Itev. 81.
T IJnbllanl, v sredo, dne IS. marca 1911.
Leto XXXIX.
s velja po pošti: s=
Za celo leto napre] . K 26'— za pol lota „ . „ 13'-H oetrt l6ta „ . „ 6-50 za en meseo „ . „ 2*20 za Kamčijo celoletno „ 29'— za ostalo inozemstvo „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Zu celo leto naproj .	K 24-— za pol leta „ . „ 12'—
ra četrt leta „ .	„ 6'—
za en meseo „ .	„ 21—
V	upravi prejeman mesefino K 1*90
Enostolpna petitvrsta(72 mm): za onkrat . . . . po 15 v za dvakrat . . . . „ 13 „ za trikrat . . . . „ 10 „ ia večkrat primeren popust.
Poslano in reki. notice:
enostolpna petitvrsta (72 mm) 30 vinarjev.
s Izhaja:;
vsak dan, lzvzemšt nedelje ln praznike, ob 5. nri popoldne.
(ur Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/in. Rokopisi se ue vračajo; neirankirana pisma se no = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo |e r Kopitarjevi nllol štev. 6. -so Avstr. poštne bran. racnn št 24.797. Ogrske poštne bran. račnn št. 26.511. — Upravnlškega telefona št. 188.
Današnja številka obsega 8 strani.
Slovenski lihanovci.
Kar smo pričakovali, se jc točno zgodilo, »Slovenski Narod« je začel delati rek lam cT za jubilejne slavnosti zje-dinjene Italije. Ni je pod božjim soln-cem tako trapaste misli, da je naši liberalci ne bi pobrali, ampak tale njihova najnovejša zasluži krono. Slovenski liberalci so s svojim pozivom, naj sc tudi Slovenci pridružijo proslavljanju zje-dinjenja Italije, dokazali, da hočejo svojo vlogo političnih norcev 'igrati dosledno dalje.
Najprej vprašamo, kako more kak A v stri j e c tako globoko pasti, da bi ob spominu na Magento in Solfcrino mogel navduševati za letošnji jubilej laškega kraljestva v Rimu? Znani Iiar-den pravkar v svoji »Zukunft« doka-suje, kako malo modro bi bilo, če bi sc bil dal nemški cesar pregovoriti prisostvovati rimskim slovesnostim. Če pustimo Vatikan popolnoma pri strani, sakaj naj bi šli Nemci k laškim nacionalnim praznikom v Rim, ko pa se La-li še nikoli niso udeležili nobenih nemških nacionalnih slavlji? Zato, cla si cesar Viljemi in kralj Viktor Emanuel zatrdita medsebojno zavezništvo, o katerem Nemci dobro vodo, da nima zanje pol groša vrednosti, so Benetke zadosti dobre. Lah bo prišel, kamor ga boš povabil, ker trozveza je zazdaj lo
uornu " '-""'V K!'fln,, npi.1r m?gp1 X .irbet. pasti, bo to z veseljem storil. Za-io se ne izplača potovati v Rim, pa se zameriti vsemu katoliškemu svetu in proslavljati dogodke, ki najstarejšemu in najveljavnejšemu suverenu Evrope, esar.ju Francu Jožefu I., ne dovole ol>-iskati Italijo. Laško prijateljstvo ni to-iko vredno. Če se Nemcem ne zdi po-:vebno oficijelno proslavljati laški jubilej po vladarju, zakaj naj Avstrijci (ožijo, da ostane doma cesar Franc Jožef? Naš cesar, ki je bil sam na bojnem polju na lombardskih ravninah! sicer pa je sploh sramotno za vsakega \ v s t r i j c a , čo na kakršenkoli način agitira /.a proslavo laškega jubileja, ker svojih porazov nihče ne bo šel proslavljat. Kdaj se je še slišalo, da bi Francozi šli zavoljo mednarodnega miru v Berolin proslavljat zjedinjenjc Nemčije, ki .je zanje združeno s spominom na Sedan? Naši liberalci pa. hočejo. naj bi šli mi v interesu svetovnega miru podajat v Rim roko garibaldin-cem! Francozi bi šli veliko lažje v Be-
rolin kakor mi v Rim, ker so imeli lota 1870 opraviti s poštenim nasprotnikom in samo z njim, mi pa smo morali svoje italijanske provincije pustiti nasprotniku, ki je edinole s pomočjo svojih zaveznikov, z zvijačo, dosegal vspe-hc, sam pa je bil od nas vedno le tepen s svojimi iz vseh vetrov zbranimi ca-pinskimi vojaki in brigantskimi ban-darni.
Avstrijec, ki se letos za rimske slavnosti navdušuje, ni vreden svojega imena! Če vladarji in diplomati Lahom v svojem jeziku, ki je zato ustvarjen, da misli skriva, čestitajo, to jc nekaj drugega. Navduševati se pa za Lahe in bobnati zanje, tega pošten in dostojen avstrijski domoljub ni vstanu!
Še menj pa se moremo za jubilej zjedinjene Italije zavzemati kot, Slo-v e n c i. Ali se naj pridružujemo tistim slovesnostim, na katerih se bodo slavilo »zmage« laškega orožja nad tistimi avstrijskimi vojaki, med katerimi jc bilo toliko in toliko tisoč slovenskih in hrvaških fantov? Ali je bedak ali je 1 u m p , kdor more to misel zagovarjati. Mi naj gremo v Rim poslušat tisto strupene iredentarje, ki bodo s svojo sicilsko fantazijo v svojih govorih slikali, kako so padali v bojih za svojega cesarja zvesti slovenski sinovi! »Narod« se izvija, češ, saj tega ni treba slaviti, slavimo samo nacionalno idejo, ki jc slavila v zjedinjenju Italije svojo zmago. To so prazne besede. Če jc to res, potem bi naši liberalci morali popolnoma dosledno proslavljati tudi tisti dan, ko bi nam Lahi še Trst kot mesto, Piran, Poreč, Rovinj, Pulj, Furla-nijo in Trident ugrabili, zakaj t o so laški nacionalni kraji! Ali sploh naši tako zabiti liberalci vedo, kaj bodo Lahi v Rimu pravzaprav proslavljali? Mar samo zjcclinjcno Italijo? Ne, proslavljali bodo »Italijo bodočnosti«, proslavljali v resnici še n e z j e d i n j e n o Italijo! Če naše liberalce potem šc mika v Rim objemat iredentarje, veselo pot!
Kdo pa vodi vse te jubilejno prireditve? Rimski župan, eksponent ne samo franiasonstva, temne tudi iredente, pvosluli E r n est o N a t h a n . ena najnesramnejših figur na celem svetu, ki ga tudi pošteni Lahi le zaničujejo. Kdor bo letos šol tega cigana pozdravljat, bo dokazal, da ga je vreden. Le pomislimo nečuveno predrznost tega človeka, ki so ga morajo Judi sramovati, da taka kreatura pripada njihovemu rodu, ki jc že toliko slavnih mož rodil.
Avstrijski nemškonacionalni poslanec Stcimvender, ki ima vsake kvatre kakšno originalno idejo, je sklonil letos s svojimi tovariši v Rim romati. Mož je najbržo tako naiven, da misli, da bo s tem, čo Nathana objame, mir med Avstrijo in Italijo utrdil, ki ga velikobolj pametni ljudje kakor jo koroški Sokra-tes Stcimvender ne morejo. Zdaj pa poslušajte: Nathanovci so Steimvendcrju izporočili, naj ne pride v Rim, čc ne poskrbi, da bo avstrijski parlament še preje rešil laško fakulteto! Ta laški c i g a n hoče avstrijski p a r -1 a m e n t ko m a n d i r a t i ! Ink temu človeku bodo nemški liberalni poslanci kljub temu romali, kakor so včeraj iz strahu pred »Neue Freie Presse« sklenili. Nathan jih bo že pardoniral, saj je zadovoljen, če ga sploh kdo pride pogledat. Našim liberalcem pa svetujemo, naj sc Steimvonderju in Dober-nigu in ostalim nemškim romarjem pridružijo, še kakšno slovensko ban-dero naj s seboj vzamejo, da jih bodo iredentarji šc bolj veseli. Da bodo te »brate iz julijske provincije« prijazno sprejeli, ni dvoma, posebno čo povedo, cla niso daleč od Trsta doma in da so vsakomur z veseljem naprodaj. Morebiti lahko še z Nathanom kakšen pakt sklenejo kakor so ga z Nemci.
Posebne vrste ljudje so naši liberalci. Samo domišljevati se zavoljo tega ničesar ne smejo: med neumnimi so brez vsakega dvoma najbolj neumni. Ko je izbruhnil spor med Avstrijo in '■■bijo, so hoteli za Srbijo kar iz kožo skočiti; ko Lahi slave na račun Avstrije rešeno Italijo in so bodo obenem spominjali listih krajev, ki bi se tudi le na račun Avstrije dali še rešiti, tolče »Narod» na boben, da. bi se Slovenci tudi tej reči pridružili. Čc se. bodo Mongolci v centralni Aziji kedaj spomnili, da imajo na podlagi evropskih pohodov njihovega prednika Čingiskana tudi nekaj pravice do Avstro - Orgske, boelo naši liberalci gotovo z njimi.
Da sc gre našim liberalcem pri tej priliki najbolj za lo, da hi žalili papeža, je jasno. Grda hinavščina pa jo, da pri tem naglašajo, da jim je zgolj za prijateljsko razmerje med Avstrijo in Italijo. Ta laž se da kar z obema rokama prijeti. To vsak otrok ve, d a r a v n o p a p e ž n a j b o l j želi mi r u m c d A v s t r ij o i n 1 t a 1 i j o , ker je to najboljši pot, da so doseže sporazum v perečem rimskem vprašanju. Tisti, ki na vojsko hujskajo, s o laški liberalni i r n ci e n t a r j i. Oni hočejo z vojsko Avstrijo oslabiti, cla ne bi mogla
se za Svetega Očeta zavzemati in da bo slednji bil potem popolnoma, izolirani Tako jo; ravno narobe, kakor »Narod« slepari! ln avstrijski liberalci laškim v tej nameri le pomagajo, ker s tem, da dajejo jubilejnim slovesnostim v Rimu demonstrativen značaj zoper papeža, dražijo ogromno večino avstrijskega katoliškega ljudstva. To se lic pra< v i. clel a ti za mir, to se p r a v i v delati naravnost za n.c s p o -r a z u m 1 j e n j e !
Naši liberalci so se zopet razkrinkali. Pravzaprav pa to ni bilo potrebno: naše ljudstvo jih že zdavnaj pozna kot sovražnike vsega, kar je vzor vsakega Avstrijca in k a t o 1 i č a n a. Čemu se liberalci tako trudijo, cla dan na dan podajajo za to nove dokaze? Lo pojte k Nathanu, pa pri njem ostanite!
Iz državnozborskih poročil Skih listov posnemamo:
nem-
Poslanec Roškar za kmečke pravice.
V včerajšnji seji državnega zbora je govoril, kakor poročajo nemški listi, poslanec »Slovenskega kluba« Roškar. Svoj govor jc pričel slovensko in nato nemško povdarjal, zakaj da propada kmetijstvo. Zahteval je, naj se izboljšajo planinski pašniki, osobito na Spodnjem Štajerskem, kjer se je še zelo malo storilo. Brez državne podpore se kmetijstvo na Spodnjem štajerskem no 'bo nikdar dvignilo, ker štajerski deželni odbor nič no stori za Spodnje Štajersko, kjer stanujejo Slovenci. Oblasti ne pri poznajo bede, ker ne poznajo ljudstva in njegovega trpljenja. Žalostno je, ker so dozdaj ni moglo preprečiti delovanje razkoso-valcev kmečkih posestev. Govornik se pritožuje, ker na Spodnjem Štajerskem še niso razdelili vsot, ki so namenjeno za povzdigo živinoreje, dasi manjka, plemenske živine.
Ostali govorniki
Kotlar, Budy, dr. Buzek, Nienrist, Sce-yele, Lesy, Biankini, Faiclutti, Pirkei in Ceglinski govore po Roškarju o pritožbah in zahtevah kmečkega stanu po posameznih pokrajinah. Vsi govorniki so naglašali, kako potrebno je podporo avstrijsko kmečko prebivalstvo, da ne propade. Ob 5. uri popoldne so je seja. zaključila. Prihodnja seja zbornico bo v petek ob 11. dopol-
Po francoskem izvirniku. — Leo Fatur.
