Štev. 16. posamezna stevnaa i mn. V Ljubljani, v petek 16. februarja 1923. Poitn?i8a pavSallraria. (to- Leto I. ■■eiWWRKr ii-.x’“' •« rmsommeoBGrs: Hnmmm nev . "■! mMSOSMO BAMKALBII SNE^ÜiK ' izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondsijke. Uredništvo: Woifova ulica št 1/1. — Telefon št 213 Oglasi po tarifu. Sprejemajo se ie do 15. ure. Hesečna naročnina: Brzojavni naslov: „Novostl-LJublJana“. Pismenim vprašanjem na) se priloži znamka za odgovor. v Utibffani Din 10*-, po poiti Dfn 12*-. Inozemstvo Din 20«- Upravnlšfvo: Marijin trg It 8. — Telefon St 4^ Račun pr! poštnem ček. uradu št 13.238. Rosna beseda. 1S1 je s-ile, ki bi mogla široke ljudske plasti tako razpaliti kakor vera in pa narodnostni Jut. V današnjih časih rad-kriljuje narodnostni čut celo verskega. Zdi se, ds je v sedanji dobi, poleg zlatega tehta, to še edini bog, ki vlada in deloma še obvlada množice, da m po-kladajo dan za dnem darila na žrtvenik skoro prav vsi brez razlike na starost, poklic in spol. Brezvestnež je vsak, ki upreza to neprerčaunliivo elementarno silo v svoje lastne osebne namene. Brezstidnež Jn lopov, kdor razpiha zlasti med vro-žekrvno mladino to, morda še edino Idealno iskrico katere ji še ni zadušilo življenje, v mogočen plamen, da ga ni yeč možno obvladati in potm ruši in paK brez konca ir: kraja dokler se naposled ne udušl sam v sebi, ko mu zmanjka netiva. Zakaj, ni je ostdnosti. nad profanacijo aacijonalne misli Ja Čuta. To velja za normalne čase, ko ne pretresajo širokih mas ljudstva nenavadni vsakdanji dogodki, ki so naravna posledica tako dolge in težke vojne. Koliko bolj mora to pravilo Veljati v sedanjih časih, ko je ves svet — najbolj Pa še Evropa — takorekoč nabita z eksplozivnimi snovmi. Neznatna malenkost jo more vsak hip zopet vreči iz tečajev in kdo zna za kako dolgo. Lavino sproži lahko vsak otrok, a ustaviti Se ne more nihče. O tem naj razmišljajo vsi oni, k! Imajo ljubezen do naroda in države Vsak dan v ustih in v srcih. Posebno Pa še naj razmišljajo oni, katerim o tem govori samo jezik, preračunljivi razum in pa lastni egoizem, katerih srce je pa popolnoma prazno. Nacijonalni čut razvijati, izpopolnjevati in ga ohraniti vedno plemenitega, to je visoka in nad vse važna naloga, A tisti, ki so danes pri nas prevzeli to važno nalogo v zakup, stopajo po na-Pačnj poti, kakor kažejo dogodki. Pra-£ijO, da hočejo dobro domovini, državi *onsf’ n«r°du pa svobodo. Na ta način ?a l“*0 pogube vse tri in za vselej. Znebili se ho5ej0 tujca, a preganjajo brata, nočejo močno in urejeno državo, a jo sami slabijo in ji jemljejo ugled, lasten narod in njegove sinove pa ukle-Pajo v duševne spone in mečejo v leče. Ti ljudje imajo nad našo sosedo Itž sicer res upravičen srd, a v tei *22inj jo pa hočejo popolnoma kopira) öa so tam drage razmere, drugi značj ljudstva kakor pri nas, tega ne upošt« vaio. Ce se je Italijanom tako mirn Posrečilo izvršiti takoimenovano notrs revolucijo, mislijo, da pojde tu< Pri nas vsaj približno tako mimo i «ladko. Kam privede Izrabljanje naciJonaJ fce2a čuta v osebne ali strankarske na ^ne, znamo ravno pri nas Slovenci «oživeti najpreje bridek dokaz in siee ^vno tam, kjer bi bilo najbolj potreb treznega in prevdarnega skupnega del Yseh strank, dela za konsolidacijo di in probujo prave narodne zaves U®? .^Prostim kmetskim in delavski! v« ‘Vom* To je na naši severni meji ponemčurjenimi otočiči vred o jurske Sobote pa do Celja. Po dogoc kon7t ^ariboru se sicer po časopisi % iaL°?neni*a’ da s> 11022 delavstvo -_ ' '•.^demokraško internacijonaln WniP vil.511 10rinirati lastne čete ivm Sta’ a 2ebot » * «M I» * p napad v Svl liS“ aS S tako*0102056 v sedanW> ™ merah. In tako znamo doživeti da s bodo tri slovenske stranke med lobe bojevale ne s peresom m , Um mečem*, kakor je bila do sedaj na vada, ampak s krampi, motikami,* seki farni, vilami, koli in seveda tudi’ z re volverji. fri tem bo postala država močna »a ne naša — ampak tuja, narodu se bi godilo dobro, — pa ne našemu, ampal nemškim ostankom pri nas. Nacijonalni pokret ie pri nas seda zašel popolnoma na strankarska pota «prva je bilo že upat55 da se združik v t° plemenito svrho vse stranke h uvedejo plemenit boj za plemenite ide i * z,a,dnih d«g°dkih v Celju, zlasl SLŠe-\J?a-nb0™’ Je.pa t0 zbližan je do cela izkhuceno m že danes lahko tr duno, da se bodo - če se v kratken ® prav temeljito ne preokrene — sla «le narodne sile in iačile tulčeve s ten mfntom Mladinski listi in oficijelne organizacije nacijonalnega pokreta sicer z vso odločnostjo odklanjajo vsako zvezo z zadnjim napadom. Da pa javnost temu ne verjame in ne more verjeti, sta pa kriva oba faktorja sama. Kdor je zasledoval zadnje tedne razvoj obeh činje-nic v javnosti, se pač ne more in ne more iznebiti utiša, da se je napad vršil sporazumno. Napada pa ni obsojati iz obče človeškega stališča, ampak celo iz politično strankarskega ozira. Napadalci niso mogli napraviti klerikalcem večje In lepše usluge, kakor so jo napravili ravno sedaj za volitve. Klerikalni listi in agitatorji imajo sedaj v rokah neprecenljivo orožje. Ljudstvu bodo predočili to kot eklatanten dokaz, da je vse res, kar so dosedaj pisali njihovi listi o demokratih in o državi, ki kaj takega dopušča. Kdor je to napravil ali pa vodil, ta je res pravi politični otrok in je klerikalcem pripomogel prav gotovo za par mandatov. tfeiiko s&epovasfilo 93R$ v Beogradu. Beograd, 15. febr. (T) Danes dopoldne ob 10. se je vršil napovedani veliki shod Narodne radikalne stranke za Beograd. Zborovanju je predsedoval župan beograjski Dobra Mitrovič. Shodu js prisostvoval tudi ministrski predsednik Pašlč, ki je imel daljši govor- Predsednik vlade je podal kratko zgodovino, postanka ujedinjenja države Srbov, Hrvatov in Slovencev in omenjal krfsko deklaracijo ter govoril o načinu, kako je prišlo do službenega naziva naše države, namreč kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev«. Potem je razpravljal o vidovdanski ustavi in o stališču poedinih strank do nje. Dejal je, naj bodo prihodnje volitve v narodno skupščino nekako ljudsko glasovanje za to, ali se narod odloči za vidovdansko ustavo, ali pa proti njej. Končno je pozval vse radikalce, naj složno oddajo glasove za svojo stranko in s tem za vidovdansko ustavo- Na koncu govora so zborovalci priredili ministrskemu predsedniku burne ovacije. Predsednik vlade Pašlč je nato zapustil shod in odšel na sejo ministrskega sveta. Potem je predsednik shoda Dobra Mitrovič predlagal kandidatno listo Narodne radikalne stranke za mesto Beograd, ki je bi’a sprejeta. Nosilec liste Je ministrski predsednik Nikola Pašič, kandidat v prvem srezu Božidar Maksimovič, njegov namestnik pa dr. Jakov Čclsfconovič, v drugem srezu kandidat odvetnik Mihajlo Marjanovič, njegov namestnik pa Pavle Kararadovanovič-Shod se je končaj ob 11. dopoldne. Shod je bil veličastna manifestacija za edin-stvo naroda in države. Preganjanje Jugoslovanov v Grčiji. Beograd, 15, febr. (B) »Južna Zvezda« poroča iz Lerina, da grška vojaška oblastva v vasi Buiu postopajo vedno bolj agresivno poti našemu življu in zahtevajo od naših ljudi, naj izroče orožje, katerega sploh nimajo. Grozijo jim z vislicami, katere so po-stavPi na dvorišču ljudske šole. Našo deco pretepajo v šoli zelo kruto, tako da je pred par dnevi pobegnil deček Todor Aprovšči izpod udarcev učitelja, na begu pa je padel v reko, tako da bo težko ostal živ. List pravi nadalje, da so učitelji nekatere otroke smrtnonevar-no pretepli. Bufski župan je protestiral proti takemu postopanju. Toda zgrabili so ga. zvezali in odvedli v Lerin v ječo. kjer se še vedno nahaja. Zato se »Južna zvezda« obrača do naše vlade s pozivom, naj priskoči našemu prebivalstvu v teh krajih na pomoč. Po nadainji brzojavki iz Lerina so prišle v vaš Buf grške čete. fesersMa slfeugslilaa odložitvijo. ANGLEŠKO . FRANCOSKA POGAJA NJA. — RAZBURJENJE MED PREBIVALSTVOM. — NEMŠKA AGITACIJA V ANGORI. Carigrad, 15. febrr. (Z) Položaj v Smirni je neizprernenjen. V poučenih političnih krogih se zatrjuje, da bo angorska narodna skupščina šele po poročilu Ismet paše o razpravah na mirovni konferenci v Lausanrri odločila, ali naj se mirovna pogajanja prekinejo ali nadaljjejo» Po vesteh z merodajne strani še ni bila izročena turška nota zaveznikom, dasi se je govorilo, da jo j"e že prejel angleški general Al-tanby. Med angleško in franosko vlado se vrše porazgovori, ali ne bi bilo koristno, da se pride Turkom na ta način nasproti, da se zmanjša število zavezniških vojnih ladij v Smirni, toda s Pogojem, da umaknejo svoj ultimat. V tem slučaju bi si zavezniki še nadalje pridržali pravico, đa smejo imeti svoje vojne ladje v turškem vodovju. Carigrad, is. febr. (Z) 'Nemški agitatorji skušajo uveriti turške poslan- ce v Angori, da bo znova izbruhnila evropska vojna in bi Turki ravnali zelo nespametno, ako bi sedaj podpisali mirovno pogodbo. S tem bi napravili konec otomanski državi, dočim bi jim nova vojna nudila priliko, da si dajo drago plačati svojo udeležbo ali pa nevtralnost. London, 15. febr. (Z) Vesti, dospele snoči govore o velikem razburjenju v Angori. Kemalistična vlada je včeraj proučevala predloge zavezniških velesil o poravnavi spora v Smirni. Poročajo tudi o nenavadnem gibanju turške vojske v Vzhodni Trakiji. Turska letala krožijo nad važnimi strate-gičnimi točkami Carigrad, 15. febr. (Z) Znani krvnik Osman aga je odpotoval s sto možmi v Trakijo. PRED IZVEDBO RAPALLSKE P{ GODBE. B e o g r a d, 15. febr, (M) Po info macijah, ki jih je prejelo zunanje min strstvo iz Rima, se bo vršila zamenjaš ratifikacij s. margheritskili konven« dne 18. t m. Do tega dne bo ratifik; cijo podpisal kralj Viktor Emanuel. I: menjava se izvrši med našim poslan kom v Rimu Antonijevičem in pret sednikom italijanske vlade Mussolin jem kot zunanjim ministrom. NOVI CARINSKI TARIFE Beograd, 15, febr. (M) V prt metnem ministrstvu bo 25. t. m. se; carinskega odbora, na kateri se bo dei Mtivno rešilo vprašanje novih carir skih tarifov. DOLGOVI BIVŠE MONARHIJE. 