu^
Dooar Mj a* U^md poM*^ po Moooy OpUt- ^ ^ ^^^
"o las h a m o o a-■ OorttaMt luni Burousk of Manhattan. Na« T«l OW. W. S. Totofooi fem Cortfeatft.
Depi»i
HLAS XALODA _ AVO. 1019
PETEI ZSBfifl
•1 ■'. i
Prokleto mora biti neka balkanska dinastija na slabili nogah,. ker je tako vneto iskala meti bivšimi Avstrijaki v Ameriki svojih j pristašev____
» a *
I
Načrt glede Lige narodov je silno dolga klobasa. (?e »a povprečen človek prečita od kraja do konea, ne ve nazadnje, kaj in kako. Zrno Lige je pa sledeče:
Noben narod ne sme drugega, napasti. Proti onemu, ki bi si kaj takega predrznih bi moral našlo . piti ves svet.
* * *
To je nad vse vzvišena doktrina, in slava Wilsonu, ki jo je spo čel. Predsednik Wilson se je bo- j rti v splošnem za dyoje poglavit-' n i h načel:
Za samoodločevanje iu za Ligo. narodov.
Samoodločevanje brez Lige je. nesmisel, in Liga brez samoodlo-
čevanja takisto.	-,
* * *
Na svetu so sedaj štiri imperi-jalistične sile: Anglija, Franeija. Japonska in Italija. Vse te štiri j velesile so velike zagovornice Li-
narodov, nočejo pa ničesar sli-; sati o samoodločevanju narodov.
Na mirovni konferenci so za dale silen udarec satnoodloeeva-i.ju in pograbile do pičiee vse, po' čemur so hrepenele. Anglija je, povečala svoje kolonije. Franci-jj:i je dobila dobršeii del čisto-; nemškega ozemlja, Japonska je dobila kontrolo nad kitajskim o zemljem, in Italija j^ razklala slovenski narod na dvoie.
V* ' !
Ko so spravile te države svoj; rop v malho, so prisegle vdanost-; no prisego Ligi narodov. S tem
se zasigurale. da jim nobena •sila na svetu ne more odvzeti
i
' ropa.
*	o *
Kajti če hi Irci vstali proti Angliji. bi moral ili ves svet nanje,' in če bi se začeli Slovenci puntati proti Italiji, bi morali proti »Slovencem nastopiti soglasno z
Ligo narodov v>i narodi sveta
*	♦ 4
Ker ni obveljalo samoodloee: vanje, je postala Liga mogočna, zaščit niča velikih interesov ter odločna nasprotnica vseli ponižanih in razžaljenih, borečib se za svoje pravice.
* • . ♦
Višek zelotstva.
.J
V neki novoangleški državi j«
obsodil sodnik dva človeka, ki
.jn
sta igrala golf v nedeljo, vsa kega na 25 dolarjev globe. Rekel je, da sta s svojim igranjem o-madeževala nedeljo.
Toda to še gre, drugače i** bilo v Angliji.
Mladenič, ki je "prebil štiri in pol leta v zakopih, se je vrnil domov. Doma ga je čakajo # lep sprejem : birič s sodnijsko poziv ni co.
Dognalo se je namreč, da je v nedeljo pred svojim odhodom v
vojsko igral football.
* * *
Nemci rrmajo denarja, da bi plačali vojno odškodnino. Imajo pa stosedemdeset miljonov mark. katere bodo dali prostovoljno svo-j« mn bivšemu kajzerju za ''odškodnino".
Čudna so pota! Namesto, da bi škodljivec plačal odškodnino, niu je plačujejo oškodovani.
• a a
Kakšne komplimente si delajo najbolj katoliški med nami
Novi osel je zapisal svojemu drrrftr^^tnu šobrafu Mr. Douh-lcsindoiibletiju sledeče vrstice v spominsko knjigo: Oj premnogo, o j premnogo storil si' dobrot med nami; čast ti, ker stojiš že v jami , s svojo trudno levo nogo.
Vsi vzdihujemo potrti: 44 Veš kaj, še z desnico stopi, ves, kot si, v jamo lopi ■ in se ranjo ves pogrezni. Saj ie enkrat v ljubezni snidemo se onkraj smrti".
Jugoslovanska ^^^ Katol. Jednola |
Uftaaorfcaa leta 189S - lnh>rporiraaa lets 1900.
I	Glavni urad v ELY, MINNJ
jt__
QLAVNI URADNIKI: Predaadnlk: MIHAEL ROVaN§EK. bo* 261. Contnumgh, p*. * Podpredsednik: LOUIS BALANT box 10« Paaxl Av». LArsln. OU«. Tajnik: JOSEPH P1SHLER. Ely. Minn. Blagajnik: GEO. L. BHOZICH. Kly. Mlnn
BianajnUt nelsplaC&nlh amrtnln: LOCUS COSTELLO, SaUda. Cola.
VRHOVNI ZDRAVNIK: Or. JOS ▼. ORAHEK Ml K. OtUo St.. N8. PltUburcb, Pa.
_	NADZORNIKU-
JOHN COCŽE. Dy. Mlnn.
ANTHONY MOTZ. »«41 AT«. M. Bo. Chle«*o, m. (VAN VAROGA. 112« Natrona All«> PlttabursS. Ml
POROTNIKI:
GREGOR J. PORBNTA. boa 1 Black Ulamund. Witt. LEONARD SLABODVIK. bos 4S0. Ely Mlun. JOUN »UPNIK. S. h. boj H, Export. P«.
„„„„„ _	PRAVNI ODBOR:
JOSEPH PLAUTZ. Jr. «12-70» St Calumet. Mlak.
/OHN MOVERS. «24-*nd At«.. Uuluth. Mlnn
MATT POGOP.ELC. 7 W. Madison SI. Room 10» Chicago. IB.
„	ZDRUŽEVALNI ODBOR:
SL Clair Ave. NE Olevaland. Oalo FRANK škrabec. stk. Ida. Sta bo* CS Lt-nvrr "JREGoR HRESČAK. 407-8th Ay. J.tLiuZ i^
Jednotlno rlaallo: GLAS NARODA.
uradnih sadev kakor tudi d«naraa poAHJalv« naj m J^^^r^tajnika Jednota. v prttoiba p. na p«d.5nIk. "rS^ »bo«. N% osebna ali neuradna pl«na od »trunl ilunor •« na boda oalralo.
•n	K-toU»ka Jed no ta prlporoCa T.em Juroalovanom «a obi-
al t^l krr- ^r ^ ^^ ^ ■,Nat'on«U Fraternal C«n,r«. le-tvld. V blagaj. " n TliT/mff ?	dolarjev). Bolniških pod^r. poikodnln ln .raa
iln Je t« Izplačala, do Sl.SOO.OdO <an mlljon ln pol dolarjev).
B^nlSka podpora 3a centralizirana. Vsak opravičen bolnik ■! Ii aveat da lobl podporo, kadar Jo potrebuje.
r.m	?edn"t* Vs ^»JaJo po rasnih naprednih slovenskih naselbinah
felnl čLilttol	m0 *"taoov1UT	Društvo te lahko vstano« a
Ca na daljna pojaanlla se Je obrniti na vUvneca tajnika.
Možki in ženske
Ki so pogosto bolni. Ki iz-iruliljajo mor. Ki trpe vsled glavobola. Ki vznemirjeni in slabokrvni. Ki obf-utijo nervozne bolečine v želorlc-u. Posebno se ]»ri)»orora
SATMARIN
Ki se je v tisoe in tL^oe si u raji h izkazal kt»t najboljše iti najuspešnejše zdravilo
1 steklenica -t1. (M). 3 steklenice $2.80, G st**kleui'.: za popolno ozdravljanje $.YU0.
CROWN PHARMACY
2812 E. 70 St. E. CLEVELAND, OHIO.
NEMČIJA UBOGA.
j __
Berlin, Nemčija. 22. avjrnsta i V poslanici, katero j»* poslala ui-niAka vlada za veeniškiiii silam, v »jlasi, «ta pridela Neuieija z izpraznenjem Lit vinske.
Zavezniki st» preti kratkim u kazali Veineem, da morajo zapu stiti Lit vinsko.
ROJAKI. NAROČATE SE NA "G LASNAROD A", NAJ VEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
NESREČA V OAK VIEW, COLO.
Dim* 18. av«rnsta se je vž«ral ! plin v novi inajni in dim je iida-' r i v staro majno. \* novi uiajni je ubitih IG, meti temi tudi en Slovenec po imenu Frank Pa j k,
je bival v tvm kraju kakrlt deset let. Ta Slovence je liil prej •nkrat ponesrečen iu si je zlomil I nojro. V drugi rsajni so se vsi re-i.ših. Seveda v novi majni je bilo ■ več opečenih.
Tam dela več Slovfieev in kakor smo izvede'i, so se vsi srečno
•	Belgrajsko dijaštvo proti teološki
fakulteti.
"Probratimstvo", dijaška zve-
•	na beljrrajskem vseučilišču.
1 sprejelo resoluriijo proti osnova-vanju teološke 'fakultete na bel-: rajskem vseučilišču. \* resoluet j poudarja, da s<- bo borilo proti teološki fakulteti z wmi b*jral uiiiti sredstvi.
VAŽNO ZA POTNIKE!
I ki potujejo sko<. New York v dc j movino, da se vstavijo pri svojem rojaku v nanovo urejenem hotelu "Rusija", kjer slovenski potniki dobe čista prenočišča in domač.) hrano po najnižji ceni. Mi vam po-magamo ceneje kupiti šifkarte m j dobiti potni list. Nahajamo se b)i-. zu našega konzula SHS in ko'.o-1 dvora. Pridemo vas iskat vsak čas, ako telefonirate (7332 Farragut). Človeku, ki ima za klobukom na. pis HOTEL RUSIJA zaupajte, drugemu ne.
LEO STRUKEL j Balkan American Trading Co ,
203 Tenth Ave. cor. 22nd St.
NEW YORK, N. Y.
POJASNILO.
Mmšmt rabit« ur« all kak« trnf» ■rtr*fttitr aH prav« * Pet* flMM CaioakU |i ■Kf— k knjriu p|>Ht «kr aft« m m valep nJMu IVAN PAJM. U MAIN BVBII,
eONKMAIJUH. Pa. MU kMte piitat ktaf« ta nh W ■te kaaall n val
Villi MD FO CXKUL i T
Vi ste lahko zdravi "mg
, ; f v	; ---—■ -	.. w
^ prv#m ,n n'jb0ljic,n »dravnklu v PltUDonihu. DOKTOR-
113	Street, drUBo nadstropje. Dobite oa lahko. On Jam«! « pr,vo
^^^^^^ zdravljenje vai. bolezni, zdravi pa vee bolezni, metk« žensk«. Posebno mm pasi. da hitro (n trajno ozdravi v" Privatne bolezni molkih. K njentu ee lahko e »upa-^H^^^B n,em	On zna varovati tajnost. K njemu prtla.
^Hj^^^Hl JaJo Uudj« od blizu In	da jih	Njogovo c«
ne zmerne, zdravljenje najboljle. On Ima svojo laet-ngg^H^M no lekarno in vse električne stroje za pregledovanje. On zdravi vsakega enako: bogatina In alromeita. Pojdita k Snj^^^^^^D nJemu In ae sami prepričajte. Pazite na naslov:
^■Pr PROFESOR DOKTOR OSBOflKE
I m riTiTliii 113 tsMiWt SMI,
(i nMitrepji) P^HiL f^Jl
'►ol^šo Itodovuost. (iledo jio^aiii'3^-nih juavtiih j>oklicev ugotavlja r«Ui« : Sprejem ^a ^odno pripravo jo za nedojrl.?den »"ns izključen. Ker je ti»/.:iva pri^ilj^n:« stediti,
j* slcorn piipolnouia nemogoče ob-<iiža'i v Vemški Avstriji 180.000 •ui/uviiih nastavlji^intov in bo velika verina >»<1i»iiš"*c-»ia.
Dv-gnjcnjp potopljenih nemških ladij.
I/. Londona se poroča • Dela za dviguje oje U'd'j, potopljenih pri Seapa^louu. se neprestano nada-lin.jejrt l.aliki krizarki "Dresden in "Niirnberg'. kakor tudi več rn-aiii-ev /e z<»pt-t plava. Nekatere p<-!«y]»Ijt. ne n.-niške bojne ladje pa se »»a morskem dnu prevrnil'" in se jiir za <edaj še ne bo moglo dvigniti
Konfiskacija 20 miljonov frankov.
1/. !.ond«.nri s« poroča, da se je bulparskemu kralju Ferdinand« •xontU'iralo za 10 miljonov fran-t:tv vrednostnih papirjev, ki jih je on depiniril pred izbruhom v-»jne v ondonu.
Ali se bo Evropa sramovala?
Kvropa je zibel izobrazbe. Ev-i-opsKG l.iilturo io laz Vi rili po vseh svetovnih delih. Toda zdi <e, da se bodo morali Evropejei svoj«-' kulture" sramovati. V Združenih drža vali so oddali nad mi I jen voznih 'Lstov na pot v Mvro-|M. da si potniki o»Iedajo e\ rop-ska bojLsča. T Ved vsem .»na, kjer je vojna najbidj d:v;ah. tn je iz-toriio Francijo. t'( lisko in -strbijo Ali se ne bo Evropa svoje *■ kulture" sramovala?
Dima j it prazni.
V zadnjem času se je izselilo iz Dirtaja vsak mesec povprečno "00 tir, uit' rodbin. Te številke se £e z\včajo, ko se bodo izboljšale pio-inetne razmere.
Preveč pravnikov v Nemški Avstriji.
V. Dunaja se poroča: .Turistični odbor osrednjega sveta diišeAniih dX::vcev namerava v sporazumu z dekanom pravne fakultete izdati oklie na abiturijente, v katerem opozarja na to. da so pravni lVefeliei v stiski in da ni iz«rleda za
mm S. SCHNITZfR STATE BANK
m MJBTJJtSJilH BAKK. KI STOJI POD STALHO
mtiuvaro eohtkolo
razpošilja dxkab jtavse xzaje s polro oa-
EAVCUO
prodaja man listke za vse čete po omol
MALHI OBVI IZVBiUJE VSE ZAZMBVE V STAXEK kERJU
KI Self potovati v staro dni o vind. M Seisposlatl denar ali kateri Imajo opraviti katerokoli zadevo v aUrl domovini, ttaj as otomeio na na. Co tanks, k« aivtl svojim rojakom le preko 95 tet v popolno zadrvoll-
'iSvgjbti^^(	^	vsakdo takoj v
Hsuy J. Schnilw Suidiak q
111 Ti t+htjhm ntii\	lt New ToA, N. T.
Za ligo narodov io proti
Ideja Lnre narodov, kot jo je r.apoee,l predsednik Wilson, je bili« ffotovo vse hvale \Tedim, čeprav so številni koj od početka domnevali, da je ne bo nikdar mofpoče uresničiti in prestaviti v dejstvo v tem materijalistično navdahnjenem »vetu.
Ko se je sestala mirovna konferenca koncem preteklega leta v Parizu, je bila Lig-j. narodov prva na dnevnem redu zbranih zastop-tiiko\ zavezniških držav. Pno mesto pa je zavzemala raditega. ker jt \ strajal pre«l»etlnik Wilson kot ideje pri svoji zahtevi, da se najprej reii probleii. Lijte narodov ter sestavi besedilo tozadevne pc i;o<Jbe. preti no bi prišla na vrsto ostala vprašanja, tikajoče se sko-Ii i Ive miru.
/*.» doiftdi prerekanjih je mirovna konferenca kontno spreje'a na« rt za Ligo narodov.
S«- dane!» m znano, kdo je sestavil besedilo tega načrta, a vsa 9 Uit tur u ja kažejo, da so ga sestavili angleški državniki, ki so imeli pri tem predvsem v mislih interese iu stremljenja angleškega imperij« *
Načrt Lige narodov je bil nato utelešen- v mirovno pogodbo, ki ^e bila aklenjena z Nemčijo.