»Hočem!« se jo odzval Bolivar. »Iioče.m biti vaš osvoboditelj, vaš Napoleon.« Poklical jo in ustali so divji sinovi vročo zemlje, prihiteli so iz širnih prerij na klic svobode. Čudno, kako ie. razvnemala takrat ta. beseda moška <rca . . . Prvi, ki jc bil prihitel na Boli-varjev klic iz širnih prerij, je bil Paez. Iz Ljanerov, divjih pastirjev, jc orga-nizoval čvrst bataljon. Ker je obstajala vsa obleka teh pastirjev iz kotonina-Jtih gat, jih jo imenoval: Deseamisados, t. j. hrezsrajčniki. To so bili kolumbijski Sanscuiotti, ekipirani in montirani telo po ceni. Pri štiriintridesetih stopinjah vročine jim pač ni bilo treba težke suknje, njih eclino orožje jo bila sulica. Ta jim služi tako zvesto, kakor nam puška in umori človeka ali vola, ki jo trideset, korakov pred suličarjem, t'a ga prehode še prodno sluti človek fili žival smrt. V hipu ko zagledaš Lja-tiera. ti visi žo na goltancu. Če imaš morda toliko časa, da se pripraviš v bran: Potegneš sabljo -- on ti je že za hrbtom ... Ti si domišljaš še, da mu Drekolješ glavo — pa si žc naboden ka-
kor muha na igli. Tak je Ljaner. Nagel, neusmiljen. Vojaške prtljage, topov, bolniških in blagovnih voz — vsega tega ne pozna Ljaner. Kjerkoli se ustavi v širni preriji, mu pošlje previdnost o pravem času kosilo in večerjo. Kar sami jim pridejo naproti trume divjih volov. In komaj zaklane, so le živali že napol pečene, sinovi prerij uživajo tudi svoj »befsteak«; za posladek po kosilu jim je čaša palmovega soka, za žejo pi-jo kobilje mleko. — Oprava in življenje take konjenico ni stala vlado niti vinarja. Ko So poklicali meščani kolumbijski Paeza na pomoč, so se začudili močno nad njegovo skoraj nago konjenico. Še bolj pa so se začudili, ko so podili taki divjaki izurjeno španske vojake. Da si videl mladi prijatelj moj Ljanere na ravninah Aetagne. Apaure in Casanese! Tri tisoč jih je bil zbral Paez in vsak od njih jc odtehtal, na mojo vero deset Špancev! Predno je sestavil Bolivar načrt boja, jc razbil Paez vraga. General Murillo, ki si jc štel za čast, da so jo bil s francoskimi generali, se je čutil užaljenega, ker ga je pobil general, ki ne ve niti v sanjah, kaj cla je vojaška taktika. Pa je bil le pobit... Jasno je, da. ne hi postavili pri nas Paeza za brigadirja, njegovim divjakom pa je bil malik, oni so ga slavili nad Bolivarja, še celo nad Napoleona. Vendar ni bil Paez nikdar ošaben. Je-
del je z vojaki meso divjih volov, konj, spaval jc na zemlji in planil vedno prvi na sovražnika, na katerega število in moč ni gledal nikdar. Za njim so skočili njegovi Ljaner j i — rjoveli so, leteli — Španci so bežali. — K taki armadi sem bil prišel lekv 1816. Res senr obstal, ko sem zagledal brezsrajčniise. Videli so to in krohot, nepopisljiv divji, je šel po taboru: »Ta je vajen Napoleonovih svetlih cpaulet« — »pariški gizdalin« — »napravil so je za parado«. —• Bila je res še vedno čedna moja uniforma, ponosen sem stopal naprej, ne da bi se zmenil za krohot, ki je umolknil, ko sem stal pred generalom. Paez je sedel na golili tleh in igral na. umazano karte z Bolivarjem. Ta. je sprejel laskavo francoskega častnika. Zagotavljal me je, da som dobrodošel in da ima dovolj krogclj za tiste, ki ljubijo take igrače. Pozneje som so prepričal, da je skrbel Bolivar res bolj za strelivo, kakor za drugi proviant. A bil sem prijatelj vojne, še mlad iu se nisem brigal za take malenkosti, tudi nisem sklepal nikdar računa z ljudovlado za svojo službo, bal sem se, da jo spravi taka zahteva v neugodnosti. Bolivar me jo vprašal h kateremu oddelku vojske želim, odgovoril sem, da k najhrali-rojšemu. Hotel sem pokazati tem divjakom, da ni Napoleonov vojak samo za parado. »Nalhrabreiši so Ljaneri,«
je zavpil Paez, vrgel karte z roke in mi stiskal desnico: »Vi ste moj mož«. —< Tako sem postal Paezov častnik in imel sem priliko, na mojo vero, čuditi so njegovim ljudem. Ti Ljaneri, hujši so ocl Beduinov, toda boljši od Kozakov. S svojim konjem žive kakor brat z bratom. V njihovih neizmernih prerijah bi lahko imela konjenica vsega sveta svoje vaje in svojo pašo. Na stoletja ji ne bi zmanjkalo prostora ne klajc. Streha Ljanerov je nebo, mara-vodov, kruh, vseli potreb našega življenja ne poznajo. Bog jim daje meso, mleko, svež zrak - to jim jo dovolj. — Generala tako divjo konjenice si jo predstavljal svet za pravega dijaka. Pa ni bilo tako hudo. Hesnica, je, da ni bil kolumbijski Murat tak gizdalin kakor francoski, ki so jo mazilil predno je sid v bitko in si žgal lase: pa če tudi ni dal Paez dosti na svojo zunanjost, čo jo bil tudi surov, vendar ni bil popolnoma brezčuten, ljubil je tudi. šalo, ki pa, seveda, ni bila prenežna. Da pa ni prizanesel nobenemu ujetemu Špancu. jc bila kriva zgodba, v kateri sem igral tudi jaz, iu sicer precej žalostno ulogo, pa predno jo povem, naj ti povem prijatelj, kakšne so bilo Paezovc šole.
(Dalje.)
dne, ko se bo tudi glasovalo o razniK resolucijali.
Italijanska fakulteta.
Nemški listi poročajo: Jugoslovanska kluba sta včeraj konferirala glede na italijansko fakulteto. Naglaša se, da so Slovenci sicer opustili ob-strukcijo proti zadevi sami, a da nimajo nikakega povoda, da pospešijo rešitev predloge. V razgovorih z ministrskim predsednikom se ni nikdar sklepalo, da se mora rešili predloga o laški pravni fakulteti že pred majni-kom in da zato nimajo povoda na željo Nemcev zdaj zadevo hipoma prc-klestiti. Slovenci zavzemajo stališče, da prepuste to skrb Nemcem. Sklenilo se je, da se tudi v »Slovanski Uniji« zavzame to stališče.
»Slovanska Unija« se je pridružila sklepom Jugoslovanov in izrecno naglaša. da hočejo s hitro rešitvijo predloge o italijanski iakulteti demonstrirati Nemci, tista stranka, ki je razbila laško fakulteto v AViltenu. Sprejelo se je resolucija, ki naglaša, da »Slovanska Unija« nima nikakega povoda se zavzemati za to, da se reši laška fakulteta še pred Veliko nočjo in ker je nujnejše, da se pravočasno rešijo re-krutna postava, začasni proračun in bančna predloga.
Proračunski odsek.
Dr. Svlvester je včeraj sklical posvetovati ja listih članov proračunskega odseka, ki pripadajo večini. Posvetovali so se. kako pravočasno rešiti proračun. Sklenili so, da se pouče o načrtih vlade. Izbrali so pododsek, ki predlaga, kako rešiti proračun, oziroma začasni proračun. Načelnika proračunskega odseka dr. Chiarija so naprosili, naj se posvetuje tucli z opozicijo, kako rešiti pravočasno proračun. Proračunski odsek je včeraj nadaljeval razpravo o proračunu notranjega ministre!va. Govorili so dr. Mayr, dr. Kolischer, Nemec, Huranda, clr. Adler, dr. Kramar in Kotlar, ki se jc čudil, kako da zvezna Nemčija tako sovražno nastopa proti češkim delavcem in obrtnikom.
Brambeiii odsek.
Listi poročajo, da je zaslišal včeraj cesar Bienertha glede na razmere v brambenem odseku. Do zdaj se še ni sklenil glede na veteransko postavo kompromis. Poljaki, nemški svobodo-misleei in krščanski socialci delajo z vso silo, da bi omogočili delomožnost brambnega odseka.
Seja načelnikov
Je napovedana danes. Sklepati nameravajo o programu, ki naj bi ga rešila zbornica pred Veliko nočjo.
Slavka v predilnici končana.
Včeraj popoldne se je stavka lelts-tilnega delavstva v tovarni končala. Po U. uri se je podala deputacija stav-karskega odbora pod vodstvom načelnika J. S. /. dr. Zajca v tovarno h glavnemu ravnatelju g. Doringu, da bi sc s spomenico v rok i pogajali o zahtevah stavkujočega delavstva. Po daljši konferenci jc prišel glavni ravnatelj sam v Ljudski dom, kjer je bilo ves dan stavkujoče delavstvo zbrano. Ravnatelj, ki vodi še lo nekaj mesecev ljubljansko predilnico in ki si je tekom toga kratkega časa osvojil simpatije vsega delavstva, je bil ocl strani delavstva z velikimi ovacijami pozdravljen in sprejet. Nato so so začela pogajanja vpričo zbranega delavstva. Prebrala se jo spomenica in razpravljala se jo točka za točko. Delavstvo je doseglo gotovo tt i četrtine svojih zahtev. Plača sc jim je zboljšala od 20 do 30 odstotkov. Zagotovila se jim jc podpora, za brezdelni čas v tovarni. Predilni nadmoj-ster in blagajničarka se morata priučiti slovenščino in knjigovodja Debovec, ki je mimogrede omenjeno velik liberalec pred Bogom in ljudmi, ostane pri svojih knjigah in se nima od sedaj naprej mecl delavstvo nič več utikati!
Uradnik Debovec, zaradi katerega Se je vsa stavka začela, so lahko uči pri ocl njega toli preziranem delavstvu ka-valirstva in velike prizanesljivosti, s katero jo delavstvo njemu nasproti pri tej stavki postopalo. Naj mu ostane ta dogodek v vodnem spominu, da je delavec človek, ki zahteva človeškega ravnanja. in spoštovanja od strani tistih, ki jim služi, no pa oholega preziranja. Naj bo hvaležen delavstvu, da ni stavilo glede njegove osebe višjih in strožjih zahtev in cla ostane v tovarni.
Pogajanja so se vršila od pol 2. do pol \. popoldne, nakar so jo delavstvo mirno in veselo razšlo. Stavkalo je približno 300 ljudi. Stavko so začeli delavci in delavke sami popolnoma nedogovorjeno in nepričakovano. Delavstvo je organizirano v lastnem strokovnem društvu in pa v J. S. Z. Stavko samo, ki ie bila ena na ikra išjh na Kranjskem
in ki jo trajala komaj dva dni je vodilo načelstvo J. S. Z., katere načelpik dr. Ivan Zaje jo tudi posredovanje med delavstvom in tovarno prevzel in spretno stavko končal. Delavstvo jo ostalo ves čas mirno, ni delalo nikakega nasilja in je bilo oba dneva skoraj nepretrgoma v Ljudskem domu zbrano, kjer so so vršili štirje shodi po S 2. Pogodbo so podpisali od strani tovarne glavni ravnatelj Doring, od strani J. S. Z. pa dr. Ivan Zaje in odbornik M. Moškerc. Danes zjutraj je šlo zopet, vse delavstvo na delo in predilna tovarna kaže zopet lice kakor prejšnje dni.
Ob koncu svojega poročila nam jc le dostaviti, cla je pokazal glavni ravnatelj pri stavki, da je mož, ki mu gre blagor delavstva k srcu in je takoj uvi-del, cla tako kakor jo bilo dosedaj v tovarni, res ne more več iti.
Na drugi strani pa ne smemo prezreti, da gre zasluga, cla sc je stavka t a ko srečno končala, J. S. Z. in njenemu načelniku deželnemu odborniku dr. Ivanu Zajcu, ki jo vso zadevo tako spretno dovršil. J. S. Z. pa moramo čestitati na lepem uspehu, ki ga ima zaznamovati v taki kratki dobi svojega življenja in opozarjamo vse slovensko in hrvaško delavstvo nanjo! Zadnji teden je imela J. S. Z. podučili tečaj, ta teden pa je pokazala na praktičen način, kako umeva in zastopa delavsko koristi. Predilnemu delavstvu je pa ta izvanredni dogodek oči odprl tako, da bo vso delavstvo pristopilo k Jugoslovanski Strokovni Zvezi. Vsi delajte na to, da pristopa naše delavstvo k Jugoslovanski Strokovni Zvezi, tej moderni naši strokovni organizaciji!
HRVAŠKI SABOR
je včeraj razpravljal o adresi hrvatskemu kralju. Prvi je govoril dr. Bucli-savljevič, ki se izjavi za po koaliciji predlagano adreso, ki obsega vse trpljenje in pritožbe ljudstva. Nato se je pečal z veleizdajskim procesom. Ko napada zagrebškega policijskega načelnika Sporčiča, mu zakliče Raclič: »To so špionaško zgodbice, ki ne spadajo sem!« Ko čita clr. Budisavljevič Steinhartova pisma, mu zakliče Radič: »Ne smemo trpeti, cla bi se tu či-tala nemška pisma!« Predsednik opominja govornika, naj ostane pri stvari, nakar nastane tak ropot, da predsednik prekine pol ure sejo. Po Budisavljeviču govori ban dr. Tomažič, ki očita koaliciji, da dela zgolj na to, da bi njega strmoglavila in da zavira delovanje sabora. Ostati pa hoče na svojem mestu. dokler to zahteva narodova korist in dokler ne izvede stavljene mu nalogo. Koalicijo prosi, naj ne zavira delovanja sabora. (Viharni ugovori.yKlici: »Nc dopustimo, da bi postopali z nami, k$kor se postopa z otroci! Nimate pravice, da nam dajete lekcije!«) Poslanec Pribičevič je odgovarjal banu. Časnikarji so danes zahtevali od sa-borjevega predsednika, naj ukrene, da bodo imeli v žurnalistično ložo zgolj časnikarji in ne tudi organi policije pristopa. Podpredsednik dr. Paprato-vič jo izjavil, da bo želji ustregel.
Dsievfie novice.
*-f Naši liberalci. Vedno hujše so nasilnosti, ki jih vrše Lahi proti Slovanom v Istri. »Slovenski Narod« pa zdaj agitira, naj gredo še Slovenci v Rim proslavljat one elemente, ocl kolih naši Lahi dobivajo materijelno in moralno podporo v svoji gonji zoper primorske Slovence in Hrvate! Naši liberalci so ali blazni ali pa so že tako propali, cla se ponujajo celo že laškemu iredentarskemu mobu. »Corriere della Sera« piše glede na nameravano Steimvondorjovo romanje v Rim, cla je on sam kriv, če so se pojavile zdaj težave, ker so se nemški liberalni poslanci pri tem obnašali tako, kakor da predstavljajo avstrijski parlament., kar cla je spravilo v slabo voljo ne samo ostale avstrijske stranke, ampak tucli oficielne kroge v Italiji in »Corriere« namiguje pri tem celo na kraljtu Morebiti 'bo pa Viktor Emanuel kaj bolj potolažen, če se Steinwenderju naši liberalci pridružijo, ker potem bo res cel parlament — brezglavih ljudi skupaj. Čc bi Dante še živel, precej bi še eno božanstveno komedijo spisal.
Izsiljevalci. Znani slovenski, liberalni časnikar na solnčnom jugu izustil jc nekoč za liberalnega revolver-žurnalista značilne besedo: »Slab je žurnalist, ki ne zna od »švajggeldrbv« živeti«. Tudi v Ljubljani so ljudje, ki so ravnajo, po besedah svojega liberalnega. kolega in skušajo živeti ocl »švajg-gelda« v tej ali oni obliki. »JutrriVi« agenti so izsiljevali od trgovcev in obrtnikov inserate z grožnjami, da jih bodo sicer napadali v listu, kar se pravi, da jim bodo z napadi v listu skušali gmotno škodovati, ako nc dajo »?vajg-
gelda« v obliki dobro plačanega inse-x'ata. »Jutrovi« agenti se niso polotili samo liberalnih trgovcev in obrtnikov, izsiliti so hoteli inserate tudi od trgov-ccv in obrtnikov drugih strank ter hoteli imeti inserate celo od takih ljudi, od kojih so morali že naprej vedeti, da bi jim bil inserat v »Jutru« v veliko gmotno škodo. Tako se je priklatil tudi k g. Ivanu Kregarju, pasarju in podpredsedniku trgovske in obrtne zbornice, predrzen »Jutrov« agent, zahtevajoč inserat in objcdnem grozeč z napadi v listu, katerega je pa g. Kregar samoobsebi umevno primerno spod-repil. Izsiljevanje inseratov je šlo tako daleč, da so se nekaterniki, ki se grožnjam »Jutrovili« agentov niso udali, čutili primorane obvestiti o tem kaz-njivem počenjanju trgovsko in obrtno zbornico, ki je s pretnjo takojšnje kazenske ovadbe radi hudodelstva izsil jevanja, nadaljno izsiljevanje inseratov preprečila ali vsaj omejila. Znano je, da sc je z napadi na neko posojilnico najeclenkrat prenehalo, potem ko jc nek gospod merodajnemu faktorju tc posojilnice nasvetoval, da bi sc za-moglo z denarjem napade preprečiti. Različne resnične, največkrat pa naravnost izmišljene in iz trte izvite, zasebne in nezasebne zadeve sc hlastno popisujejo s prozornim namenom, ki ga v Srbiji prav dobro poznajo. Vsa javnost se je čudila, ko so mladini na-mah prenehali objavljati članke, polne napadov in najhujših obdolžitev različnih kaznjivih dejanj na nekega znanega magnata iz Kranja. Nekaj jedna-kega se je poizkusilo pri g. Kregarju. V svojo srcclo so sprejeli mladini sebi popolnoma jednakorodno, propalo člo-veče, znanega tatu, ponejevernika in izsiljevalca, ki ga doscclaj še pardoni-rarno samo radi njegove nedolžne družine. Informatorjeve lažnjive navedbe so pograbili mladini kol, primerno sredstvo za izsiljevanje. Pričelo se je z napadi na g. Kregarja, združenimi z ob-dolžitvami različnih, naravnost izmišljenih dejanj, ki naj bi jih zagrešil pri zadnjih volitvah v trgovsko in obrtno zbornico. Kako hudobne in v izsiljeval-ne svrhe zlagane so vse obdolžitve, jasno in brezdvomno kaže dejstvo, da je trgovska in obrtna zbornica pred par dnevi izrekla g. Kregarju z izvolitvijo za podpredsednika svoje veliko zaupanje. Tu so mladinski izsiljevalci slabo naleteli. G. Kregar ni zgoraj omenjeni liberalni kranjski magnat, ki ima. črno vest, umazane roke, a svitle rumenjake. G. Kregar ista mirno vest in čiste roke, jc mož, ki uživa obče spoštovanje in se nima ničesar bati. Vse to izsilje-valno početje ni imelo za mladine za-željcnega uspeha v okrogli obliki. Le kličite naprej državnega pravdnika, mistificirajtc v to svrho »Tagespošto«, poživljajte višjega državnega pravdnika! Mladini, jo vso zastonj! Da bi šlo državno pravdništvo tako diskvalifici-ranemu listu na. roko s tem, cla bi se odzvalo njegovemu pozivu, reklo bi se podpirati izsiljevanje, bilo bi javno pohujšanje in očitno znamenje, da se nahajamo že v srbskih razmerah. Tako daleč, hvala Bogu, pri nas še nismo prišli! Duh državnega pravdništva, ki sc kliče, pa bocle prej ali slej pobral informatorja, in njegovo nečedno in lažnjivo »Jutro«.