15, febr. Reparacijska kc nrsvKo/6 na sv°h včerajšnji sefi ras ihvp n«! ° p°drobnosiih glede razde SctÄas"'mo‘ ODPUŠČENI IT^U'JANsro ŽELE2 NICARJI Rim, 15. febr. (Izv.) Vladni kom sar za železnice je odpustu okoli šesi deset železničarjev, znanih voditelje komunističnega sindikata, ki so organi «utate žetetničarske stavil... FAŠISTOVSKA ČUVSTVA ZA »ORJUNO«. Trst, 15. febr. (Izv.) Italijansko časopisje poroča obširno o zadnjih fa-šistovskih napadih na Hrvatskem, v Celju in v Mariboru. Listi ponatiskujejo z velikimi črkami tozadevne komentarje raznih avtonomističnih časopisov v Jugoslaviji, ki očitajo državni upravi, da tolerira fašistovske organizacije po italijanskem vzgledu. Socijalistično časopisje hoče vedeti, da namerava beograjska vlada razpustiti fašistovsko organizacijo zaradi njenih Protidržavnih ciljev. BIVANJE TUJCEV V ITALIJI. Rim, 15. febr. (Izv.) Nova določila glede bivanja tujcev v Italiji so stopila v veljavo. Vsak tujec se mora tekom 3 dni po svojem prihodu javiti pri policiji kraja, kjer namerava prebivati. Ako pa je tujec že v Italiji, se mora prijaviti najkasneje do 13. marca, Ta določila ne veljajo za diplomatsko in konzularno osobje. JAPONCI NE SMEJO V AMERIKO. London, 15* febr, (Izv.) Iz New Yorka poročajo, da je odbor za priseljevanje sklenil predlagati zakonski načrt ,na podlagi katerega bo prepovedano priseljevanje Azijcev v. Zedinjene države. Kd® kandidira v Lfiibliani. DR. RAVNIHAR KANDIDAT NARODNE NAPREDNE STRANKE. — PROF. REISNER KANDIDAT »MLADINOV«. Ljubljana, 15. febr. Narodna napredna stranka je imela nocoj od 8. do 10. v dvorani Mestnega doma sestanek svojih zaupnikov. Prišlo jih je nad 150, kar je za tako zborovanje v Ljubljani jako lepo število. Odvetnik dr. Triller je govoril o političnem položaju v splošnem, dr. Ravnihar pa o programu in o organizacijskem statutu narodne napredne stranke. Potem je bil izvoljen odbor zaupnikov 27 članov. Razvila se je živahna debata, v katero so posegli razni govorniki, nagla-Šajoč, da je neohhodno potrebna zdru-ž'tev vseh naprednih struj. Odbor zaupnikov je dobil nalog, da takoj stopi v dogovor z vsemi naprednimi strankami. Kajti novi volilni red je ustvaril tak položaj, da se morajo male stranke združiti, ako hočejo doseči uspeh. Sledila je proglasitev kandidatov. Za kandidata v mestu Ljubljani je bil izvoben odvetnik dr. Vladimir PavnTiar, za njegovega namestnika pa trgovec Viktor Meden. Hkrati se je po daljši debati sklenilo, da ima kandidat narodne napredne stranke, ako bo izvoljen, v narodni skupščini popolnoma proste roke, da more po svojem najboljšem pre-pričapju vstopiti v katerikoli klub. Ljubljana, 15. febr. V ljubljanski kazini je bil nocoj sestanek demokratskih zaupnikov, ki so po referata dr. Žerjava in dr. Puca proglasili soglasno za kandidata za volitve v narodno skupščino profesorja Reisner« j a- Namestnik še ni določen in je V tem pogledu dana načelstvu strank® prosta roka, da vodi porazgovore z in* teresentnimi skupinami. Profesor Reis* ner bi naj po sprejetju službene pragmatike in po rešitvi stanovskih vprašanj javnih nameščencev odstopil svoj mandat namestniku. Kandidatura pro» fesorja Reisnerja bi naj veljata le Z* slučaj, da ne pride z narodno napred* no stranko do sporazuma. DEMOKRATSKI IZREDNI ZBOR V LJUBLJANI. Demokratska stranka razpošlja svojim zaupnikom vabila na izredni zbor v nedeljo. 18. t. m. ob 10.30 dopoldne v veliki dvorani Narodnega doma v Ljubr Ijani. Vabilo navaja kot 4. točko odobritev kandidatur za narodno skupščino. Ker si demokrati še snoči niso bili po? poinoma na jasnem, katere kandidate naj postavijo, upajmo, da tudi v nedeljo ne pride v tem pogledu do nobenega pozitivnega zaključka. Položaj v Berlin, 15. febr. (K) Francozi so zasedb v Essenu rudnik Proster II, ker se jim ni dajal zahtevani premog. Nato so rudarji v tej jami začeli stavkati. Njim so se pridružili tudi tovariši iz jam Rheinbaben in Vereinigte Welheim. Francoska oblastva so danes aretirala sindika zveze detajlistov v Essenu, ker je sklenila, da e Francozom ne sme ničesar prodati. Mainz, 15. febr. (K) V Gelsen-kirchnu je bilo 32 oseb aretiranih. Düsseldorf, 15. febr. (K) Predsednik zveze hotelirjev je bil aretiran, ravno tako tudi essenski župan, ki je odgovoren za prekinjenje električnega toka v stanovanju, kjer je nastanjena inženjerska misija. Prijeli so tudi moža, ki je hotel zrahljati železniško tračnico. Z zasedbo elektične centrale v Essenu so ostali hoteli brez luči. Ako ta odredba ne bi zadostovala, potem se izključi električni tok za vse mesto, izvzemši bolnišnice, gotove javne obrate in rudnike. Pariz, 15. febr. (K) Kakor doznava »Journal Industrie!« iz Metza, traja stavka v Posaarju in v departementu Moselle dalje. Mnogo poljskih in če- Poruhriu. ških delavcev se namerava zopet povrniti na delo, ako se Jim zagotovi varnost AMERIŠKI SENAT IN RUHRSKA AKCIJA. Washington, 15. febr. (Z) Prt razpravi v senatu o vojnih odškodninah je dejal senator Francis, da je bila Francija popolnoma v pravici, da zasede Poruhrje, ker je Nemčija vedno kazala, da je proti plačevanju vojne odškodnine. Senator Fletcher je rekel, da je Nemčija odgovorna za svetovno vojno. Našteval je vse zločine in škodo, ki so jo Nemci naredili tekom vojne, kakor tudi koncesije, ki jih je Nemčija dobila, odkar je prenehala vojna. Toda nemška država ni bila lojalna v izvrševanju mirovne pogodbe, ki jo je podpisala. Govornik je ugotovil, da je Francija s tem, da je zasedla Poruhrje izpregovorila z Nemčijo besedo, ki jo mora le-ta razumeti. Fletcher je končno zahteval, da Zedinjene države seve* roameriške na noben način ne smejo intervenirati v akciji, ki jo je Francija začela, da prisili Nemčijo k izvrševanja svojih obveznosti. ITALIJANSKI FAŠIZEM IN PROSTOZIDARJI, Rim, 15. febr. (Izv.) Tukajšnji listi poročajo, da bo z ozirom na sklep velikega fašistovskega sveta, ki je pozval fašiste, naj se odločijo ali za članstvo fašizma ali pa prostozidarstva, izstopila večina fašistovskih članov iz prostozidarskih organizacij. Emma poroliiä. Zagreb, 15. febr. Devize. Dunaj 0.146—0.147, Berlin 0.50—0.515, Budimpešta ! 3.90—3.95, Bukarešta 48—49, Italija 490— 495, London 484—487, New York 103—104, Pariz 625—630, Praga 307—308, Švica 1935 do 1940, Varšava 0—0.275. Valute. Dolarji 95.50—100.50, avstrijske krone 0.141— 0.143, čškoslovaške krene 300—304, francoski franki 0—620, lire 480—485. Zagreb, 15. febr. (Priv.) Devize: Newyork 101—104, Pariz 6.25—630, Curih 19.35—19.40, London 484—487, Dunaj 14.60 do 14.70, Praga 3.07—3.08, Budimpešta 3.90 do 3.95, Italija 4.90—4.95, Berlin 50—50.50. Valute, dolarji 99—100.50. Beograd, 15. febr. Danes ni bilo borze radi praznika. Curih, 15. febr. Otvoritev. Berlin 2.35, Holandija 210.80, Newyork 533.25. London 24.97, Pariz 31.97, Milan 25.40, Praga 15.70, Budimpešta 20, Zagreb 5.30, Bukarešta 2.45, Sofija 2.09, Varšava 1.30, Dunaj 74.50, avstr, krone 75. Curih, 15. febr. Zaključek: Berlin 2.65, Holandija 210.75, Newyork 533.50, London 24.97, Pariz 31.95, Milan 23.40, Praga 15.70, Budimpešta 20, Zagreb 5.30, Bukarešta 2.45, Sofija 2.95, Varšava 1.30, Dunaj 7430, avstr, krone 75. Berlin, 15. febr. Dunaj 27.08, Budimpešta 718, Milan 91.271, Praga 57.356, Pariz 115.211, London 90.523.12, Newyork 19.451.25, Curih 361.593, Beograd 19.152. Praga, 15 .febr. Dunaj 4.775, Berlin 16.875. Rim 164.25, avstrijske krone 4.75, lire 164.75, Budimpešta 130, Pariz 207.25, London 160.875, Newyork 3430, Curih 645.75, ITALIJANSKI FAŠIZEM V INQZEÄ» STVU. Rim, 15. febr. (Izv.) Veliki faS-stovski svet je v svoji včerajšnji seji razpravljal o fašizmu v inozemstvu. Razprava je trajala nad tri ure. Refe-riral je komendator Bastianini, politični tajiiik fašistovske organizacije. Do sedaj je organiziranih v inozemstvu nad 150 fašistovskih zvez, med drugimi v Bolgarski, Romunski, v Carigradu, v Avstriji, Belgiji, Franciji, Angliji, Španski, v Zedinjenih državah, v Švici, Albaniji itd. Zborovalci so z velikim zadoščenjem vzeli na znanje ugotovitev, da vrši fašistovsko časopisje v Inozemstvu odlično italijansko propagando. Ostali del dnevnega reda se je preložil na prihodnje zasedanje v mesecu marcu. Pred zaključkom je min. predsednik Mussolini pozval vse fašiste k izpolnjevanju fašistovskega programa. Vseh sej se je udeležil tudi general Mazzucco, predsednik fašistovske parlamentarne skupine. DANAŠNJE PRIREDITVE. V Ljubljani: Drama: »Ugrabljene Sabinke«, Red A. (f Opera: »Nižava«. Red C. Ki"o Matica: »Pamperl na smučeh* Kino Tivoli: »ApaŠ Julot«. Kino Ideal: »Horoga« II. del V Mariboru: Narodno gledišče: »Cvor«. I***®- Vojaška predstava. ________ Nočna lekarniška služba t Uubtjanl Tekoč teden: lekarna Bohinc na Rimski cesti In Leustek na Resljevi $. Jurc. J« Istran St. ■ ■i i jutrasje novosti.. Izza