Sestanefc glavarjev držav eMale zveze
Rumunski kralj Karol 1L
NJ. Vis. knez namestnik Pavle
Smrt prvega rešitelja države
Predsednik češkoslovaške republike dr. Edvard Beneš.
Te dni so se sestali v Bukarešti pri rumunskem kralju Karolu predsednik češkoslovaške republike dr. Beneš z zunanjim ministrom dr. Krofto in Nj. Vis. knez namestnik Pavle. Sestanek državnih poglavarjev treh zavezniških držav Male antante kaže v vsem svojem poteku, po vseh svojih svečanostih ter po širokem in živahnem zanimanju širokih ljudskih slojev, da je sodelovanje Rumunije, Češkoslovaške in Jugoslavije na političnem, kulturnem in gospodarskem polju, preizkušeno v vseh preteklih 16 letih, zasnovano na trdnih temeljih. Še bolj ko kdaj poprej je ta sestanek pa manifestanten način vsemu svetu pokazal, da je sodelovanje treh držav v okviru Male antante trajno in bo trajno tudi ostalo ter da je Mala antanta danes čvrsta in enotna bolj ko kdaj poprej in da so nepotrebne vse bojazni in še bolj zaman vse nade, da bi se.kdajkoli in komurkoli posrečilo zrahljati vezi, ogroziti enotnost ali zmanjšati politični pomen Male antante.
t ERNEST VARGAZON. V Ljubljani je umrl te dni Ernest Vargazon, ki ga je po več letih »trla mučna bolezen. Ugasnilo je krepko življenje, polno idealizma in marljivega dela v službi in izven nje. Bil je še mlad. Rodil se je v Središču 11. januarja 1880. na čvrsti domačiji, ki jo je vse do zadnjega, dokler je le mogel, srčno rad obiskoval. Ves zaljubljen v lepoto Slovenskih goric je že v mladosti spoznaval nasilje germanizacije. Zlasti pa se je njegova zavest krepila na mariborski gimnaziji. Takoj po maturi se je odločil za železniško službo. Bil je Ernest Vargazon mož, ki se je bistroumno lotil stvari svojega poklica, da si je hitro pridobil sloves strokovnjaka, poleg tega pa mu je bil lasten možat in obenem prikupen nastop. Dasi žigosan kot politično nezanesljiv, je bil Vargazon septembra 1917. imenovan za poveljnika beograjske postaje. Tako je navezal stike z zanesljivimi Beograjčani, zlasti pa mu je bila zanesljiva zaveznica pokojna ga. Proticeva, mati poznejšega ministrskega predsednika. Preverjen, da se bo usoda svetovne vojne odločila na solunski fronti, je sklenil Vargazon pripraviti vse, da po svojih močeh in sposobnostih pripomore napredku zmagovitih zaveznikov in k polomu centralnih sil. Naglo so se bližali usodni meseci in dnevi. Solunska fronta je bila 15. septembra 1918. prebita. Napredujoča srbska vojska pa se je morala utrujena in v pomanjkanju ustaviti pred Nišem. Tedaj je Var-
gazon dobil nalog od armadnega poveljstva feldmaršala Kovesza, da hitro prepelje z romunske fronte do Niša nemško armado feldmaršala Mackensena, ki bo izmučeno srbsko vojsko razpršila in Srbijo zbrisala z zemljevida. Tedaj pa je Vargazon, kakor je pozneje pripovedoval, zabasal progo med Zemunom in Novim Sadom z vagoni in onemogočil prevoz Mackensenove armade. Istočasno je bila po njegovem prizadevanju obveščena srbska armada, naj takoj nadaljuje pohod proti severu. To se je zgodilo. Avstrijsko armadno poveljstvo je 16. oktobra 1918. pozvalo Vargazona, naj spravi promet na ogrskih državnih železnicah v red. To je z veseljem storil, ko se je zavedal, da bo tako lahko rešil drugo za življenje vstajajoče Jugoslavije enako važno vprašanje: prehrano. — Razen Banata, Vojvodine, Hrvatske in Slavonije so bile jugoslovenske pokrajine trpele silno pomanjkanje. 2tvež je romal v Budimpešto, Dunaj in Berlin. Vargazon je zatorej še bolj pospeševal zaba-sanje prog daleč pred Beogradom "in sicer na tale način: ko se noben tovorni vlak ni mogel več premakniti z mesta, kjer obtičal, je Vargazon dal s svojo poinomočjo do »čiščenja« iztovarjati ves živež na progi od Zemuna do Novega Sada. Tako je napolnil z živežem in z železniškim materijalom velika skladišča na vseh postajah od Indjije do Vinkovcev. Zastoj je povzročal upore in nemire v Budimpešti, na Dunaju in Berlinu. A Jugoslavija, ki se je