-1- Liberalna častikraja. Franc Šusteršič, gostilničar pri »Slepem. Janezu« v Zapužah, zvesti oproda Žirovnikov, je na občnem zboru strojne zadruge v Dravljah zasluženega g. župana Belca po stari liberalni maniri začel napadati, cla je zlorabljal kmetijsko podružnico šentvidsko, jo izkoriščal, da jc naredil več dolga, kakor ga jo dobil, cla je tako zadolžil in zavozil, da ni mogel več naprej, in da jo je moral sramotno zapustiti. »Slepi Janez« je računil, da bo g. župan z znano svojo potrpežljivostjo ta očitanja mirno spravil. A se je motil. G. Belec mu jo dal priliko svoje dolžitve pred sodiščem dokazati. Res je imel nastopiti liberalni šušter-šič dokaz resnice, ki pa ie podal te-lc uspehe: G. župan Belec je kot. predsednik podružnice kmetijske družbe tej posojal denar, no da bi za to dobil kake obresti, posojal je orodje za popravljanje strojev kmetijske podružnice, ne cla bi za to kaj računil, v njegovi delavnici so se stroji kmetijsko podružnice popravljali brezplačno, zapustil jc znatno več premoženja, ko je odstopil, kakor ga je ob nastopu prevzel! Kaj takega imajo liberalci za izkoriščanje. Seveda liberalcu se zdi neumljivo, kako bi mogel kdo zavzeti predsedniško mesto, ne da bi to mesto izkoriščal. Okrajno sodišče jo obsodilo Franceta. Šusteršiča zaradi častikraje na 100 K globe ali na 10 dni rlčeta. Z obsodbo pa »Slepi Janez« ni bil zadovoljen, nego je šel svojo sramoto kazat še pred deželno sodišče, ki pa jc pri vzklicni razpravi dne 15. t. m. reklo, da naj bo i -Si^pi Tnnez zadovoljen z globo 100 Tš,
obenem pa mu jc naložilo tudi stroški Belčevcga zastopnika dr. Pegana.
-f Nova doba na celovški gimn&
ziji. Na celovško gimnazijo je prišel < tekočim letom nov ravnatelj. Ta moj izprašuje ob začetku leta dijake, ka dar jim daje znamke za ljudsko ku. hinjo, ali so Slovenci ali Nemci. Kak. sne naravnost neverjetne razmere vla, dajo sedaj na tem c. kr. zavodu, narri kažejo tudi sledeči slučaji. Ravnatel izroči dijaku N. iz 6. razreda pozivnico da mora na sodišče zaradi drugega di jaka. Proti zadnjemu se jo vršiia sod. nij&ka preiskava zaradi tatvine. 4Rav, na telj: »Kako pa poznate storilca?« N.: »Sva skupaj stanovala.« Ravnatelj] »Je-li Slovenec?« N.: »Da.« Ravnatelj; »Od takega se pač to lahko pričakuje,« N". na tako žalitev slovenske narod, nosti nikakor ni mogel molčati ter jo odgovoril: »Oprostite, saj je bil stori, lec nemškega mišljenja.« Ravnatel nato: »Take predrzno i ne morem pro naša ti!« ter je spod dijaka N. skoz vrata. Nekemu drugemu dijaku ji ravnatelj rekel: »Na tem zavodu se ni poslužujte slovenščine v občevanju!: Prejšnji ravnatelj je pa izrečno nagla šal, da on Slovencem nc more prepo vedati slovenskega občeval nega jezika Ne glede na to, cla vpliva tako pošto panje ravnatelja gimnazije zelo ne ugodno na dijaštvo, je ravnateljev* ravnanje tucli skrajno netaktno in za Slovence žaljivo. Ali se hoče zanest na ta način že med dijaštvo narod nostno sovraštvo in slepa kruhoborski strast. Naj nikakor ne mislijo priza deti faktorji, da bomo Slovenci k ta kim pojavom molčali in do bomo kle fute, prizadete nam od c. kr. uradni kov mirno vtaknili v žep! še imami višje inštance, kjer borno potrkali, & bi se enaki slučaji ponavljali in jav nosti bomo izročili brez pardona vsal Slovence žaleč slučaj. Naj gospodji torej pomislijo, da so c. kr. uradniki ki so prisegli, cla bodo spoštovali dr žavne postave, med njimi tudi § IS temeljnih zakonov!
+ Dvorni svetnik in finančni rav natelj gosp. Alojzij Khmeni se ne po teguje, kakor smo se na pristojnem mestu informirali, za podpredsedniški mesto pri deželnem finančnem ravna teljstvu v Brnu. Vse te govorice s< neosnovane in mi smo le veseli, da go spod dvorni svetnik, ki je vsled svoje dobrohotnosti obče priljubljen, ne za pusti Kranjske.
-j- Rdeči krokodili se jočejo. »Ar beiter Zeitung«, glasilo avstrijskih so cialnih sleparjev, objavlja strašni ogorčene članke o nasilstvih in grozo dejstvih, ki jih izvršujejo nemški na cionalci pri volivnem boju v Warns clorfu na Češkem, da preprečijo izvo litev socialnodemokraškega kandidata Nemški nacionalci baje rclečkarjc in sultirajo, jim šipe pobijajo in jih boj kotirajo. — Rdečkarji so zadnji, ki si imajo glede tega pritoževati. Znano je cla ni hujših beštij kakor so socialn demokrati ob volitvah. Ne gamo d« sleparijo bolj kakor katerakoli stran ka, ampak oni nasprotnike dejanski napadajo kakor n. pr. na Dunaju, kjffl so agitatorje nasprotne, stranke skori do smrti pobili ali pa v Bcrolinu, kje: so aranžirali tak bojkot, da se je vsa kemu studilo. O brutalnostih naj rdei: karji kar molče. Na Francoskem je so cialnodemokraški tajnik Durand i Rouenu delavce pozval na umor, da pobijejo nekega reveža, ki ni mara štrajkati! Bil je ta tajnik zato tudi n; smrt obsojen, a. ga je Fallieres seved; iz strahu pred socialisti pomiiostil Rdeči krokodili naj k nasilnostin molče, zakaj nobena nasilnost ni taki grda, da je socialni demokrati ne 1) prekosili.
-f Koroška deželna vlada je v Brc
žah prepovedala plakat Pijevega dru štva, ki se jc končal s pozivom: »Au zum Kampfe fiir unser Recht, fiir Goli Kaiser und Vaterlancl!« Na zahtevi liberalcev je baron Hein odredil, da s ima ta plakat konfiscirati. Hein tore ne izpreobrača. zdaj kozolcev samo w slovenskem, ampak tudi na nemšken katoliškem dvorišču. Možu zdaj celi pozivi »Fiir Kaiser und Vaterlancl! niso več všeč. Morebiti vlada vendarl sedaj izprevidi potrebo tega moža pO slati v penzijon, kjer se mu ne bo trefo jeziti nad patriotičnimi plakati, ki. gi kot namestnika cesarja v Celovcu tak zelo v ncmškonacionalne oči bodejo.
+ Znani profesor Sombart je pre
teklo soboto v dunajski »Uraniji« pro daval o »Kulturi kapitalizma« in po udarjal, da ima moderna kultura lo liko hib in povzroča toliko zla, da j treba vrniti se k verskoetičnim idea lom davnino. Kultura liberalizma .i piškava, to uvidijo zdaj vsi količko izobraženi duhovi.
— Prestolonaslednik Frnn Ferd! nnnd, ki biva sedaj s svojo družino n
Brionskem otoku, jc nameraval za Kratek čas posetiti Trst, cla bi si tam ogledal gradnjo novih vojnih ladij. To pot je pa za nekaj časa odložil, ker so se med moštvom jahte »Lacroma«, katera je bila ob Brionskem otoku cesarski družini na razpolago, pojavili slu-faji škrlatice. Jahta jc priplula v vojno luko ter se jo jc postavilo iz službe. Slučaji škrlatice so v zadnjem času v Pulju precej pogosti.
—	Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov v Novem mesta ima v nedeljo clne 19. t. m., na praznik sv. Jožefa skupno sveto mašo v frančiškanski cerkvi ob 7. uri zjutraj. Poje društveni pevski zbor. Zvečer istega dne priredi v svojem clomu družinski večer, ker na ta dan slavi 24. god svojega zaščitnika, sv. Jožefa. Za zabavo pri družinskem večeru jc sestavljen zanimiv program. Vljudno vabi društvo k skupni sveti maši in družinskemu večeru člane, podporne člane in prijatelje društva. — Katoliško dvuvvo rokodelskih pomočnikov.
—	K Novakovi dedščini. Župni urad v Ribnici nam piše: Ker se pri podpisanem župnem. uradu neprestano zglašajo »dediči« ogromne Novakove »zapuščine«, objavljamo, da so z umrlim v sorodu le tisti, katerih rod poteka iz Ribnice hiš. št. 98 od leta 1792. dalje. To leto je bil namreč rojen Jurij, ki je zapustil dotično premoženje, sin Matije Novak in Neže Ivontin kot prvorojenec. Postavni dediči so torej le bratje in sestre in njihovi nasledniki. — K temu pojasnilu župnega urada še omenjamo, da se je za vsa druga potrebna pojasnila vprašalo na merodajnih mestih, odkoder pa še ni odgovora.
—	Za okrožnega zdravnika v št. Vidu nad Ljubljano jc imen&van dosedanji okrožni zdravnik v Trebnjem, dr. Mako Dereani.
—	Napačni zastopnik kranjskega tle?elnega šolskega sveta na Hrvaškem. Po Hrvaškem je hodil te dni neki pustolovec, ki sc je na žival Anton M a r t i n e k ter se je predstavljal šolskim voditeljem kot, odposlanec kranjskega deželnega šolskega sveta, ki ga je poslal na Hrvaško, da proučava on-ilotno šolstvo. Slepar je v šolah prisostvoval poduku in napravljal si beležke. Šolski .voditelji in učitelji so sleparja povsod imenitno pogostili kot zastopnika bratskega slovenskega naroda in preskrbeli najboljša prenočišča. Slepar je izsleparil pri mnogih učiteljih posojila, mnoge je pa ponoči okradel in izginil. Za sleparjem vodijo sledi do Zemuna, od koder je skoro gotovo pobegnil v Srbijo.
—	Slovenske poroke v Ameriki. V llearling, Pa., se je poročil dne 20. svečana t. 1. g. Anton Jaklič, doma iz Gri-■belj z gdč. Ano Rozman, doma iz Bor-sta, fara Zoclzemelj na Dolenjskem. — V Roundup, Mont., sta sc poročila g. Franc Petek in gospodična Frančiška Petek, doma iz ribniškega okraja.
—	Razpisane učiteljske službe. 1. Ka trirazredni ljudski šoli v Kopriv-niku eno učno mesto v stalno name-ščenje. Rok do 8. aprila. Okr. šolski svet Kočevje. — 2. Na štirirazrednici v Cerknici eno učno mesto za moške prosilce v stalno nameščenjc. Okr. šolski svet Logatec. Rok do 1. aprila. — 3. Nadučiteljska služba na dvorazrednici v Črnem vrhu nad Idrijo. Okr. šolski [•vet Logatec. Rok do 20. marca 1911.
—	Smola se drži včasih tudi umetnikov. O tem zna povedati italijanski baritonist Nunzio Rapisardi. Pred par dnevi je šc srečno pel v operi »I pesca-tori di peric« v gledališču »Fenice« v Benetkah, vesel, cla bo v kratkem pel v Peterburgu v gledališču »Imperial«, s katerim sc je pogodil za par nastopov. Podal sc jo. s svojo soprogo na potovanje. Toda med potjo, ko je hotela dvojica prestopiti rusko mejo in sc nista mogla legitimirati z drugim, kot z izkaznico pctrograjskega gledališča »Imperial«, so ju aretirali, zamenjujoč ju z pričakovanimi italijanskimi anarhisti. Rapisardi ne zna nc rusko in ne nemško, temveč lc italijansko in francosko, straža je pa umela obratno. V strogo zastraženi celici sta trpela par ur; nato so Rapisardija na Dunaju predstavili ruskemu in italijanskemu poslaniku odkoder sta se vrnila nazaj v blaženo domovino, ker bi Rapisardi v Petrogradu vsled prestanih muk no mogel peti.
—	Pomočniški zbor obrtne zadruge na Bledu ima svoj občni zbor na dan 19. marca v prostorih hotela Mangart na Reč!ci ob U. uri popoldne.
—	V konkurzu je trgovka Kristina 'volar na Kalu pri Sv. Petru na Krasu.
—	Odlikovani ognjegasci. Za 25-fetno zvesto delovanje v gasilnem društvu je deželni predsednik odlikoval s Kostno svetinjo Franceta Mihcliča in Antona Zupančiča v Vevčah iu Janeza L c beza v Borovnici.
—	Za £01etno zvesto službovanje
sta odlikovana s častno svetinjo rudarju Jernej Zonta in Franc Repar v Idriji.
—	Srbsko meso v Zagrebu. Včeraj je došcl v Zagreb sedmi vagon govejega in svinjskega mesa iz Srbije, ki je jako dobre kvalitete, kot pišejo zagrebški listi.
—	Poveljnik vojne luke ckscclen-ca viceadmiral Julij pl. Ripper bo praznoval 20. marca petdesetletnico svojega aktivnega službovanja. Ta, za razvoj naše vojno mornarice, posebno pa za razvoj puljske vojne luke tako zasluženi admiral ne bo praznoval tega svojega pomembnega jubileja v mestu, kateremu je vedno posvečal vso svojo pozornost, namreč v Pulju, ampak se poda le dni z jahto »Fantasie« v Dalmacijo, kjer bo nadzoroval ta-mošnje posadke.