kulis demokratske stranke. Queiilia. h raznih krajev smo dobili porodila, da je po zadnjih ponesrečenih, po krivdi Mladinov, ljubljanskih volitvah veliko članov DS izstopilo iz stranke. Prav veliko jih je kar formelno izstopilo in pristopilo v na novo oživljeno NNS (Narodno - napredno stranko), oziroma vrnili so se tje, odkoder so prišli v bivšo JDS in sedanjo DDS. Dobili smo celo poročila, kako so zelo odlični člani DS pismeno zahtevali od vodstva DS, da mora doseči zopetno združenje stranke in da morajo v ta namen stopiti v ozadje vsi oni Mladini, ki so vzrok secesiji in nezadovoljstvu (v prvi vrsti dr. Ž.) Ali vodstvo ni dalo niti odgovora na take dopise. Posledica je bila: izstop iz DS in vrnitev v obnovljeno NNS. — Povsem naravno in logično! Iz demokratskih krogov smo tudi prejeli glasove, ki obžalujejo, da je NRS tako pozno začela resno organiza-totlčno delo kot stranka. Rodoljubi uvi-devajo, da nima nikakega smisla to cepljenje naprednega naroda v DS, NSS, MRS, SKS, NSS. — Novi volilni zakon naravnost zahteva nove politične orijentacije in grupacije in nikogar ne sme biti sram ne pred svetom in ne pred svojo vestjo ako je bil še do včeraj pristaš te ali one stranke in da danes pristopi NRS. Zdrav razum, občna narodna korist, pošten egoizem to naravnost zahtevajo! — Kaj nam pomaga pet strank, ko morda edino SKS ujame količnik, dasi jej grozi precejšno razočaranje. Vse ostale štiri pa ostanejo praznih rok. Kaj bo to koristilo vsemu naprednemu življu v Sloveniji! Edino NRS opravičeno upa na lep uspeh že pri tej prvi volitvi, ki mora združiti vse napredne volilce in življe, je na dla ni! In to bo tudi, saj drugače biti ne more in ne sme! Včerajšnje »Jutro« je razkrito tok pogajanj med DS (ali JDS, kakor »Jutro« še vedno zlorablja to imenovanje!!) in NNS. — Poročilo je napisano »ad uscem Delphini« in s preprozornim namenom, polastiti se uradništva, trgovstva in obrtništva. Za vsakogar imajo flajšterček v zalogi — pred volitvami, potem pa: v uh’ nas piš’te! — Kompromis med DS in NNS naj bi pomagal — rehabilitirati mladinsko polomijo! Ali NNS nima druge naloge? Mi pa menimo, da se da doseči lepši in častnejši vspeh brez kompromitu-joče zveze. Kar je obsojeno na smrt — naj izgine čim prej tem bolje! Pogrebci pa naj se zavejo sedanega položaja, kakoršen je, in po tem naj uravnajo svoje korake. NRS je tu, ona gre neizprosno in dosledno svojo pot naprej, brez ozira na to, ali in v koliko Slovence že pri teh volitvah sreča pamet. Kdor vztraja zmaga, pravi neki neslovenski pregovor. Ne spominjam se, ali imamo Slovenci kak podoben pregovor. Ako ga ni, bi pomenilo, da Slovenci nimamo vztrajnosti za vzgled, pač pa oni o slami, ki hitro pogori. — NRS pa hoče vstrajati in zmagati prej ali slej na cli črti! Kdor želi narodu dobro, naj se pridruži takoj l x—y. Donkišotstvo. S svojim zadnjim Jermanom se je g. minister na razpoloženju, bivši nar. poslanec in nosilec liste »Napredne kmečko - obrtne zveze« g. dr. Lojze Kukovec blamiral do kosti. Vzbudil je s svojo nepismeno kolobocijo toliko smeha in pikrih zbadljivk, da se g. Kukovcu še dolgo ne bo posrečilo zabrisati sledove svoih marot Borba, ki jo je g. Kukovec primoran voditi »po svoji vesti in svojem prepričanju proti obema gospodoma« — tu gre za dr. Pfeiferja in dr. Orasellija — je v resnici tako smešna, da se nam ne bi zdelo vredno, jo omenjati, če ne bi bila prepojena z lažjo in hinavščino. Najprej je treba slovenski javnosti vedeti, da so časi že minuli, ko je narod v svoji borbi za obstanek reflektiral na vsako pomoč, in najsi mu jo je nudil tudi dr. Kukovec. Da se je ta gospod, ki se na stara leta bori — z nekimi pošastmi, pravzaprav s svojimi političnimi halucinacijami, namesto da bi sedel v svoji odvetniški pisarni, spustil v nižave podlih laži, je nadvse značilno. Propadanja demokratov v maribor-ski oblasti ne bi zares mogel noben barometer tako precizno naznanjati, kakor g. Kukovec. 2e dejstvo samo, da si mož ne upa s firmo »jDS« prej volilce, marveč s krinko »Napredne Kmečko - obrtne zveze«, pove več kut do- volj Ne upajo si več nastopati pod firmo »demokracije«, ker predobro vedo, da odklanja slovensko ljudstvo tako »demokracijo« na vsej črti. Tudi take metode jim 18. marca ne bodo veliko pomagale. Najprej protest pri notranjem ministru, nato lažnjivo zavijanje v lokalnem glasilu, h konoi pa še izmišljeno poročilo »o zlomljenem odporu Slovencev!« Takega licemerstva ne pozna novejša politična zgodovina Slovencev. Dr. Kukovec bi st.»ril najboljše, če bi molčal. O njegovi poslanski »sposobnosti« si je naše ljudstvo že precej na Jasnem, zato si o njegovi »izvolitvi« ne bo belilo svojih glav. Je res nekaj ogabnega, če nesposobni, med svojimi lastnimi pristaši nepriljubljeni ljudje jadikujejo v časopisju o nesrečnem partikularizmu, sami pa ustvariajo strančice, katerim je usoda muhe enodnevnice že v naprej davno pisana. Dr Kukovec se je v zadnjih dveh letih večkrat blamiral, nikdar pa še tako, kakor tokrat. Mislimo, da zadostuje opazka, da se celo »Jut'o< sramuje neumnih fermanov, ki jili izdaja v Mariboru »nosilec liste Napredne ku cčko-cbrtne zveze«. To je donkišotstvo, politična samoprevara, komedija, ki bo zakljčena 18. marca z več kot neprijetnim epilogom. Glose. Basen o raztrganem lisjaku. Uvodničar »Jutra« je Imel dne 14. febr. 1923 svojo slabo uro, ki pa ni potekla Iz njegove siceršnje smešnosti in fine previdnosti. V tem hipu samopozabe mu je proti lastni boljši volji ušel članek o razsulu ra-dikalske stranke. Prestrašiti je hotel s Prl-blčeviml škornji tiste neopredeljene Slovence, ki so se zadnji čas tako mnogoštevilno odločili za Narodno radikalno stranko. — Drugo prijaznost smo prezrli In se spomnili samo basni o raztrganem lisjaku: Dva leva sta se prepirala zaradi plena. Opazil ju je lisjak v goščavi in se obliznil, rekoč: »Kjer se prepirata dva, tretji dobiček Ima!« Predrzno stopi pred oba leva in začne zdaj tega, zda| onega proti drugenm hujskati. Nakrat pa se oba leva jezno obrneta proti lisjaku: »Kdo pa je ta pokveka, ki se meša v častno borbo dveh junakov?« — Skočita na lisjaka In ga raztrgata. Enako sodijo vsi razboriti naprednjaki, da absolutno in pod nobenim pogojem m dopustno, da bi se Slovenci vmešavali v notranje zadeve bratov Srbov. Mi poznamo samo Srbe In samo Srbe. Sicer pa: Isti trenutek, ko bi se posrečilo državomržnim elementom prelomiti Srbstvo, hrbtenico naše države, bi sovražniki naše mlade države plosknili: »Na maščevanem Kosovem polju vzhaja nov Vidov dan!« Censor. Nemci pravijo, đa se Je s 1. januarjem začela nova vojna na ruhrskem ozemlju, pravzaprav pa ni niti vojna, niti bitka, ampak le gtierilla. Nemški odpor je dobro premišljen. »Frankfurter Zeitung« ga imenuje mobilno obrambo; to se pravi, odpor se pokaže enkrat v eni točki, drugikrat pa v drugi, čisto po okoinostih. Do 31. januarja so se borili železničarji. Francija je na to odgovorila s tem, da je zaprla izvoz premoga v nezasedeno Nemčijo. Nato so pa pričeli nemški rudarji z ofenzivo. To prožno taktiko komandira štab, ki je nastanjen v bližini ruhr-skega ozemlja in katerega poveljnik je izgnani düsseldorfski župan in ta štab je tesno zvezan z vrhovnim poveljstvom v Berlinu. To je mehanizem nemške obrambe. Njegov cilj je poi?olno zamašenje rudnikov in železnic, tako da bodo slednjič v rudnikih prisiljeni, ustaviti delo. Nemški časopisi ne prikrivajo nad, ki iih stavijo na to brezdelnost. Najbolj bi jim seveda ugajalo, če bi se železnica tako zamašila, da celo transporti z živili ne bi mogli več dohajati v ruhrsko ozemlje. Naravnost občudovati je treba lahkomišljenost, s katero hočejo žrtvovati prebivalstvo več milijonov delavcev. Saj so isto skušali napraviti v renskem ozemlju, samo da bi prebivalstvu ogabili zasedo po antanti, a se jim ni posrečilo. Ravno tako mislijo pahniti ruhrsko ozemlje v revščino, samo da bi prisilili Francoze, da se umaknejo iz njega. Problem za Francoze je, ohraniti promet kolikor mogoče v normalnem obsegu. Zaenkrat je treba priznati, da je bil nemški odpor v tem oziru brezuspešen. Da skušajo Nemci spraviti na rob pogina nemško provinco, je pa zanje mnogo bolj nevarno početje kot za Francoze. Nemški nacijonalistični Usti pišejo o neomajani volji žrtvovanega prebivalstva. Toda to prebivalstvo si stavi dve vprašanji. Najprej se vpraša čemu bo služila ta žrtev. In vse delavstvo si stavi isto vprašanje. Časopis saksonskih socijalistov »Chemnitzer Voiksstimme«, piše v zanimivem članku 25. januarja, da pasivni odpor nikakor ne bo dovedel do rešitve, temveč bo nasprotno prišlo do aktivnega odpora in težkih konfliktov. Pooštrenje sabotaže v zadnjih dneh kaže, da ima la socijalistični list prav, če piše: »Ker vodi Cunojeva politika pasivnega odpora do vojne, moramo zahtevati politiko, ki meri drugam. Skušati moramo začeti s pogajanji, čeprav smo v silno težavnem poiožaju.« Nemški delavci si pa stavijo še drugo vprašanje: ali se ne bodo meščanske stranke okoristile s položajem in povspešile reakcijo? Socijalisti so že itak nestrpni, ker so jih izključili iz ministrstva. Delavci v ruhrskem ozemlju so vznemirjeni, ker se vzdržujejo govorice, da se zbirajo v Vestfaliji proste čete, ki so 1. 