Mirovna pogodba je bila podpisana od zastopnikov Nemčije in zaveznikov, a tedaj se je pričela velika agitacija za Ligo in proti nji.
Resnici na ljubo moramo izjaviti, da je bila ameriška javnost K o j od početka naprej pr^ti načtu Lige narodov kot je vsebovan v mirovni pogodbi z Nemčijo.
Od vseh atrani je bilo čuti v Ameriki proteste proti besedili' dogovora glede Lige narodov in ti protesti -so ae predvsem obračal! proti členom X. in XI. tega dogovora.
Webino teh čleuov smo obširno razlolili ter natančno navedli tloti. no besedilo v člankih, ki so bili priobt*eni v našem listu pred d verni dnevi.
Ta dva čletia določata namreč, da morajo vsi člani Lige narodov intervenirati v kateremkoli delu sveta, kjer bi prišlo do kakih revolucionarnih izgredov in do kakih motenj javnega miru. Nadalje določata ta dva člena, da ima »vet Lige narodov pravico razsoje-vati o apomih vprašanjih med dvema prizadetima strankama, ne na bi imele prizadete stranke kako besedo/pri končni odločitvi cele radeve.
Nasprotniki Lige narodov povdarjajo, iu to po pravici, da pv lueuja ta dva člena ovekovečenj« krivic, ki so jih zakrivali veliki »mperijalistični narodi tekom preteklih stoletij ter zasiguranje njih trajne posesti in njih pod jarmi jen ja, manjših narodov, ki ne morejo ničesar opraviti proti veliki sili narodov, ki so jih tlačili.
Na svetu je bilo dosedaj urejeno tako, da je 'mel vsak majhen in zatiran narod pravico dvigniti se proti zatiralcu. Veljal je prit-eip, da »e velike države, ki nimajo nobenih neposrednih interesov, lie suiejo vmešavati v tak boj ter pustili zatiranemu narodu izvoje-vati ai svojo pravico. Na ta način in na podlagi tega principa so se oprostili tekom zadnjega stoletja vsi manjši narodi na Baftkanu iu drugod.
Oe bi že takrat obstajala Liga narGdov, Wot jo hočejo ustvarili sedaj, in če bi bila takratna Turčija Član te Lige narodov, bi bili še seda^ Srtii, Bolgari, (irki in Rumuni pod titrako' nadvlado, kajti no bene prilike bi ne imeli boriti se z& svojo neodvisnost.
<e bo Liga narodov ustanovljena ter bodo obveljale sedaj sprejete določbe, ne bodo imeli narodi, ki so bili dani v sedanjem času v sužnost dnigim večjim sosednjim narodom nobene prilike, boriti s? za svojo svobodo, kajti Liga narodov bo s svojo velikansko silo takoj zatrla vsako revolucjonarno gibanje v prid gospodujočim narodom.
Slovenci, ki bodo prišli vsled sklepov mirovn* konference pod Italijo, ne bodo nikdar imeli prilike dvigniti svojega glasu za osvo-i bojenje in združenje s celokupno jngoslovansko državo.
Liga narodov bo v takem slučaju rekla:
— Vstaja Slovencev v ozemljih, zasedenih od Italije, pomen ji ogroženje svetovnega miru in vaiedtega Je treba vstajo Zatreti s pomočjo oborožene sile vseh članov Lige narodov.
Umevno je, da bi bilo v takem slučaju vsako revolucjonarno gibanje med zasluznjenimi Slovenci nemogoče.
Isto velja tudi za vse druge narode, ki uživajo dvomljivo srečo, da ao prišli pod obteat Anglije, Francije, Itabjc in Japonske. '
Kot bodo določene meje posameznih držav in kot bo določen Obseg kolonij v i zven evropskih delih sveta, tako bo ostalo Za dolgo dobo let, dokler bo poslovala Liga narodov ter sl^šiTa interesom velikih imperijalističnih dr£av, ne pa interesom majhnih narodov.
si- "... 'aftmrW- - - ^ » 1 —---——--------——i-----:--
LžMtJl 1 " Li -'if ' t	^ag^ajte » ka j-olas ear o D a",
e! '— —sfo ^Scjt^SSS^^Ba	V.	MttS wAai*
Razno
'Listnica uredništva
naznanjamo sledeči-:
Zaenkrat še .ii mogoče pošilj;iti v .Iug««slavijo paketov. Pošlje sc , pji lalik » pakete v one kraje, ka-11 ■ re i n« zaseden .» Italjaoi. na-t pri i n« r v Idrijo. Postojno, florieo. Tr«t, Istro ter na Primorsko. Ti| {ak«ti ne snu1 jo tehtati več k<»t Jera.ist I'm.tov in jih ni moiroče na ]>o>ii registrirati. Poštnina znana od vsakeun funta dvanajst centov ' Zadnji '%as so se sicer osnovale v Ameriki razne thiižbe. ki potom svojih evropskih zastopnikov r:iz pošiljajo blayo v tse kraje Mvro-jie Take tvrdke imajo tudi v na šer>i lisTU oglase. Dbvnite se nanj« ?pis jien-t ler vprašajte. č>* morejo spiaviti v Jugoslavijo kako po m 1 Ijiitcv in če garantirajo zanjo.
Martin Žagar, Cleveland, Ohio.
lies, da ^c sedaj zopet dobivajo jugoslovanski potni listi toda dol v: o je tr*:-n čakati, pred no se more preskrbeti prostor na par-nikn. Nekateri naši rojaki čakajo /e po dva. tri in štiri tedne Temu ;e vzrok preveliko število potnikov in ker so francoski mornarji stavkali skoro tri tedne. Svetuje-iii" Vam. da ostanete na svojem mestu in počakate toliko «"asa. da se bo odprla k rit era nova paro brodna črta. Ve hodite v Vevv Vork. da Vam ne bo treba zapravljati denarja, ker na vsak na'iu U-dcte morali "akati najmanj tri t<-dne, p re«! no pridete na ladjo.
Vsem, ki nas vprašujejo slede pošiljanja paketov v stari kraj,
povedale da jo peče pri srcu radi-tosra ker je bila. eziromu ker dobila cvilen zakrament pred nekakimi sedmimi let'. Dvanajstori-ca jc jc potem vprašala kaj zahteva. Sirota je .odgovorila, da želi piispoda. da ji bo podal božji blagoslov, predno zapusti ta grešni siv«. Kakor rečeno, tako storjeno Možjt so izpro\ideli, da ji bliža konec ter da «o njene ure že I štete, so jo kar C-ez teden popokali ter ,ii izpolnili prošiijo. Rcvei pa se ,ie izpolnila želja. Kako se sedaj počuti, te-^.i ne morem povedali ijuliko pa rečem, da gotovo slabše invt "boljše, kajti v resnici ii/j>!e«ja >labo :ia duši in na lelesu | Ako premine, pokoj njenim re-I liram Pa da ne gremo ~ duhom I časa naprej:
Jui;o-iovan.ska vlada jc resisni-(rala, k«*r ni bila v sporazumu. Škoda, da ne vedo v P.eoaradu za teh dvanajst mr.vbur.Ških mož. da
In jih poklicali, nikoli ne bi prišli v Ut.nflikl ž njimi; tudi za kobil-i-e in kebrc bi se porodila demo-k raci jas
škandal je t udi za. ncvvburško k u. k. ai^Iierijo. her ne sme nosit več k. u k. feldbiiid in reseten pri paradah. Mogoče bodo dobili «eiiaj Petri«v«; čepice. Vse pride
Tudi novo katoliško pevsko •dr';št\n so ustanovili. !:cr sedanji *"Zvon*: smnli o> nazadnjaštvu zato ker je nastopil svojevoljno n t jugoslovanski dart .IRZ Bomo videli, če prihajajo pevci kot gd-be po dežju Le pamet!
Za se<L-!j naj bo zagotovim pn, da prihodnjič knj več in bolj resno.
-Prijatelj Petra Zeajie
Seminole, Palter ie.dolgo časa ni bilo dopisa iz te naselbine, sem so jaz name- i nila nekoliko opisati tukajšnje razmere.
Z delom gre bolj slabo, čeravno delajo vsak dan, Zaslužijo komaj za sproti, ker je laka draginja. Posebno tisti, ki ima veliko družino, mora gledati, kako bo izba-' fal Tukaj so štiri slovenske družine, pa njb^nega samca.
Moj brat mi je sporočil iz starega kraja žalostno vest, da mi je umrla moja mat i, d o; na iz Boginje vasi, fara Podzemlje na Dolenjskem. Smrt je natopil j dne 3. septembra 1917. V Ameriki zapušča: moža iu dve hčeri ter enega sina j v starem kraju. Za očeta Mihaela. Brodt 1 ne vemo, kje se oabaja J Zelo bi bila hvaležna vsakemu, hi bi mi sporočil kaj o njem.	\
Po2drav vsem Slovenkam its Slovencem Širom Amerik"1.
Mrs. M. Kodrieh, Box 4,	Seminole, Pa.
Armstrong Co
Cleveland, Ohio.
Gotevo Vas bo veselilo, ako boste izvedvli kako novico iz naše metropole. Znano Vam je tudi. da kjer je v« č ljudi skupaj, več se zgedi tega ali onega in tudi humor je vedno na razpolago.
Tako scin izvedel, da jc zadujiš v bližnjem N^tvburgu prav hudo zbolela teta zastava od društva št. It SDPZ. V ne*ie!jo dne :{. avg krog :i ure popoldne j^ revea poklicala dvanajst mož krog sebe in »e začela nekako k rem žit i da ni pri dobrem zdravju in da hoče >vojo stvar urediti, dokler ie pri zdravi pameti. Možem je tudi t__
NEKAJ IZ ZGODOVINE MEDICEJČEV
ntiXS VAftODA. ?3 XVft. 1019
Glas Naroda
najstar. slov. dnevnik v A meriki
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov.
Priobča najzanimivejše novice iz celega sveta.	HB
Priobča romane, povesti, šalo, raznoterosti.
Priobči vse, kar zamore zanimati povprečnega čitatelja.
Razširjen je po vseh slovenskih naselbinah od
Atlantika do Pacifika.
Glasilo Jugoslovanske Katoliške Jednote, in Zapadne Slovanske Zveze
Najboljše sredstvo za oglaševanje.
Stane za vse leto $4.00 Za. celo leto za mesto
New York	$5.50
Za pol leta	$2.50 Za pol leta	$3.00
Za četrt leta	$1.25 Za četrt leta	$2.00
Naročite ga zasvojce v starem kraju
Za Evropa za celo leto	$6.00
Za Evropo za pol leta	$3.50
Tehnično osobje je organizirano.
Slovenic Publishing Company
82 Com Street	New York City
■
etva, ne pa dedič njegove lepe; zunanjosti in finih manir| _ Baz- !* v en tega pa ni bil njegov sloves glede čistosti in treznosti preveč sijajen. Kakorhitro je bila Marija obveščena o nameravanem koraku,r je dala izraza svojemu o-po n" en ju in svojemu sklepu, da se ne bo uklonila volji starišev. Prince je sprejela zelo hladno tei' ga ni hotela videti razven v družbi sestra in služabnic. Princ se jo vsled tega vrnil v Ferraro precej slabe volje.
Medtem pa je ^iklžla resnična ljubezen v srcu princesinje Marije in za to sladko skrivnost sta, vedela le ona in oni, kojega srce je bilo njeno. Nikdo drugi ni niti sanjal o tem in prva vest o skrivni zvezi je prišla iz ust nekega, starega Španca, služabnika voj-vodinje. ki je stražil noč in dan vrata svoje gospodarice.
Ko je šel nekega dne po bolj oddaljenem delu parka, je čul služabnik, Mandriana po imenu, neke pritajene glasove. Približal se je duplini, obdani od oljk ter zapazil mlado prineesinjo v naročju mladega Malatesta de Ma-iatesti.	,
Vojvodinja je bila vsa divja, ko ji je sporočil Mandriana to vest in novico je takoj sporočila svojemu možu. Kozimo je dolgo premišljal ter ni skozi par dni* ničesar ukrenil. Pritajeno pa j* zasledoval oba ljubimca, ki nista ničesar slutila ter našel, da je j»ovest Mandriana resnična.
Pozval je oba mlada človeka v svojo privatno sobo, kjer jima je povedal, da ne more iti zveza še naprej. Obvestil je Malatesto, naj se pripravi na takojšni zapor, — 7. izgubo vseh časti in zaupanja , t vladarja. Deček je prosil zaman ter trdil, da je nedolžen, a edini uspeh, katerega je dosegel, je bil: ta, da se je dvignila srd vojvo-; |de do viška. Tudi Marija se je j vrgln očetu pred noge ter prosi -IU* milosti za ljnbimca. Prosila je,' naj pade osveta očeta na njo in; ne na njenega ljubimca.
— Tega boš tudi deležna, pokvarjeno dete! — je zakričal Ko-j zimo ter porinil svoje bodalce v sree otroka.
Okrvavljeno orožje je vrgel nato mladiču v glavo, se zavil v [svoj plašč, pohitel iz sobe ter zaloputnil vrata za seboj.
I	•!
Lnkrecija de Medici, zastruplja-1
; j
Potem ko je Kozimo de Medi-jci umoril svojo hčer Marijo, ker' j m- ni hotela poročiti z vojvodo iz ! Ferrare ter imela rajše drugega, se je vojvoda iz Ferrare 44iz dr! ž&vnih vzrokov" poročil z mlajšo j sestro Marije, Lukredicijo dej Medici. Ni brez pomena, da je; bil vojvoda Alfonzo vnuk Lukre-; cije Bergia, ki je bila najbolj zna-j na zastrupijevalka v zgodovini j srednjeveške Italije. Ker je Alfonzo vedno izosta jal z doma in * ker se ni brigal za jsvojo ženo, je bila Lukreeija prisiljena poiskati si družbe drugod. Na onem spolzkem dvoru ni manjkalo o nože vslcev in občudovalcev. Čuditi se je le, da je obdržala svoje d ost* janstvo tako dobro kot ga je. Vojvoda je postal ljubosumen naj svojo zanemarjeno ženo ter najel veliko število špijonov, ki so mn vsaki dan poročali o korakih vojvodinje, ter mn sporočali tudi imena njenih obiskovalcev in prijateljev. S tem je bila odprta pot za natolcevanja vsake vrste, čeprav je skušal Alfonzo zaman najti ljubimce svoje žene. Vojvodinja je kmalu nato pričela kazati znamenja slabega zdravja. \ Florenci je bila najbolj močna v celi družini, v Ferrari pa je postala zelo delikatna ter žrtev neprestane bolehnosti.
Dvorni zdravnik je bil mnenja, da je mogoče pričakovati dediča, a vojvoda je vedel, da je to nemogoče, vsaj v kolikor je bil prizadet on iul Prišla je zima in vojvodinja je morala ostati sama v svojih sobah, žrtev neprs stai|ih napadov mrslioe in bljuvanja. Maestro Brassarnls, ki jo kil
... ~rr~ ii iiil^r-1
na in Alessandro je vsled tega': odložil svojo obleko in svoj meč. ;
—	Kje je Katerina T — je vpra- ■ šal vojvoda.	;
—	Pripravljena je, — se je gla- i sil odgovor, — ter le čaka, da jo , privedem semkaj.
—	Pojdi takoj in ne odlašaj, —! je zakričal Alessandro.	i
Lorenzino je zaklenil vrata, spravil kiju«* v žep ter odhitel k ; Mihaelu.
Ta Katerina je bila Katerina , Ginori, sestra Lorenzinove ma- < tere. Bila je zelo lepa ter velikanske postave.
Ko je došel k Mihaelu, je rekel Lorenzino:
—	Brate, prišel je trenutek. Zaprl sem sovražnika v sobo. — Pojdi, sedaj je prišla tvoja prilika.
Odšla sta tiho po stopajieah navzgor in Lorenzino je odklenil vrata. Tam je našel Alessandra spečega na postelji, z obrazom proti zidu. Čeprav bil bojazljive narave, se Loretozino tedaj ni po-mišlal umoriti "tirana naroda". ; Potegnil je svoj meč ter ga po-'tisnil skozi hrbet vojvode.