—	Ponesrečeni rojaki v Ameriki.
V	Calumetu se je ponesrečil rojak Jožef Kregulj. Zadel ga je takozvani »skip«, ko je hotel odpreti vrata k rovu in ga na mestu usmrtil. — V Roma-dupu je zgorel Slovenec Anton Špore, ko je vlival v peč petrolej.
—	Novo politično društvo v Trstu.
V	Trstu se je ustanovilo politično društvo »Partito cristiano socialc in Trieste«.
—	Otrok zgorel. V Cerovem na Goriškem sc je 12. t. m. v nedeljo vnela hiša Ivana Humarja in je zgorel tudi tri mesece star otrok.
—	Pozor na dva agenta, ki nosita seboj kovčeg s križem in kapelico za na mizo in en molek. Kake 4 krone vzameta predplačila, čez teden bo pa prišlo po poštnem povzetju in bo treba plačati še 7 ali 8 kron za to, kar ni vredno dve kroni, da, kar ne vzamem jaz niti zastonj. Če bo sploh prišlo? sicer pa je bolje, da nc pride. Toda prodajata v korist pogorelccv in nove cerkve v Pischelsdoru a. d. Leitha, N. 0.!? Ima namreč eden slovensko tiskano prošnjo, naj bi mu župnik podpisal v knjižico, da se je zglasil in naj mu da moža, ki bi ga po fari spremljal. Takrat še nisem dvomil, da ne bi bilo priporočilo pristno, vendar svojega podpisa nisem dal, ker nisem zato, da bi na tak način denar iz ljudi izvabljal. Rekla sta nato, da torej v naši fari ne bosta prodajala, ampak da gresta kar naprej doli v Zagorje in proti Litiji. Drugi dan pa zvem, da se že dolgo tukaj klatita in da ljudje že povprašujejo, če je po pošti že prišlo naročeno. Gosp. urednik, poglejte, če obstoji župni in poštni urad Pischels-dorf a. d. Leitha, N. 0. V Andreeu ni tega kraja. Orožniki, poglejte njih dokumente. Prošnjo za pogorelce, če je ponarejena, seveda ne bosta orožnikom pokazala. Župniki in učitelji, svarite ljudi pred dvomljivimi agenti. A.
—	Ponudbeni razpis. — Vrhstavb-ne zgradbe. C. kr. državno železniško ravnateljstvo odda v postaji Tržič stavbna dela za razširjenje naprav za blagovni promet. Pojasnila daje tudi oddelek III. c. kr. železniškega ravnateljstva v Trstu in c. kr. železnico vzdrževalna sekcija I v Ljubljani.
—	tovorni svetnik Josip Pučid. Deželni gozdarski nadzornik, višji gozdarski svetnik Josip P u č i č v Trstu je dobil naslov in značaj dvornega svetnika.
—	Visok dostojanstvenik umrl, V
četrtek je v Monakovem umrl nagle smrti grof Artur Baguer, brat grofa Silvi ja Baguer, stanujočega v Gorici. Grof Baguer je stopil kot španski odposlanec na belgijskem dvoru v pokoj in se je ravno hotel pripeljati v Gorico k bratu, cla se tu stalno nastani.
immu novice.
lj Ženska iu politika. Včeraj zvečer jc predaval v Ljudskem Domu clr. Mirko Božič o »Ženski in politiki«. Po kratkem obrisu zgodovine boja žensk za politične svoboščine je g. predavatelj razmotrival vzroke in ugovore, ki govore za in proti političnim pravicam ženske v javnosti. V svojih izvajanjih je dokazai, da ne morejo nasprotovati političnemu delovanju žensk v javnosti nikaki oziri, tudi ne s katoliškega stališča, ker je ženska enakovredna z moškim. Pravice do javnega sodelovanja v politiki ima ženska, ker za to sodelovanje ni treba drugega kot pravega razumevanja javnih razmer. Predavanje je bilo ob koncu živahno akla-mirano ter lx>mo ob priliki še kaj več poročali o tem res zanimivem predavanju.
lj Zahvala. Predilno delavstvo se tem potom najprisrčneje zahvaljuje vsem, ki so pripomogli, da se je naša stavka tako hitro in uspešno končala. Poaobej še: glavnemu ravnatelju Do-ringu, načelniku J. S. Z. dež. odborniku dr. Ivanu Zajcu, vsem odbornikom
J. S. Z., ki so nam na strani stali ves čas stavke, oskrbiuštvu Ljudskega do-nuV, ki nam jc prostore prepustilo, in vsem tovarišem in tovarišicam, ki so tako krepko slogo držali in s tem k uspehu stavke pripomogli. V organizaciji je moč in zmaga! — Ljubljana, 15.' marca 1911. - Skupina .J. S. Z. iu Strokovno društvo v ljubljanski pre-clilni tovarni.
lj Seja predsedstva Zveze Orlov se vrši jutri IG. I. m. točno ob pol 8. uri zvečer.
lj Celotni zbor »Ljubljane« ima
danes v veliki dvorani »Uniona« vajo. Ker imam več sporočil za vse, prosim polnoštevilnega odziva. — Zborovodjah lj Cerkveno odlikovanje. Sv. Oče papež Pij X. je podelil z diplomo z dne 27. februarja t. 1. tukajšnjemu lekarnarju gospodu Gabrijelu Piccoli z ozirom na njegove velike zasluge zlasti | na polju krščanskega usmiljenja zaslužni križec »p r o E c c 1 e s i a e t. P o n t i f i c e«. Ker jc gospod G. Piccoli delavni član pri stolni konferenci sv. Nikolaja Vincencijeve družbe, mu jc vsled pooblastila presvetlega gospoda knezoškofa, pokrovitelja družbenega, izročil diplomo in križec stolni prošt Jan. Sajovic. pri konferenčni seji v ponedeljek dne 13. t. m.
lj Rotovški mali ljudje. Danes nekoliko o pritožbah mestne policije, tiste uboge policije, ki ima težko službo, priznanja pa prav nobenega ne in tudi ne plačila, ki ga zasluži. S plačami policije se ne bomo danes bavili, dasi nikakor niso take, kakršne bi morale biti v sedanjih razmerah in je tu treba znatnega zboljšanja. Opozoriti moramo *na nekaj, kar ni prav. Mestna policija nikdar ne zna, kdaj da mora v službi. Policija mora delati službo 24 ur, 24 ur je prosta. Socialni politiki so svojo sodbo o 24urni neprestani službi že podali. Po železnicah jo danes 24urna služba že odpravljena, ker ni mogoče človeku redno delati službo 21 ur in 24 ur počivati. Pri vojakih jc to nekaj drugega. Tam pridejo pri stražni službi v jioštev mladi ljudje in vojak ne gre vedno na 24urno stražo, razen kratke dobo ob manevrih, kadar ostane v garniziji stražni oddelek. Že sedaj sc bo moralo misliti na to, da se glede na službo uvede pri ljubljanski policiji drug turnus, ker to nc zahteva zgolj korist stražnikov samih, marveč tucli korist javne varnosti v Ljubljani. Policijski stražnik ne more pa tudi znati, če bo tistih 24 ur tudi res prost. Čc pride kaj vmes, mora delati tucli ob svojem prostem času službo. Tako je bilo ob demonstracijah in tako je bilo tucli ob zadnjem ljudskem štetju. Gotovo, ljudsko štetje je važna stvar, važna v znanstvenem, socialnem in narodnem oziru kljub famoznemu avstrijskemu obČ<> valnemu jeziku. Vpregli so ob zadnjem ljudskem štetju v službo tudi vso prosto policijo. Morala je dostavljati tiskovine in morala je poizvedovati kakor tucli skrbeti za to, cla je dobila ljudi, ki stanujejo tudi pozimi na prostem, po šupah in po sličnih takih krajih, ki jih zglasilni urad ne more imeti v evidenci. Skratka: ljudsko štetje je dalo posla čez uradne ure in čez službeno dobo policiji, dalo je tucli posla uradništvu. Uradniki so dobili, kar je popolnoma pravično, nagrado glede na čezurno delo in sicer od 30 do 300 kron. Nikakor pa ni pravilno in ni, cla se na policijo niso spomnili, ki ni dobila niti vinarja za službo, ki jo jc morala povodom ljudskega štetja delati ob času, ki naj je namenjen počitku. To ni prav in to najostrejše obsojamo in zahtevamo, da clobi tudi policija primerno nagrado za delo, ki ga je morala ob tej priliki napraviti v svojem prostem času. Mi odločno zahtevamo, da se v tem oziru napravi red in naj se ne dela razločka, ker čc clobi uradnik popolnoma upravičeno, kar naglašamo, nagrado, jo mora dobiti tucli policijski stražnik in dobiti bi moral nagrado tudi sluga dostavljavec za tisti čas, ko izven uradnih ur dostavlja po mestu strankam akte. Nobene nagrade ne dobi tudi policija za clrugo izredno službo. Ko sc je zadnjič vozil srbski kralj skozi Ljubljano iu pred leti nemški cesar, je morala vsa službe prost a policija straži ti železniško progo. To jc pravilno, a pravilno zopet ni, ker se nihče spomnil ni, cla bi morala biti za to službe prosta policija odškodovana. To so lc nekatere točke, ki osvetljujejo, kako slabo je skrbel liberalni obč. svet za svoje ljudi. Mi bomo skrbeli, da clobi tudi ljubljanska policija, kar ji gre po pravici: poštenemu delu res pošteno plačilo!
lj Šlefe pri »Jutru«. Štefetu se je včeraj zahotelo spoznati pobližje druž-bico, ki se skriva za »glavnim in odgovornim urednikom Plutom«, ker prihajajo včasih na štefeta vprašanja, ako
je vredno tožiti Plutov list. Ta.list je
bil sicer že po svojem glavnem uredniku diskvalificiran, po včerajšnjem Šteletovem posetu v uredništvu »Jutra« pa sc bo na ta list šc manj dalo, ker sedaj vemo, kako malopomembne in lualomodre osebice sc skrivajo za tem listom. !z napadov, ki jih mrgoli zadnji čas po »Jutru«, je Štefe pograbil najnovejši napad, ki je tako lažnjiv kot vsi ostali, ter je včeraj popoldne z velikim samozatajevanjem tožil Milana Pluta ter predlagal takojšnjo hišno preiskavo v slovenskem panoptiku. V uri, ko se zbira Plutov generalni štab, sta krenila preiskovalni sodnik in Štefe v »Učiteljsko tiskarno«. Preiskovalni sodnik je odprl vratu, zaljubljenega uredništva in zbranemu generalnemu štabu predstavil — Štefeta. Bil je uprav užitek gledati, kako je odpirala usta in bulilo oči v vlažni sobici zbrana gospo-da. Pri eni zarobljenih miz je sedel —t mestni tržni nadzornik Rib* n i k a i1, ki ie obširno svoje telo našlo* nit nazaj na stol in gledal štefeta, kakor bi predenj stopila njegova nevesta, > IJosebno me veseli, da Vas tu dobim,« ga je pozdravil Štele — zakaj, bo Rib« nikar žo izvedel. Poleg- Ribnikarja je stal slikar karikatur Gaspari, fant, ki se tako rad vrti okolu naših ljudi. Če bi drugega no našli v generalnem štabu »Jutra«, kot toga moža, bi se po-set izplačal. Od drugih oseb je omeniti še generala bunt-bum Frančiška Pir-c a, ki je znan po svojih šrapnelih na Pluta, claljc Z al ar j a, kateremu so postavili k mizi krematorij — železna peč, v kateri zažiga svoje papirnate ostanke. Na mali mizici poleg Zalai*ja stoji mrtvaška glava, kot znak minlji« vostj »Jutra«. Nasproti Ribnikarju je sedel zastopnik »Jutrove« inteligenc nost,i d)-. L a h, ki je prej jemal ljudem dobro voljo s svojimi kot zamotana čreva dolgimi romani in ki sedaj opravlja isto delo z »Jutrovimi« noticami ter bije na »Jutrovemu« papirju oster boj za prvenstvo s pariškim romarjem L e v s t i k o m, ki bi tvoril pravzaprav vreden zaključek »Jutro-vega« kroga, v katerem pa smo opazili še odlično jugoslovansko moč, B rožo vi č a. ki prinaša v uredništvo klobase in kruh. Temu nasproti jc sedela šc neka »moč«, ki jc bila zaglobljena v srbske časopise in je bila videti precej izstradana — sploh možje, ki bi tvorili veliko veličino, če bi kdo skupaj seštel
—	njihove dolgove. Če kdo pri naštevanju teh odličnih osel) misli, kaj dela toliko ljudi cel dan za dve in pol strani »Jutra«, naj blagohotno pomisli, da je treba »Jutro« napolniti z izmišljotinami. Ko sta si ta poparjeni jutranji cvet ogledala, sta preiskovalni sodnik in Štefe stopila v clrugo sobo k cvetu vseh cvetov, Milanu Plutu. V tej sobi jc pravzaprav upravništvo in ekspedi-cija, ki so od drugih upravuištev odlikuje po tem, cla ima več ljudi, pa nobene kase. Milan Plut ie začel otepati s kufrasto svojo glavo, na kateri se semtertja vidi kaka nikeljnasta proga, ter je pričel kričati na preiskovalnega sodnika: »To je liasilstvo!« Preiskovalni sodnik ga jc poučil, česar g. Plut šc ni vcclel, cla je taka preiskava popolnoma postavna in da se mu bo slabo godilo, čc ne neha kričati. Plut. je nato izjavljal, da bi vse pretrpel, samo tega ne, da bi štefe brskal po njegovi mizL Preiskovalni sodnik ga je zopet poučil, da bo Štefe pokazal, kaj naj sc prebrska. Nato se je pričelo spravljati v reci Plutovo mizo, na kateri je bila na, vrhu Gasparijeva risba Zupančiča, pod njo in okolu nje pa več mesecev stara pisma ,nekatera, prav zanimiva in karakteristična. O tem pa drugič. Tudi po drugih mizah se je nekoliko premetalo, rokopisa, zaradi katerega je štefe vložil tožbo, se pa ni našlo. Štete je izjavil, da bo stavil še druge predloge, da se pisca dobi. »Oh Ribnikar!« je pri tem nekdo zašepctal za Štcfctovim hrbtom ,Plut je pa pristavil: »Če ga bom hotel, ga bom izdal, če ne, pa ne«
—	kar bodi v primerno svarilo vsem, ki pisarijo v »Jutro«. Naposled je bil sestavljen in podpisan o preiskavi zapisnik. Iz strogo bigijeničnih ozirov si jc Štefe takoj, ko je odložil Plutovo držalo, prste obrisal. Končno je Plut blagovolil izreči svoje priznanje, češ, da jc bil obisk dober clovtip in da bo tudi on prišel v »Katoliško tiskarno«. Štefe mu jc rekel, cla ga veseli, čc ga je kaj naučil, posnemati pa vsak zna. Ako ga obišče, mu svetuje, da pride samo s sodnikom. Tak obisk pa bo Plut moral drago plačati — ker cla bi ne bil toliko nobel, cla bi ob tej priliki ne poplačal raznih dolgov, ki jih ima pri raznih »klerikalcih«, si skoro misliti ne moremo. Za vsak slučaj bomo take opomine žc naprej pripravili in mu jih pri obisku izročili./
lj Radikali in »Kranjska hranil, nien«. Žalostjo ulogo igrajo gobezdavi 20 septembr/ovci. LVsc njihovo upitje jc
6edaj končano s tem, da so postali popolnoma odvisni od »Kranjske hranilnice« in da se Ribnikarjeve neslanosti tiskajo na strojih, ki so last »Kranjske hranilnico«. To jo treba vnovič kon-statirati, da so te junake prav spozna. »Kranjska hranilnica« jo namreč dala na hišo, ki jo sedaj last »Učiteljske Tiskarno«, prejšnjemu lastniku Kleinu na prvo mesto 40.000 K, in sedaj je prava gospodarica prostorov, v katerih se zbira Ribnikarjeva družba, »Kranjska hranilnica«. Ribnikar mora torej »delati« pod streho »Kranjske hranilnice«. »Radikalni« »voditelji« postajajo vedno bolj tragikomični.