1920. skušale pod Kappo-vim vodstvom državni prevrat. Dopisnik »Vossische Zeitung« javlja, da bi prišlo do preloma med delavci zasedenega ozemlja in Berlinom, če bi se poskusil nov prevrat. Splošno je položaj zelo zmeden in nejasen. Nemški listi so polni negotovosti in nasprotujočih si vesti. Ce pravi »Deutsche Allgemeine Zeitung«, da pride do vojne, trdi »Frankfurter Zeitung«, da je vojna nemogoča. »Vossl-sche Zeitung« meni, da politika odpora ne bo mogla prisiliti Francozov, da bi st umaknili iz ruhrskega ozemlja. Germania pa misli, da se nemška težka industrija ne bo hotela ukloniti. Kolikor glav, toliko misli! Dr. P. V. B. Hindenburg odšel v Moskvo, da bi s Sovjeti pripravil Grof Lev Tolstoj, sin velikega pisatelja, živeč v Porenju, je poslal Eciair-ju pismo iz Wiesbadena. Pravi, da bo Francija v tem dvoboju zmagala Nemčijo zase in za vesoljno omiko. Množice nemškega ljudstva so bile ob zasedbi najprej ogromno osuple, potem od sile razkačene. Zdaj se je srd in črt polegel in nastopa težka, globoka resignacija. Nemčija se vdaja, ne Franciji, pač pa Usodi. Kmalu bo Francija imela svobodne roke v Poruhrju. Posledice za Nemčijo in za vso celino tja do Krenila? Nemčija bo ob 70 odstotkov svojega premoga; obrt bo tolikanj opešala, da bo splošni potom grozil deželi. Vendar so ljudski sloji brezbrižni. Čudna je nemška glava. Kaj zahtevajo Francozi? Da se izvrše podpisane pogodbe, da se prizna odgovornost za vojno. Preprosti Nemci, bivši vojaki, razumejo položaj in se jeze nad vlado, ki zavzema krivo stališče. Med tem pa „pomladansko ofenzivo“. dnevniki in javnost tonejo v čezdalje globlje laži. Ta neoborožena nemška laž je bolj opasna za evropski mir, nego je bila oborožena nemška laž pred svetovnim požarom. Kako si Nemčija predočuje prihod-njost? Glejte zadnjo številko »Die Woche«. Ena slika kaže Monakovske manifestacije, druga pa nemškega poslanika v bivši carski, sedaj diplomatski loži moskovskega gledišča. Zvezati se z boljševiki, streti Poljsko in Romunijo, polastiti se rudnikov v Šleziji ter tako obrezuspešiti podjetje Francije, med tem skrivši oborožiti Germanijo, to so naklepi In nakane nemškega naroda. Ker sta tokrat Anglija in Amerika neutralni, bi Rusija — Nemčija — Turčija — Bolgarija lahko porazile Francio In njene male zaveznike. Hindenburg je odšel (mi pravi neki nemški general) v Moskvo, da pripremi pomladni napad.. Polifline novosti. ČEŠKOSLOVAŠKA. *= Železničar]] na Slovaškem zahtevajo Izročitev Jurlge. V parlament je prišla deputacija železničarjev košiškega ravnateljstva ter je govorila najprej z zastopnikom ministrskega predsednika ministrom Maly-petrom, potem z železniškim ministrom Stribrnim ter s posameznimi člani Imunitetnega odbora o izročitvi poslanca Jurige, ki je pred nekoliko dnevi na košiškem kolodvoru hujskal proti Cehom in češkoslovaški državi. Pri tej priliki se je izročila tudi kazenska ovadba proti poslancu J urigi. Deputacija Je povdariala, da železničarji na košl-ško-bohuminski železnici ne bodo izvrševali službe, če se jim ne izroči Jurige. Vsemu svetu je še v živem spominu, koliko so Slovaki prestali pod madžarskim nasiljem. Zato je baš rovarenje slovaških voditeljev Winke, Jurige itd. proti Cehom jako žalostno dejstvo, ki ostane črn madež v slovanski zgodovini. Vsakega pravega Slovana boli v srce protlslovansko delovanje slovaških zaslepljencev, Madžari si pa od ve-seja roke manejo in se smejajo. FRANCIJA *= Zakon o 18-mesečnem vojaškem službovanju. 15. t. m. je razpravljal francoski senat o zakonu, ki predvideva 18-me-sečno vojaško službovanje in ki je bil v parlamentu gladko sprejet. Poročilo sena- Iz prosvetnega življenja. — Ljubljanska opera. Sezono za sezono smo čuli večno tarnanje, da se pri nas goji preveč Italijanska operna literatura. Letos se pač ne moremo pritoževati, ker nam re-pertolr nudi različna dela, predvsem pa slovanska. Obupavali smo že včasih In mislili, da v našem hramu modric nikoli ne bomo slišali domačega slovenskega opernega dela. Letošnja sezena nam je prinesla pomlajenega, z vsem spoštovanjem uprizorjenega »Gorenjskega slavčka« v veselje In priznanje nestorju naših skladateljev Antonu Foersterju ter v splošno pohvalo in navdušenje gledališke publike. Spoznali smo poleg drugih, že prej pri nas priljubljenih Smetanovih del, njegovo opero »Tajnost« In sinoči je Anton Dvofak na celi črti zmagal s svojo opero »Vrag in Katra«, katero s posebnim veseljem uživajo Pražani neštetokrat na leto. O delu samem In o podrobnostih uprizoritve v naši operi nameravamo poročati podrobneie po prihodniih predstavah. Za danes ugotovimo le dejstvo, da Je opera »Vrag in Katra« po zaslugi vseh sodelujočih, solistov, orkestra, zbora, režije In Inscenatorja dosegla popoten uspeh ter je gotovo, da bo ostala stalno pri nas na re-pertoirju. Gledališče je bilo nabito polno In so poslušalci prirejali zlasti po drugem dejanju solistom viharne, neponehujoče ovacije. Bilo Je vencev in cvetja, pa tudi dovolj resničnega navdušenja. G. režiser Debevc in g. kapelnik Balatka sta se z ljubeznijo In resnostjo zavzela za dostojno Izvedbo opere. Bil je v resnici lep večer, ki dela čast ljubljanski operi. — Iz pisarne šentjakobskega gledališkega odra. Radi popravil in razširjenja odra se ta teden ne vrše običajne predstave, pač pa gostuje odar v nedeljo svečar, l& L m. temi 2320 Iz Dalmacije. 5 do 6 vrst naziva znanstvo po njegovem imenu, v dvoran! Sokolskega doma na Viču z veseloigro »Avtomobilist«. — Na svojem pianističnem koncertu, ki se vrši v torek, dne 19. februarja 1923 Igra Ciril Ličar v I. delu sledeči dve skladbi: 1. Schumann: Krelslerlana. Celoletna Kreisleriana je ciklus osmih fantazij, ki so med seboj popolnoma različnega značaja. Delo je posvečeno Chopinu In glasbeni estetik Riemann pravi, da Kreisleriana najbolj karakterizira Schurfiannovo muzikalno Individualnost Na našem koncertu Igra g. Ciril Ličar razven V. in VL točke, vse točke Krelsleriane, ki so pravzaprav komponirane na podlagi fantastičnih pesnitev nemškega pesnika noffmanna. — Kot II. točka sledijo Glasunove Varijacije. Skladatelj Glasunov je bil rojen 1865 v Petrogradu ter je bil učenec slovečega ruskega komponista RImskll-Korsakova. Glasunov Je znan kot komponist raznih sinfonlj, orkestralnih suit, slnfoničnlh pesnitev, komorne In vokalne glasbe. Izmed vseh teh skladb zavzemajo nlegove Varl-jacl e v A-duru, op. 72, eno naiodločnejših mest Pisane so na kratko osemtaktovno temo ruske nacllonalne pesmi. O drugih točkah prihodnjič. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. — Ruska predstava. V soboto dne 17. februarja se vrši v dvorani hotela »Tivoli« v Ljubljani ruska »Maslenica«. Ob tej priliki se vprlzorl veseloigra v treh dejanjih »Na bojkom meste« Ostrovskega In Čehova »Kerurgija«, Igra v enem dejanju. Začetek ob 20. uri. Vstopnina 2—5 Din. Po prireditvi ples. Občinstvo se vabi, da se prireditve udeleži v velikem številu. — Smrt prirodoslovca. V Splitu je umrl v starosti 74 let zdravnik dr. Edvard Ka- ramaa, Pokojnik m ja mnogo bavU • preiskovanjem žuželk v Dalmaciji. Njegova zbirka vsebuje 8360. evropskih vrst, med — Slovenska moderna umetnost. Album, ki ga je pod tem naslovom izdala Narodna galerija pred Božičem, se je skoro v štirinajstih dneh popolnoma razprodal. Da ustreže občinstvu, je Narodna galerija oskrbela drugo Izdajo zbirke slik domačih slikarjev-impreslonistov od Šubicev tn Ažbeta preko Jakopiča, Jame, Groharja In Sternena do O. A. Kosa. Druga izdaja albuma je povsem slična prvi In se dobiva ali v obliki mape s posameznimi svetlotlsnlml reprodukcijami ali pa v obliki okusno vezane knjige v vse“ knjigarnah za ceno kot mapa 35 D, kot knjiga 42 D. Opozarjamo predvsem .C256., društvene knjižnice In vse posameznike, ki si te lept in cenene zbirke še niso preskrbeli naj hite z naročili, da pičle zaloge ne poidejo poprej. Album »Slovenska m°u®rna umetnost« le prva in najlepša izdaja te vrste med Slovenci, zato jo mora Im*“ vsaka slovenska hiša. ., , „ — Časopis za slovenski Jezik, književnost In zgodovino. Urejajo In Izdajajo Fr. Kidrič, R. Nahtigal, Fr. Ramovž. — Izšla sta 3. In 3. snopič lil. letnika s sledečo vsebino: Pr. Kidrič. Opombe k Protireforma-cljskl (katoliški) dobi v zgodovini slovenskega pismenstva; Fr, Weber, O razmerju med besedami in stvarnim doživljajem; Fr. Ramovš, 50 letnica znastvenega delovanja Jana Baudoulna de Courtenay; P. Skok, Pripombe k razlagi b?®" Oglej In Celje. — Časopis prinaša podrobno bibliografijo svojih strok za dobo od julija 1920 do konca 1. 