kmalu nato rodila je bila po Vargazonovi zaslugi za svoje prve dni življenja dobro hranjena in obvarovana pred punti. O vsem tem pogumnem in premišljenem nacionalnem ravnanju Ernesta Vargazona, ki se nikakor ni strašil vislic, je ministrski predsednik Stojan Protič takoj po prevratu poročal na podlagi Vargazonovih vernih zgodovinskih dokumentov in fotografij Nj. Vel. kralju Petru. Sivolasi vladar je izrekel Vargazonu visoko priznanje z besedami: »Prvi spasitelj države!« Po prevratu je bil zaslužnemu in izkušenemu možu poverjen prometni oddelek -v Zagrebu. Mnogo se je trudil, da vzdrži promet v kar najboljšem redu. Po potrebi službe je bil slednjič premeščen v Ljubljano k direkciji kot načelnik komercijalnega" oddelka. Z lahkoto in sposobnostjo je zmagoval obsežno delo, pri tem pa je našel v Ljubljani dovolj časa, da se je posvetil nacionalnemu, prosvetnemu in političnemu gibanju. Zlasti je sodeloval pri Sokolu, V Narodni Odbrani in v stanovski organizaciji. V politično areno je zlasti vidno stopil pri volitvah v Narodno skupščino dne 11. septembra 1927., ko je bil namestnik ljubljanskega kandidata g. dr. Alberta Kramerja na listi naprednega bloka. Pridno je prirejal shode in se odlikoval kot temperamenten govornik in ni se ustrašil onih, ki so brezobzirno udarjali po njem, da bi ga uničili socialno in materijalno. Udarec po njem je takrat zbudil simpatije vseh, kar jih ni bilo strankarsko skrajno okuženih. S svojim nastopom je Ernest Vargazon lepo pripomogel k takratni zmagi napredne fronte v Ljubljani. Ali sredi najživahnejše delavnosti, ga je začela nenadoma mučiti bolezen. Že 5. aprila 1929. je stopil v pokoj in slednjič se je moral podvreči operaciji na želodcu. Operacija mu je olajšala trpljenje, rešitve pa ni bilo več. Sedaj je g. Vargazon v miru zatisnil oči. Z globoko užaloščeno vdovo in sinoma juristom Dušanom in medicincem Milkom, ki jima je z blago očetovsko ljubeznijo ravnal pot v življenje, sočustvuje najširši rog naše nacionalne javnosti, ki bo vedno vedel ceniti dela in idealov polno življenje -vzornega Jugoslovena. Slava njegovemu spominu!
, -Vi,	-
v -	. v

VSftko
PBZEN LETALEC. Nad Los Angelesom si Je neki akrobat privoščil podvig, da
STRAŽNIKI — PRIJATELJI OTROK. Anglja je ena izmed redkih držav na svetu, kjer vladajo med prebivalstvom in policijo naravnost prijateljsko prisrčni odno-fiaji. Londonski stražniki so splošno znani radi svoje prijaznosti, posebno z otroci.
postil za vrat privezan z vrvjo irakoplov ter v tem položaju "dokler je mogel »držati brez dihanja. Potem je splezal po vrvi zopet v svojo kabino.
še je ura * m pod nihal doki
PES POD PADALOM. Abeslnska Vojna je Italijane primorala, da so spuščali klavno živino s padali na temljo. V Rusiji je ta način že kar udomačen. Na sliki vidimo psa, ki so ga s padalom spustili iz letala ter pada proti zemlji.
LETEČA SOLA ZA RADIOTELEGRAFISTE. Angleška vojaška letala imajo za " * je svojih radiotelegrafistov poseben aeroplan, ki je opremljen z vsemi ščinami brezžične službe. V tem aeroplanu lahko preizkusijo vse aparate, ki jih bodo rabili pozneje na vojaških letalih.
potre
KAKO DOLGO BO SE STAL? Avstrijska straža na mo* stu, ki loči Avstrijo od Nemčije.