lj Skrivalnica. Danes je list mla-dinov po pomoti priobčil skrivalnico, na kateri »Jutro« osle kaže. Če se to skrivalnico natančno pogleda, so vidi, kako Plut »Učiteljski Tiskarni« in drugim dolžnikom osle kaže.
lj Ljudski oder ima danes, v sredo, ob % 8. uri v odborovi sobi Ljudskega Doma važno sejo.
lj Srebrna poroka. Danes praznuje gosp. Ivan Lapajne, c. kr. poštni kontrolor v pok. svojo srebrno poroko. Še na mnoga leta!
lj Brezskrbno življenje je imel že daljo časa sem 15 letni hlapec Franc Koch, rojen na Sedmograškom, kateri se jo ločil od svojih starišev in delal »kšeft« na lastno roko. Ker jo izvrsten telovadec, se je produciral mod vožnjo po vlakih, v Ljubljani pa po raznih lokalih in ob priliki tudi kradel. Bil je tudi prijatelj kinematografa. Te dni jo bil zopet, pri kinematografski predstavi in so vtihotapil iz vrsto III. razreda na II. razred. Tam jo opazil v bližini žensko srebrno ročno torbico neke dame, v kateri jo imela tudi 10 K denarja. Takoj je bila v njegovi posesti. Ojuna-čen po tem uspehu jo Koch posetil tudi večerno predstavo, in sicer si jo izbral I. prostor. Ker je dama tatvino naznanila policiji, jo ta poštenjakoviča aretovala in našla pri osebni preiskavi ukradeno torbico. Oddali so ga sodišču.
lj Nadebuden mladenič. Pred dvema. leti je 13 letni sin nekoga tukajšnjega obrtnika ukradel doma 2134 Iv ter z njimi pobegnil na Roko, kjer je bil aretovan in jc zato dobil kot mlado--leten 10 dni zapora. Nato se jo šel v Kranj učit pekovske obrti, kjer jo zopet izvršil neko tatvino in bil zaradi to obsojen na. tri tedne zapora. Nato jc prišel zopet domov in v očetovi odsotnosti vlomil v stanovanje ter ukraclol srebrno uro z verižico, suknjo in 400 K denarja ter sc odpeljal v Trst. Ko je denar zapravil, se je javil policiji, katera ga je poslala odgonskim potom v Ljubljano. Sedaj so ga izročili deželnemu sodišču.
lj Čegava je tobačnica? Policija je aretovala neko tatico, pri kateri se je našla poleg drugega tudi tobačnica s črkama I. B., katere lastnik je pa neznan in naj sc zglasi pri policijskem uradu.
GOLJUFIJE OGRSKIH OBLASTI.
Ogrsko notranje ministrstvo objavlja suho izjavo, ki izvaja, da sc do-Sli darovi tistim, ki so jim ob znanem požaru v Okoritu zgoreli svojci, niso razdelili in da sta za to odgovorna podžupan in upravne oblasti, ki nočejo kljub vsem zahtevam ministrstva predložiti imenika tistih, ki naj bi bili dobili darove.	„ • *
KOŠUTOVO ZDRAVSTVENO STANJE
se je poslabšalo. Zdravniki so mu ukazali, da so mora zelo varovati. Nihče ne zna, kdaj da bo mogel zapustiti posteljo.
BOSANSKI SABOR.
Kakor sc poroča iz Sarajeva, se Podi v poslanskih krogih, da bo zasedanje bosanskega sabora končano v približno enem mesecu. Proračunska debat ti bo trajala kakih dni. Temu bo sledilo posvetovanje o obligatni kmečki odvezi, ki bo trajalo on teden, v nadaljnem tednu pa. sc bodo obravnavale peticije, predlogi in splošni gozdarski zakon, ki ga istotako hočejo rešiti šc v toni zasedanju. Tako bo sedanjo zasedanje trajalo približno pet mesecev, všlev.ši božično praznike.
ČRNOGORSKI KRALJ NA EVROPSKIH DVORIH.
Iz Cetinja poročajo, da bo kralj Nikolaj odpotoval na Dunaj, v Rim, Pariz, Pctcrburg in London koncem toga meseca.
ZAHVALA BAVARSKEGA PRINC-REGENTA ČASOPISJU.
Bavarski prineregent Luitpold jo poslal vsem časopisom v Monakovem
umetno izdelana pisma s svojo sliko, pod katero jo natisnjena sledeča zahvala: »Prisrčna hvala za zvesto želje ob mojem 90. rojstnem dnevu. Mona-kovo, 13. HI. 1911. Luitpold, prineregent.« Monakovski listi pristavljajo k temu dejstvu, da je to prvič, da se jo kak vladajoč knez zahvalil časopisju za čestitke in to še v družabnem občevanju tako pri prosti obliki.
Štajerske novice.
š Potrjena volitev. Cesar je potrdil izvolitev načelnika okrajnega zastopa v Slov. Gradcu g. Avgusta Giin-therja in g. Jakoba Pernata iz Meže ob Dravi kot podnačelnika.
š Rogatec. V nedeljo dno 19. marca ima tukajšnje Kat. pol. društvo za ves rogaški okraj občni zbor. Na shodu bo poročal tudi on dež. in drž. poslanec. Shocl se vrši pri g. Ogrizeku. Volivci pridite vsi!
š Samoumor z dinamitno patrono. V ponedeljek popoldne so našli otroci v gozdu pri Novi vasi v okolici Maribora nekega moža z raztrgano glavo. O tem obveščeno orožništvo je konsta-tiralo, da je mrtvec 291etni delavec Ivan Sitter iz Pristove, ki je zadnje čase stanoval pri svoji sestri v Novi vasi. V usta si je vtaknil dinamitno patrono, ,io zažgal in tako izvršil samoumor. Kaj ga jc privedlo do tega čina, ni znano.
Volivcem kmečkih otiEin v sodnin okroliii: Muje, Lilijo, Višnja gora, Radeče, Me-kronoo in Merierk!
Dne 21. t. m. imate voliti novega deželnega poslanca.
Vaši zaupniki so so zjedinili na gospoda
IVANA VEHOVEC-A,
ž u p a n a' i n posest n i k a v Ž u ž e m b e r k u.
Drage volje Vam priporočamo njegovo izvolitev, ker vemo, da bo mož na svojem mestu.
Volivci! Kot zavedni pristaši Slovenske Ljudske Stranke idite dne 21. t. m. na volišče in oddajte svojo glasove složno za kandidata S. L. S., ki je gospod
IVAN VEEGVEC,
župan i n posestnik v Žužember k u.
Z Bogom za ljudstvo !
V Ljubljani, dne 0. marca 1911.
Z v r š i 1 n i odbor S. L. S.
Dr. Ivan šusteršič,
tč. načelnik stranke.
v v V A	. A
Volivci kmečkih občin v sodnih okrajih Trebnje, Litija, Višnjayora, Radeče, Mokronog in Žužemberk. Opozarjamo Vas, da dobro pazite na svoje legitimacije, ki jih je treba k volitvi seboj prinesti (brez legitimacije ni mogoče voliti). Pazile na glasovnice, ki jih je treba izpolniti pravilno: Ivan Vehovec, župan v Žužemberku. Tudi pri tej volitvi jo volivna dolžnost in mora vsak voliti, Zato vsi kot en mož na volišče za kandidata Slovenske Ljudske Stranke 1"
Telefonska lo brzojavna poročila.
PRORAČUNSKI ODSEK DRŽAVNEGA ZBORA.
Dunaj, 15. marca. Proračunski odsek je danes dalje razpravljal o notranjem ministrstvu. Minister Wickcn-burg je izjavljal, da bo treba upravo reformirati. Poslanec Gostinčar se jc pritoževal, da so prepočasi rešujejo zadeve za pomoč po uimah. Poslanec dr. Korošec jo predlagal, naj so črta postavka 590.000 kron, ki jc določena za ljudsko štetje.
PONEVERJENJE PRI ČEŠKEM EKS-PORTNEM DRUŠTVU.
Praga, 15. marca. Državno pravdništvo jc vložilo obtožbo proti bivšemu ravnatelju češkega ek šport nega društva, Potmesilu, ki je poneveril nad 10 tisoč kron.
SESTANEK NEMŠKEGA CESARJA . IN LAŠKEGA KRALJA.
Rim, 15. marca. Kralj Viktor Ema-nucl odpotuje v Benetke, da pozdravi nemškega cesarja, ko se polje na Krf.
BRAT SRBSKEGA KRALJA.
Belgrad, 15. marca. Princ Aseniz Karagjorgjevič, brat srbskega kralja in polkovnik telesno straže ruskega cara, bo v kratkem imenovan za poveljnika srbskih konjenikov.
IZ RUSKIH VSEUČILIŠČ.
Feterburg, 15. marca. Trinajst vse-učiliških profesorjev je oclslovljenih iz službe.
RAZŠIRJENJE TIFUSA PO RIBAH.
London, 15. marca. V velikem dolu Angleške sc je v zadnjih mesecih pojavil tifus, ki je zahteval zelo mnogo žrtev. Državni zdravstveni odbor jo dognal, da sc je v številnih slučajih razširil tifus z uživanjem rib, ker so bilo ribe bacilonoskc.
(Radi danes ponoči nanovo padlega snega so telefonske zvezo z Ljubljano pretrgane.)
POTOVANJA SRBSKEGA KRALJA.
Belgrajska »Politika« poroča, da »o vesti o potovanju kralja Petra na Dunaj neresnične, pač pa misli srbski kralj v aprilu obiskati v Parizu francoskega predsednika republike, Fal-lieresa.
MOBILIZACIJA ZJEDINJENIH DRŽAV
hitro napreduje. Vlada naglasa po svojih listih, da mobilizira zato, da vzdrži nasproti Mehiki nevtralnost in da prepreči intimno zbližanje Mehike z Japonsko. Američane tudi razburja, ker si jo zagotovila neka japonska prek-morska družba pri Campan pristanišče. Neki južnoameričanski poznavalec razmer izjavlja, da obstoja nevarnost vojske med Japonsko in Zjedinjenimi državami, ker hočejo Japonci zasesti Filipinske otoke. Japonski gre za to, cla prične vojsko, predno se zgradi Panama prekop.
BOJI V MEHIKI.
Polkovnik Mason. znan pustolovcc., ki se je udeležil revolucijo v Ilonduri in v Nikaragui, opisuje bojo med mehi-kanskimi revoluci jonarji in vojaki, pri Casas Grando.ju. Na vsaki strani se jo borilo več stotin mož. Brzostreljanje vstašev je pognalo vojake v beg. Neki Američan se je predrzno postavil na čelo vstašev in je usmrtil 20 vojakov, dokler ni tudi sani padel zadet s krog-Ijo v glavo. Tudi neki drug Američan je usmrtil 20 vojakov. Major Ilay in njegovi tovariši so metali dinamitno bombe, ki po jih zažigali s svojimi smodkami. Posledico so bile grozne. Ko je voditelj vstašev videl, da obstaja nevarnost, da. ga vojaki obkolijo, se jc umaknil. (To poročilo jc res pustolovsko.)
DAVEK NA NEOŽENJENCE.
Berolin, 14. marca. Oldenburški de-žolnozborski poslanec pl. Lowetzow jo predlagal v finančnem odseku deželnega zbora, naj se obdavči neporočene moške in žensko, ki so stari nad 30 let, vendar nc nad 50 let, kakor tudi vdovce in vdove v tej starosti brez otrok, z 10 % dokladami, ako imajo več kot 4200 mark letnih dohodkov. Predlog je bil sprejet od večine odsekov. V odseku se je predlagalo, naj znaša ta davek 50 °/o doklado.
Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh veselih in žalostnih dogodkih ,.Slovenske Straže"!
Rožne sivarl.
Velik požar na Dunaju jo uničil Brandovo tvornico v OUakringu. Tvor-nica je obsegala 28 delavnic. Škoda jo zelo velika. Dva gasilca sta se ranila pri gašenju.
Vihar na Sodenskem jezeru je divjal 13. t. m. Utonil jc ob tej priliki neki mašinist.
Porotniki pobegnili pred roparji. V Viterbu bi se morala vršiti porotna razprava proti članom roparske družbe Camora, a se ni mogla pričeti. Nad 50 porotnikov je vložilo izpričevala, v katerih dokazujejo, da niso sposobni za porotnike. Predsednik porotnega sodišča jc izjavil, cla jo žo precej časa znal, cla bodo predložili porotniki ateste, kljub temu jo izbral 19 porotnikov in odredil drugo žrebanje. Ivo so so. dostavljala porotnikom vabila k razpravi, se jo pokazalo, da so razun treh vsi porotniki zapustili Vitorbo, tisti trije, ki so ostali, pa niso sposobni za porotnike. Ra.zpravo so morali zato odgoditi.
Vsled neprevidnosti ustrelil matei
V	Essenu jc 191etni sin ravnatelji tamkajšnjega mestnega gledališč; ustrelil vsled neprevidnosti svojo ma ter z revolverjem, iz katerega je hote pobrati patrone.
Policija na konjih varovala žensk hlače. V Brnu je neka konfekcijski tvrdka poslala na promenado nek* svojo uslužbenko v hlačnem krilu. Pr tem jo došlo napram dami do veliki) demonstracij, pri čemur je morala po sredovati policija na konjih, cla j( ubranila žensko v hlačah pred mno žico. Policija je ulice izpraznila te onemogočila naclaljno promenado \ notranjem mestu. V teku demonstraci jo bilo aretovanih sedem oseb.