1921. — Naročnina za IV. letnik je zvišana na 30 D; ravno toliko stane odslej tudi III. letnik. Reklamacije, naročila itd, je pošiljati na naslov Časopisa (Ljubljana, univerza). Časopis najtopleje priporočamo našemu razumništvu, predvsem srednješolskim zavodom la učiteljstvu V spomin dr. JennerJu. Hitro za Pasteurjevo proslavo se Je pariška medicinska Akademija spomnila na smrtno stoletnico angleškega zdravnika Edvarda Jennerja iz Berkeleya (1749 1823). ki je izumil cepljenje proti osepnl-cam In je pripravljal pot velikemu Pasteurju. Znameniti zdravniki iz Pariza, Londona In Ženeve so poveličevan slavljenčevo požrtvovalnost In človekoljubje. Jenner je prvi, če ne upoštevamo Indijcev, cepil ljudem oslabeli strup Iz kravjega vimena. Danes se to zgodi pri vsakem dojencu. Koliko časa pa zaleže to profilaktično sredstvo? Včasih, toda le redko, za vse življenje; navadno pa za 7 do 10 let. Po tej dobi se je treba vnovič dati vcepiti »vi-ruš« zoper koze, ki so pred Jennerjem uničile eno trinajstino človeštva! V začetku preteklega veka je ta kuga letno pobrala 100.000 ljudi. Do L 1902 je v Franciji umrlo vsako leto do 300 oseb. Ko pa je postalo cepljenje obvezno, število žrtev ne dosega niti 100. V vseh vojnah so epidemije pokončale več življenj nego bitke. Leta 1870 je bilo zaznamovanih v Franciji 200.000 slučajev ošpic, dočim Je bilo za svetovnega pokolja v Parizu, ki je štel več milijonov duš, samo 26 takih slučajev. Spričo ponovnega cepljenja ta bolezen takorekoč Izumira. Ponovna cepitev proti kozam je neobhodno potrebna. Epidemije ne kaže čakati, zakaj cepljenje učinkuje stoprav po dveh tednih. Pri vojaštvu Je stvar uradno urejena. Kar nastane bolezni, iih večinoma zaneso tujci. V Marseillu n. pr* kjer se mora vsak prišlec izkazati, da Je Immun, se plahi ino-zemci večkrat izognejo zopetni vakcinaciji s tem, da se najprej nastanejo v okolici, kjer se propisi ne izvajajo prestrogo. Nato šele se priselijo s svojim listinami v veliko pristanišče. Radi tega umikanja so v tujskem oddelku v Marseillu zabeležili r zad- »Hh «tirih Wlh 121 nh^utlhl Sfefr. ra , torla Renoulta v imenu finančnega odbor» bo prečitano šele ob sklepu seje. Finančna komisija ugotavlia, da stane poldni poletna vojaška služba Francijo 210 milijonov več, kakor če bi se uvedla enoletna služba pri enakem vojaškem kontingentu. Prihranek bi znašal 142 milijonov, ali pa samo 60 milijonov, če bi se število aktivnega vojaštva zvišalo od 100.000 samo na 110.003 mož. Razlika med obema organizacijama je ta, da odgovarja poldrugoletna vojaška služba principu državne obrambe na temelju mirovnega kontingenta, dočim pomenja enoletna vojaška služba kapitulacijo pred načelom »narod pod orožje«. Efektivni kontingent se mora po logiki finančnega odbora ravnati po splošnem principu organizacije. V tem slučaju mora seveda prednjačiti obravnava tega načela organizacija armade. »Journal des Pebats« priznava logično pravilnost tega dokazovanja, vsekakor se pa energično protivi nlegovl praktični izvedbi. Ravno zato, ker še organizacija »narodne vojske«, »industrijalne mobilizacije« itd. ni dovršena, izhaja dolžnost, da se je treba zaenkrat priznavati k načelu pol-drugoletne vojaške službe, ker bi se sicer riskirale nevarne konsekvence. — Radenske anilin-tovarne In francoska vlada. Konvenci a med badensko anilintvor-nlco in francosko vlado ni bila, kakor so poročali nekateri Usti, ponovno sklenjena. Ta pogodba le bila sklenjena že 11. novembra 1911 in jo je odobrila tudi takratna nemška vlada. Sporazum se je zaključil v času, ko je bila tovarna že po Francozih zasedena in bi se bilo to, kar je pogodba itak že jamčila, brez pogodbe gotovo zaseglo. RUSIJA. = Nove pobvne. Iz Helsingforsa poro« ča!o:Pcložaj v Kavkazijl in Georgiji se le v zadrfem času vsled ponovnih pobun zelo poostril. Sovjetska vlada je radi tega skrajno vznemirjena. Segla je po drakoničnih sredstvih, ki nai ji pomagajo iz zagate. Postavila je šefa tretje internacijonale Zinov-jeva za kavkaškega pokrajinskega namestnika. Zinovjev se je takoj podal v Tiflis. V Kavkazijo so dospele nove čete Iz notranjosti Rusije. Diplomatičnl koraki v Tokljn. Sovjetska vlada ie, kakor doznavamo preko Gdanskega, vložila v Tokiju protestno noto zoper potopitev ladij »Anarin«, »Vegas«. Obe ladji je prodal general-upomik Stark Japoncem. Potopljeni sta bili pri Sahalinu. Tekoči računi. Klerikalni hohštaplerjl »Slovencu« še ne miruie žilica, sicer nas ne bi bil ponovno izzival s stereotipnim namigavanjem o »radikalnih hohštapler jih«. Mi se prav nič ne razburjamo; kaj takega se kvečjemu lahko zgodi gospodi okoli glavnega glasila klerikalne stranke. Ker pa žellio ra vsak način videti sliko pristnega klerikalnega hohštaplerja, jim na njihovo izzivanje lahko ustrežemo. Evo: v Prekmurju je do nedavno igral med klerikalci prav posebno vlogo neki gospod, ki si je, protivno pravilniku SLS, prisvajal naziv »načelnika SLS za Prekmurje«. — Ta gospod se je vozil na strankin račun v posebni kočiji po Prekmurju ter razlagal ljudstvu klerikalni evangelij. Nato se je nekoč pripeljal v Ljubljano ter pozneje zahteval, da mu likvidira blagajnik stranka 6000 K kot povraCHo za razne stroSke. T« seveda ni »hohštaplerija«? Še želite ve8 takih diskretnih sličic? Lahko postrežemo. Razburjenje res škoduje, samo vprašati s» je treba: komu? — Pika. Iz demokratskega »perivoia«. Ugleden uradnik Iz upravne stroke nam piše: Leta 1919. sem se peljal z Dunaja v Ljubljano. Med vožnjo — bilo je v 1. razredu brzovlaka — sem bil zelo radoveden, kaj si neki mislijo moji sopotniki, sami šovinistični Nemci, o naši državi, zlasti pa o razvoju naše Industrije. Gospodje so blU silno zaupljivi. Imenovali so imena nekaterih mariborskih advokatov, samih »JDS«-stebrov seveda, in še danes so mi v spominu besede: »Man ernennt irgend einen X, Y oder Z zum Verwaltungsrat — überhaupt einen windlschen Rechtsanwalt! — und die Sache ist nationalisiert« Podjetja so znana, imena dotičnih advokatov tudi. AH ne bi hoteli gospodje malo protestirati? Približno tako, kakor zadnjič v Narodnem domu v Mariboru. Bi nas zelo veselilo. Pri »Jutru« vidijo, odkar je NRS pognala svoje korenine v slovenska tla, novo pošast: velesrbskega Hntverna. Niso še premagali klerikalnega zmaja, a naenkrat se je prikazala nova pošast. Demokratski pra-zgodovinarjl so baje ugotovili, da spada ta grdoba v skupino ihtijosaurov. Pasantl jo vidijo ob polnoči ležati v Ljubljanici, tik pod poslopjem Zvezne tiskarne. V tistem času baje ni varno hoditi po WolfovI ulici. Njega dni so se držali takozvane človeške cepitve, »z roke na roko«. Na kmetih ni vselej lahko dobiti dete, ki bi büo prišlo do sedmega dne svojega izbruha --tedaj namreč otrov dozori. Poleg tega mora biti tak prenašalček cepljenja krepak, zdrav, potomec roditeljev, kt nimajo nalezljive bolezni. Marsikako mlado bitje si je PH okuženem otročičku oskrunilo. Ker pa so dvomljivci zanikali slične pojave, sl je lečnlk Cory prostovoljno vbrizgnil pod kožo cepivo od sramnokužnega deteta, in nakopal si ie zlo, katero so v času Franca I. Italijani nazivali »francoze«, ti pa »na-politance« (sifilis). Zopet nov dokaz nesebičnosti, zopet neznan In vdan mučenik: stavim, da niste še čuli Coryjevega Imena. Odkar so opustili neposredno človeško vcepnino, ni več opasnosti, da bi se prenašale tuje bolezni. Zdaj smo se spet vrnili k Jennerju, ki je de val vakcini! » z vimena na laket«. Pred 25. do 30. leti so slednji teden privedli v vsako pariško bolnico na posebnem vozu telico, čigar trebuh je bil posejan z vakcinalnimi mozolji. Na licu mesta je dajala potrebni krvni gnoj za imunizacijo novorojencev. V nekem sirotišču Je morala junica prehoditi stolbe z 80 stopnicami, ker so cepili v najvišjem nadstropjul Dijaki so imeli pri tem svojo zabavo... Toda na deželi uboga četveronožka ni mogla romati od sela do sela. Zato se smatra kot ogromen napredek iznajdba, ki omogoča shraniti živinski vakcinij v steklenih cevkah, zapečatenih na obeh koncih. Učinkuje pa seveda le v izvestnem razdobju, ker mikrobi sčasoma opešajo... Koze se stavijo največ na roki. Tudi ženskam ne škodi, ker se naredi dandanes neznatna zarezica na deltoidu, tako, da lepota ne trpL Na nas pa je, da se damo pravočasno c*-. Piti, saj najcenejše zdravilstvo je — pr®« ventlvno. Štev m »JUTRANJE NOVOST!.« Stran 3. •%. * II ' ..... ■■'■■■■■ " M—..................................................... ............—... .........«....j .11 ■■II I II........................M... II ........... Dnevna novosti. — Vsf pristaš!, k! so podpisali Izjavo In pristopili b NRS, so naprošenl, da se danes ali Jutri sigurno zglase v tajništvu Narodne radikalne stranke v Ljubljani, Wol-lova ulica št. I, I. nadstropje. Uradne ure od 9. do 12. In od 14. do 18. ure. Stvar Je nujna. Tajništvo. — Za Člana naše delegacije v komisiji, k! se sestane te dni v Nišu, da razpravlja o ojačenju varnosti na meji, sta določena poveljnik celokupnega orožništva general Uzun Mirkovič In načelnik v notranjem ministrstvu Lazič. — Iz konzularne službe. Za vicekonzula pri našem konzulatu v Celovcu Je Imenovan dr. Vladimir Rybaf. — Prof. dr. Ilešič profesor v Varšavi. Poljska vlada je odobrila sklep varšavskega vseučilišča, ki je pozvalo dr. Ilešiča na tamošnje vseučilišče kot predavatelja za Jugoslovensko književnost- Od pokrajinske Vlade v Zagrebu je dr. Ilešič dobil potreben dopust. V Varšavi ostane do konca šolskega leta. — Nadaljevanje preiskave v Mariboru. Preiskava proti zaprtim osumljencem zaradi napada na Cirilovo tiskarno se nadaljuje na sodišču. Komisijonalni ogled na licu mesta Je dognal, da se je napad mogel izvršiti vsled tega tako nemoteno, ker se nahaja poslopje tiskarne na dvorišču ter vsled izolirane lege niti služinčad, ki spl poleg tega poslopja, ni slišala ničesar razen hišnika, čigar stanovanje je na dvorišču. Temu pa Je bila z grožnjami preprečena vsaka Intervencija. — Včeraj dopoldne je poslanec Franjo Zebot srečal v Gosposki ulici pred kavarno Central »Jutrovega« poročevalca dr. Avgusta Reismana in ga javno opljuval. Kasneje so na Glavnem trgu »Orjunaši« ustavili Žebota, vendar pa vsled takojšnje Intervencije varnostne straže ni prišlo do nikakršnih Incidentov. — Obsežne varnostne odredbe v Mariboru. Iz Maribora nam poročajo: Ker je v zvezi ž napadom očitala »Straža« policijskim organom, da pripadajo »Orjuni« In da bi Jim bilo treba odvzeti varnostno službo V mestu ter Jo poveriti orožništvu, je »Or-Jvraa« razširila lepake, kjer