S strašnim krikom je padel i Alessandro na tla. I — Izdajalec! Morilec! — je > kričal. — Nato pa se je ozrl n« Lorenzina s polnim pogledom ter I izdihnil: — ln to od tebe, — moj j brat!	j
Alessandro je plaL^ na svojega morilca in kmalu sta se pričela oba valjati po tleh.
Mihael ni mogel udariti, kajti meč bi lahko zadel njegovega gospodarja. Alessandro je s pojemajočo eneržijo prijel za roko Lorenzina ter mu odgriznil dva pr-1 sta prav do kosti. Nato sta se ločila, — Lorenzino, da obveže j svoje rane, in Alessandro, da pride na varno.
—	Po njem t — je zakričal blazni Lorenzino in Mihael je uda-| ril s svojim mečem. Prerezal jej vojvodi desno lice in nos ter po^l ti»nil nrfto meč v grlo, kjer ga je' obrnil tako, da mu je skoro odrezal glavo.
k Tedaj pa je rekel Lorenzino:
—	Vidiš, Mihael, *rat m«j. ,Zlobnež je mrtev!
Veliki knez Kosimo je ubil svojega sina Oarzijo.
Mladi Garzia de Medici je pri-j šel k svojemu očetu, pokleknil ' predenj, ga objel za kolena terf prosil odpuščanja za svoj zločin (ubil je namreč svojega brata).
Vojvodinja, ki je vedela, dai bo Kozimo ubil svojega sina ini k* je tudi vedela kako zaman bij bile vse njene prošnje, da prepreči to strašno nesrečo, je padla na kolena ter pričela prositi Boga, naj obvaruje mladega dečka ter prizanese njeni bolesti.
Kozimo na svoji strani je tudi molit k Bogu, naj odobri pravičnost njegovega dejanja, naj m>» oprosti izvršenje božje jeze in naj podeli mir duši mladega sina. Nato pa se je sklonil proti nezavestnemu sinu ter vzkliknil: — Jaz nočem nobenega Kajna v svoji družini. — S temi besedami je zabodel svoj meč v srce decks.
I
Kako je ubil Kosimo svojo hčer ter vrgel meč na njenega ljubimca
Kot vsem znano, se ljubezen ne i briga za zapahe in ključavnice in ljubka mlada Marija de Medici je bila gotovo ustvarjena, da ljubi in da je ljubljena. Imela je številne oboževalce, kojih strast je bila tem večja, ker niso bili v stanu poljubiti ji roke in usten. Leta 1556 je bila zaročena s princem Alfonzom d'Este, najstarejšim sinom vojvode iz Ferrare. Slednji gotovo ni spsdal v kategorijo ljubimcev, kajti še Nikdar ni videl svoje zaročenke. To pa je bila povsem postranska .stvar v takih ienitovanjskih zadevah. Zveza je bila nameravana izključno is političnih vzrokov in predvsem raditega, da se napra-| vi konec -rednim sporom med o-bema družicama, ki hi kmalu potegnili celo Italijo v vojno, j Alfama d'Brta ja kfl dedič
i BVvJBp VVrtBi sp^®. as* ^ i
Ime de Medivei vsebuje več kotf katerokoli drugo iz zgodovine. Vsled teft je bilo vzbujeno za-liimanje celega sveta, ko je neka znana tvrdka v Londonu predi nekako enim letom objavila, daj bo na javni dražbi prodala 766 avtentičnih pisem in dokumentov družine Medici.
Italija je postala takrat razburjena glede te zadeve ter do bila od angleških sodišč povelje, ki prepoveduje prodajo na podla g izjave, da so bili dokumenti odstranjeni iz Italije protipostav-no. Ob istem času je italjanska vlsds objavila, da bo kazenski1 zasledovala dva člana mlajše veje slavne družine, ket sta tajno, »pravila pisma iz Itslije.
Po celem letu prerekanj je its | Ijanska vlada rezervirala zas* nekaj dokumentov ter dovolila, da se sme ostale prodati na dražbi. — '
Ta pisma razkrivajo nekatere, velikanske zločine te najbolj si- j jajne, s mogoče najbolj s krvjo; omadeževane italjanske srednje-ij ve ike družine. Avtentičnost do- j kumentov je vzvišena nad vsak dvom.
Skozi tristo let je bila družina1 Medici središče brezprimerne dra1 me sijaja, razkošja, zločina in in- [ trig. Medici so podpirali najbolj slavne italjanske umetnike, a ob
enem tudi najbolj ostudne za-. vratne morilce. Ustvarili so Flo-i reneo, katero smatrajo številni za najlepše mesto na svetu. Naj-prvo so bili trgovci, potem "na čelniki republike", pozneje vojvode in konečno veliki vojvode Tosksnske. Franciji so dali dve kraljici, — in ena teh je bila strašna Katarina de Medici. V Zgodovina je naprtila Medicej-e< m številne zločine. Njih pisma dokazujejo, da so jih v resnici izvršili. V primeri z Medicejei so bili Borgia le mazači v umetnost i zločinov. Zastrupijevanja, zs-vrat ni umori in številne druge o bi ike umorov so bile na dnevnrtv» rulu v zgodovini te družine. Eno iznted pisem predstavlja pra*-t i<*nop riznanje, da je Lorenzino de Medici, eden najbolj podlih Članov družine, umoril svojega bratranca. Aleksandra de Midici, načelnika družine.
V naslednjem hočemo navesti glavne izmed teh zločinov kot jih razkrivajo ta pisma ter kronike starih italjanskih pisateljev.
m
Lorsasiao de Mead, morilec svojega bratranca.
Ko sta se vrnila nekega večera Alessandro de Medici in njegov bratranec Lorenzino v palačo Medici ter Um večerjala sku psj, je vprašal Lorenzino, kje bosta preživela noč.
—	Jaz pojdeta spat, — je oA vrnil Alessandro, — kajti izmučen sem.
—	Katerina t — je zašepetal Lorenzino.
Alessandro se je dvignil na hitro ter rekel;
—	Vodi, Lorenzo, jaz ti sle-j dim.
Vzel je s koiuhovino obrobljena suknjo, prijal za lshek meč! ter odšel skozi vrtna vrata. Sle dili so mu osebni služabnik in dva stražnika.
Medtem pa je odšel Lorenzino na cesto ter našel na vogalu svojega običajnega spremljevalca, | Mihaela de Tovallaecino, vojaka, k: je imel vse prednosti telesa ter moč Herkula. Tovariši so ga iaoeaovali "Seoroneoneoto** in to radi njegove divje in strastne narave.
—	Mihael, — je rekel Lorenzino. — Hočem ubiti človeka, ki je moj največji sovražnik.
—— Qospod
moj, — je odvrni? tolovaj. — Na uslugo sem vam. Povejte mi ime človeka, ki vam' je napravil krivico in ubil ga
—	Stoj na svojem mestu . in kmalu se vrnem k tebi, — je re-( kei Lorenzino ter odšel proti ovoji last*! hišL	|
Na trgu San Mareo je dohitel Atamandra, ki j« odpastal svoje
Slovenske novice
,r\ ijosciiea. olie iz Yellow Jaeke-i ft;;. *ta odpotovili v Zlitji M it* h i j gnil, i;jer bos: a preživeli nekaj časa na farmi v Ailegauu pri Math. ISpraje:irju, od tam pa bosta odšli | v Detroit.
Mary Perko, ki je bila poldrugi n:e*ee ua počitnicah pri s^o-'ji materi Mrs. M. Oaz voda na Lauriun u. je odpotovala nazaj v 'Detroit
^ pondeljek 11. avgusta zvečer i {okrog desete ure j,- nastal ogenj i j. prajuiviii poslopju ua Osceola! |r»->ti. ki je las; rojaka Mr. Math. '>.tmi>i;i m stoji za kij /.a nje<ro-| j vini domovanjem. Ogenj so hitro ! jpj/.iii m *e pr»*dno so prišli ya-l sil« i ii;i licft mestu, so sosedje že j^genj pag »sili. Ali j*- to morda l/opcl u» Io doimievauetra v okolici! nahajajočega ' tire buga" •
j
Milwaukee, Wis.
V tfanover bolnišnici ji bil <»j»•:— | TJ ran roj ik Koc.lev.-ar star iz 42:sj vi. .'.•.»*., West Allis. Pretrgano je inn 1 tr-bušno mreno. Zdravje j ■ se mi i j •.*i'""ii ua bolje.
Louis Kusiiie i/. Minneapolisa.l Miiin. je prerez«! z nožem dnini-! plasti obro.' ua lvtomohilu Frank j.I-Miii.i. ko j.- stal ta v nedeljo 10. avgusta zvečer pred hišo št. ?7i4J j'ir-fvc St. Za '•» hudobno peško-i 1 lov^nje jt* bil obsojen na *2~
Aretiran je bil Walter Pel Ko w j »ki, nitrit i In na *2fi Hunihaint si.. ! ,-r je pro lajal žganje. To j»> prva aretacija tukaj od str:inii •• !;ide. Ta aretacija »e bila p«:«de-j diea a\tomohilske nesreče. Ji ' Mul za j<" pavozil TJleluo Marthoi Kili in 4 a v trust h na vogalu Mit-1 •hell Si iu S. Ave. Ko je bil ;.re-tiran. je baje prr/jial, tla je Utrni! dve čiiši žganja jiri omenjenem j Ulioi-arju iu d.i je »>i! pijan. Alui/a je ol*dol<en umora.
I	I
Sheboygan, Wis.
Ženimo dovoljenje s*a vzela .Ja-! I.ol. N:.p« tnik in Mary Zagore.
Ely, Minn. .
Jernej Zelcznikar toži svojo še no Marijo za ločitev zakona. o: J«"«*m u«> dnlv-ila porota, ki je bilni ve%tav Ijeita din* 12. avgusta.
Leadville. Colo.
Mtarišcm Mat. in Neža Krašo-I vec je umrla Met na hči Albina.
'	' 4fS | t g «	>	ji "ft g. ||
Buhl, Minn
iNilieija je razpisala £100 na-' »rade. katero dobi oni. ki zamore podali take informacije, tla bode aretiran Joseph Čopič, ki je ob-dolžen ropa. Čopič je povnoil v j avtom«.bil Matthew Shutz-a, ga zaj e) uil v samoten kraj kjer ge.j je napadel, precej ranil ter mu: vzel manjšo svoto denarja. Vse' l»olicije na železnem okrožju dobile osebni popis Čopiča.
Hibbing, Minn.
Policija je aretirala Va*o tioli-j ea kot glavno pričo v zvezi z h-moroiu t'veti "a v Nashwauku Policija pravi, da je Italic ona oe-eba j katere .)•• iskala policija Ko je bil preiskan, je imel pri sebi $26. lio-lič zanika, da bi kaj znal o umoru.
Girard, Kansas.
I "tonii je v reki pri ribolovu 1'letni rojak J. D« marki, doma i i/. Zagorja Savi. Zapušča ža-lu.'t čo soprogo.
Drobno
Kovan daxtax mesta Zagreba.
Finančni minister je dovolil me- , stu Zagrebu izdanje kovanega; denarja za 200,000 K. Mesto Zagreb mora znesek za gotovost te-di-narja vložiti v kron^i pri glavni državni blagajni v Bel-gradu.
Dosedaj se dobili taka dovoljenja mesta Osijek, Teniešvur in Zagreb.
- j
Poneverjen j e.
Milan Jovanovič, kapetan II. j tazretla pri vojni blagajniei be\ . gradske posadke je s ključi ome- i njene blagajnice pobegnil. Na po-' dlagi izdane tiralice so aa v Hko-' p!ju prijeli. Pri njen »o našli m 42JOOO dinarjev.; s tem denarjem je nameraval pobegniti v Grči j®.
Omenjeno xsv*to na mu zaplenili in jo izročili finančni uprav?, njega pa vojaiki upravi v nadalj-I nje postopanje.
IJe prindil« v nedeljo dne 2d. ju-
Calnmet, Mich.
A' sobJto 9. avuusta Kta se pt»-ročda v slovenski cerkvi sv. Jožefa Mr. J<»se;»h Per ko, rodom iz ICotočke vasi, fars Poda red na i^olei.jskeni, ter Mrs. Barbara Jh iu*« k, rojena Himonič, vdova po pokojnem Petru Romaek. Nevesta je dema iz Diiljnjili njiv, la-
Vrli na Belokranjskem. Kot priči «ita bila nav/t.ča Mr Maih. Shultz i it Mm»s Mar v Shaltz iz tVutentiinl, IJil.i srečno'
Ki£četia je bila v mleljo M*, avgusta ('»eilija Kristina, h.-erki Johiia m •'etilije Kovačič iz It*i> luiiaultow na.
Z ruskega v „jtH z.i polja sta ae vrtiila Uralu Matli. iu J- s. (irahek. j»iua s|Hišti>vauoga rojaki« J««.. I) (italii ka u Kavmhaultou ii. Malh. •je oni junak, o ka*erem se je to-l ko pisiibi po vseli mestnih t*a*o-]u.%ib, zakaj «m je .hIcii izmeti onih >Mali*ti viluil. junakov, ki st» doti 11 štirikrat na odlikovanja za
10	abi osi pred sovražnikom.
I*'rau*'«iskega s«- j«- vrnil k jini st^i i«voii Mr. in Mrs. I'cter J>. Sj>«-hai na Vel low Jaeketu mladi Vojak Frank Špel m*
Jtilui Odli 'k, sin John D <»ra-heka iz Taniaraeka, je jiiaš^l «lo-luov na dopust k svojim starišeiu. Kakt.r smo ž-* poročali, bil mla-d-:u."- "»isait" v neki bitki na Francoskem. Otl j>osledie plina sj še S'ediij ni popnluouia o{M>luogel in s«- š«- vedno /ulra^i v eni držav-, iiih bolnišnic, ^glimo mu skoraj-anjc |h»jMil• ii> okrevanje.
< lam slovenskega lovskega kluba (Calumet Ki He Clubi so si privoščili v ne<t"!jo 10. avgustu jm-ntltlne malo medsebojno zabavo u.t -\o;t-M s* reliš"-*\ /. idaj za ^ wetleiownoin. Fdeležile so se, družin*- in ptijatelji klubovih članov. V zabavo udeležencem so čla-
11	prire.tili tekmovalno streljanje n:i tal•" » in pa na leteče golobe <t:ir»ei and 'ran *li4M»ting). Zm«-] M »val-i pri streljanju *ia taK-o soj im« h tu sietil », la so bili poraženi pri streljanju na jjttloltf, takt* tia[ sc je \-e b oo 'Virlihalo ' iu da ni' mte^el ntlič«' ni,- "kikati" na tlru-ge, čv», mi srn? boljši kot vi. rigal.-. ki .fali j * 1'ibil prvi team ko? nagrade, su»o pa tako vsi kaditi Kuharji so nam prcikrb*4i okusim vi o "o v. iVrj i, žejo smo pa gasil; J z hini;.«1o!ii'ki pa ni imel iste ! ura u«|N-ha kot nekdanji jvčmeno ' \e«* kajti lovskemu pevovodji J. S» se «elo kar nič ni u*«tgto rsiz-vi /a t i.
lV»L*o vožnjo, kakih 2<-'X) milj. iz Butte, Mont., pa do <'alnmeta' jc naplavil rojak John O Stukel! v Maxw.-ll avtomobilu. Prišel je iz /apada na obi.sk svoje sestr«-. Mm. K I »i utiskole na Mohavvku. Za pol je rabil samo dni. Pota! so bila v nekaterih krajih zelo j slaba, v-pilar pa ii: imel velik«)^ sitno-li s o: rojem. — Sc n<J^eii<» k*lu ni prihajali v bakieno ok!«»ž-
toliki« turistov, kakor ravno le t s. iu večinoma vsi z avtomobil i. Pridejo i/ raznih o«bl;»lj.-nih krajev na w.h< ihi jug", iu /jpatlti. To Ini bakrenemu okrož.ui zel'*, pcnisgalo, ker ti turisti leslo pn »ti ii«/rlj ra/.nes<i vk's o narav-. nili lepotah gormjcM iniehitr««] sk«rga h i Irka. kar bo ;>ri%alil-». vsako k4o ve" izlet l ikov. Nasproti |<>* jv liuli dosti Caltitiifi'-anov leli»s pora' ilu svoje jničitiiice v to,| da so z avt<iuio*>ili odšli v r.izne, ju /.if ii« upaliip kraje. Več i^ti-tiij je otlšl» proti Yellosvfctone]
Pat kii »» i ua bo motni ih celo doj Califoruije,	g p
Miss • 4*Vrine Kast elit«; j«- pri-»ht i/ iMnw'i) kj»-r je preživel** del šoUkik počiiuic. «Klali del <iu
2. sepUt*'bi*a bo pri svoji maleti na I.tiui iuiiui. Zfdnje leto je g^-spita poučevala ua javni	v
Ir«Mi Mnur.tiiiii, za priht»dnje šolsko U-to |>:i j«* anifrižirana za os«-e-tiUiio šolo. \'eseli nas, tla ontune ceiajtua rojakinja med nami.