Nečak Gar baldija, Josip Garibaldi 26 letni inžener, je strasten vojščak Odlikoval se je med drugimi zlasti \ grško-turški vojski. Sedaj pa je bil i bitki pri Casas Grandas ranjen. Govor se o njegovi smrti, katera se z eni strani dementuje, z druge pa potrjuje
Uvoz krompirja v Brazilijo po p« ročilu a vstro - ogrskega generalneg; konzulata v Londonu je jako znaten Zlasti iz Francoskega sc ga mnog( eksportira. Cona 1 kg znaša 400 Rajsov
Grof Apponyi tepcu, Ameriški so cialisti pretepli ogrskega grofa Appo nyija. List »Clevelandska Amerika! poroča: Čikago, 25. februarja. Ogrsk »grof« Apponyi, ki sc je prišel hvali sat v Ameriko, jc bil v petek v tem me stu tepon. Imel je neki govor v dvora ni na Vanburen St., kamor je prišle tudi mnogo Apponyiovih rojakov, Ma-žarov, ki so socialisti. Motili so ves ča-Apponyiev govor in kričali v dvorani Konečno je pa policija s surovo silo iztirala Slovake in Mažare na cesto, Tu so je pa pričel šele pravi tumult, Komaj sc je prikazal Apponyi na cesti, da bi šol do avtomobila, je začelo padati po njem, in časopisi poročajo, da jc odšel s krvavo bulico domov. Policijsko rezerve iz petih postaj so morale nastopiti, da so razgrnile množico, ki sc jo tam nabrala na tisoče. Baje so dobili v dvorani, kjer je govoril Appo-nyi, tudi dve bombi, katero jo pa policija hiiro skrila. Najbrž so bile tam samo za strah.
Zasledovanje hudodelca na morju, Iz Berolina se poroča: V Wyslavicu je bil umorjen meseca decembra bankir Amol. Morilci so pobegnili. Šole čez en teden so dognali, da so umorili ban-kirja neki Rus, Liszt, neki natakar Pa-dura in neki ključavničar Pednarz. Pred 14 dnevi sta so vrnila Padura in. Pednarz nazaj v Galicijo, a ko sta izvedela, da ju zasledujejo, sta pobegnila v Ameriko. Berolinska policija je zdaj odposlala z brzoparnikom nekega policista v New York z naročilom, da are-tira ob izkrcanju Pad uro in Pednarza. Berolinčan se pripelje en dan prej v New York, kakor morilca. Kapitan ladje, na kateri sc vozita morilca, jc po brezžičnem brzojavu obveščen, cla pazi na morilca.
Nazadovanje izseljevanja. V prvih dveh letošnjih mesecih jc izseljevanje iz Evrope povsod močno nazadovalo. Jz Avstro-Ogrsko sc jc v teh dveh meseci]). izselilo mnogo manj ljudi kot v istem času prejšnja leta.
Krotilca raztrgala levinja. Iz Pariza poročajo, da se jo v cirkusu v Villancourtu 12. t. m. dogodil grozen prizor. Ko jo namreč stopil krotilec Ahmed v kletko, sc jo najprej umaknila neka levinja. plašno v ozadje. Med produkcijo pa je skočila, zver na krotilca ter ga pobila s šapami na tla. Prihiteli so pazniki ter odgnali zbesnelo levinjo z železnimi drogovi od krotilca, ki so ga smrtno rajenega in neza.vest-nega le s težavo spravili/iz kletke in odpeljali v bolnišnico.
Hlačna krila — reklama za cirkus.
V	Črnovicah sta se 12. t. m. pojavili na najbolj prometnem trgu dve elegantni neznani dami v hlačnih krilih. Seveda sto takoj vzbudili splošno zanimanje. Množica ljudi okoli obeh dam je vedno bolj naraščala in kmalu so je našlo tudi dovolj cestnega moba, ki jo dami insultiral, cla ste morali bežati. Kmalu se je raznesla vest., da ste neznanki umetni jahalki cirkusa »Henry«, ki pride v nekaj clneh v Črnoviee, ter da ste hoteli s pomočjo hlačnih kril vzbuditi samo pozornost na svoje produkcije. Obe dami sta. odpotovali iz Črno-vic v Lvov, da tudi tamkaj s hlačami napravite reklamo za svoj cirkus.
Grozovitost kuge. »Ruskoje Slovo« jo prineslo neko sliko, ki jo jc dobilo iz azijskih pokrajin, kjer razsaja kuga, in ki kaže kugo v vsej njoni grozi in strahoti. — Slika kitajske železniške
postajo v Fuanu---Vlak, ki je J
dalje časa neprestano vozil skozi kitajske pokrajine, mora priti vsak čas na postajo. Po peronu hodijo semter-tja železniški uradniki s popolnoma zakritimi obrazi v obrambo proti kugi. Vlak prihaja namreč iz pokrajin, kjer kuga najbolj razsaja. Končno privozi na postajo, počasi, ječe in škripaje. Človek pričakuje, da se bodo vrata vagonov brzo odprla in da bodo ljudje, siti dolge vožnje preko glave, radostni po-skakali iz tesnih kupcjev. Vlak ima samo vozove najnižje vrste, ker s tem vlakom potujejo samo ubožni ljudje.
Ničesar se ne premakne---Čaka
se, ali ne bo li izstopil na postaji, ki je drugače zelo živahna, kak potnik. A vse ostane mrtvo. Kondukterji v svojih čudnih maskah prično klicati:4 »Fuan! Izstopite iz vozov!« Toda nihče se ne prikaže. Sprevodniki tekajo ob vlaku, odpirajo vrata vozov in kiičojo neprestano: »Fuan! Fuan!« Vso izgleda, kakor da so vozovi prazni. Toda pri oknih se vidi, kako vise na kljukah posamezni deli oblek in kako je naložena prtljaga pod stropovi, kar dokazuje, da so v vlaku potniki. Predno da postajenačelnik znamenje za odhod vlaka, se mu začne dozdevati, kaj po-menja ta čudna tišina. Sam z masko na licu pokliče okolu sebe ostale iirad-nike ter se ž njimi nekaj tiho pogovarja. Nato se začuje skozi odprta vrata železniških vozov ječanje in pritajeno ihtenje. Posamezni uradniki se spno na stopnjice ter pogledajo v vagone. Vsi prestrašeni skočijo nazaj; videli so grozen prizor. Črna smrt je namreč zavladala po lesenih klopeh železniških vozov in večino potnikov pokosila s svojo koso. Za nekoliko časa, kar se je vlak vozil skozi okužene pokrajine, je skoro polovico potnikov podleglo kugi, tako da je železnica vozila skoro sama mrtva trupla! Drugi, ki jih še ni pobrala smrt, so čakali nanjo v zadnjih zdihljajih. Odtod ta tišina, ko jo došel vlak na postajo. Ogromni stroj, ki je služil navadno samo prometu, je vozil od mesta do mesta, od vasi do vasi, kugo. To je bil mrtvaški vlak v pravem smislu besede.
Razstavljene n\m\mm mm.
Železnični uradnik gosp. Zvonimir Masle bo razstavil v izložbenem oknu t.vrdke Iglič na Mestnem trgu v Ljubljani troje svojih iznajdb.
Prva iznajdba je samodelujoči po-kladalec pokalnih in svetlobnih signalov, ki prepreča trčenja vlakov, katera bi nastala, če bi strojevodja vsled megle, snežnega meteža, ugasnene luči, nepazljivost i. t. d., ne opazil, da stoji signal »na stoj!« — torej da proga pred njim ni prosta.
Aparat je kovinast, obstoječ iz dveh delov. V enem teh delov je na krogljicah lahno tekoče, deloma zobato kolo, ki se vjema z nad njim ležečim prožnim drogom, na konci katerega je pritrjen pokalni in svetlobni signal (patrona). Če stoji kolo v normalnem stanju, kroži v aparatu skozi kontakt in elektromagnet električen tok, ki privlači na kolesu pritrjeno sidro in vzdržuje kolo v normalnem stanju. Če pa vlak ta tok prekine s tem, da pritisne na kontakt pod šino, — kar jo pa možno le, če preti nevarnost, če stoji signal »na stoj!« — spusti elektromagnet hipoma sidro na kolesu, močno okrog kolesa zavito pero zavrti kolo, ki se ujema z zobmi prožnega droga in ga porine tako daleč ven, da obleži pokalni in svetlobni signal na železnični tračnici. Pri tem se pri sicer popolnoma zaprtem, proti mokroti in prahu varnem aparatu odpre dvoje vratic in se ene potem zopet zapro, da ne od lete kosci pokalnega signala v aparat. Obenem se aparat sam zavaruje, da uc more nato nihče več premakniti prožnega droga nazaj v aparat, kot čuvaj, ki ima ključ; to doseže čuvaj v drugem delu aparata. Kakor hitro se sproženo kolo zavrti, zadene na kolesu pritrjeno sidro na menjalo električnega toka in sklene takoj nov trajen tok. Tudi ta tok je v zvezi s postajo, kjer zazvoni v znamenje takoj električni zvonec in alarmira tako dolgo, dokler nista postavljena, vedno po dva, kakih 10 motrov oddaljena in medsebojno električno zvezana aparata, v svojo normalno lego. Seveda se aparata istočasno sprožita in položita vsak po en pokalni signal na tračnico. Aparatov pa ni moč nikakor postaviti na-
zaj v normalno lego, že bi pozabil natakniti čuvaj le en pokalni in svetlobni signal, ali če bi bil le en pokalni signal od vlaka že poškodovan.
Tak aparat pride vzidan v beton poleg tira. V mali razdalji pred prvim aparatom pa je pritrjen pod železnično šino kontakt, ki je električno zvezan s prvim aparatom in z postavljalnikom stoječega signala v postaji. Če bi peljal vlak mimo na »prepovedan uvoz« stoječega signala, sprožita se hipoma oba pokladalca in položita vsak po en pokalni in svetlobni signal tik pred vlakom na tračnico, ki se vsak razleti s silnim pokom in rdečim žarenjem, strojevodji in drugemu osobju v znamenje, da preti nevarnost in da jo vlak nemudoma ustaviti.
Naprava se da rabiti na eno- in dvotirnih železnicah in nimajo nanjo vožnje železničnih vozičkov in draizin nobenega vpliva. Iver se polože pokalni signali le v trenutku nevarnosti, ne ovirajo nobenega prometa in so no pokvarijo, ker niso dežju in solncu izpostavljeni.
Poleg tega jo izložen še nek pomožen železnični aparat, ki prepreča napačno postavljanje železničnih signalov in menjal.
Druga iznajdba jo model svečine kapice, začasno še iz kovine, mesto iz predelanega stekla. Svečine kapice preprečajo okapanje sveč.
Tretjo iznajdbo nam predočujeti risbi: higijenično posodico za sol in poper, ki se bo gotovo prav lahko udomačila v vseh kulturnih državah, v hotelih, gostilnah, zdraviliščih, kopališčih, pri boljših družinah itd. Posebno v hotelih in gostilnah se zlasti pri pometanju dviga obilen prah, donešen iz ceste, in se z vsemi svojimi bacili vseda na sol in poper dan za dnevom. Preprečen bo s tem dotik s soljo in poprom tudi nalezljivo bolnim osebam itd. — V poniklanem, z lepim (figurativnim) okraskom obdanem oklepu, ki so zadaj zaklone s ključkom, je steklena posodica za sol ali poper,'ki se spodaj strmo zožuje in konča v malo odprtino. Odprtino zapira maJ zaklopec, katerega drži kvišku poro. Vrh vsake posodice za sol ali poper je gumb, in če se pritisne nanj. se vsiplje sol ali poper v poljubni količini. Združeni posodici nosite napise: »V obrambo zdravja!«, »Sol«, »Poper«.
Mnenje gospoda cesarskega svet« n"ka dr. W. Harajewicza Bunaj.
Gospod J. Serravallo
Trst.
Z velikim veseljem Vam poročam, da rabim že več let v svoji praksi Vaš izdelek Serravallovo Kina-vino z železom. Imel sem izvrstne uspehe, posebno pri izčrpanih mladeničih, bledi-častih in pri konvalescentih po influ-enci ali malariji in to me izpodbuja, da še naprej predpisujem Vaš izdelek.
Dunaj, 16. aprila 1900.
Dr. W. Harajewicz.
: Naročajte ..Slovenca'.,:
Najboljša
5109
oblika v kateri se za katerikoli namen zavživa ribje olje, je brez dvorna Scott-ova emulzija ribjega olja-zapnefiimi in natro-novimi-htjpophosphiti. Ribjega olja nemorete zavžiti, ker povzroči slabost in pehanje? Torej, Scott-ovn emulzija Vam bode napravila veselje. In šc ena točka je važna: Scott-ova emulzija je bistveno zdravilno močnejša, učinkuje hitrejše kot navadno ribje olje, to sc pravi z drugimi besedami, da more
Scotf=ova emulzija sssav^
bičem — kot
napraviti to, kar sc z navadnim garanciiskim ribjim oljem ne more doseči. scott-ovcm Poskusite sami.	ravnanja!
Cena izvirni steklenici 2 K 50. iJohi se v vseh le' srnah.
Meteorologično poročilo.
Višina n. moriem 306*2«, sred. zračni tlak 73(v0 mm
15,
Cas up a-zovanja	Stanič barometra » mm	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	o r. 5 £ a a 5 c > - >
9. zvefi, | 724 1		11	sl. sever | sneg		42 3
7 zjutr. 2. pop.	207 23 4	0-3 j si. jug'. 5 2 | si. jj v zli.		• sk. obl	
849
t
Potrtih src javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša pre-ljubljona, ilobra stara mati, sestra in tota, gospa
Adalberta Tratnik
zasebnica
dnnea ob 1. uri zjutraj po kratki bolezni, providena s svetotajstvi za umirajočo v 70. lotu svoje dobo mirno v Gospodu zaspala.
Zemeljski ostanki preblage po-kojnice se bodo blagoslovili v četrtek dno 1fi. marca t. 1. ob 5. uri popoldne v hiši žalosti v Ljubljani, Bloivveisova cesta št. 20, nato prepeljali na južni kolodvor in odtod v Šmartno pri Litiji.
Pogrob v šmartnem so vrši v petek dno 17. marca 1.1. od desetih dopoldne.
Sv. mašo zadušnice sc bodo služile v več cerkvah.
Drago pokojnico priporočamo v blag spomin in molitev.
V Ljubljani, 15. marca 1911.
Žalujoči ostali.
I. kranjski pogrobni zavod Fr. Dobovlet.

852
Mestni učitelj Fvart G ali) javlja v svojtsrti in v imenu svoje soprogo ter svojilj otrok Ttozike in Gabrijelo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pret.užno vest, da jo njegov preljubi in nepozabljeni sinček
Stanislav 0a!e
učenec I. razreda ljudske šole
po kratkem in mukapolncm trpljenju, danes 14. marca gl) 8. uri popoldne v 7. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogrob se vrši v četrtek, 16. marca ob 3. uri popoldne i z liiSe žalosti, Ilirska ulica 21, na pokopališče pri sv. Križu.
Preblagega pokojnika priporočamo v molitev in prijazen spomin.
V Ljubljani, 15. marca 1911.

TJBZMK O J3 ]>'!£.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 15. marca.
Pšenica za april 1011.....11 -50
Pšenica za maj 1911......1135
Pšenica za oktober 1911 ... .	10 55
Rž za april 1911.......8 09
Rž za oktober 1911......7 85
Oves za april 1911......864
Koruza za maj 1911......5 64
Srednja vfiera|sn|a temp. 3'8' norm. 32 .
naznanja svojim članom,
da smejo biti v nedeljo dne 19. marca t. L,
ker pade na ta dan praznik sv. Jožefa,
v smislu dež. zak. 31. oktobra 1905, št. XI,
vse trgovine odprte
od sedmih zjutraj do dvanajstih opoldne ter od treh do šestih popoldne.