se zavzema za Varnostne organe, katerih zasluge poudarja za slovenski Maribor ob priliki osvoboje-nja ter vabi na protestno manifestacijo, ki naj bi se vršila v petek, 16. t. m. ob 6. uri zvečer v Narodnem domu. Za petek zvečer Je bilo napovedano v Gambrinov! dvorani tudi protestno zborovanje slovenske ljudske stranke proti »Orjuni«. Poicijski komisarl-Jat pa je iz ozirov javne varnosti in miru °ba shoda prepovedal. Obenem so bile izdane obsežne varnostne odredbe, da se Preprečijo morebitni spopadi med nasprot-Bima strankama. — Šušteršič zmešan? Prejeli smo in Priobčujemo: Nad komur se hočejo klerikalci posebno kruto in uničevalno maščevati, tega pustijo razglasiti po svojih tajnih hi javnih biričih za zmešanega. Napraviti Ka hočejo živega mrtveca, ki naj sam prenaša svojega opljuvanega mrliča okoli v Posmeh In gnus ljudem. Za vsak slučaj si tl moderni Inkvizitorji prikroje poseben načrt, po kojem ukrešejo v ljudeh iskrico strašnega suma, ki bolj škoduje in izpodjeda nego odkrita obdolžitev. Po tej stari "derikalni metodi je začel rovati »Slove-vn«', proti najopasnejšemu sovražniku slo-Prv« ea kleriknl121113- Proti dr- Šušteršiču, r*,., ^veplenko zavratnega požara je zalo'1 ^cvenec« v notici »Barnum in Bai-rfy* • vv Sedaml: Megalomanija je, kakor Pravi Kraepeiin v svojj »Učni knjigi za psi-niatrijo«, bolezen, ki z leti le raste in Je «Ploh neozdravljiva! Kakor vidimo, že sedi v uredništvu »Slovenca« poseben odsek, ki Pod vodstvom Psihiatra dr. A. Š. znanega K.raepelinovega učenca, nabira psihiatričen materijal proti dr. Šušteršiču. Par dni Pozneje smo v istem »Slovencu« že čitali resna namigavanja o »duševni nedostatnosti, zgndovinsko-patološki prikazni dr Šušteršiča«. A tudi to pot bodo gg. inkvizitorji pošteno naleteli, ker Imata, kakor se govori, še več klenega gradiva nabranega druga dva in tehtnejša psihiatra. — Upravna sodišča. V torek so se v ministrstvu pravde izvršile volitve predsednikov in sodnikov za upravna sodišča v kraljevini. k —■* Aretiran komunistični knrir. Te dni r, mariborska policija aretirala nekega Le-2“a Cispija, ki Je opravljal kurirsko službo romanistov med Dunajem in raznimi mesti Sf® države. Pri njem so našli mnogo ob-‘Czilnega gradiva. Nadalnja preiskava se v notranjem ministrstvu. — »Lubiana, (Austria)«. Naše uprav-ffstvo Je prejelo od uprave nekega milan-L» f* lista dopisnico, ki je naslovljena: Austria«... poslednje krepko »»«♦.ftano z rdečim svinčnikom. Toliko geo-Im J * . zna danes že zadnji makedonski Si^ek. da ne bo Benetk prišteval k švl-SSm,*® mestom, uprava enega izmed nai-»J^-kih listov pa še danes ne ve W ~ i jV«?et!). da Ljubljana ni v Avstriji, nonovno r?^anskl gledališki abonentje se neie na d? Sfl00 vabijo, da takoj, najkas-Obroke 20- t m- Poravnajo že zapadle zadal mrtvoud,,lke,*a generala. ^ torek Je Äta begunca Aleksandra Poročnik bivše cartk^^l^ 1teTJ,i,1 «tsko-turške vojne ie^ rnil-rfla* te ä ä £ se nastanil v Ljubljani. Pozabljen od S je služil svoj kruh kot dlurmst nH *®Stnem ravnateljstvu v Ljubljani. Sveča-3*Ua pogreba, ki se Je vršil v sredo S1«. *e je udeležil oficlrsW zbor, ruska ko. |anlJa’ višji ravnatej dr. Debeljak In števii jo občinstvo. Krsto Je spremljala častna straža in godba dravske divizije. Ob pokojnikovem grobu Je zapel ruski pevski «oor ruske žalostinke, kot vojaka pa ga je »ozdravila poslednja salva. Bodi mu lahka »bvansim bratska zemlja! , ,.!aD?*Vo * valutami ▼ priporo- piamib. Poštno ministrstvo Je odre- *l>ri5nAw>5tneff» ptsniu> ki ga Je pošiljatelj “radnika in finančnega ^ T«rÄV,e naJde noben denar. in JmSHJatelJu, da ga . i proU Potrdilu. Ce se ali Pa naša va-treba napraviti o tem w j. — Izvodih, valuto pa izročitl^nnn^nZ 5“ nsiufbencu v nadalnjo poslovanje ä^wik * denarjem vred ,e°Tzroči E' drugopI,s zapisnikarja |terem potrdi finančni uslužbenec prelem ?* vom v - j* — Plačevanje golic pri brzojavkah ▼ inozemstvo. »Službeni list« poštne direkcije za Slovenijo objavlja, da morajo stranke plačevati golice za brzojavke s plačanimi odgovori tudi v slučajih, če so naslovljene v inozemstvu. Plačati jo Ima vselej pošiljatelj brzojavke, tako da mu urad računi dvojno ceno. — Zvišanje brzojavnih pristojbin za nekatere ameriške države. S 1. februarjem so se zvišale pristojbine za brzojavke v večino južno-ameriških držav za 60 cent. pri besedi. — Neoddatne poštne pošiljke. Zadnja štev. »Službenega lista« ljubljanske poštne direkcije vsebuje razglas o neoddatnih pošiljkah za mesc december 1922. — Nameščanje zatlčnih stikalnikov. Na predlog ljubljanske poštne direkcije je ministrstvo dovolilo instalacijo zatičnih stikalnikov pri telefonskih naročnikih pod pogojem, da si jih sami nabavijo in plačajo za vsak stikalnik 20 Din instalacijske pristojbine in dejanske stroške. Poštna uprava ne prevzame nobene odgovornosti za pravilno in brezhibno delovanje one naročniške postaje, ki bi si dala namestiti zatični stikalnik. — Kredit za ljudske šole. Finančno ministrstvo je nedavno odobrilo ministrstvu prosvete iz dolarskega posojila večji kredit za osnovanje ljudskih šol v kraljevini. Ker pa ta kredit ne zadostuje, da bi se izvršili vsi predvideni načrti, je zaprosilo ministrstvo prosvete, da se kredit za 25 do 30 milijonov dinarjev zviša. Ekonomsko finančni odbor ministrov je zahtevani povišek odobril. — Novi pastor beogradskih protestantov. Za novega pastorja protestantske cerkvene občine v Beogradu je bil soglasno Izvoljen dr. Ludovik Lohmann. ~ PevclI Ali ste že kupili Pevski koledar za leto 1923? Naročite ga v Zvezni knjigarni v Ljubljani. — Pristojbine za vizum potnih listov. Za vizum potnih listov grških državljanov se zahteva sedaj 2 dolarja po tečaju onega dne, ko se plača taksa. — Za vizum potnih listov Italijanskih državljanov pa je treba plačati takso 132 Din. — Ukinjeni potni listi. Holandska In Španija sta medsebojno ukinili potne liste za potovanje Iz ene države v drugo. — Uvedba pošte z golobi-plsmonoši. Vojno ministrstvo namerava v najkrajšem času uvesti pošto z golobi - pismonoši. Radi tega se naprošajo vsi oficirji brez ozira na vrsto orožja, ki so služili v Avstriji pri takih poštah, da se pismeno javijo vojnemu ministrstvu. — Mariborske vesti. Škrlatica v Mariboru se tako širi, da prav resno prične ogrožati mesto. Prebivalstvo se težkih posledic epidemije prav malo zaveda. Ta brezbrižnost pa zahteva mnogo žrtev. Kako daleč sega nevednost preprostih slojev, dokazuje dejstvo, da je predvčerajšnjim neki tukajšnji tobakarnarici umrl otrok za Škrlatico, in dasiravno Je imela še dva druga otroka bolna na tej bolezni, vendar tega ni prijavila zdravstveni oblastL Sedaj so ji tobakarno v svrho temeljitega razkuženja zaprli za nekaj dni. — V sredo Je umrl v tukajšnji Javni bolnišnici g. Anton C vali te, policijski agent južne železnice. — Porotne razprave v pomladanskem zasedanju se pričnejo 5. marca. Začasno sta razpisani dve razpravi. — Nagla smrt. Med kosilom Je zadela kap skladiščnika Nikoio Miletiča v Zagrebu. Domneva se, da ga je tatvina v njegovem skladišču tako prevzela, da Je nastopila smrt vsled razburjenja. — Smrt v službi. Pri izvrševanju svoje službe je nenadno unlrl sanitetni major Vojislav Marič v Zagrebu. — Razpis zdravnišklb mest. Pri vodstvu splošne bolnišnice v Mariboru razpisujeta se mesti kirurgičnega in dermatološkega asistenta. Interesenti se opozarjajo na razpis v Uradnem listu. — Razpis služb. Pri oddelku za socijalno politiko v Ljubljani se odda več mest pomožnih slug. Prošnje je vložiti do dne 15. marca. ~ Nasilje proti stražniku. Franceta Košaka je vino tako razgrelo, da je pričel stražnika tepsti in psovati. Deželno sodišče je vročekrvnežu prisodilo 6 tednov hladnega zapora. — Denar tudi ni vso. Tupatam je videti povojnega bogataša, ki se trka na prsi, češ: kaj boš ti, ko pa nič nimaš. To pa ni vse-kdar na mestu. Tako je te dni razgrajal pri »Figovcu« neki ljubljanski trgovec. Došle-mu stražniku je zabrusil v obraz: »Kaj boš x faslu2iš samo 2200 K, pa me še are-T , ,!az Pa trgovec, mene pozna cela Ljubljana.« ~~ Nosioča vsled neprevidnosti. Medi-cinec Srečko Ferjančič je na postaji v Ljubljani vstopil v napačni vlak. Ko je to med postajo Ljubljana in Brezovica zapazil, Je ne meneč se za brzino, skočil iz vlaka in se pri tem precej nevarno poškodoval Nahaja se v ljubljanski bolnišnici. T Plačilo tega sveta. Francetu Z. se je dom tako odtujil, da je rajši legel na tla. To se je zgodilo na pustni večer ob 24. uri v Florjanski ulici. Mimo so prišli trije samaritane!. ki so revežu hoteli pomoči do doma. Komaj pa je France trdno stal, jih je že začel kioftati. V svoji jezi je šel celo tako daleč. da je priložil gorko zaušnico tudi nekemu krojaču, ki je previdno Iz daljave opazoval ves prizor. Pretepu je napravil konec stražnik, ki je nehvaležneža odpeljal v policijske zapore. ~ Tatvine. Nekdo je vlomil v hišo posestnice Jere Batičeve in ii odnesel precej obleke, perila in Jestvin. Na potovanje Je vzel s seboj tudi sto dinarjev. — V Lokah pri Trbovlju je bilo trgovcu Eduardu Požu-nu ukradenega precej manufakturnega blaga v vrednosti 17.680. kron — Cekine bi rad. V mlin Marije Teran v Dolini pri Mirni sta prešlega tedna prišla dva roparja. Eden je ostal v veži drugi pa i®. s*°Pil v kuhinjo, kjer se je nahajala Ma-vinu Ropar ji je takoj nastavil na prsa a,,‘Lk“hlnjski nož rekoč: »Cekine, srebro m ^ena Se 5e m0^a u Izročila denarnico z 18.