Mr. Jv. Sunič iz Titmaracka si je -! o^led-*' Milwaukee kjer bi-»i jut nj*-«.." vih ««tarejjih utrok V lučaju, da se mu tani dopade, w ptc«elil s celo družino tja.
Mr. John Strut".el h 1. e*-ste se je %ruil na Calumet iz Milwaukee,'
Mr. Jos. Kaoevar iz T. ceste je odpotoval delom v Flint, Mich.
Na olm* »rojeg« »iaa Mr. Math. Hvetiča t ki Velknur Jacket« je prišel iz Milim«:*' njegov t A* John Svetič. Mr. Svetil je živel p/ed d«ilgc vrsto let na Calumetu. pred pai U li pa ** je pseseiil na Iron
Ncka| U zgodovine
Medicejcev
(Nadaljevanje z strani)
ni, jo je zdravil, a brezuspešno. X ess reč na Lukreeija je hirala in hirala, a ni ga bilo človeka, ki bi jo potola/il. kajti bila je sama v veliki palači, obdana od neprijaznih služabnikov. Dnevna puščanja krvi so še nadalje oslabila njen sistem. Nekatero trdijo, da je vojvodinja iz Florence poživljala svojega sina Franeesa, naj obišče sestro, a to je bilo nemogoče, kajti brat in Don Alfonzo ista si bila velika nasprotnika.
Mogoče iz strahu ali pa vsled lafinirane okru t ost i ni prišel voj-vodan ikdar v bolniško sobo ter se ni prav nič brigal za usodo svoje uboge mlade žene. Vodil je naprej svoje razuzdano življenje.
Konečno je postalo zdravstveno stanje vojvodinje tako kritično, da niso mogli zdravniki še nadalje prikrivati resnosti položaja. Povedali so torej vojvodi. a\ se bližai smrt. Takrat in le takrat se je približal Don Alfonzo postelji »svoje žene. Pozdravila ga je z žalostnim izrazom in vsa zna-! Menja so kazala, da se je obudli v njem tedaj kes. Postal je neutruden--strežnik svoje žene ter bdel pri ujej noč iu dan, — a strup je izvršil svoje delo.
Ob polnoči, dne 21. aprila 1561, I po dolgih mesecih strašnega trpljenja, se je preselila duša uboge Iiukreeije, vojvodinje iz Ferrare, ; v boljši svet. Ni še dosegla starosti sedemnajstih let, a po izkušnjah in trpljenjih je bila stara sedemdeset let.
Pri raztelesenju je izjavil Mae-j stro Pasquali iz Florence. da je pripisovati smrt gnojni mrzlici. "Cast" vojvode je Dfla reSena.
(
Piero de Medici je zabodel svojo mlado ženo.
Velika viata palače Caffagiuo-lo so bila na široko odprta in z močnim utripanjem srca je šla ■ princesinja po mramornatih stop-njicah navzgor. Vrata vsake sobe so bila tudi odprta in zavese so bile potisnjene na stran, a n»-; kjer ni mogla videti ali slišati svojega moža. Vsakemu je bilo tečno pri srcu, molk je bil skoro dušeč in mrak je metal svoje acnoe na prmce&injo in njene spremljevalce.
Ob vhodu v sobo, o kateri je
4
itanea o tem poučena, kaj se pri-deki, Ad k na raznih visokih mestih pusti in nastavlja rams
Oddaje tobaka I;
<
Iz Radovljice pišejo:
— Tudi naša glavna zaloga tobaka je prišla do oddaje. Priča- j kovali smo, .da bo oddana brez protekeije in po zakonitih določbah, ker smo bili mnenja, da bo v Jugoslaviji, vzlie temu, ca;1 sede pri finančnem ^okrajnem rav nateljstvu še vedno stari Ijudji*. j1 vendarle vladala večja pravičnost; 1 kot prej v rajni Avstriji.	!«
Kakor smo vajeni kozlov iz raz ! ličnih naših uradov in pisaren, ta-j kega pa nismo pričakovali. Glavna zaloga tobaka se je namreč oddala bogatašu dr. B., ki se niti j ni izkazal, da ima za to pripraven lokal in ki ni vojni invalid med tem, ko je bila prošnja invalida reveža, ki ima na razpolago najbolje kvalificiran prostor, odbita, j
Seveda je dr. B. imel v Ljubi.*«- • ni mogočnega protektorjm, sna ne ga bogataša, prosilec invalid pa je dobil od razne gospode le slad-^ ke besede in obljube in potem —f-pa!
In potem se ujyt še kdo trditi, ds bo čistila "oblastnija", ko je, pa pri tej treba ravno najprej; temeljitega čiščenja.
Ako se bo delalo taltib, se bom-pMrilo iz ljudi; kr so bill pod A v- \ strijo največji zatiranei in ki so stavili v našo mlado državo vse svoje upe in nadc ter so dobri državljani vzlic temu. da ne sede j pri kontih — revolucijonarje. —} In kdo jih ko ustvaril T - Tisti zaščitniki pravice, ki je ob vsaki priliki prav pošteno u-darijo v obraz. Če to ne zadostni priobčimo ves kompromitnjočr materijal, ki je v naših rokah — originalna pismo gotove goopodc! Proti tej oddaji se je vložil pri-zi v, v katerega p—rižaa ralitcs
Narodno predstavništvo
Bel grad, 27. julija. — Predsednik dr. Pavlovič dtvori sejo ob 9. uri in 46 minut. Predloženi sta bili dve interpelaciji. Potem se je prešlo na dnevni red.
Njegova prva točka je nadaljevanje diskusije o interpelaciji JRibareevi do ministra za prehrano glede na blagovni promet med čehoslovaško republiko in našo državo.
Milivoje Jovanovič želi, da se obravnava o tej interpelaciji prične čimpreje, ker je bila uredbe, izvršena, ko io bil on minister. Tudi se že dalje časa govori, da je tukaj marsikaj takega, kar bi s*? moralo javno obsojati. Želi, da se navedejo dejstva o tej pogodbi. ki jo je sklenil a cehoslovaško republiko.	--
Ribarac mu zakliee, da je nit-kov (lopov).
Nato nastane oglušljiv I hrup zaradi te žalitve. Slišijo se razne psovke. Predsednik prekine seja.
Ko se seja prične iznova, se fii-barae opraviči zaradi žalitve.
Jovanovič nadaljuje svoj go vor o pogodbi.
Za njim govori Ribarae.
Pinančm minister Ninčič izjavi, da ga med to di*kuujo ni bilo v zborniei in da no ve, kaj je rake! J«VSBOViČ.
Klic ;n govori o nabavi og\jc. Po predlogu Miletičevem se odgo-di seja na popoldan in se nadaljnje ob 17. uri. Govore poslanei Hanšek. I lic, minister Korošec, Miletič. Ribarac, dr. Marnikovič in drugi. Naposled se sklene, izročiti stvar anketi. Prihodnja seja v četrtek. .
samnuofiunBKA
Naša pesem
ko nebeško lepa melodija kot je ravno nnia peseui.
Naše tukajšnje ljudstvo pa tudi zna c«-niti naš trud in delovanje. Ni ju lnlo "Zvonove" priredit-1:5 bi ne bila «-tl tukajšnjega slovenskega občinstva dobro po-setf iia, za kar jim gie čast in pri-znaii,je. Tudi rojaki in rojakinje i/, bližnjega Carbondale in nižje j)o <l.*liui ležečih naselbinah so se deloma vsake naše prireditve ptav povoljno vdeleževali. Zato tudi njim ča«t iu priznanje.
<Jc,iovo, da tudi to pot pričakuje 'Zvon", da se polnofttevilno vdeleiite skupnega pevskega kon-tct" a Z.JPD.. kjer vas čaka uži-leiv, kaknršne^a še dozdaj niste bili deležni v tej naselbini. Da pa ne bo kdo od te redke slavnosti i.selržan, ^.ito j« sklenilo članstvo ZJ L'D., da se bo vršil koncert dvakrat, i ji siuer se bo začel prvi ob 2 uri popoldne, drugi pa ob 7 zvečer. Cone vstopnic (te za
mia.iše ne nad 12 let stare), o©**.
in -t1 00. Dobe se že sedaj pri članstvu "Zvona". Prodajale se bodo tudi ob vhodu v koncertno dvora m.
Drugi dan 1. septembra (na Labor Day) bo imel "Zvon" piknik v Vaudlingu v John Dukasovih pros?«»rih. Z ječuienovcem kakor tudi dobrim prigrizkom bo dobro preskrbljeno. Igral bo tudi izvrsten orkester za sne, katerim se podplati pri čevljih ne smilijo.
■ Torej, Slovenci in Slovenke ter sploh Jugoslovani, bivajoči v Forest City, Browndale, Vandling, Carbondale in nižje ležečih naselbinah. na svidenje 31. avgusta in 1. septembra!
Vam pa, dragi pevci in pevke, ki pridete ii New Yorka, Cleve-landa, Pittsburgha in Jokantovina, klife hi scda| tukajšnja slovenska^ naseibina, a prav pir«d. vsesrd
Forest City, Pa.
l.e še nekaj dni in si bomo podali desnice pevci iu pevke petih pevskih tlruŠtev, upadajočih k Zvezi Jugoslovanskih Pevskih Društev, ob sestanku v Forest City, kii-r priredi ZJ1'I> svoj letni kontert v nedeljo avgusta. To bo zopet vi'lepomemben dogotlek v zgrJovini ameriškega slovenstva. Raztreseni in odd "i hen i tisoče milj od svoje rodne grude se bomo zopet sestali, da dama duška srčnih čustev v premili naši pesmi.
Se vse premalo cenimo vrednost daru petja, ki je posebno nam Slovencem v toliki meri do-1 deljen. Dasi nas je tako majhno število, vendar se v petju zamo-remo kosati z največjimi narodi.
Čujemo peti pesmi različnih narodov iu dasi so rjih pesmi tudi lepe. vendar pa tolike prisrčnosti in miline ni izražene v nobeni kot v melodiji iniše divne slovenske pesmi.
Kaj pa je namen naših pevskih društev tukaj v Ameriki? Ali mo-sow kovanje zasebnega kapitala? Gotovo ue Kajti oovc-u in pevki je poleg truda za obstoj pevskega lrušiva treba le premnogokrat precej globoko v svoj lastni žep poseči, kaj da bi še kdo izmed nas pri petju obogatel! Namen pevskih društev je7 da čim največ koristijo našemu toliko preizkušenemu narodu ter mu pripomorejo do večjega ugleda j»ri dru£»oredt-iii.
Ko je pred 10. leti naš "Zvon" prvič javno nastopil in zapel nekaj lepih pesni*, so bili navzoči Amerikanci naravnost presenečeni. Kaj takega niso od nas pričakovali. Sij so nas do takrat imeli le iza ubogo paro, ki je le garanja zmožna. A krasni zvok naše pesmi jih je gotovo takoj prepričal, da smo iiMli id* ljudstvo, zmožno ple-amiitiknMI ia.d««Anj kajti le iz
Nedved, mešani zb.ir, Zvon, Forest City, Pa
4.	— a) Moja rožica, moški zbor, Slavec, New York City b) Bleda luna, narodna, moški zhor, Slavec, .New York City.
5.	Bariton solo, g. Andrej LJomljač, Pittsburgh, Pa.
— Domovini, dr. B. Ipavee, sek^tet el"velandskih pevcev.
7. — ay Ah, tamo. V. Novak, puic liiidoljub, Johnstown, l3a.; b Ilrvatskoj pjesmi, V. Ružič-Jiosenbauui, Rodoljub, Johnstown Pa.
s — Na dan, Jak Aljaž, skupni zbor.
9. — It' 1 had but known. L. Denza. tenor se.to, g. Ivan Ribič, New Voik Citv, jr»«li L'. Knrol !iems, na glasovir spremlja g. J os items ml.
—	Slovo, Jos Kocjančič, nit ški zbor, Zvon, Forest City, Pa.
11 — Ukazi; F. S. Vilhar, bariton solo, g. Fr. Leva i1, glasovir g. -los. Kogoj.
—	a) Potrkali na okno, A. Komn, paje Prešeren, Pittsburgh, -1'a.; b) Lahko noč, H. Vogrič, poje Prešeren, Pittsburgh, Pa.
1".. — Ženski dvospev, ga. Sus-man in irea. Sever.	,
i 4. — Slovanski brod, skupni zbor.
13. — Slabo sveča je brlela; lir. Volarič; dvopev; sopran po» je ga. Augusta Danilova, tenor g. Ivan Ribič; na glasovir spremlja g. Ig. Hude iz New Yorka, N. Y.
Pu večernem koncertu, t. j. o rol 10. se vrši basket v prostorih r .jaka Mr. Viljema Sredenška. Vstopnina na banket $2.00.
Nasledil ji. dan se vrši zhorova nje pevskih društev, popoldne pa piknik na Vandling, Pa.
S pevskim pogdravom in na svidenj-*!
Ignacij Hude.
Vse priprave za četrti koncert ZJi'D. so izvršene. Za to leto pa sta določena dva koncerta; prvi bo popoldne ob 2. tiri, tlrusji pa zvečer ob -e-di- ih. Vstopnice so po $1 iK). .>0f in 2
Našim rojakom v Forest City ter okolici bi priporočal, da pomislijo na to, da je tak kcueert ne-kaj več kot krika domača ve-elii a in naj zato skrb*1, da bo med koncertom občinstvo mirno in tiho. V prvi vrsti naj pazijo posebno sta-tiši na to, tla ne bodo pripeljali na koncert otrok, ki so nemirni, ki se glasno razgovarjajo iu bi tudi drugače mogli motiti celo prireditev. Ako imate odraščtne otroke, ki morejo dve uri zdržati, ne da bi šepetali in kako drugače poskušali kuzati svojo navzočnost, tedaj jih pripeljite s seboj, kajti dobro je, ako tudi otroci slišijo kak večji koncert. Ako pa imate otroke, ki ne morejo zdižiti, du se jiui ne bi jeziček vedno vrtil in ki le preveč radi skačejo, teda,, pa1 jih pustite doma, ali pa naj raz I sajajo po ulici. Nikar jih ne vo-duc na koncert, da ne bodo nor-1 pevci in poslušalci in sturiši
sami.
Ker sta dva koncerta, bo lahko enkrat varovala svoje, otroke mati ' pri drugem koncertu pa oče, tak«.' da-se eden starišev vedno lahko vdeleži koncerta.
Ker se večerni koncert ne bo mnogo razlikoval od popoldanskega, zato navajam samo program popoldanskega koncerta.
PROGRAM: L — Star Spangled Banner, skupni zbor.
2 — Jadransko morje, A. Hajd-rih, skupni zbor.
— a) Opomin k petju, P. H. Sattner, mešani zbor. Zvon. Forest Citv, Pa.; b) Saša zvezda, A !
domnevala, da je ona Piera, — nikdar nista namreč živela tamkaj skupaj in sploh nikjer in ona ni vedela, kje spi — je princesin j a Eleonora obstala, vsa prestrašena. Cula je neki šum. Videla je nekaj. Bila je roka, ki se je sto-z&la prego zavese — in ta roka je držala bodalce!