Načelnikov namestnik: 846 2	Iv. Me'ač 1. r.
Ženilna ponudba.
Srednjih let, izobražen, samski posestnik, lepe in velike domačije na Gorenjskem v prijetnem kraju blizu postaje in trgovec, želi radi nepričakovanih domačih razmer, oso-bito radi pomanjkanja znanja stopiti v dogovor z gospodično v starosti do 30 let v svrho poročitve. Imenovana naj bi bila razumna, mirna, pridna in varčna gospodinja, katera bi s pridnostjo in veseljem znala vsa gospodinjska hišna dela bodisi v kuhinji, na vrtu, polju, ali pri živini, voditi sploh celo gospodinjstvo. Želi se gospodinja iz dobre, poštene boljše kmečke hiše, seveda s primerno doto. Prijazne resne ponudbe blagovolijo se doposlati do 20. marca na uprav-ništvo „Slovenca" pod „Srečna bodoč-nost 1000." Stroga tajnost na obe strani zajamčena.	803

t^r-sr^
H	nado^06 ,
inI

se sprejme s 1. aprilom 1.1, v službo v v Št. Gotardu pri Trojanah. Plača: Lepo prosto stanovanje z gospodarskim poslopjem, krog hiše sadni vrt, lepe rodovitne njive itd. Redi lahko kravo, do 6 prašičev in perutnine kolikor hoče. Ima bogato biro, denarni poboljšek od cerkve in sejmišča ter lopo štolnino. Prednost imajo oženj eni, ki imajo morda že lastne otroke pevce, ki znajo društveno delovati in opravljati mogoče tudi tajniški posel pri občini, za kar je plača posebej. - Služba ni težavna, a plodonosna. Kraj je lep, ljudstvo dobro. Prosilci naj se zglasijo pri župnem uradu v Ši. Gotardu, pošta Trojane. 84č-
' PrtnM spomladanskih oblek
za gospode in deco umijte pozornost u tt-sr
najnovejšo ROnfeKCilSKO turdko Franca Jožefa cesta šf. 3 mmum
■nMMBR ■^^CTr/aaBLami s>.\m.[>x ^rrtKrn^moamMrM mil
0O000 tf r< bližin glavne polže
Trgovina je med opoldansko uro tudi odprta. =i==e~
Postrežba jako solidna ter l zelo nizke cene. 332 1 li
1—IT—TrMTITirT—TI—1—IM III. ■■■■IIIIII.IMIIII

t]{dor je kedaj kuril z njim, ns opusti ga nikdar več!
tpo analizi, izvedeni po e. kr. geologičnerc držav, zavodu na5)unaju, potem po dr. „vt. Glusen, projeso^u kemične tehnologije ua c. kr. veliki šoli za poljedelstvo na ^Dunaju in konečno po aboratovju „Združenili mostecko-duchcovskih rudarskih revirjev ima šeutjanški pvemog 4059—+738 kalorij in 7'86—11'67°|o pepela in se potemtakem more vzporejati z najboljšim češkim rujavim premogom.
mu S® 2 H 40 te za 100 fei^iramsu;
tedaj Mižsa, cena nsacesa dragega premoga.
Jiaročila spreiemajo razen prBsiaJalsie pisarne šentjurske premogokopne druž ;e e Kri£son$5ki Kliki 8, iS. ssadsi. v hiši g. Urba ca siedeče tvrdke: 5Fr ;"?cbie, dolenjska'c.; S. JCavčič, Prešernova ul.; £eskovie % JVTeden, Jurčičev ir^' J. Ji/tendnger, Sv. tfetra c.; JB. Sevar, Sv. jakoba trg; Uradn. gosp. dr., JCont resni trg. — Jfaročila in denar za premog sprejema £u"d. potnik, trg. v Sp.
Šiški. — Ea sprejemanje naročil, in za inkasiranje je opravičen g. JJos. JBaraga.
Ali ste pridobili »Slovencu" kakega novega naročnika? Upoštevajte npiiv dobrega dnevnika in agitirajte povsod za nove naročnike!
mmhbotsi« I
vešč manufakturne in špecerijske stroke, želi primerne službe. Naslov pove upravništvo »Slovenca."
Ingenleur M. UHLIR
Ljubljana, Resljeva c. 26.
Strokovna izvršitev vseh vrst načrtov in proračunov, znanstvena mnenja, prevzetja zgradb
5362
es Fino blago za ženske obleke bb
najdete v veliki izbiri po ugodnih cenah v veliki trgovini
LJUBLJANA, Stritarjeve (Spitalske) ulice štev. 5.
Došle so tudi novosti perilnega blaga, cefirja, fine svilnene in polsvil-nene rute in šerpe. Posebno omenim tudi velikansko izber bele kote-nine in modropolana blaga za rjuhe, cvillia za blazine iz prvih tovarn.
Postrežba priznano dobra.	593
rafee se proda posestvo v BofeinisHl SrpdnSI m štet?, 43.
Obstoji iz enonadstropne hiše ob okrajni cesti blizu župne cerkve, iz vrta, njive in gozdov. Več se izve pri posestnici ravnotam. t21
bi se kupile po ugodni ceni. Kdor bi jih imel, naj naznani ceno itd. K. s. izobr. društvu v šmartnem pri Litiji.
ustanovljena leta 1818.
ustanovljena leta 1818.
(tfelefon
. št. 248.)
aiega t uiiMiimi, ....
"Sa" svoje izborno vležano marčno, dvojno marčno in bavarsko pivov

1 Ugodna prilika!
Ker imam ve!iko zalogo opeke, ki je izdelana še iz cenenega cementa, oddajam
V m \
(z zarezo in brez zareze) pu ZBSižaiii ceni.
Cementna stresna opoKa preM po svoji lrpo»li »rstiie opoho tar dajem za njo vsako poljubna garancijo.
Ǥ8 11 erln
«!itiiiiiuiMuniiuiS!iiiiHiiui'.rniiii:i!::r,ii:iniiiii(iiiti9ii:3Hif:Miiiiiiii!HiiiiiiHiMi[iniiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiii(HiiiiiMiifiu
Tll^^l A r» ©Pt1! Povest iz Neronove dobe. 13. zvezek ljudske knjižnice. K 2-20, JLB&^Iu di	iL vezano K 3-20. — Navedena povest je istinito biserna povest,
ki bo bravca privezala nase z neodoljivo silo in se mu po svoji krasni vsebini neizbrisno vtisnila v spomin.
ijiga 0 lepem vedenju. T^-TL^t^SS^iJSS
točnega navodila za olikano in oglajeno vedenje v družbi, kajti no le naše ljudstvo, temveč tudi izobraženec mora imeti vočkrat pri roki zanesljivega svetovalca, kako mu je pri tej in oni priliki v družabnem življenju nastopati, da se ne zameri in ne pride v zadrego. Tej potrebi bo ta knjiga v vsakem oziru odpomogla.
^oHnlnitiim Spisal dr. A. Ušeničnik. K 8-50, vezano K 10-80. — Colo ve-OUi/iUlUljlJd. niči narodi nimajo dela, ki bi se moglo po znanstveni temeljitosti in obsežnosti ter po strokovni popolnosti meriti z navedenim delom našega domačega učenjaka. Dr. Uženičnikovo sociologijo smemo s ponosom uvrstiti med naj odličnejša dela svetovne znanstvene literature,


I. del K 3 80, elegantno vezano K 5-—; — II. del K 4-—, elegantno vezano K 5-40. Poezije .Medvedove, ki je pač ena naših najkrepkejših in najizrazitejših pesniških individualnosti, so v kras vsakemu slovenskemu domu.
iifiiiii]3iiitiiiiiiiifii(iiiiiiiiii>iiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«iitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii(iiiiiiittiii(Htiiiititi(itiieiiTiii!:iiiiiiifiiiiiii)iiiiiiitiiiiiiiii]iniiii!iii
Leposlovna knjižnica:
1.	zvezek: Razporokn. Pavel Bourget. — Kalan. Roman. K 2"—, vezano K ?>•—.
2.	zvezek: Sicpni kralj Lear. Ivan Turgenjev Sergjejevič. Povest. Hiša ob Volgi. S. Step-njak. — .Josip Jurca. K 1"20, vezano K 2-20.
3.	zvezek: Straža. Fran Virant. — Boleslav Prus. Povest. K 2-40, vezano K 3-40.
4.	zvezek: Ponižani in razžaljeni F. M. Dostojevski]. — Vladimir Levstik. Roman v štirih delih in z epilogom. K .'J-—, vezano K 4-20.
f>. zvezek: Kobzar. Taras Sevčenko. — Josip Abram. Izbrane pesmi. Z zgodovinskim pregledom Ukrajine in pesnikovim življenjepisom. K 2'40. vezano K 3-60. (i. zvezek: Mož Simone. Chain pol. — V. Levstik. Roman. K 1-90, vezano K 3 —.
7.	zvezok: Hajdamaki. Taras Sevčenko. — Josip Abram. Poem z zgodovinskim uvodom o haj-damaščini. (Kobzar II. del.) Broširano K 1-50. (VI. in VII. zvezek skupno K 3-40, vez. K 450.)
8.	zvezek: Doiina krvi. (Glenanaar.) A. Sheehan. — Fran Bregar. Povest iz irskega življenja. K 4-20, vezano K 5'80.
Kacijanar. Anton Medved. Tragedija v petih dejanjih. K 1-40, vezano K 2-40. Roma. Silvin Sardenko. Poezije. K 2-—, vez. K3-20. Andrej Holer, tirolski junak. Fran Rihar. Ljudska igra v petih dejanjih s predgovorom in sklepno sliko (18 moških, 4 ženske vloge). K —-80, deset izvodov K 5-—. Črna žena. Povest iz domaČe zgodovine. K 1-40, ve zano K 2-—.
Ljudska knjižnica:
1.	zvezek: Znamenje štirih. Conan Doyle. Londonska povest. K —-00, skupaj vezan z II. zvez. K 1-80.
2.	zvezek: Darovana. Alojzij Dostal. Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. K —-00, skupaj vezan s I. zvezkom K 1-80.
:j. zvezek: Jernač-Zmagovaii. Henrik Sienkie-wicz. — Fran Virant. Povest. — Med plazovi. Artur Achleitner. Povest tirolskega gorskega župnika. K —'00, skupaj vezan s VI. zvezkom K 1-40.
•i. zvezek: Malo življenje. Dr. Fran Detela. Povest. K l-—, vezano K 1'90.
5.	zvezek: Zadnja kmečka vojska. Avgust šc-nou. Zgodovinska povest iz leta 1573. K 1'GO., vezano K 2-60.
6.	zvezek: Gozdarjev sin. Fran S. Finžgar. Povest. K —-20, skupno vezano s III. zvezkom K 1-40.
7.	zvezek: Prihajač. Dr. Fran Detela. Povest K —'00, vezano K 1-70.
.Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam" tu slika v krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo resnobo in težavami ter nam predočuje ljudstvo resnično tako, kakršno je.
8.	zvezek: Pasjeglavci. Alojzij Jirasek. Zgodovinska povest. — Kristusove legendo. 1. Vodnjak modrih mož. — 2. Betlehemsko detece, -- 3. Sveta noč. — 4. Bog v Egipet. — 5. V Nazaretu. — 0. V templju. — 7. Taščica. —:
8. Naš gospod in sveti Peter. Iv 2-20, vezano K 3-20.
Velika zgodovinska povest kmečkega punta na Češkem.
9. zvezek: Alešovcc, Kako sem se jaz likal. I. del. K 1-20, vezano K 2-—.
10.	zvezek! Isto li. del. K 120, vezano K 2-—.
11.	zvezek: Isto III. del. K 1-20, vezano K 2-—.
12.	zvezek: Dolžan, Iz dnevnika malega pored-neža. K 1-40, vezano K 2-30.
13.	zvezek: Haggard, Dekle z biseri. K 2-—, vezano K 3'20.
Povesti slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo. Andrej Kalan. Nova zbirka. I. zvezek. K —-80.
Zadnji dnevi Jeruzalema. (Lucij Flav.) .T. SpiII-mann J. D. Zgodovinski roman. 2 dela. K 3-80, vezano K 5-40.
Za križ ln svobodo. Igrokaz v petih dejanjih (G moških in 1 ženska vloga). K —-50, pet izvodov in več po K —'35.
Posebno za mladeuiška društva pripravna igra polna navdušenja za krščanska načela.
Slovanska apostola. Sardenko. Zgodovinska igra. Ob 1025 letnici Metodove smrti (885—1910). K 1-20.
Slomšek o sv. Cirilu in Metodu. Ob 1025 letnici Metodovo smrti (885-1910). K l-—.
Krek. Turški križ. (Igra v štirih dejanjih.) — Tri sestro. (Igra v treh dejanjih.) K 1-—, 10 izvodov K 8-—.
Vsebina obeh, za mešane vloge prirejenih iger, je tako zanimiva ter za oder tako sijajno prirejena, da se bodeta radi svoje lahke uprizorljivosti gotovo kmalu osvojili naše ljudske odre.
ZMija^judskih^igei^; dosedaj 11 zv. po K —-80.
Ta zbirka je zlasti za naša izobraževalna društva, pa tudi za druge odre ljudskega in diletanškega značaja neobhodno potrebna; igre se dajo vse brez posebnih pripomočkov lahko uprizoriti.
Vsebina: t. zvezek se začasno ne dobi. •_'. zvezek: L Vedeževalka. Gluma v enem dejanju. (6 moških vlog.) — 2. Kmet-llerod ali gorj6 mu, ki pride dijakom v roke! Burka s petjem v dveh dejanjih. (5 moških vlog.)
—	3. Zupan sardamski ali Car in tesar. Veseloigra v treh dejanjih. (10 moških vlog.)
—	4. Jeza nacl petelinom in kes. Veseloigra v dveh dejanjih za dekleta. (5 ženskih vlog.) K —-80.
3,	zvezek: L Mlini pod zemljo ali zadnje ure poganstva v Rimu. Igra v petih dejanjih. (10 moških oseb.) — 2. Sanje. Igra s petjem v petih dejanjih. (11 moških vlog.) —3. Sveta Neža. Igrokaz v dveh dejanjih. (12 ženskih vlog.) K —-80.
4.	zvezek: t. Dr. Vseznal in njegov sluga Stipko Tiček. Veseloigra v dveh dejanjih. (8 moških vlog.) — 2. Vaški skopuh. Igrokaz v treh dejanjih. (5 moških vlog.) — 3. Novi zvon na Krtinah ali srečna sprava. Selška igra v treh dejanjih. (8 moških vlog.) — 4. Zakleta
ani
soba v gostilni pri „zlali goski". Burka v enem dejanju. (6 ženskih vlog.) K —-80.
5. in 6. zvezek: 1. Garcia Moreno. Zaloigra v potih dejanjih. (16 moških vlog.) — 2. Krč-mar pri zvitem rogu. Burka v enem dejanju. (5 moških vlog.) — 3. Kukavica modra ptica ali boj za doto. Veseloigra v štirih dejanjih. (8 ženskih vlog.) — 4. Sveta Cita. Slika iz njenega življenja v treh dejanjih. (9 ženskih vlog.) — 5. Pri gospodi. Šaloigra v dveh dejanjih. (5 ženskih vlog.) — 6. Črev-ljar. Veseloigra v treh dejanjih. (6 moških vlog.) — 7. Kmet in fotograf. Komičen prizor. (3 moške vloge.) — 8. Kovačev študent. Burka. (6 moških in 1 ženska vloga.) K 1-60,
7, in 8. zvezek: 1. Sinovo maščevanje ali spoštuj očeta. Igrokaz v treh dejanjih. (8 moških vlog.) — 2. Za letovišče. Burka enode-janka. (12 moških vlog in 2 otroka.) — 3. Občinski tepček. Veseloigra v treh dejanjih, (13 moških vlog.) — 4. Dve materi. Igrokaz s petjem v štirih dejanjih. (12 ženskih vlog.)
—	5. Nežka z Bleda. Narodna igra v petih dejanjih. (19 ženskih vlog.) — 6. Najdena hči. Igra za ženske vloge v treh dejanjih, (9 ženskih vlog.) K t-00.
9. zvezek: 1. Na Betlehemskih poljanah. Božična igra v treh dejanjih. (9 moških vlog.)
—	2. Kazen ne izostane. Igra v štirih dejanjih. (5 moških vlog.) — 3. Očetova kletev Igra v treh dejanjih. (16 moških vlog.) — 4. Čašiea kave. Veseloigra v enem dejanju. (S ženskih vlog in dva otroka.) K —-80.
10.'zvezek:	L Fernando strah Asturije ali iz-preobrnjenje roparja. Igrokaz v treh dejanjih. (11 moških vlog.) — 2. Rdeči nosovi, Burka v enem dejanju. (7 moških vlog.) — 3. Zdaj gr« sem, zdaj pa tja. Burka v enem dejanju. (5 moških vlog.) — 4. Poštna skrivnost a!i_ začarano pismo. Burka v enem de-janju. (7 moških vlog.) — 5. Strahovi. (3 ženske vloge.) K —-80.
11.	zvezek: t. Večna, mladost in večna lepota Igrokaz v treh dejanjih. (14 ženskih vlog.)
—	2. Repoštev, duh v krkonoških gorah ali vsega je enkrat konec. Čarobna burka v petih dejanjih. (9 moških vlog.) — 3. Prepirljiva sosedaali boljšajo kratka sprava kol dolgu pravda. Burka v enem dejanju. (4 mo-tke \loge.) K —"80.
12.	zvezek: (Za moške vloge: Izgubljen sin. V ječi. Pastirci in kralji. — Za ženske vlogo Ljudmila. Planšarica.) K —-80.
13.	zvezek: (Za žensko vloge: Vestalka. Smrt Marije Davicc. Marijin otrok.) K —'80.
34. zvezek: (Za žensko vloge: Junaška deklica Devica Orleanska. — Za moške vloge: Sv, Boštjan. — Za otroške vloge: Materin blagoslov.) K — 80.
15. zvezek: (Za ženske vloge: Fabiola in Neža
—	Za moške vloge: Turki pred Dunajem.] K --80.
Navedene igre so si vsled lahke uprizorljivosti in krasne vsebine v najkrajšem času osvojile vse naše domačo odre.

M te KiUije se M v RaioiiJKi mmm v Mirnui, n Rolinrni MnW«Mm In l ftrsjes A v &im snestu.
Književnost.
Urbanus: »Knjiga o lepem vedenju«. Ljubljana, 1910. Izdala in založila »Katoliška Bukvama«. Cena 3 krone, vez. -i krone. — O tej knjigi piše dijaški list »Zora«: Naše dijaštvo, posebno ono, ki je raztreseno po provincialnih mestih, večinoma nima dosti prilike, da bi si prisvojilo tekom svojih srednješolskih študij toliko najnujnejših oblik družabnega kretanja, kakor od njega zahteva življenje, ko zapusti srednjo šolo; zato sc pogostokrat opaža bojazljivost in nerodnost v družbi. Res je v tem oziru najboljši učitelj praksa ito se pravi, da ima dijak že od zgodnj mladosti priliko kretati se v olikani družbi, a kjer to ni mogoče, mora to lekcijo nadomestiti knjiga, in tako knjigo nam s tem podaja »Katoliška Bukvama«. Knjiga je res taka, da nadomesti v vsakem oziru podobne nemške knjige, ki smo jih dosedaj rabili. Naj bi ta knjiga posebno dijaštvu veliko koristila, ker po olikani inteligenci sodijo cel narod, dosedanja naša inteligenca pa je pogostokrat vse prej kakor olikana. Ne trdim, cla je v tem bistvo življenja, a tista oblika življenja je, ki jo zahteva svet od tebe, če hočeš, cla te bo vsaj po tvojih zmožnostih vpošteval.
»Dekle z biseri«. Ljudska knjižnica. 13. zvezek. Izdala in založila »Katoliška Bukvama«, Ljubljana, 1910. — Cena 2 kroni, vez. 3 K 20 vin. — O tej knjigi piše dijaški list »Zora«: Spominjam se še, kako je številka za številko »Slovenca« romala po moji rojstni vasi, ko je v podlistku izhajala pričujoča povest. Ljudje so debatirali med seboj in ugibali, kaj se bo zgodilo z Mirijam in kaj z Markom in kako se bo cela povest izšla. — Zakaj to? Odgovor je lahek: 1. Knjiga je pisana poljudno, v jeziku, ki ga tudi najpriprostejši težak razume; 2. sujet obstoji iz osebnosti, časov in zgodovinskih dogodkov in procesov, ki so privlačni in intere-santni za vse številne milijone kristjanov, ki so raztreseni po vsem svetu. Ta čas in njegovi zgodovinski nositelji, zibelka krščanstva, — je tudi Slovencem pustil globoke sledove v duši in aato bo ljudstvo knjigo s hvaležnostjo sprejelo in s koristjo čitalo; 3. čuvstvo-vanje in svetovno naziranje v knjigi popolnoma soglaša mišljenjem in svetovnim naziranjem našega ljudstva. — torej tudi v tem oziru najboljše priporočilo. — Poljuden jezik, znan sujet in res pravi krščanski duh, — to so predpogoji za pravo ljudsko knjigo, in pričujoča knjiga bo sigurno postala v pravem pomenu ljudska knjiga; zato moramo »Katoliški Bukvami« biti le hvaležni, da vestno izpolnjuje svojo velevažno nalogo med našim ljudstvom.
Za slabokrvne in prebolele!!!
Pijte pravi pristni Maršala, stekl. 7ho K 1"50 Priporoča se tudi Malaga, stekl. 7/io K 2 50 Najfinejše vino Werraouth prodaja na debelo po jako nizki ceni	3930 12—1
FRAN 6ASC10, mm Linjar|ovQ ul. t (za šHofijo.)
Nad 385.000 komadov že v uporabi.
Ceniki in razkazovanje stroja brezplačno.
Ponaredili so ga vsi moderni dobri pisalni stroji bolj ali manj, kar spričuje nad .30 konkurenčnih izdelkov.
Toda še nihče ga ni dosegel" v trpežnostl konstrukcije in praktičnosti. Ponareja se pa samo dobro blago!
Ako rabite pisalni stroj, ki izvršuje delo hitro in dobro, nabaviti si morate tudi vi UNDERWOOD in imeli boste večjo korist, nego jaz.
Zaloga: J. PERKO, Ljubljana, Sodna ulica št. 3, I. nadstr.
l/sianoit/feno fS&Z
ki hoče pospeševati kožno nego, ki hoče izgubiti pege, ter doseči nežno mehko kožo in belo polt, se umiva le i
Steckenpterd iilijno mleCno milo
(znamka Steckenpfercfi tvrdke Bergmonn & Co., Tc-Sn ob Labi. Komad po80v se dobi v vsili lekarnah, drogerljah In trgovinah s parfumom 1.1 d. 603
Dinamo stroji, elektr. motorji. Naprave za elektr. razsuef-IJauo in preuaianfe elektr. sile. Električni uigrat vseh vrst. Ventilatorji. Tarbo-generatorji, elektr. železnice in lokomotive, žerjavi in dvigala. Qfr3o£iliCS in žarnici*, vseh vrst. 2073
m IZPELJEVA
vse!i toslcviiili transakcij. - Izdajanje ickov, nakaznic in KREDITNIH PISEM
za vsr rtevne in stranska mesta ta- in inozemstva.
mMRCT
: Pristni Mo Slap:
avi
sv

preje Kolben in dr.

za pomladansko in poletno
= Kupon =
3*10 metr. dolg, za kompletno moško obleko
suknjo, hlače, telovnik zadostno, stane le
sezono
kupou kupon kupon kupon kupon kupou kupou
7 kron 10 kron 12 kron 15 kron
17	kron
18	kron 20 kron
Kupon za črno salonsko ol)Ic'<o K 20' , kakor tudi blago za površnike, turistovske obleke, svileni kamgarn itd., pošilia po tovarniški ceni kot redut in solidna, dobroznana 1o7 (iu)
zaloga tovarniškega sukna
Siegel-Irahof v Brnu
Vzorci zastonj In franko. Vsled direktnega naročila blaga pri tvrilki Slcgcl-Imhof iz tovurnc imajo znsebnlkl m ■ o /o pied-
nostl. Vsled velikega blagovnega prometa vedno največja izalra povsem švežegn blaaa. Stalne, najnižje cene. Tudi najmanjša naročilu sc izvrie najskrbiioje, natančno po vzorcu.
3SS&
Priporočamo
novo trgovino
»I A
f
f Ljubljana
Stari trg štev. \
(prej bazar).
737
mm
ml Časa i denarja
prihranite z uporabo stroja 734
gffP *..... - %
J-———........
ira! m
za reševanje korespondence, izročitev naročil, kontrolo telefonskih pogovorov, koncipiranje govorov, dalje pripraven za pisatelje, žurua-liste itd. Prospekti in razkazovanje zastonj pri
Šelenbnrgova ulica 7. - Telefon 38.
V nekem najbolj prometnem mestu na Zgornjem Koroškem sc ceno proda pod ugodnimi pogoji
m M
Pojasnila daje Peter Matelič, konces. posredovalna pisarna, Ljubljana, Škof ja ulica 10. Telefon 155. 71)0
Vodne fgsrbisie vseh sestav, IFrancIs, Pelfaisf. Točna, cena in Mira popravila vseh j elektr. strojev od drugih ivnlk. Vse potrebe za inŠSs&Šr aoSe. Odlitki iz Siemens-Martino veli;;: j fia jekla, ameriška knjna litina iz lastnih velikih livaren in jeklaren. Ka vele-in malo obrt.
C. KR. PRIV1L. BANČNA IN MENJALNIČNA DELNIŠKA DRUŽBA
M IT O iT IT U OSREDNJA. MENJALNICA: IWI E. M U tt DUNAJ L, WOLLZEILE 1.
99
Pnrlni7ni>0- Cat|en, tleska Kamnlca, Češka Lipa, Drno. Duchcov. Gabion?.r N. Grastltz, Krakov, Litometice, -----UJl»B. Morami^uMBeri), M5tllini]. Heran. NovlJiCin, Pl2en, fraija.UtiBraa, DunajskoNovomu:
vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srač.i i. t. d., i. t. d.
_ Zavarovanja proii m pri mM) m in mil iiapirisv
IsVo NoVomastoj Uvitava! j 7 Prospekta in cenike premij zailom ia franko.
Priznano na oečja, s-esn3£n» domača, Iz 25 Eet
obstoječa ekspertna tordkK.

samo nasproti Frančiškanske cerkve
največjih tovarn švicarskih ur »Union« v Genovi in Biclu
osi žisrsi llahko po originalno !ooarffil:§h!h cenah
garantirano zanesljive, v vseh legah in temperaturah po njegovem astronomičnem regulatorju regulirane, svetovno
znane
z matematično preciznim kolesjem v zlatu, tula, srebru, nikeljnu in jeklu
637 1
Nedosežno velika izbira. — Večletno jamstvo. — Ceniki zastonj in poštnine prosti.
Pošljite 70 vinarjev
m«
mm W>8rM
bntei. s
v znamkah ali po poštni nakaznici in dobili bodete poštnine prosto takoj krasen zastor za okno 80 cm visok, 60 cm širok. Da se na mali vpeljemo damo 100.000 komadov za tako nizko ceno in dobi vsak, kdor ne bi bil presenečen od lepote in izboruosti ako je brez napake, denar nazaj. Zastori za okna okrase vsako stanovanje in zabranijo mimoidočim gledati v stanovanje. Pri vporabi zastorov zahtevajte že danes naš najnovejši cenik, ki Vam ga pošljemo v začetku meseca marca zastonj in poštnine prosto. Čudili sc bodete, da dobite za tako malo denarja tako krasne — zastore. 847

♦
3aiiez x 3osip sclieicb, Ifiisva 27, MoravsHo.
ob Dun, pripravo izve pri
483
ijslci cesti v Ljubljani in na Giincah : in solnčne so na prodaj. Več se lastniku: I. Tribuč na Glincai: št. 37.
Ugodna prilika.
»V na eni najbolj prometnih cest v Ljubljani z gostilniško koncesijo, s hlevom, gostilniškimi sobami in vrtom za zelenjav je na prodaj. Hiša je pripravna tudi za vsaki drugi obrt. V hiši so prostorne kleti.
Poizve se v Prečni ul. št. 6, pri gosp. Arzelinu.	sio
Selenfourgova ulica štev. 5
na vogalu Knaflove ulice (nasproti glavne pošte).
Znano najboljše platno za rjuhe, bombaževina, brisalke i. t. d. — Švicarske vezenine. — Znano najboljše perilo. — Najcenejši nakup.
2964
2964
Onreme za neveste,
nerciznist sem izgubil nikar mm
677 1
Telefon 237,
Telefon 237.
norn
Ljubljana, Dunajska cesta štev. 73


Beton i:
Fundamenti.
Stropovi.
Mostovi.
Vzidava turbin. Stopnice.
Tlakovi.
Ksilolit.
Umetni kamen (okraski za fasade, obhajilne • ■ ■ ■■ mize, balustrade). -
P ■
D
8 a
D
8
8
622
8
različne barve so napredaj pri lastniku
Beralez
Ljubljana, Kladezna uSica 5. 770 3
Ime:
9 o.
Ljubljana
bodi vsakemu znano pri nakupu blaga
za obleko in perilo.
sredi vasi ob glavnj ccsti (lahko tudi z zemljiščem), pripravna za vsako obrt se iz proste roke ceno proda. Vprašati je pri lastniku J. Turk, Gornji Logstec štev. 46. 7G0
Hranilne vloge obre' stuje po
brez odbitka.
PsiMlsta cesta 32 (nasproti Bavarske«! dvora v mili milnice).
Vložne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar. - Posojila na zemljišča daje po 43/4 °/o in 5°/o. - Daje posojila na amortizacijo na vsak poljuben načrt, dalje na menice in vrednostne papirje.
Za varnost vloženega denarja jamči 21 kmečkih občin z vsem premoženjem in davčno močjo. Vsaka špekulacija z vloženim denarjem je po pravilih odobrenih od c. kr. dež. vlade izključena, zato je denar v hranilnici popolnoma varno naložen in se ni bati nobene izgube. 54
Hranilne vloge obrestuje po
brez
odbitka.
Izdajatelj: Dr. lonacii Žitnik.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«,
Odgovorni urednik: Ivan štele.