Ö00 krona- in m? it*‘.2ena se ie moža ze!o Prestrašila ml pJ Izročila denarnico z 18.000 krona- kam zbežala.514 2 bogatim plenom “eznano Coila J«. n,ma sreče. Mehanik Josip službe po Prfmnnev0,ik'° Casa P'otePal brez siuzoe PO Primorskem. Ker ni mogel dobiti •em. prositi Je prišel jz^ule dovo'!cn!e službe In se za ni upal 86 ustavil v LjubljanrSel Te nsfobed v* KJirmAWJT! NOVOSTI « Šter. « P. K—n. Bolni Bašperžek. Ozza kulis mariionetnega gledališča-) Zadnjič sem se bil namenil v mari-lonetno gledališče. V nedeljo popoldne v ljubljanskih kavarnah ni kaj prijetno: dima Je toliko, da bi lahko mesarji v njem kranjske klobase in domače gnjati sušili, udeležba nedeljskih kavarniških gostov pa tako obilna, da bi moral skoro celo popoldne čakati na skromen prostorček, če mogoče pri oknu, kjer te prepiha veter še hujše kot v Gorupov! ulici. Naše vzorne ljublj. glavne Ceste so bile tisti dan menda prav do Posavja In do Slepega Janeza in La-nišč tako blatne in lužaste, kot so da-; nes prašne in zasmetene; od izprehoda sl torej vsled prometnih težkoč tudi ni bilo bogvekaj obetati, ker je poleg tega še pratika kazala že precej blizu prvega prihodnjega meseca in se iz tega razumljivega razloga nisem hotel po nepotrebnem izpostavljati vabljivemu vonju Alešovih klobas ali Javornikovega dolenca. Vsi ti vzrok! in še dolgčas povrh pa vkljub svoji tehtnosti in neoporečnosti niso tvorili edinega nagiba, ki me je vlekel v marijonetno gledališče, ampak so samo bridko pod-jpirali moj že davno storjeni sklep, da si ob prvi priliki ogledam Gašperčka, o katerem sem bil slišal že toliko raznovrstnih dogodivščin. Tako se je torej zgodilo, da sem Jo mahnil kar takoj po kosilu naravnost' v Mestni dom in sem že pred Škofijo potrpežljivo naštel 20 kron in jih korajžno stisnil v pest, da bi pred blagajno iz obupne praznine moje denarnice nihče ne mogel pogruntati, da so z ozirom name že poslednje svojega rodu. Ko se pojavim na hodniku pred vhodom v dvorano, zapazim na vratih listič, ki je kratico ih jedernato razodeval, da to pot ne bo predstave, ker je obolel gospod Gašperček Larifari, prvi igralčc marljonetnega gleda’išča. Ta je pa dobra, sem si mislil, in nehote položil kronee spet nazaj v hladni grob zevajoče denarnice, toda Gašperčka hočem danes na vsak način videti, naj velja kar hoče, magari 20 kron in še denarnico povrhu. Navsezadnje gospod Larifari še izdihne svojo premeteno dušo in jaz bom prikrajšan za prvovrstno umetniško znanstvo. Meni nič, tebi nič sem odprl vrata v dvorano, šel preko nje naravnost proti odru za lutke in vdrl kar za oder, kjer se mi je nudil čuden prizor. V starodavni krasni dvorani na gradu kraljeviča Rožencveta in kraljičine Lilijane je na čudodelni postelji ležal bolni Gašperček Larifari, potujoči sluga in najzvitejše in najveselejše bitje na svetu. Sam bog ve, kako je zašel Gašperček v ta razkošni grad. Najbrž se je v temnem gozdu, ki več milj naokoli obkroža grad, onesvestil in so ga kraljevičevi lovci, ki so stikali za divja- čino, našli Iti prinesli nezavestnega v sko sobano, se Gašperček ni zavedal. Ležal je smrtnobled na razkošnem ležišču; oči je imel odprte in je z belim gledal v bajni lestenec sredi dvorane. Okoli njegove postelje je bila zbrana pestra družba lutk, ki jih je po najumej-š!h selih kraljevič Rožencvet dal poklicati iz vseh delov sveta, iz Devete dežele in iz Indije Koromandije. In vsako minuto je še grajski sluga odpiral vrata prišlecem, ki so na kraljevičev poziv iz daljnih krajev prihiteli obiskat bolnega prijatelja Gašperčka. Prišel je bagdadski kalif s sijajnim spremstvom, s princezo Patino in čarovnikom Hasanom, in prinesel bolniku raznovrstnih okrepčil, orijentalskih dišav in dragocenosti. Učeni doktor Faust, čigar sluga je bÜ nekoč Gašperček, je s pomagačem Wagnerjem izrekal ob bolniški postelji čudne latinske zagovore, s katerimi je zaklinjal zmaja Vatrožera In hudiča Mefista, Viclipuclija in Astnodeja, ki so se ubogemu Gašperčku prikazovali v vročičnih sanjah. Prekrasna vila Cimbe-ribimba je zapustila gozdno kraljestvo, poklicala zadirčnega drvarja Martina in njegovo klepetavo ženo Nežo In ju pripeljala obiskat njiju nekdanjega soseda Larifarija, ob čigar postelji je noč in dan čul zamorec Mufti, laka} princa Alfreda, ki je bil včasih velik prijatelj bolnega Gašperčka. Pred posteljo bolnikovo je ležal žalostno zleknjen in predel čudne glasove maček Mucek, obut v ohlapne škornje, nekdanji zvesti grad. Ko sem stopi! v prelestno gral-Gašperčkkov spremljevalec in pomočnik. Vsi navzoči so se skoro neslišno razgovarjali med seboj in vseh se je na obrazu poznala mučna skrb za Ga-šperčkovo življenje. Celo kapetana Bombe, čigar glas je včasih rohnel kot grom, skoro ni bilo čuti in plesni učitelj signor Gumielastiko, ki je vselej skakal kot pajac na vrvi, je to pot skoro negiben stal v kotu dvorane in ni črhnil besedice. V najtemnejši strani sobane sem opazil Gašperčkovega domačega pesnika Lakoto, ki je s solznim očesom zrl zdaj proti bolnikovi postelji, zdaj zopet na papir in pisal najbrž v srce segajoče žalostinke. Kmalu za menoj Je stopila v sobano Sneguljčica, obdana od bradatih Škrate» in se zelo prestrašila, ko ji je razodela sobarica Kolombina, da Gašperčkovo življenje visi aa niti. Skoro bi se bila še ona onesvestila. Zelo pa sem se prestrašil tudi jaz, ko je prilomastil v sobo velikan Hrust, ki ga je že pred leti spoznal Gašperček na nekem pustolovskem potovanju. Sopihal je, da so se meni pošteno hlačke tresle, ko je pa videl, da je Gašperček hudo bolan, je kar namah utihnU. Ko sem si ogledaval vso pisano družbo, sem opazil, da tako polnoštevilno zbrani Gašperčkovi prijatelji nemirno nečesa pričakujejo. In res, kma’u so se odprla glavna vrata dvorane In grajski sluga je oznanil, da je ravnokar dospel up vseh navzočih, slavni zdravnik doktor Cijankaii, čigar priznana strokovna naobraženost fn znanstven* spretnost bosta nezavestnemu Gašper-čk vrnil zavest In ohranili življenje. In res. Doktor Cijankaii, profesor srčnih in možganskih bolezni na univerzi V Indiji Koromandiji, se je prikazal na pragu. Resen, učen mož; vsi so takoj izprevideli, da je rešitelj prišel v grad kraljeviča Rožencveta. Pozdravil je vse navzoče dokaj malomarno in se dostojanstveno bližal bolnikovi postelji. Kar strah me je bilo njegove učenosti In sigurnega nastopa. Ko je dospel do ležišča, je prijel Gašperčka za roko, potem pa se je obrnil k navzočim in jih vljudno prosil, da naj zapuste dvorano. Pristavil je še, da Gašperček ne bo umrl in da se, če slavni doktor Cijankaii stoji ob postelji, ni več treba bati za bolnika. Tako smo se vsi skup morali umakniti iz čudolepe dvorane kraljeviča Rožencveta ia kraljičine Lilijane. Sam ne vem, kako sem prišel tisti večer domov. Zdi se mi, da sta me spremila gospod kapetan Bomba, ki je tako vpil po cesti, da so ljudje kar trumoma gledali za mano in pa zadirčni drvar Martin, kateremu sem najbrž spotoma plačal pol litra cvička, ker drugo jutro denarnice z 20 kroncami n* noben način nisem mogel najti . . . Pred petimi dnevi pa mi je vodja marijonetnega gledališča sporočil, d* je gospod Gašperček Larifari srečno ozdravel in da bo v nedeljo spet igral. traS Gaboriau: Akt itev. 113, Roman. (Nadaljevanje.) Ko se je nastanila pri »Arhanglu«, je bila mnenj«, da je bila to dober svet. Še sedaj je bila pre-fcrlCana, da je ubogala sveta Prosperjevega prira-felja, ker se ji Fanferlot ni dal spoznati. Ko je dobila Patrigentovo povabilo, se je začudila nad «pretnostjo policije, ki je mogla izslediti njeno skrivališče. V hotelu se je bila namreč zglasila pod napačnim imenom, prav za prav pod njenim pravim imenom Palmira Chocareille Brez suma je odgovarjala na spretna vprašanja bivše prodajalke ter je Izdala vso svojo preteklost Take se je mogel Fanferlot Izigrati nasproti sodniku kot izredno spreten človek. »Ali je mala.« je vprašal, »še vedno zgoraj?« »Seveda je, in tudi ničesar ne sluti. Vedno težje pa jo je zadržati. Ne vera kaj ji je sodnik rekel; prišla pa je vsa iz sebe domov in je hotela k Fau-vellu, da tam razgraja. Ravno prej je bila vsa pokonci od jeze in je potem napisala pismo, ki je je dala Jeanu, da ga ponese na pošto; jaz pa sem pismo pridržala, da ti je pokažem.« »Kaj,« Jo je prekinil Fanferlot, »ti imaš pismo la ne poveš ničesar, in najbrže vsebuje rešitev Uganke! Hitro sem z njim!..« Na moF-v ukaz Je žena odprla majhno omaro t*S' poiskala pismo. »Tu je, sedaj pa bodi zadovoljen.« Za bivšo sobarico je pisala Palmira Choea-reihe, poznejša Nina Gipsy, neoporečno prav dobro, V lepi pisavi je stal na pismu tale naslov: Gospodo L de Clameram, posestniku plavžev Hotel jLoavrfc ia gospoda Rcmla de Lagorsa, (Zelo mlnoj »O!« fe vzkliknil Fanferlot in zažvižgal, kakor Je imel navado, če je kaj razkril »Ali boš pismo odprl?« je vprašala gospa Aleksandra. »Malo,« Je rekel Fanferlot ter * veliko spret-»ostjo pismo odpečatil. Bral je In gospa Aleksandra mu je gladala čez ramena in brala s svojim »možičkom«: »Ljubi gospod Raul! Prosper je v ječi, obdolžen tatvine, katere ni Izvršil, kakor sem prepričana. 2e pred tremi dnevi sem Vam pisala o tem.,.« »Kaj?« se je prekinil Fanferlot, »tale deklina Je j phala in jaz njenega pisma nisem videl!« »Ljubi moj možiček, saj Je revica lahko sama s oddala pismo, ko je morala k sodniji.