Se predno je mogla zakričati ali stopiti korak nazaj, je zatlel njena prša udarec. Padla je, zadeta na smrt. Roka je bila ona Piera de Medici!
Eleonora je bila mrtva! Njen» življenjska kri je barvala tla in preproge in Piero je štrlel na žrtev svojega veselja in sovraštva. — Bil je blazen.
Pokleknil je na kolena v temi ter skušal ustaviti potok krvi. Nato je omočil svojo roko v njeni vroči krvi ter pritisnil roko na svoja lista. Tedaj pa se mu je vrnila zavest. Vrgel se je na tla ter prosil odpuščanja za svoje strašne dejanje.
shod. kjer se je izvolil nov odbor. Izvoljeni so bili: — J>eskovaek Alojz, predsednik; Pak Mihael, Speglič Frane, podpredsednika ft
Meanarič Ivo, tajnik; Pnncer Albert, Mesarič Gustav, pod tajnika; K na us t Peter, Dolar Alojr, kontrola. Bae F. J., centralni blagajnik. Odborniki: Arnsek Ivan, Le-skošek Rudolf, Graener Franc, Streicher Jos., Kolar Matija. Pau-šer Igiia«-, Spek Fr.. Foričan I., Oseta Frane, Lenart Jos. Košto-maj Frane.
Štrajk v.delavnci južne železnice v Mariboru?
Saj pravzaprav"* štrajka ni bi lo, celo pa ne zato, ker niso hoteli praznovati Petrovega rojstnega dne; kakor to trdijo v svoji hudobnosti Male Novice.
Bilo pa je tako-le: Ob 3. so v kurilnici začeli stavkati za 1 uro. v ta namen, da bi vodstvo južne železnice v Lj. pustilo 4 delegate ki že mesece in mesece čakajo na to, k direkciji na Dunaj, kjer bi žt končno pri direkciji glede iz boljšanje oz. izenačeaje v pla^n dosegli kak končen rezultat. Da j-' vlada oz. od Zveze inspirano vodstvo južne želsznice prav iz strankarskih' ozirov skušalo to potovanje — demokratično — preprečiti, bodi samo omenjeno. Po pretekli uri in pol je delavstvo spet začelo delati — torej so v eni uri pozabili na — rojst-n dan kralja, kaj ne, g. Žebot?
Zdaj šele ob ]7. se je razglasilo, da se danes t. j. 12. junija ne dela v čast rojstnega dne kralja Petra. No, delavstvo ne bi nie nt reklo proti temu. da ni bilo s tem hidi rečeno, da ta dan ne dobijo plače — in proti temu so — u-pravičeno nastopili, — kajti nit* cesar avstrijski ni hotel, da bi se moralo pod tem pogojem slaviti njegov rojstni dan. zato pa so takrat tudi vedno delali.
Taka je resnica in za to damo delavstvu popolnoma prav, kajti kralj Peter sam ne bi pritrdil, daj mora kdo radi njega izgubiti 20j do 25 kron dnevnega zaslužka *| Tako je ta stvar, da veste — de-j uuneijanti!
In otroci zaratli neumne nred-j be. tla so bile prodajalne zaprte, niso dobili ameriškega mleka. — Kdo bi se ne zjokal nad takimi neumnim odredbami.
ZČmwUo ZM TKBOt-
culame tclml J*
'M Piin-Eipeller
IpJ	neprekoaljiv.
^ A	Pazite na mak
VI SIDRO.
Po vwh lekarnah
•cT^C^IP? 35c	sli pa
B^r^f piiite aa
AD. R1CHTER * CO,
KM-rai B.n.1*«. Maw V ark
OLA g KARODA. 23 AVG. 1910
NeaškoavstHiska 8oc. demokracija in koamuiea
-H- - c ^ :.
Problem demokracije iu diktature, o katerem Se tako mnogo razpravlja po listih in napram kateremu mora zavzeti vsaka socija-listična stranka jasno stališče, je bil v eni zadnjih številk "Arbeiter Zeitunge*' na pomembni način rešen.
Osrednje glasilo nemškoavstrijske soc. demokracije na Dunaju, ki je drugače s komunisti v hudem boju, sodi teoretično o boljševizem in diktaturi proletarijata zelo povoljno. Piše med drugim:
—	Bu rž oaz i j a, ki je še pred enim letom pri vsakem koraku nasprotovala demokraciji, zatira danes diktaturo proletarijata v imenu ir: pod praporom demokracije.
Razredne razlike se morejo v času neznosnih pobojev gospodarskega življenja tako povečati, da mora demokracija pasti in potem ni druge ijsbire, kakor diktatura bnržoazije ali diktatura proletarijata. Buržoazija imenuje boljševke izdajalce načel meščanske revr-iiieije. Toda to ni pravo. — Komunistična država ni država meščan - j ske. ampak — proletarske revolucije. Zato ne more socijalna demokracije — kakor ji to buržoazija dnevno priporoča — pod okolšči-nami odklanjati diktature v vseh deželah in vsaki dobi.
Pri tem zavzema "Arbejter Zeitung" tudi kritično stališče napram dunajskemu komunizmu. Pravi:
—	Komunistično gibanje je proletarsko gibanj- Nas združuje ž njim razredna enakost in skupen eilj. Loči nas pa od njega doktrina rizem, ki smatra metodo, katera se more uporabiti le pod gotovimi Pogoji, za edino zmožno, za edino pripustno v vseh slučajih. Prni komunizmu se ne smemo vesti reakcijonarno. ampak kritično. Nič bi nam ne pomagalo, ako bi se združili proti temu proletarskemu gibanju z meščani. Moramo se pa varovati, da ne postanemo žrtev nje govih načrtov, ki bi mogli pri sedanji mednarodni oslabitvi gospodar skega življenja proletarskemu razrednemu boju škodovati.
S tem priznava osrednje glasilo nemškoavstrijske soc. demokracije. da je tam, kjer zlorabljajo metode demokracije, kjer ni mogoče z njeno pomočjo izpremeniti sedanjega gospodarskega zasebno kap;-talističnega družabnega reda, nujno potrebna diktatura proletari.»a-la. Toda tam. kjer gospodarski pogoji še niso zreli, !tjer buržoazija in koalieija še nista propadli, pomenja praktično izvajanje komunizma na vsak način veliko nesrečo ravno za proletariat.
Koncert v Forest City, Pa.
i
GLAVNI URADNIKI Z. J. P. D.:
Predsednik: PRIMOŽ KOGOJ. 6518 Edna Ave., Cleveland, O. Podpredsednik: LEOPOLD ŠTRUKELJ, 1S8 Elderta Lane, Brooklyn, N Y.
Blagajničarka: ga. ZOFKA BIRK, 6006 St. Clair Ave., Cleveland. Ohio.
Glavni tajnik: PETER SRNOVŠN1K, Box 279 Forest City, Pa Vrhovni pevovodja in arhivar: IGNACiJ HUDE, 82 Cortlandt St., New York, N. Y.	u „ _
NADZORNI ODBOR:
.lOSIP REMS, 2327 Putnam Ave., Ridgewood. L. L	«
LUDOV1K MUC, 29 Maujer St., Brooklyn, N. Y.
12 urada-
•z. T, F, :ex
forest city, penna.
Nekaj utrinkov Carnegie-jeve filozofije
—	Važno je, da maw razumejo, kaj delajo milijonarji. Mi moramo opravičiti troj obstoj.
—	Med vM-mi blagri življenja ui nobenega, ki bi stal višje k .* dobro tovarištvo.
—	Xikdo ne p«zna boljše kot jaz zadrege noči.ega uradnika.
—	NV uiiJiiu. da je človek n fetalno plačo, brez ozira na vis«-ko^t plače, \ Ljzni>u kajti on dela za nekega drugega In ne za sa-afcrfra ne be
Kom-entracija je moje glasilo. Naj prvo poštenost, nato pa pridnost in konečno koncentracija.
—	Vi Nemci bi ne suieli pustit i materinske dežele iz svojih ka:-kulacij, S tem mislim Anglijo. Ona je materinska dežela.
tila* naroda bo vedno čuti. Narod bo vedno pravilno glasoval, ko bo enkrat vbujeno njegovo zanimanje.
-- Prepričan sem, da je republika nesmrtna in da bo pris'n ► : osi \se svoje zmede, ne da bi bili njeni temelji omajani.
—	Mesto je gospodar svojih javnih sredstev, če jih operira sii-L o ali ne.
Poveril bon svoje dolarje zavodu, če mislim, da je dober. r. bt- avojegu imena. To je aveto.
S|M*kuIaeija je parasit. ki se živi od vrednosti, u ne proizvaja nikakih.
Nikdar nisem napravil v svojem življenju niti enega dol*«" ja na Injrzi. Igral bi prav tako lahko na karte koS špekuliral r » Wall St.
—	Bojne ladje postanejo zastarele v par letih. Železnice pa trajajo veči: > ter s«* vedno izboljšujejo.
B«Hf»Ktro more ustvariti srečo le v toliki meri kot dovol ju j<-elcveku napraviti d m gre xrn-nr. *
—	Lahko sprai lie \ sa svoja jajca v en koš. kadar je sled »...i vaše živijensko delo, a morate nato paziti na koš.
—	Nemogoče je človeku dolgo pritiskati drugega k tlom.
n W I
f * i
»petotnapoteB*. kitomabttt- |
i nih vznikov. Hnankrat ima iroit i vzroka »alad TfiimSTnOTlim ' dja ali agtetfav«. T^akBatlu&aiu j jm to znak miaarijd. ki ja kastna i
in m pruataa. Ustavita Ja Mfc 1
C ...	I
j J6VSA f
! Diarpbott Remedy i
| (Savtrovo Zdravilo zopar drisko). j [	vradnoat j« praiskoftana v i
i ssranfivsat \
i notranjih nsradov. Dobro ja za o-[ train in odrasla. Cana *0c in Se
taka mi h. |
P.IAS XABOt.iL 33 AVfi mt-
Razflo
*
- *—r
■ Trgovina na Jadranskem mor jr.
Vsled odločitve mirovne konference. bo trgovina na Jadranskem frnorju popolnoma svobodna. Organizacija trgovine na Jadranskem morju se ho poverila Am»». i i kancem, ki lovlo vodili tudi nad zorstvo. Zaradi tega bodo postavljeni v vseh trgovinskih mestih na i Jadranu ameriški uradniki, v s\r-ho. reguliranja trgovskih zvez uu Jadranu.
Nemškoavstrijski delavci pri obnovi severne Francije.
Francoski minister za obnove se je dalje T-asa razgovarjal z diž. kaneelarjem dr. Rennerjem ra 'i porabe nemškot>vstrijskih delavcev pri obnovitvenih delih na severnem Francoskem. Minister je obljubil, da jih bode, smatrali k- * svobodne delave«'. da bodo dolii!! temu primerno stanovanje in prrt hrano in da z njimi na bodo p«»-stopali sini »še. kakor franens:;.-mi delavci. I>rž. kaiu-elar je reke !, i da se bo v A vstr* ii imenovala ki?-misija. ki bo »'-itnprej o tej z.idc i razpravljal.*. Minister Je pot-*;n govoril o preskrbi s jireuiogoui povdaril. da ima premogovna k»-I-za mednaroden oi«r-«j in da dobiva Francija stnm ."»(i <»iist. pi.--!moga. kolikor «:> potrebuje.
Končno sta «< ,_oria o težkočith prehrane v Nemški Avstriji iu ie minister oMjubil. tla sc bo o tem govorilo v Lomlmui.
, Japonska kolonizacija v Peruti.
"Berliner Taireblatt"" noroea '/. Amsterdama po ''"Tiinesu". da jc japonski sindikat nakupil v iV-mu nadaljnih :i<) 000 ha zemlje, o nakui>u nadaljnih .'{0.000 ha pa se še pogaja. To je najbrž začetek velikopotezne japonske koloni/:-eije v Peru u.
Za svobodni uvoz sladkorja.
V Belgradu se dela na to. da <c :dovoli svobodni uvoz sladkorja h inozemstva, da bi se na ta način odpomoglo pomanjkanju sladko--ja in odpravilo verižno trsrovinc s
sladkorjem.
j . _ „,
Izvoz angleškega premoga.
Tvoz premoga i:: Oardiffa je zo pet dovoljen.
teklega maja ko je služil kot stre J žaj na domu nekega bogatega moža v New Torku.
| Von Krebs je prišel prvotno iz New Jerse.v ter bil dolgo vrsto let nevaren norec. DoLnli so ga, j da je ustrelil nekega farmerja in 'njegovo ženo v biližiui Deal, N. J j leta 1914 in kmalu nato je bil spo 'znan kriminalno blaznim ter »ui I poslan v državno umobolnico v New Jersey.
I Von Krebs je pobegnil iz umobolnice leta 1917 ter šel takoj v jneko poslovalnico za delo. kjer! <je iskal službo domačega strežaja. j Agentura ni storila ničesar, da bi 'izvedela za okoliščine prejšnjega življenja von Kry.-bsa. j Problem domačih uslužbencev je .bil takrat na svojem višku iu a-1 gentnre so stavijale le malo vpra-: šanj. Von Krebsa je poslala torej airentnra pod imenom Steed v h ~ še številnih odličnih ljudi, kjer je delal kot butler in skozi ves ta : čas ga je iskala policija iz New 'Jersey in New Vorka, ki ga j smatrala za nevarnega, umobolue-ga kriminalca.
I V času aretacje j^ Izjavil von Krebs. da je delal kot domači stre , žaj v hišah številnih odličnih lj;i-' (di. med njimi v hiši .John Jacob Astorja.
| Načelnik novega departinenta jdružbe je rekel, da je nano-n d--jpartmenta napraviti skrajno tc-jžko za kriminalce, da bi dobili ' vstop v privatne hiše ter s tem tudi priliko za tatvino iu rop. j — Naravnost presenetljivo je : izvedeti, kako številni taki slučaji so se dogodil:. — je rekel. — Našli smo slučaje, ko so zelo m'a-de deklice dobile vstop v domove' na Long Islandu in v Westeeh"'-ster okraju ]wsl krinko slnžabnie. Ravnokar smo zaključili preiskavo glede dveh zanimivih slučajev tikajoeih se dekli«-, ki so tako mla de. da je skoro nevrjeno. V enem slučaju je prišla mlada deklica v bogato hišo na l ong Island ter pobegnila v teku enega tedna. — Vzela s seboj toliko dragocenosti in srebrnim* kot je mogla (nesti. V nekem domu v Weseth«-' jster okraju je mlada deklica, ki ije bila uslužbena kot pestunja, j ponaredila čeke v skupni vrednosti $lt>00 ter izdi-la večino tp?.o( j denarja, predno so jo zasačili, j S tem ne mislimo reči, da so vsi domači posli, katere najame človek v današnjih dneh. zločinci n!; kriminalci, a sorazmerno Število . i med njimi je dosti veliko, da p« m vzroča vznemirjenje. Vsled tega pa je tudi treba nekaj ukreniti za i zavarovanje domav. j Razentega pa ni nič več kot pri merno. <la se zavaruje proti s V ! parjem verne služabnike, ki so o-j stali skozi leta pri isti družini in' ki skušajo dvigniti svoje delo do neke vrste dostojanstva.
V številnih slučajih, za katere smo izvedeli, so bili verni služabniki OKU ml jen i; č« je prišel v hišr ' kak nov služabnik ter a krivil kaj zlega. Nedolžnost starih služahni j kov se je mogoče izkazala, a nisi nikdar več tiživ di one mere zim-' panja kot preje.
Zelo neprijetna. je misel, da > mogoča služkin/-! ali strežaj. ki mora imeti ključe doma ter poz- -nati njegove tainosti. tat. morilce ali nevaren norec. Te vrst*« ljudi hočemo spraviti ven ter se jih iznejnti in če moremo dobit-pri tem sodelovanje hišnih gospo darjev. bomo to t.idi dosegli, s če-j imur se bo tudi zmanjšalo število! tatvin, katere je pripisovati nepo 1 štenim služabnikom.
Mi nimamo nar..ena voditi kam j pan jo proti osebam, ki so mogo- I če napravile kak pogrešek ali ki I imajo kak madeč na svojih rekordih. Čuti h<M"-emo obe strani ter da i ti obtoženemu ali osumljenemu u-shtžbencu pravico, kajti prepričani smo. da je treba takim ljj-dem nuditi vsako pomoč, katero, potrebujejo v svojih naporih, <:i»i se rehabilitirajo.
L
---
■t
j
JAVNA ZEMLJA ZA DRŽAVE. |
Salt Lake City, Utah. 19. avg. Governerji zapadnih držav, ki imajo tukaj konferenco, so spre jeli r-sclučijo, v kateri prosijo kongr-s, io.j odstopi javna ozemlja odnosnim državam ter stvk>rij obenem organizacijo, ki naj hi zahtevala tozadevno akcijo v Wasfcingtonn.
Governer I^arrazolo iz Nev* Mexico je bil izvoljen trajnim na čelnikom organizacije. Governer Iiaialtergcr iz Utah je bil izvoljen podpredsednikom.
Kesolucijo je predložil governer harncokt, ki je bil na čelu , celega gibanja 2a	ttl .
Vestno zdravilo dela čudeže*
*
Trinerjeva zdravila uživajo že 30 let nenavadno zaupanje. _la
to čisto po pravici, kajti vestnost izdelovatelja dobiva zaupanje in posplošenje pri kupcih. Zdaj je bilo potreba nekoliko zvifiati cene. — Mi smo se dolgo časa zoperstavljali naraščanju cen veh potrebičln in razpošiljanja, toda novi vojni davki ao naa priailili nekoliko zviiati cene. — Vsak prijatelj Trinerjevih zdravil bo izprevidel, da mora tudi lekarnar plačati več, če smo mi prisiljeni plačati več in da se temu na noben način ni mogoče izogniti. — Toda izvrstna kakovost Io pristnost Trinerjevih zdravil bo v polni meri zadostila vsakega odjemalca.
TRINER-JEV
ameriški Elixir grsikega vina
k ima vsled tega tako izvrstne uspehe, ker povzroča, da izgubi boleaen
^ svoje izvore. Devetdeset odstotkov vseh bolezni ima izvor v želodcu.
H Trinerjev Ameriški Elixir očisti želodec in odstrani iz firev vae «a-
■	ostale stvari ter strupene substance, ki ao izvor uničujočih bacilov,
■	ter uničujejo redu odelovanje Crev. V Trinerjevem zdravilu ni nobena kemikalije, pač pa samo izvrstna grenka zdravilna zelišča in rdeče vino. Pri zaprtju, neprebavi, glavobolu, migreni, nervoznosti, aplo&ni oslabelosti ter pri posebnih želodčnih slabostih, pri premeni življenja žensk ali pri majnarjih in drugih delavcih, ki vdihavajo pline, ae bo vaakdo lahko prepričal o učinkoviti vrednosti tega zdravila._
V vseh lekarnah.
TRINERJEV LINIMENT
prodre vedno v pravi sedež bolezni in vsled tega je pri revmatizma, nevralgiji, revmatičnih boleznih, okorelosti udov itd. njegova pomoč hitra in uspešno. Nadalje je tudi izvrstno sredstvo proti izvinjenju, napetosti, oteklinam itd. in po Vdrgavanja mišic, po kopeli nog odstrani vso utrujenost V vseh lekarnah.
TRINER-JEV ANTIPUJUN je zelo uspešno in pomirjujoče antiseptično sredstvo za splošno notranjo uporabo. Uporablja ae za grg-
■	Ijanje, izpiranje ust, izpiranje ran, uljea itd. V vseh lekarnah.
m Zadnja najvišja odlikovanja podeljena Trinerjevim zdravilom na mednarodnih razstavah: Zlata Svetinja — Sen Francisco 1915, Grand Prix — Panama 1916.	-3 4 S
JOSEPH TRINER,
ManufaoturingjGh«rmiat( .	^
1333-1343 SO. ASHLAND AVF.	CHI6A6S, tU
t	- Iftf	. ,	,	;
—-------,j
kazala, da je bil navidezno zau-i panja vredni služabnik v resni« i| prejšnji kaznjenec, ki si je prid**-! bil vstop v hišo k v namenu, da izvrši rop.
Številne tatvin.' je družba preprečila potom taHh preiskav 11. v nekaterih slnča -lh se je izsledi-1 lo slnžubnike. ki so dajali infoi-i maeije sozarotnikom, ki naj bi '/.-1 vršili dejansko tatvino, r	j
Zanimiv slučaj.
Eden izmed zanimivih slučajev. katerega je preiskala druž-! ba. je bil (»ni neke ženske iz W»»st ,«drester okraja. 1 i je dabt v liste oglas za mater ?u hčer. da opravljata hišno delo. Vzela je v služba par, ki je navidez povsem odgovarjal njenim željam. Obe sta bili videti dobro vzgojeni ter pripovedovali žalostno povest, kako je bila družina p**eje premožna, a obubožala vsled špekulacij na bor zi. vsled Česar sta bili mati in hči prisiljeni iti v slnžho.
Po kratkem času pa so pričeli izginjati kosi zlatnine in dn'g: vrednostni pred m ti iu ženska, ki je vzela obe v službo, je uve Va preiskavo.
Prišlo je na dan. da je bila do-i mnevana mati nekoč t ova riši ca nekega človeka, ki je hodil po do*! želi kot "evangelist" in ona ter I njena "hči" sta delali z nj:m j skupaj s tem. da sta ropali po hišah. v katere sta dobili vstop kot1 služabnici. Njih sistem je bil, da sta jemali posamezne kose ter jih. pošiljal 1 po poši i možkemti .-to 1 krivcu, ki je lMto dotične pred-! tnete prodal v \evv Vorfcu ali vi drugih krajih.
Deklica zloeinka.
Nadaljni zanimivi slučaj je oni neke deklice, priporočene neki ženski, ki se je zanimala za soci-jalno reformo. Dotiena deklica je imelu kriminalni rekord, a je izjavljala. da se je poboljšala iu ženska, ki jo je priporočila, je bila tudi prepričana o tem.
Vsledtega ni povedala del oda-• jalki. da bo vze!a v službo pr j ' šno kriminalko in deklica je ?ia-stopila službo. Kmalu nat., pa je pričela pošiljati na skrivnosten na čin pakete in gospodinja je pričela pogrešati številne vrednostne predmete.
Oeklieo so pričeli opazovati ter je niso le zasačili pri tatvini. — temveč prestregli tudi njena pisma, katera je pisala kanjenceml v razi
ičnih jctnišnieab in v kate-rib jim je dajala informacije gle-i de hiše 1*11 plede različnih vstopov v hišo. vsled T-esar bi bilo sorazmerno lahko oropati hiso.
Posredovalnice za delo.
Poroška družba
in policija sta .tudi v številnih slučajih iznašla, da delajo posredovalnice za delo ter uslužbenke roko v roki. da o-sleparijo delodajalce. Nekaj po-, vsem navadnega je. da plača hišna gospodinja posredovalnici pristojbino in uslužbenka ostane na to v službi le ^n dan ali dva preko dobe. določeno po postavi, da sme agentura obdržati pristojbino. Nato zapusti dotična ženska službo ter se vrne v posredovalnico za novo službo
Veliko okoliščnih dokazov, la kažejo, da je tak sistem obsta-jjal, je na&a pred enim letom Legal Aid Society, a ni bilo mo-igoče dobiti dokaze, ki bi bili do-! sti močni, da bi «e spravilo celo to I stvar pred sodišče.
iRihard von Krebs. j Mogoče najnovejši in najbolj apložno znani slučaj, kako lahko je dobita vstop v hišo pod krinko ahiiabnika, je bAlnčaj Rihaiai-x m Kzeba» ki ja bil mtiam Jk-
gotove mesta kot služabniki ter nato sami oplenijo hišo ali pa mogočijo dostop svojim tovarišem. otvorila no v* d»*partment, ko-jega namen je jamčiti za domače uslužbenec.
Ta popolnoma nova naprava je direktna posledica položaja, ki je nastal vsled visokih plač v tvor-nicah iu drugih industrija!nih podjetjih, vsled «"-esar je iiast;do vedno rastoee p«-manjkanje domačih iislužbencev ali poslov.
Poroška družb.- je stavila poroštva za uradnike in posebno za bančne uslužben.e skozi doHo vrsto let ter je pripravljena se<h»j storiti isto glede poslov ali hišn-Ji uslnžbeneev.
— Prepričani smo, — je rekel načelnik novega departinenta. — da si' bo naš načrt dobro obnese] in da opravičujejo sedanje razmere bolj kot kedai preje tako službo. Naravnost značilno je, kako malo pozornosti posveča povprečni človek ugotovljen ju značaja in prejšnjega življenja možkega ali ženske, katero ;prejme v svojo službo.
Kljub dejstvu. da je domaČi uslužbenec skoro gospodar v hiši in da iina 17.van.Tdnp prilike :.a tatvine, si delodajalec le malokr-daj vzam»- trud. da bi preiskal pri poročilna pisma, katera mu predlo/i prosilec. V se. k trgovec, bankir in drugi, ki vzame v službo človeka. ki bo imel \ ;oki le približno toliko .vrednosti, bo dal preiskav življenje dotičnega ter ga stavil po<| vars«"ino.
Načrt poroške družbe je postopati z domačimi uslužbenci prav tako kot 7. uslužbenci po uradih Družba preišče življenje in prete-klost uslužbenca predno ali potem ko stopi v službo dotičnega. ki želi preiskavo. Njegove reference pregleda družba ter se prepriča o njegovem značaju in življenskih navadah.
Potreba takega sistema je še - veliko večja pri domačih uslužbencih kot pri bančnih, kajti domači uslužbenci pridejo v neposreden stik s člani dmžine in n t j l»olj dragoceno posestjo družine Nimajo le prilike, da kradejo. — temveč obstaja trdi precejšna nevarnost, da so v stanu trajno upli , vati na otroke.
Reference in enačaj.
Zapiski družbe so polni slučajev. ki dokazujejo, da nima vsa j ka oseba, k oje reference so dobre f vsled tega tudi dober značaj. V večini slučajev so se vršile'talce preiskave potem ko je kak služabnik ukradel vrednostne predmete ter izginil.
j Najti pa je tudi številne slu-
* _ • _ _ m__A__•• •	_ * «
caja, v katerih je pretakava po-
Videti je bil i»vanredno dober Človek iti ko je prosil za mesro' vrtnarja na posestvu neke Mrs Smith Jones, je predložil izpričevala, ki so bila izvrstna. Spisala jih neka Mrs. Jones Smith in ta izpričevala so ugotavljala, »la je delal dotični ?anjo kot vrtnar skozi vec let. da je vreden zaupp.-l nja, da pozna svoj posel na izvrsten način itj d • se je lahko v vsakem ožim zanesti nanj.
Ko je Mrs. Smith Jones preči-tata ta priporočila iu ko ga je prieela izpraševati t»-r čula, «!i. podpira s svojih zaslužkom dve de klici, ki hodita v šolo. je bila pre pričana. da je komaj potrebno preiskati prejšnje življenje tega moža.
Brez dvoma j:* bil all right !
Kljub temu pa je čutila, da se mora informirati glede moža, kateremu naj bi zaupala skoro celo svoje posestvo. Vsled tega je telefonirala gospe j Jones Smith, a slednje ni bilo doma in težko bi bili priti z njo v stik po telefonu, ker se je mudila na deželi. Vsled tega je Mrs. Smith Jones sklenila vzeti v služba novega človek:: kot vrtnarja ter »"akati, dokler m-ne vrne Mrs. Jones Smith.
Novi mož je šel na delo ter v resnici dobro delni za nekako teden. Nato je pa izginil.
Iz Sing 8inga.
Z njim pa je i. tfinilo tudi nekako $!K).OOU zlatnine in dragih ka-meuov ter srebrnih krožnikov.
M rs. Smith Jones ie seveda i*"-1 klicala detektive iu ti so preiskali rekord vrtnarja ter izvedeli na alednje:
Bil je preje v okrajni ječi v Kreeport, L. I. radi tatvine in ropa ter je služil )»ozneie pet let v Sing Sitigu radi »ličnih zločinov. Pripisali so mu ?»idi številne tatvine v hišah, karaor je dobil vstop kot služabnik in iz katerih je izginil po enem tednu s precejšnim J plenom.
Njegova metoda je bila v sko-i ro vsakem slučaja ista. Prosil je' za prosto mesto, predložil dobre' reference, podpisane od nekoga, ki je bil v dotičnem času od so t'-n da ni bilo vsled te-ga mogoče vpn zorlti takojšnje preiskave. Razen tega pa je bil tako prikupljiv ter je povedal svojo povest glede vz- j gajanja dveh hčera tako dobro, da ni vzbudil nikdar niti najmanjše ga snma.
posledica visokih plač.
To je bil dejanski slučaj, ki se je zavrnil na Long Islandu in to-zadevna dejstva Irrani neka vel: ka VordHn «!i vtrMatm družba
Zločinci pod krinko domačih uslužbencev
v^ekiiar čh v« koljubi -so m1 porodili
!	Anton Aškerc.
■* »
*
Le kdor trenolka dar krepko
i
' <111 nravi -love!; ie cvttno dekl•!
Fran r;ostrin • *
*
l,< ki at i.a .)•• zločincev sreča .11 njih rado-t le !ii;» \ ijw*"a Sim. n (Jive »rčič. * . * l.opo «i«t si« «_rovori • ia\«iu«-Mio za dom iu poje. >«• |. |»m pa a.» ni zdi. 1"« zan.; £»i-e v-sak na d» lo svoje.-Josip Stritar.
Citati in aforizmi
L«- kadar /,<l"Ia voden trud i te!, sitiit najini slchereo ud tfiiaj šele >»ju znamo, kako" j.' p.»t življenja hnd.
Anton M- ivwl. # * »
Leka r -.i| In ki no-iiirtnovi daje. p ! /dravito. ki ve"-nost da.;"? ^.-ini im:u i«» '-aš ( r a rode j no j^jiiH nan-di pitje <1 nesjnrt no' Jfaša tv »ja jt — življenj' tvi •<• sam napolni /. v»*čne«.ti lek« «.?i'
Anton Ašker«-* #
l.e kdor ohr-util	it- l-:<laj y .t ii ,
trjnn mu. b»-;ii tj«*gov. v src«- >*c
smili;
in v kočah, ne v palačah.
dnk............... is
Z.VKSRK
I.MK. K..MP NAJ SK !Zl:i..\t*A I»RN.VR .................................
K.IE PRKBIVA .........................................
I*« 'STA .............................
OKRAJ ..............................................
_ DEŽKI.A ................................................
IMK OI»P< U A LCA .............................
v 0 n .................. ŠTFTVIT.KA ......... .. CRST V........
i! KST<» .........................
DRŽAVA ....................
.................................................................................j 11 y j
SEDAJ LAHKO POŠLJETE DENAR V JUGOSLAVIJO
Glavni urad	popolnoma varno, hitro dostavljeni« In po najnltjl*
America* Expres- Comp. c.rvh potom 65 Broadway, Now T orle
te^	AMERICAN EXPRESS COMPANY
Glavnica $10.000.000.00
Pot i J rte tvoj denar potonri »tare poltena tvrdka. T« velika družba Je bila vsta>i3tljena leta 1M1, Ima veliko glavnico, aoente In ura-le v vsakem delu eveta ter poiilja v evropske deiele veliko več denarja kot vsak drugi odpoiiljalec. V svoji t.-qovinl Je popolnoma poštena. Vaak odjemalec dobi *ato ceno Izmenjava.
Cene Izmanjave to tedaj ilz<*. Ce poiljata tad a J tvoj denar, bodo vail domači dobili več kron ta «n dolar.
DANAŠNJA CENA (se lahko Izpremenl) je 100 kron za 13.S0. Poitnina 26 centov za r.aročilo za vae kraja v Jugosiiv-jl.
Vi nam lahko pišete v svojem maternem Jeziku, aH pridete v katerkofi American Express Office.
Varnost	Hitrost	Nuks Cone
Iz|M>lntt* to denarno nak.un|co, p:i(l<*nltt« rks-pff<«ni Money Order |K»Smi Mo t-., •ir<lt-quli fotovlno K**i»triiiinem pl«mu l n pošljite na:
[ Foreign Money Order Department ^	^	AMERICAN EXPRESS COMPANY
To v-liko tn kr.uno p„-	65 Broadway, ie Chatam Sautre. ali 11B M St.
slopje J- zgradila Amrriian	New Virk New New YorK Compatif ln jr
njena last.	Atrentje in d.nM»?i)kl povsod. Kilaikoll odpoAlJete de-
———————^——	ii:ir Klf ji«-, ti. t dobite A meri c in Co, potrdilo.
BiniR-wmE
VKIMKMVO
ho^KE vino
.11	III	I I
a^toiEfH
a*, m
GOZDNI ROMAR 1
FRANCOSKI SPISAL OABRIKL FUST. Sfc "OUa Naroda" prevod«! O f,
m
Ji	(Nsdaljevanx.)
—	Vi b' pač ne uganili, senjor Don Štefan, — je rekel Kučiljo, — kdo je človek, katerega j«* rešila vaša velikodušnost. Pri-vedel Mena srr. zdravega k vam. kot vidite.
Spance je iteirel v žep ter dal band it u obljubljeni zlatnik.
—	Mlad. Tibereij Arcljaeo* je, katerega je ravnokar rešila viia človekoljubno^:. Kur tiče mene, sem po*lii£al le svoje do bro sree Mogoče pa sva napravda oba, zelo neumno napako.
—- Kako lot — je vprašal I>on Štefan. — Tega človeka bo veliko lažje n*dsorova:i,^cer bo bližje na*, kajti prepričan sem. da Or Din bo pridružil.
—	Zahteval j«* štiriindvajset ur premisleka.
—	Ali m »ulite, la kaj vef
—	bojin> se, — je rekel Kučiljo z žalostnim obrazom, kajti i:.i. m katero j#* osumil pri Špancu onega, kateremu je prisegel m. rt, ga ni stala prav nie. — V vsakem slueaju bi bila to le po bolnica za posojilo.
—	Kuj pomeni 10*
-— lin itii pravi innja vest, d* bi bila popolnoma micua, če bi.. Kej - je n. daljeval. ee bi poslal lega mladega floveka v dni rvet, da poišče svoje sorodnike?
—	Za božjo voljo, nikakor ne! — je vzkliknil "Don Stefan. — Vzemimo, tla ve kuj, a jaz poveljujem vendar slo možem, dočim je on sam. — je dostavil da razoroži Kučilja, kojega pohlepu je
•	diuole pripisoval željo iznebiti se Tibureija.
—	Bod»*e pomirjeni radi njega. Jaz se smatram zadovoljnim io vi morate storiti tako kot jaz.
—	Zadovoljnim, zadovoljnim.... — je mrmral Kučiljo kot pes, kalrreg." prisili gospodar, da se zadovolji z renčaujem, me sto da bi tryal. — Jaz nisem zadovoljen. Pozneje....
•laz hočem videti tega mladega človeka, — ga je prekinil •Š;.jnee, kt j«- ud šel nazuj v siueri proti taborišeu. Kučiljo mu je sle d d ter rekel pritajeno:
- Zakaj za vra;.a pa me je vprašal, koliko časa že imam tegt -umjat Žival »e je ./podtaknila iu ravno v onem trenutku me j« \ [.rašal ter mi pretil.... Jaz tega ne razumem in raditega imam svoje »umuje ker ne razumem....
Ko sla dospela Vnvitt in Kučiljo zopet v taborišče; je vladal a ni preeejM.-u nemir. Razkropljeni konji so se zbrali nedaleč od t.t*ioriš<-a krog kobile-veduiee in v blesku ognja je bilo videti, ka ko boje«Ve -o zrle oči kouj. Vratove so stezali proti čuvajem, kot dt išeejo prt ljudeh varstva. Jasno j»- bilo, da jih svari naravni na grou pred daljno n«-varno*.* jo.
—	Gotovo se klati tu naokrog kak jaj»var, — je rekel edeii i/med alužabnikov, — in naše živali ga vohajo.
—	No, -- je rekel neki drugi. — Jagvar napade le žrebičkt
♦	tr si ne upa napasti modnega konja.
—	Ali re* mislile tako? — je rekel prvi. — Potem vprašajt* Umita tukaj, kako se je godilo nekemu lepemu konju, katerega je imel on zelo rad.
Henito te je približal obema.
—	Nekega dne, — je rekel, — ali pravzaprav neke noči, ki jt b-la si ie tut tlauašuji,	se «m1«1 -ti J i I od llaeiende del Veuado. kjei sem služil takrat tee sklenil prenočiti pri vreb-u Ojo del A^ua
VoditO oko . Svojeva konja sen« privezal preeej daleč proč. na ne .<em mest n, kjer je hiht trava zelo gosta in spal sem kot spi člo v -k ki je prepotoval dvajest milj, ko me prebudi naenkrat strai uo lulenje «n rezjreii nj»-. I .una je svetila tako moT-no, da sem lah Lo Videl kot podn*-\Prestrašen v<J«l peklenskega vrišea, kate r«-|fi. sem t*ul. si-m liotel zopet prtžjrati ogreti j. IVirasiiil j»- iu čeprav ftein pihal, nisem mog*l spraviti iz njega nobene iskriee. Naenkrai M*m videl, kako je moj konj jtalopiral mimo mene. kajti odtrgal j**, čeprav bi se [tri tem lahko zadušil.
llobru, —	si mislil — m*-sro enepa konja, ki ti je zmanj-
kal. boš moral sedaj iskati dva.
Komaj sem izustil to pripombo, ko s«-ni zapazil v mesečini ve likatiskefu jagvarja, ki je zasledoval mojega konja. Videti je bile k*«t da m- ne dotika tal, kajti vsak skok ga je spravil za dvajset e.-v|jev naprej Hpoasnl s*-iu, da je moj konj izgubljen. Z bojaznijo aeui prisluškoval, a itineui eul ničesar več. šele po poteku četrt ;l»e, ki s*- m: j«- zdelo kot večnost. s«-iu začni strašno rjovenje....
Vzklik presenečen ja je prekinil pripovedovalea.
—	Sveta Devica I — je vzkliknil. — Kavno tako kot sedaj -
Strašno rjoveuje se je naiur^'- oglasilo nedaleč od Poze ter od
re.*alo Beniiu besedo pre«l ust mi. Sledil je globok molk in velik Strah je teži t glave ljudi in živali v okoliei.
nna mabopa.	1919
Novice iz Jugoslavije
Ministrstvo n narodno sdrav-
stvo.
Ministrstvo za narodno zdravstvo je izdelalo novo uredbo o u-1 roji t vi zdravstvenega sveta ra naše kraljestvo Po tej uredbi »»o sestavljen zdravstveni svet iz 25 rednih. 9 izrednih članov in 11 na mestnikov. Rednih članov mors 1 biti: lz Srbije 7. iz Hrvatske o. iz , Slovenije 4. iz Vojvodine 3, iz Bosne in Hercegovine 3, iz Dal-inaeije 2. iz Črnegore 1.
Namestnikov mora biti: za Srbijo 3. za Hrvatsko 2. za Slovenijo 2, za drage dežele po eden.
Občinska volitve.
Istočasno kakor volitve za državni zbor oziroma ustavotvorno skupščino, se bodo vršile meseca marca 1920. tudi občinske voliti e v vsem kralj est vn.
Agrarna reforma.
Ministrstvo za agrarno reforme je izdelalo načrt, da se izbrišejo if '.< mljiških knjig lastninske pravi* "e begov na zemljiščfa kmetov. — Kavnotako je izdelana naredba, I ki zabranjuje prenos zemljišč vc-| 'ikih posestev. Ta prepoved s> mora vpisati tndi v zemljiške knjige.
Snapenaacija.
IHtaz. s katerim se nastavlja i >sobje v ministrstvu za pošto in i trgovino je suspendiran na podla-jgi zakona.
Trgovske inšpekcije.
Vsled sklepa ministra za trgovino se bodo ustanovile nove tr* i smvin&ke inšpekcije v Zagrebu. Sarajevu in Ljubljani, ki bodo j imele nalogo kontrolirati trgovi no in delovanje denarnih zavo-! Jov v njihovih teritorijih.
Ententne fete sa Reko.
"Popolo d'Italia" javlja, da so na predlog Clemeneeaujev od nlule ladje z angleškimi, ameriškimi in francoskimi četami pro-*i Reki. Do pojasnit ve položaje ne sme Itelija izvajati na Roki nobenih vladarskih pravie.
Potovanje iz Primerja ▼ Jugoslavijo.
V avli tržaške?* ju2ne«a kolo-Ivora jt* i<t**šen s pisalnim <1 n>->*'>' pihani nu-rlas, da je /a poto-i ;v.«nje v Juffixlavijo ali «"ez ozetn-!.»•* .Jugoslavije potrel»en vizum '.:ke jugoslovanske oblasti.
Finančne okrožne oprave.
Vid'.d odloka finančnega mini si rilvi se bodo otvorile finančne ol.r0i.ue uprave v Zngribu. Ljub-il.iat i, Sarajevu, Dubrovniku :n na | Reki. Delokrog teh finančnih u-• l»ntv ln- kakor v Srbiji V finančnem ministrstvu se prrpravlja ukaz, s katerim se imenujejo na-č« Iniki in uradniki za le uprave.
Težave s drobižem in nejasno žigosani bankovci.
Ljubljanski *4Naprej" piše: Od i v?- li strani dannadan slišimo t»ri-t» žl^: glede dr»»Mža, ki ga sploh i.i več dobiti, še manj pa videti. '.it >e kot da b*i bil vzet splch i/, »ucmeta Ljudje si pomagajo z /.uauikaini. Te se pa kaj hitro raztrgajo. še bolj pa u maže jo, kar . gottvo tuii iiigij«i«čno ni dobro, pa tudi slučaji, da ponekod • •ti ne moreš kake malenkosti ipl.-it'ati z wiitiuksir.i, ki jih nočejo jVi.eti, niti z oankovei. ker vsled Mtinaujkanja drobiža ni mogoče /plačati diference Da je pa za n-vnejše sloje važen vsak vinar, ki i ie težko prislužen, je umevno, da te diivlonce ne bomo puščali pro-Lijalcu r*t*inv> kot kako napitni-i m« Skraj-ii čas je že, da nam via da priskrbi drobiž. Po hrvatskih nos«ih, kakor Zagrebu, Osjekn i-L, so si občine »ame pomagale iz . -a gale s svojim lastnim kovanim Ifiiarjein. Tudi z našimi ži?osani •ni bankovci je velika sitnost, če jo bankovec nejasno žigosan, se ,i>av lahko zgodi, da £ njim težko ';aj k upi:. Sieer jc bila izuaas od-r-.jba, da se morajo tudi nejasno žigosani bankovci ^nrejemati v nla«'ilo. vendar pa s tem razne ne-crdik« »-• nis<» -»dpravijene. I.'i»a-ni" tud>. da bodo novi baukovei i -i jiii v kratkem dobimo, trpež nejiepa m l»cljšega pastirja kol •o današnji.
Črnogorska deptttaciia v M-gradn.
Iz < nif gere je 17. jnlija d«*Sla v flclgrad deputaeija prebival-Utva, ki jo j^ sprejel predsednik ' vlade. T* deputaeija jfš pfMilft m
finančno pomoč in da se naj po-šlj» jo večji ktnitingenti živeža v cpustoš<;ne kraje Črne ;jore.
Svobodi veroizpoved« n j a.
Iz Marbr^ga pišejo ' Naprejti *:
V	državi SHS. se je proglasila svolH>da zi vsa veroizpovedanja. Morda le na papirju. Tukajšnji sodnik dr. K., ki kaj saiaoabla«.-tno pašujc v Marbregu, je namreč poizkusil kratkomalo zapreti tukajšnjo proles* tnUko -erkev in pre |K>v.-da»i verske službe. Na iiiier-\cneijo predsednika prott-stant-ske občine je končno vendar do-vclil verske službe, vendar j»od zaplembo \>et?a, kar spada k «-er-kvi, čeprav vse to ni niti inozemsko, niti kaka politična stvar ne-j«o stvar državno priznane verske službe. — »Jlavni vzrok njegovih odrt-db pa ti5i v tem, ker se je g. stdniku najb v- zahotelo eenega .stanovanja. Občini je pred'o.'.il namreč sledečo najemninsko pogodbo: Ob "'ina prepusti njVuui žujmišče. 1913. leta zidano, mo-tieriKf uprt itilj* ii3. električno raz-^ svetljavo, 8 sob, 2 kabineta, ku-i h in jo. kopalno sobo. klet in podstrešja, za letno 400 kron; m-od-pcvttiljivo iza ves e:is bivanja g. dr. K v Marbregu. Občina pripravi v»i odrejeno na svoje stroške, v nasprotnem slučaju pa to st-ori sodnik sam na račun občine.
V	vseli spornih zadevah ni"d oh-čino in najetunikom bo tudi dr. K. sam. — Namen je o" i viden. Da sipa tak•„• čeduo jiaiuerc posrečijo, ni tivUa dmgeeja, kot da je človek pravnik, siidnik iu gospodar čez eel Marbreg. O zadevi se je si-reet odposlala ljubljanski vladi piitožha, ki jo bo ta vsekakor u-i važevala. ker tako postopanje dr. K. napram protestantski občini m v povsetu ne/ak-.uiito, marveč škoduje »udi ugledu države. Zelo smo radovedni, kaj poreče k tt-nni di-žava.
Obi'k groba pesnika A. Medveda.
lVvsko društvo 'Ljubljanski Zv-jii ' jc purctlilo v nedeljo 20. julija popoldanski izlet v Kamnik. Pii prihodu v Kamnik je bil o>iisk •jtvba p sn»l(fl Anttma Medvt-da 1 (•over je imel Rudol!' P.inter, na-' grobni-.- sla /apila n.oški in ine-^ani z!»<»r "Ljubljanskega Zvona" * 7<» ju vk in peveev >. Nato se je vrXil k'ii-*»« i izbranim v^pore-iloiu Zastopana so bile narodne in u:.|. liie pesnu za moški zbor, ns-mcn»s|»ev ter najnovejši samospevi. Prireditev j.* bila jako lepa.
Koncert
I'. St Pavla p. Preboldu poro-j čajo: Tukajšnje pevsko društvo i ;c priredilo 20. julija iiopfJdtit* K»»nvert z obzirnim programom združeni z veliko ljudsko veselico. Nastopilo j-* veliko število domačih i»eveev. Sodelovala je godba na pihala. Vse se je vršilo v i»ra-«t"-ini l*it-bold. Pri koncertu se šot <l<-brali tudi fantje-rudarji izj Zabo!%oviee.
Preditavc v prid revnim šolarjem.
Radovljiška, šoiska mladina jc vpii/.orila v nedeljo 20. julija poldne v Ljudskem domu i^roka-ze♦ * -,siro?a"'. "Marijin otrok ' in *■Zamorček,*. Ves dobiček je bili naniciijcu revnim šolai jem.
Naraščajoča dragiaja
Vsa živila so se podražila in med njimi rarcraemo n-ijveč nekdaj j»o uižiia č«.bula Ponižna je bila enkrat, nekdaj pred vojno, ali sedaj se je tudi ona pridružila splošni draginji in eelo raznierno tjresko-eila vs*' druge hrane. Tekom meseca aprila tega leta je čebula poskočila v ceni za 55*"e Department of Labor, ki izdaja to statistiko, pravi, da je teiuu vzrok mlada čebula, ki je ravno prišla na trg.
V maju je cena raznih živil silno priskočila nasproti njihovi ceni v aprilu Tako so se jajca v enem mesten podražila za 85c, mast za 10?. , krompir za zelje in kava za 5Z, pork ehops in moka za 4^, •oiind sieak. gnjat. margarina in '•auane za sirloin steak in rib roast za 2'^, »buck roast, kokoši izhlapijeno mleko, air, cornflake! iu rezine za \c/. Čaj se je podražil za jiolcvieo od enega od sto
Živila, ki so padla v ceni tekom meseca aprila, so bila: maslo za jKMiiaranče za	slanina,
w«nj< tina. mleko, fižol, koruza in jiaradajž v posodah *a 1
lena kruha, riža. grah k a v po--odah in >ladk<>rja se ni spreme-
^	0«mo poglavje.
BENITO iS NEKOLIKO PRISTRANSKI ZA JAGVARJE. '
I
Stari |»astir bi lahko nadaljeval s svojo povestjo, ne da bi ga kdo prekini*, a eolova stvar je. da bi pa nikdo ne čul.
Preteča bližina nevarnosti, ki je bila videti ravnokar še tako nddaljena, bližina divje živali je oledenela srea poslušalcev pa ' si t rja ler vzela tudi njemu besedo. Molčal je kot vsi drugi fer raz misljal e tem, kaj zahteva ta strašni položaj, ko je prekinil globo i ki molk, ki je vladal v taboru.
—	K orožju' — je zaklieal Don Štefan.
-— Tega ni treba, senjor, — je odvrnil pripovedovalec, kojega kri je že postala hladna. — Najboljše, kar moremo storiti, je, da napravimo večji o^enj.	1 j
Vrgel je na grmado velik kup draeja in takoj se je dvignil plamen visoko.
—	C* ne pogin ju od žeje, si demon teme ne bo upal prekora-č i I i tega kroga. Dostaviti pa moram, da dostikrat pogin ja od zeje^ iu takrat.,..
—	In tikratf — je vprašal nekdo z boječim glasom.
—	Takrat, — }• nadaljeval pastir, — ne pozna niti ognja, ni-' ti plamena. Sploh na bi bilo najboljše, če bi mu ne zastavili poti do vode. Te živali so vedno bolj žejne kot lačne.
—	In če se napojijo? — je vprašal Bara ha. .
—	Potem akušajo utolažiti svoj glad. Ti jagvarji so zelo strastni. iJ-i-i ae zdi to uarsvno, kaj ne?
Nadaljne rjovenje, ki pa je prihajalo bel j iz daljave, je do ,ki.*ovs!o, da ni občutil jaevar še skrajne žeje. Vsakdo jc molčal, in molk je-prekinjalo le prasketanje vej, katere je metal Baraha v
—	Počasi za vraga! Ce boste tako tratili našo aalogo lesa, ali pqjdetc potem sami v gozd po novega t
Vsakdo razume, da jc Španec sklenil staviti Ttboreiju nekaj «i rsianj ok kaki bolj ugodni priliki. Tibureij pa bi se bil kljub temu ceh val d ftpaoeu, a ni vedel, da je dal slednji K učil ju povelje,
j
Kt^miSSfliSS^• ^»^i^iiHB*^ 2eM	fc ffm r • . ■ . r ^ ^
I t-kom le*a dni. o^l maja 1918 rio maja 191.9, je poskočilo sl*de-ih 2S jesitvin: čebula za 91^!. krompir za 50%, slive za ka-v:i za -incr. maslo za 'i.K«', sir za jaji-a /.a	gnjat za 20«>,
svinjina za 1 ~Tc, mast za 1^. slatlkor za It/^:, kokoši za l.V-r. in>'ka z.i	mleko za ll^r, sla-
nma za , sirloin steak in ril r «si /a W7r round .-teak rii, čaj iu lo/in.- po jagnjetina in sal-; niou za Mi, chuck roast za 7'' iu! g-iveiliua za
'.'ena kruhu in k o nune moke- je i ostala ista, dočini je cena fižola t (navy beans) padla za 38%.
PLOVBA PO DONAVI.
•--—
Budimpešta, Ogrsko, 20. avgusta. — Plovba po Donavi, od lto-gensburga pa do Črnega morja je bila zopet otvorjena, kajti admiralu Trowbridge ter njegovim ameriškim, francoskim-in italjan-skim tovarišem se je posrečilo iz-čistiti kanal, širok 150 jardov skozi minska polja, ki so bila položena tekom režima Bela Kune med Požunom in Baja.
Komisija, ki regulira plovitev po Donavi, je prisilila Itumunce, j da
so pristali v njen sklep, da se Rumunska ne sme vmešavati - v ' plovbo po Donavi. Redna SižLa je bila zopet ustanovljena mtvl; Požunom iu Budimpešto.
OGLASITA NAJ SE
NACE HARlrit' in ANA MED-j LK Pri nas imata pismo. Prvem;: p:še žena Marija Baričič, Pod graje št :t6. pošta Ilirska Bistrica, drugi pa prijateljica Faiii Merhar iz vasi I?elnik, Velika Loka ::a! 1 Men jskeni.
Cpravništvo Glas Naroda.
(23-25—8)
Isem svojega moža FRANCA POKLAK, ki se že ni javil j:adj iri leia Prosim rojake, kateri i ga poznajo, naj ga opozore naj ta o t* las, da se mi javi na na-i f-Iov: Frančiška Po ki ar, Zabičej .^t 11, Ilirska Bistrica,'Veneziai <;iulia, via 11 alia. (23-26—8)
Rada bi izvedela za naslov moje s.-striene MARIJE MIHEVC,! sedaj onio/.ene R UPNIK Doma ge iz vasi Cevee pri Logatcu. | li-o.siui, je kdo ve za njen naslov, da mi ga naznani, ali pa če sama čito, naj se mL oglasi. I ker ji imam nekaj zelo važnega isporejiti iz starega kraja. Moj j naslov je: Katie Leskovec, 31. W Jefferson St., Little Falls,
X-	(2iV-26—8) I
DAROVI.
Forest City. Pa. i
Na jinišujo slepega Franka Dragar:na iz Hotiča pri Litiji sem: nabral med tukajšnjimi rejaki sveto $2-3.00. in sieer so darovala; sledeča društva: sv. Jožefa K. S K. J. 50, Marije V nebo vzete, K. S. IC J. 35.18, sv Ane $4.00,' št 125 S N. P. J. $2.56. št. 27: S. S P Z. $2.13. Preostanek so darovali posamezni rojiki
V imenu ubogega rojaka se vst-m darovalcem in darovalkani, naiprisrčneje zahvaljujem.
Jcsip Konča r, nabiralce, -j
VABILO na pleano veselice m frri nastop,
kLtero priredi' Slovenska Delav-i ska \ ictor Godba v Concmautsh. Pa, v sobot j dne 30. avgnst* t 1 v dvorani društva sv. Alojzija v C« ncinaugh. Na tej ves d U* i na-pr:-vi gori omenjena slovenska godba prvi* nastop pod vrdstvem Air Vie*or N«>viiiška. Torej «te vabljeni vsi Slovoin-i in Slovenke iz Coueraaugb in okolice, da o«tS posetite na tej veselici ter nem pripomorete do boljšega uspelia Za tečen prigrizek in mrzlo, pijačo l*c '»biliM preskrbljeno Price tek ob pol S. uri zvečer. Vstopnina za moške 50^, ženske vstopnine proste. K obilni vdelcžbi vabijo	Cl#nigodbe M
D^LOROIZfflt 844 Pen
mvore4i sdeavmh t/ aveillK
ipeguaiot raniii j n ■OtKTH bolexk1	itttsootgb, pl
MMri, TSlilTt.r swhnrja, isdla^ JiimTmiiS —■If»star.	ItS.^ ^
5rrL0REWŽ^4TPlM SIBSK
Dr. Koler
m p^K^T ^a^S! p«
^tmm Dr. KoUr h a*1 Mm)H ^ui—Sirt J airavatk. §»■■<■ m^^m /fv tt«c v rtttatrapfba.
^ V? ai lan »Mm ^BMj^^j ffsfess v sAiavUa-
krit	ST-
■tnrttta u«. Id |t j* tmimtl 4*. ml
Krilca. C% lm«i> Bosotl* alt aikur-Ql» po uun. v »rtu, lwpaSin> ima, bol*OiM t koatefe. »tMIto la 1—toU3 na bo« krt. N« Walts kar ts fce-
Vm Bosa« boioaal sStavfas akni
kal motodt. Kakor hitro opasat«, te tob pronehoj« idrtTK M Sakajto, Umne pridi to la |aa ee pa fcaa
sopot povratt.
▼ M uimk 1b aear krta «pMn<j> Bol—nt Bohurjo, ki f—^
uetoa j^ fatsotete i« ii es
uSm^SUSm^ESSm ta	»1
«ao boleanl. ki aaataaof* nm hS-oto krvi. oodrovtai v ttmthmm «aso m pocrobno toftota.
DndM aro: vaakSaa «fl a trmi So a avofiar; v potSW oC S ata trmi do t popoMaot jk >111«»% si a ajvtraj So a mprtSar
l
Iščem svojega moža ANTONA T SLDMAK Oe kko izmed r^ja kov ve za nje^a, naj ga opozori, da mi piše, ali naj se mi pa Siiiu javi, ker sem znatiželjna, zakaj mi nič ne piš- Skoro vsakdj je že prejel pismo oti svejih 'z loerike. a moj mož se pa nič ne oglasi. — Terezija Sedmak, Za-biče Št. 11, ilirska Bistrica, Ve-nezia Giulia, via Italia.
(23-26—S)
Pr*i.shn cenjene rojake tu v Ameriki iu v starem kraju, ako mi more kdo naznaniti, je-li š? živ ŠT K FAX BURN 1C v Of.rovu » št 10 na Primorskem. Naslov: { John §iskovič, i»818 Elizabeth 1 Ave.., New burg, Cleveland, Ohio .
(21-23—8)	j
IMENA DAROVALCEV,
ki so darovali za Franca Datrarinl pri Litiji. Po $1 • Anton Dra-ar, Krone Iločevar, Alojzij CvcSbar in Stanislav Milavc; po	A-
IVjzij Omerzov, Franc Bt-ve, John I Bcvr. Marija Tan fer, P.lcž Kova-č-ič, Matiji Šinkovec, Alojzij Ka-! d"ne, Marija in Franc Zupan.'ič , j Neimenovani	Vid Rovan^ek ]
i »-"'č; po 25č: Štefan ilrak. John ; Zupančič, Fiances Zupančič John I Škot, Franc Petrič, Frane Zidar, Jjehu Novak, Joliana Dcbcvc, Ja-jkob Smrekar in Anton Štritof j kupuj $12. Lepa hvala vsem darovalcem. -- Frank Hochevar, i nabiral* e, Coneinaugh. Pa.
(J2-23—S)
Iščem svojega moža MARKA RF PA. doma iz sela Draga, pošta Sulior, Dolenjsko Če je še živ, < naj se mi oglasi radi svedočhe o prodanem j>osectvn, r-e pa kdo ve. kje se nahaja, naj ga opo- , zori na ta oglas, ali naj pa meni javi. — Ana Reba < p iprej v Draai .št 5) sedaj v Radovici, l»-»^ta Metlika, Jugoslavia.
(22 25—S)
i Kje jc ninj oče JAKOB ZADNIK >■ j Celi ilve leti že nimamo nobenega glasu od njega. Tu nas je sedem otrok in mati, ki bi radi kaj izvedeli o njeni. Nek Ame-, rikaiiec nani je povedal da je i , Cital v Gla>u Naroda, da je bil ubit v mestu Kaue. Pa. Prosim lojake. če k«l«i kaj ve o njem, naj poroča meni ali pa listu Glas Aan-tla, še najbidje pa bo, | ee se nain oglasi ^am oče, ako št živi. — Josip Zadnik, Trnovo , št. 123 pri Ilirski Bistrici. No tranjsko, Jugoslavia. (22-23—8)
• Pozor, ruj-iki v italjanskem ujetnici vu ! Kje je moj brat ALOJZIJ KOKAIJ iz <ube pri Kra-j ujiu ki je bil ujet ravno pred i podpisanim premirjem? Za njegov naslov bi raila izvedela njegova sestra Marija Arnež C'c kdo ve za ojegev naslov, naj mi! ga ptt^lje, zji kar mu bom z--l.> hvaležna, ali na če s^m čila ta i oglas, naj se zglasi svoji sestri: Mrs. Mary Arnež, 2U01 W. 21. St., C hie a go, III., 17. S. AmeiL-a j	122-25—8)
OGLASITA NAJ SE
MATIJA in MARIJA MALNAR l*ri nas imata pismo iz state domovine od sestre Polonc
UpravniJf.vo Glas Naroda.
(22-23—S) ; i — ■
Rad bi izvedel za naslov svojcea j brala ANTONA SLl*GA, doma iz Velikega Brda na Primor-sWetu Pred nekaj časa se je nahajal v Pennsylvaniji, zdaj pa ne vem, kje je, zato prosim, da I se mi oglasi, ali pa če kdo ve za njegov naslov, da mi ga poroča. Joc Sluga, Box 106. Mount J wet t, Pa	(21 23—8)
Rad bi izvedel za naslov svojega očeta FRANKA CIGALB, ki se j«- pred dvema letoma nahajal
v Willoeku, Pa., m ravuetako bi izvedel /i naslov svojega
brata F U ANKA C IG ALE. Prosim cenjene rojake, če kd»> ve, k.ie se nahajata, naj mi naznini. ali nai m1 pu saiua javita svojemu sinu oziroma bratu na ta-le Undo v; Ivan Cigale, Prigioniero di Guerra, 8. Comp., Zcvio, 1'rov. Verona, Italia.
(22-25—8)
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH.
Iščem svojega brata JOŽEFA KUAŽ. doma i?, vasi Ložee, oblina OsilniM, okraj Kočevje. ]*red dvema letoma je bil zaposlen pi i Fayette Co. v Pennsy 1-vaniji. Cenjene rojake, ki vedo z-i njega, prosim, da ga opozore, da sa iščem. — Mrs. Mary Kuhar. T006 Kast 17. St.. Kansas City, Mo.	(21 -23—8)
Rad bi izvedel za naslov svojcca prijatelja ANDREJA ŽNIDAR-Si' 1'oma jc iz vnsi Kal pri št. Petru na Notranjskem. Prosim, ako kdo ve za njcg>v naslov, da mi naznani, ali naj se pa sani oglasi — John Belo vec, P»oi 38, Mount Clare, W. Va. (21-23—8)
V STALNO DELO
sprejmem, dva krojaška pomožni-ka, iu siet-r eiie^i z:i delati suknje, plača »d kosa $10, eiieiia pa /a dil'iti nia'e kos^ in likati o' lel:e. nla."-a na teden od do — A. Fori fina, krojač, 67 Iron St., Johnstown, Pa	. (21-27—
NAPRODAJ FARMA
hO akrov, vsa obdelana, 6 ai;rov krompirja, 7 akrov koruze, 12 akrov ovsa. vsakovrstnega sadja, češplje. hruške, jablane; hiša s 4. sobami, 2 hleva, svinjak, k o košnja!;, žičnica, i konji, 6 krav, ena teliva, 7 prašičev, 200 kokoši ler vsi stroji. Več se poizve pri lastnici : Acnes Novak, R. F. D. 22, Freedom Station, Ohio.
(21-23—8)
i&čem dobre dogakje.
Imam dober les v Texas, ki loži visoko, dobra studenčoa voda, brez močvirja ali potodnji. Plačam najboljše cene in imam dela za tri leta.	»
Max Fleischer, 258 Lewis It, Memphis, Tenn.
"C0SUUCH"
cm
DIREKTNA POT V PATEAft
IN TRST. Potniki •• lahko iskreajo ▼ Um aH onem pristaniičn.
Parni k ARGENTINA kfta SS. m«. PRES. WILSON kroe SS. sope.
BELVEDERE krog 23, wv*.
Paniki odhajajo s pomola 7, 41. 8L, Brooklyn.
Ea can* la Sruaa podrobnosti aa obrnit* na:
PHELPS BROS. * CO.
OENCKAI.NI ZASTOPNIKI
17 PaMsij Place, New York.
Talafon: fi50 Whitehall