Krotitev divjih, pravkar ujetih slonov.
Na rimskem letališču Centocelle ie Mussolini odlikoval Vittoria ti Srebrno kolajno za vojaške zasluge. Vittorio sodeloval kot letalec v afriški vojgl.
svojega sina Mussolini je
Zanimivosti križem sveta
Židovski priseljenci se zaradi arabskih nemirov selijo s pomočjo policije v nova bivališča, kjer fesdo varnejši pred rasledovaid.
Delavci proi. Belima Hassana odkrivajo vhod t piramido * grobom.
izumil praktično novost za blcikllste. Priprava, zmanjšuje zračni opor ln omogoča sato večjo tri Vožnji.
Zeppelin »Hindenburg« se je srečno vrnil iz druge ameriške vožnje v domovino. Ameriški opazovalec polkovnik Orville je izjavil, da se je vozil na tem poletu kakor z ladjo po mirnem morju.
OBILEN BLAGOSLOV. V Bernu (Švica) je te dni revna delavska mati rodila trojčke moškega spola. Porod trojčkov je zahteval tudi operativni posežek, zdaj
pa so mati ln otroci zdravi.
NAJVEČJE SVETO PISMO NA SVETU. Kakor mnogo drugih reči, ima ^Amerika tudi največjo biblijo. Nahaja se v Los Angelesu. Natisnjena je x velikimi črkami iz gumija na roko. To delo, kateremu se je posvetil poseben tiskar, je trajalo dve leti. Ogromna knjiga šteje 984 strani.
*Gedens/ea Greni Ca
Noue zračne ceste tečejo preko nas
To dni so slovesno priključili Ljubljano na novo zračno progo Celovec —■ Ljubljana — Sušak. S tem je zvezana Ljubljana preko Gradca*
Dunaja in Berlina s svetovnim zračnim omrežjem.
Junkersovo letalo s prvimi avstrijskimi potniki in za-stopniki naših oblastev prt sprejemu na našem aerodromu. — V sredi namestnik divizionarja general Jovanovič.
Kakor kapitani z ladje so vodniki Junkersovega letala, ki obratuje na novi progi. Na sredi prvi pilot Mader, na levi drugi pilot Zeuninger, na desni radiotelegrafist Prome-der.
Prvi potniki, ki so Izstopili iz letala po pristanku na ljubljanskem letališču.
Pogled na letalo tipa Junkers, kakršno bo vzdrževalo promet med Dunajem in Sušakom. Že višinska krmila zadaj izgledajo kakor krila manjšega letala
SPOMENIK TREM PADLIM NACIONALISTOM. M?d številnimi lepimi spomeniki pri Sv. Križu v Ljubljani, ki imajo umetniško vrednost, so pravkar postavili novega, ki se visoko dviga iznad drugih, in ki ga je opaziti že takoj na desni od vhoda v pokopališče. To je spomenik trboveljskim žrtvam, padlim ob priliki znanih dogodkov pred 12 leti. Dolgo let je ostala gomila treh žrtev brez primernega dokler se niso njihovi tovariši združili v odbor z namenom, zbrati potrebna sredstva za primeren nagrobni spomenik. Njihovo delo je zdaj uspelo in nad skupnim grobom stoji dostojen spomenik. Spomenik je ves iz umetnega črnega kamna. Sredi arhitektonskega preprostega postavka .se dvigajo trije po pair metrov visoki vitki stebri, ki so v gornjem delu med seboj povezani s pasom, simbol kvišku strmečih mladih src in nerazdružnega prijateljstva in zvestobe. Levo in desno stojita na zaključku pasov žrtveniški žari, srednji steber pa nosi križ, ki združuje z ostalimi razčlenki ves spomenik v monumentalno enoto. Pas nosi napis: ZA NACIJO, pod njim pa so na stebreh trije pozlačeni napisi: Žarko Boltavzar, Stanko Žnidaršič, France Šlajpah In datum 1. VI. 1924. Torej so dobile žrtve nacionalne ideje svoj nagrobni kamen prav ob 12. obletnici svoje tragične smrti.