« »To je res mogoče,« je rekel Fanferlot pomirjen ;3» bral naprej: »...sem Vam pisala o tem, a nisem dobila odgovora. Kdo naj Prosperju pomaga, če ga za- j puščajo njegovi najboljši prijatelji? Ce bi ne odgovorili na to pismo, bi se smatrala odvezano gotove obljube, ki jo poznate in bi si ne pomišljala povedati Prosperju, kakšen razgovor med Vam! in gospodom de Clameranom sem poslušala ne da bi bila vidva vedela za mojo navzočnost. Toda jaz lahko računam na Vas, kaj ne? Pričakujem Vas v hotelu »Pri Arhangelu« pojutrišnjem od dvanajst* do četrte ure. Nina Gipsy.« Ko je Fanferlot pismo prebral, ga je molče prepisal. »No,« je vprašala gospa Aleksandra, »kaj pra-šfiš k temu?« Fanferlot je porinil pismo previdno zopet v zavitek, ko so se vrata v pisarno hotela hitro odprla In je natakar dvakrat zažvižgal. Fanferlot je izginil z neverjetno spretnostjo in naglico v temen kabinet zraven jedilnice; ni Imel časa zapreti vrata, ko je vstopila Nina Gipsy. Kako strašno se je bilo ubogo dekle Izpremenilo! Bila je bleda, lica so ji bila upadla, ustnici motni in oči črno obrobljene, od solza vse rdeče, so se svetile kakor v vročici. Gospa A’eksandra ni mogla zadržati vzklika začudenja, ko jo je zagledala. »Kaj, ljuba moja. vi hočete na sprehod?« »Moram, In prosim Vas, če bi kdo vprašal po meni, recite mu, da naj počaka.« »Ljubi bog, kam pa hočete v tem času in bolni kakor ste0« Nina Gypsy se je obotavljala nekaj časa. »Vam lahko zaupam, ker ste tako dobri proti meni. Berite to pismo, katero mi je ravnokar prinesel postrešček.« »Kaj?« je vzkliknila gospa Aleksandra vsa pre-senetena, »postrešček je bil tu In pri Vas?« »Kaj pa je čudnega na tem?« »O nič, prav nič!« In tako glasno, da je bilo slišati v kabinet, je brala častivredna dama: »Prosperjev prijatelj, kl Vas ne more sprejeti pri sebi, niti ne more priti k Vam, bi moral nujno govoriti z Vami Pridite danes, v ponedeljek proti večeru v postajno lopo družbe omnibusov nasproti Jakobovemu stolpu in pisec teh vrst Vam bo Sporočil kar ima sporočiti. Ta kraj Vam predlagam za sestanek, da se ne boste bali« »in na ta sestanek hočete iti?« fe vzkliknila gospa Aleksandra. »Gotovo.« »To je strašno neprevidno, nesmiselno; gotovo je to past.« »Kaj mi je na tem, ljuba gospa Aleksandra,« !o je prekinila Nina Gipsy, »saj sem tako nesrečna, da se mi ni ničesar več bat?.« In ne da bi bila hotela kaj slišati, je odšla. Še ni bila Nina na cesti, že je skočil Fanferlot iz svojega skrivališča. Krotki policijski agent je bil ves bled jeze in je prekinjal kakor obseden., »Vrag vzemi vse skupaj,« je kričal, »kakšna hiša Je ta »Arhangel«, da se sprehajajo po njej ljudje kakor na javnem prostoru!« Gospa se je tresla na celem telesu in si ni vedela pomagati. »Ali se more zgodit! kaj takega!« je nadaljeval agent; »postrešček je bil tu in nobeden ga ni videl Kako se je mogel prikrasti sem noter? "Za tem tiči nekaj. In Vi, gospa Aleksandra, Vi, pametna j?o~ spa, ste dosti naivni, da hočete to kačo zadržati, da ne bi šla na sestanek.« »Toda, ljubi moj.,,« »Ali nisi razumela, al! nisi spoznala, da moram za njo. da izvem, kaj se nam laže. Hitro, pomagal mi, da me ne spozna. Kakor bi trenil sl je dejal F?n?er!ot baroko na glavo in si obesil na obraz brado, kar ga Je popolnoma izpremnllo. V bluzi, ki jo Je imel na sebi je bil videt! prav tak, kakor eden izmed onih nepoštenih delavcev, ki iščejo delo in hvalijo boga. da ga ne najdejo. Ko je bil gotov, je vprašala vedno skrbna gospa Aleksandra: »Ali imaš svoio karto In obroč, da se lahko braniš. Če je treba?« »Imam: pošlji pismo te dekline na pošto in pazi mi na hišo.« In ne da bi poslušal svoje žene, M mri je želela »mnogo sreče«, je drvil Fanferlot na cesto. Gipsy je bila osem do deset minut pred njim odšla, on pa je hitel na vso moč. Tekel je za njo in sredi mostu Change jo je dohitel Neodločena je šla naprej, zdaj prav hitro, zdaj počasi, kakor človek, ki Je prišel prezgodaj na sestanek ter ima še časa čakati. Ko je dospela na trg Chatelet, je šla trikrat okrog njega, se ustavila pred gledališkimi oznanili, sed!a: trenutek na klop in končno, nekako ob četrt na devet je sedla na eno izmed klopi v Čakalnici. Eno minuto za njo le vstopil Fanferlot. Ker pa se Je kljub svoji gosti bradi bal, da bi ga Gipsy spoznala fe sedel v senco na drugi strani čakalnice. »Čudno, povabiti jo sem,« si je mislil ter opazoval mlado damo. »Kdo jo je mogel neki povabiti na ta sestanek? Radovednost ji sije iz oči in y skrbeh se ml zdi, ■— stavil bi, da ne ve, na koga čaka.« Med tem se je bila čakalnica napolnila. Vsako minuto so izklicevali nastavljene! smer dohajajočih omnibusov. Ljudje so prihajali in odhajali ti so izpraševali za svoje številke, drugi so morali prestopiti. Kadar Je kdo vstopil nanovo se je Nina zganila in Fanferlot se je vprašal: »Ali je morda ta?« Končno, ko je bilo na rotovžu deveto uro, je vstopil neki moški, ki se ni brigal za številke stopil naravnost pred gospodično Gipsy, jo pozdravil in sedel poleg nje. Bil je to precej tolst mož, srednje velik z rdečkasto brado in močno rdečim obrazom. Oblečen je bil kakor kak trgovec brez vseh posebnosti tako malo, kakor ni bilo sicer na njem opaziti ničesar posebnega. Fanferlot je zapičil oči v njega ter si rekel: »Tebe bom že zopet spoznal, ljubi moj, kjer te bom tudi še kdaj srečal, in še danes bom izvedel, kdo sl če ti bom sledil« V svojo nesrečo ni slišal, kolikor je tudi vlekel na useša, ničesar, kar sta govorila neznanec in Gipsy. Vse, kar je mogel doseči, je bilo, da je sklepal iz njih kreteni in obrazov na predmet razgovora. Najprej, ko jo je pozdravil, je bila videti deklica začudena, da je bilo videti, da je tega Človeka videla prvič v svojem ži\ ljenju. Ko se je vse-del ter ji reke! par bv.->ed, se je napol dvignila ter bila osupla, kakor da bi bila hotela zbežat!. En sam pogled je zadostoval, da je zopet sedla. Potem pa, čimdelj je govoril tolsti gospod z njo, tem bolj so izražale Ninine kretnje gotovo bojazen. Zanikala je nekaj, potem pa se je zdelo, da se je dala pregovoriti. Enkrat se je skoraj zjokala, potem pa je nasmeh razjasni! njen ljubki obraz. Končno je iztegnila roko, kakor da hoče priseči. Kaj naj vse to pomeni? Fanferlot hi si bil na svoji klopi najrajši iztrgal lase. »Budalo,« si je rekel, »da sem sedel tako daleč stran.« Ravno je premišljal, kako bi se jima spretno približal da ne bi vzbudil suma, ko je tolsti gospod vstal, gospodični ponudil roko, ki jo je takoj sprejela ter šel z njo proti izhodu. Oba sta bila viđeti tako raztresena, da Fanferlot ni prav nič pomišljal slediti jima za petami, kar je bilo zelo pametno, ker se je na Boulevard» ljudstvo prerivalo. Ko je dospel do vrat, je videl, kako je prekoračil tolsti gospod 2 Gipsy trotoar ter se približal nedaleč od čakalnice vozu, v katerega sta vstopila. »Prav dobro,« je mrmral Fanferlot, »sedaj jih imam, meni ne bo treba hiteti.« Ko je prijel kočijaž za uzde, je zbral Fanferlot svoje moči in ko se je voz odpeljal, je bil za njim, trdno odločen, da mu sledi, če treba, do konca sveta. Voz se je peljal po Boulevard» Sebastopol navzgor v hitrem tempu, toda Fanferlot ni bil zaman »veverica«. Komolce pritisnjene ob bok je čim mani dihal, ostal pa je ves čas tik za vozom. Ko so dospeli na Boulevard Siant Denis, mu je hotela sapa poiti in čutil je lahne bolečine v boku. Ko je prišel voz preko ceste, je zavil v Faubourg Saint Martin. Fanferlot pa, ki se je že z osmim letom potepal po pariških cestah, si je vedel pomagati. Prijel se je za vzmet e voza, se dvignil na nje in držeč se z nogami sedel na vzmet. Ni bil sicer udoben sedež, ni se mu pa bilo več bati da ne pride za vozom. »Tako,« se je smejal »sedaj pa le naprej!« Voznik je res pognal in vedno hitreje se je peljal voz navzgor po Faubourg Saint Martinu, Končno na prostoru stare Barriere se je ustavil voz pred neko vinarno; kočijaž je stopil z voza ter sl dal prinesti bokal vina. Varnostni agent je bil zapustil svoj nerodni sedež, se skril v kot nekih vrat ter čakal, da bi gospod z Nino izstopil, da jima takoj sledi. Ko pa čez pet minut Se nista izstopila, je začel premišljati: »Kaj pa je z njima?« Stopil je prav onrezno bliže. Kako razočaranje! V«s je bil prazen. Eanferlotu je bilo prt srcu, kakor da ga je kdo polil z ledeno vodo; stal je kakor Lotova žena okamenel Ko se je čez nekaj sekund zavedel. Je začel preklinjati Ui se jeziti kakor da hoče vse razbiti okrog sebe, iTd8!* in tisk* »Zvem Usk&raa In kniinrea« v Uubljial lika epi in opeini ttr. @ r «3 a m e a o a B O 10 B Izšli so sledeči zvezki: Štev. 1. Tajnosi „ 2. Jenufa. „ 3. Seviljski brivec« „ 4. Gorenjski slavček. „ 5. Mefistofeles. „ 6. Prodana nevesta. „ 7. Nižava. 8. Vrag in Katra. 9‘ Čarostreiec. »3 Izdala in založila jm lin in Inlif v Ljubljani, Wolfova uL 1. Vsak zvezek stane ■ a a 9 a a a a a m a salafnieno nravi ashest* ijcriij za kritje streh. Ks premočil Ne pozebe! Proti osniu In vlbarlu popolnoma siguren. Neomejeno trpežen. Tehta ®a 1 at* =s 12 ks. Cenik Ir proračun polti« Frais Hsiw Zimnisa (Moste] E3F. bi izgotovil oblek© a® kredit S** nesljivim plačnikom (proti ktsV kemu plačilnemu roku). Cenj«e* ponudbe ood .Točno* upravi list» Ja Portland-=cement= dobavlja „GRADIVO“ trgovačko društvo ZAGREB Bogovičeva ulica % Brzojavi: Gradivo. Telefon 555. pijmo, račune, i^uuerte, uizitl^e in i>5« za trgeuino in cbrt potrebne ti^Ho^ine izurjaje lično in poceni Zvezna tisama in knjigarna u Ljubljani, IDclfcva ulica 1» Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana