pavšalirana! Štev. 16 Izhaja vsako soboto. Novo mosto. dne 17. septembra 1921. Posamezna številka K 160 Leto I. Naročnina mesečno 5 kron. Za inozemstvo se računa naročnina dvojno. - Pismenim vprašanjem znamko za odgovor. — Vse pošiljatve na naslov lista „Sedanjost“. Oglasi: V2 strani K 750’—, V* K 380-—, 7s K 200-—. Manjši oglasi po 4 K petit -vrsta. Pri večkratnem oglaševanju popust. Mali oglasi beseda 1 K, debelo tisk. 2 K. Belgrajsko pismo. 9. sept. 1921. Po dolgem presledku se zopet, oglašam svojini rojakom. Od mojega zadnjega pisma do danes se je marsikaj spremenilo, vendar v bist vu je ostal položaj isti, razloček je samo v tem, da se je razmerje med opozicijo in vladnimi strankami še bolj poostrilo. To je privedlo do poskusa revizije medsebojnega razmerja vladnih strank. Radikalci drže še vedno odprta vratca izz» sebe. Zato zvaljnjejo vso odgovornost za sedanje stanje v državi na demokrate. Napadi in obrambe so osredotočeni predvsem na Pribičeviča in Protiča, dobiček od tega pa pričakuje — Pašič. Ti manevri so naperjeni v to, ds se zaziba opozicija v sladke sanje, češ, vladne stranke se že koljejo med seboj . . . Vendar v ozadju pa se sučejo stvari povsem drugače. Načrt novega volilnega zakona, o katerem je svojčas pisala ,.Samouprava“ je vess, ki trdno spaja obe vladajoči stranki. Sicer pa itak ni med njima nobenega resnega razločka. Podrobnosti volilnega načrta se drže sicer še v tajnosti, vendar pa se mi je posrečilo dobiti nekatera pojasnila. Načelo načrta je, da si tzv. večinske stranke že v najprej zagotove skupaj najmanj nadpolovično večino poslancev. Kot večinske stranke se smatrajo tiste stranke, ki postavijo svoje kandidate v vseh volilnih okrožjih cele države. Doslej je kot taka veljala — razen komunistov edino le demokratska stranka. Zato si radikalci prizadevajo najti ugodna tla tudi v Sloveniji, na Hrvatskem pa jih poživlja Protičeva akcija. Ker se je vladnim strankam posrečilo parlamentarno onemogočiti komuniste, je njihov načrt na videz izvedljiv. Kot tretja večinska stranka prihajajo v poštev socialni demo-kratje, ker so s svojim ,,delovanjem“ dokazali, da se kapitalistom in militaristom ni treba bati takih ..ljudskih" zastopnikov. VlUda je socialnim demokratom izročila vso premičninsko in nepremičninsko imo-vino komunističnih organizacij ter jih tako pridobila za svoje namene. Ker so socialni demokratje dobili na ta način monopol v delavskem gibanj-u, vlada se nadeja, da komunisti ne bodo mogli pod 'novim imenom in z revidiranim programom nastopiti kot večinska stranka. Vlada toraj računa samo s tremi strankami: z demokrati, z radikalci in s socialnimi demokrati. Glede samostojnežev pa imajo radikalci svoje posebne namene. V Sloveniji niti srbski radikalci, niti samostojneži nimajo bodočnosti, dokler ima večino v ljudstvu SLS. Zato se je srbska radikalna stranka s samostojneži vred z vso silo vrgla v zagotovitev svojih organizacijskih postojank in proti SLS. Ker bi pa samostojneži ne prišli na svoj račun, se je sklenila med radikalci in SKS ožja kooperacija (skupno delovanje — op. ur.J. Pri volitvah bo torej nastopila srbska radikalna stranka tudi v Sloveniji in sicer s svojimi in samostojneškimi kandidati. SKS ne bo postavila svoje kandidatne liste, ker si more le v ozki zvezi z večinsko stranko zagotoviti dosedanje posestno stanje brez obzira na število volilnih glasov. Tako so se samostojneži končno popolnoma razkrinkali in obenem odgovorili na njihovo vprašanje: kdo je prodal Slovence Srbom ? Vsled tega je razumljiva udeležba dr. Janjiča, kot tajnika srbste radikalne stranke pri vseh samostojniških prireditvah. Že 3. julija 1.1. je „Samouprava“ pro-rokovala majorizačni volilni red, češ. da to zahtevajo državni interesi. Toda nikdo ni mogel niti slutiti, da se pripravlja tak atentat na volilni izraz volje državljanov. Najčrnejše nazadnjaštvo in samovolja je na pohodu. Tega se zavedamo vsi in vsi to čutimo, kar nas še ni zastrupljenih, Vse stranke v opoziciji na krov in na delo za skupno akcijo v obrambo države in ljudstva! Volitve so pred durmi! Primčev Miha. Ali je to prav ? Koliko ima naša kraljevina dolgov ? — Po izkazu direkcije državnih dolgov imamo danes tako imenovanega državnega dolga 55 milijard in 450 milijonov kron. To je veliko breme. Kdo je napravil toliko dolga? Izkaz direkcije šteje med državne dolgove tudi dolgove tistih pokrajin, ki so bile pred vojno v avstro-ogrski državi; pa to ni pravilno: to ni državni dolg. ampak dolg dotične dežele, ki ga mora sama plačati in ga tudi lahko plača. Tako n. pr. ima kranjska dežela okrog 28 milijonov dolga, pa čez 500 milijonov premoženja, toraj se bo zdaj ob likvidaciji deželnega gospodarstva ta dolg izplačal, nam pa ostane še čistih petsto milijonov v rokah. Enako napravijo tudi druge dežele; ti dolgovi torej ne pridejo v poštev med državnimi dolgovi. Druge dolgove naše SHS države pa moramo postaviti na trojen račun. — Na prvem računu stoje predvojni d o 1 go vi, na drugem vojni dolgovi, na tretjem pa dolgovi, ki so se napravili po našem „ujedinjenju“. Na račun predvojnih dolgov stavi ta izkaz samo predvojne dolgove Srbije, ne pa prodvojne dolgove Avstro-Ogrske. kolikor jih pripade na pokrajine. ki so zdaj združene s Srbijo v SHS državo. Tega dolga je okolo 2 milijarde kron. — Zakaj direkcija tega dolga ne upošteva, dasi je dolžnost nasledstvenih držav, da ta dolg priznajo in prevzamejo y zmislu članka 208. St. Germainske mirovne pogodbe? — Srbija kot prejšnja kraljevina ima 863 milijonov frankov predvojnega dolga, to je v naši valuti (1 frank-13 kron)-11 milijard 219 milijonov kron; — nasproti 2 milijardema avst. ogr. dolga je to velika vsota. 2. e Na drugem računn stoje vojni dolgovi. — Predvojna Srbija ima vojnega dolga 1.936 milijonov frankov to je 25 milijard 168 nilijonov kron. _____________ To je težko breme za majhno državo. Tudi na tem’ računu pogrešamo vojne dolgove avst.to-ogrske, v kolikor jih je žigosala država SHS.' Direkciji so gotovo te številke znane, pa jih ne upošteva. To je nova velika škoda za nas. Pri „ujedinjenju“ smo stopili v zvezo s Srbi z vsem, kar imamo, prinesli smo Srbiji imovine gotovine nad 100 milijard v sedanji valuti in pa nekaj avstro-ogrskega vojnega dolga, ki ne presega 2°/0 tega premoženja, pa premoženje so Srbi prevzeli za dolgove žnjim združene se pa ne menijo. Ali je to prav? 3. Na tretjem računu stoje dolgovi, katere je država SHS napravila po našem ujedinjenju. Ti novi dolgovi so: 40 milijonov dolarjev 6800 mil. kron; 650 mil. frankov 8190 mil. kron; 639 milijonov dinarjev 25f>6 milijonov kron, in 1036 milijonov kron; skupaj 18 milijard in pol novega dolga. To je obilno za 2 leti skupnega gospodarstva. Kako se plačujejo obresti od teh dolgov ? — Naša država SHS plačuje obresti predvojnih in vojnih dolgov, pa samo onih iz stare Srbije, avstro-ogrskih ne upošteva nič, dasi je mnogo državljanov navezanih na te obresti, jih država noče izplačati. Ali je to pravično? Kako visoko se obrestuje ta srbski dolg ? — Ker je predvojno srbsko posojilo najeto v frankih, se morajo tudi obresti dajati v frankih. Pred vojno je bil dinar frank, danes pa je 1 frank 13 K - 3 d. 25 par, toraj se obrestuje po več kot trikrat toliko kot pred vojno. — Avstro-ogrsko predvojno posojilo se je obrestvalo v kronah, ki so bile tačas enake franku in dinaru; tudi danes bi se obresti izplačavale v kronah, ki so pa 13 kron manj vredne kot franki, pa še tega država SHS nasproti svojini državljanom noče storiti, tujcem pa plačuje 13krat toliko kakor je vredno, dočim svojim ljudem še beraške krone ne privošči. — Ali je to prav? — Mi moramo priznati 36 milijard srbskega dolga, nam se pa ne vrne malenkosti 4 milijard. To je taka očigledna krivica, da bi jo ne mogli pojmovati, ko bi nas ne prepričavale vsakdanje skušnje na vseh poljih našega skupnega življenja. Proklet-stvo izdajstva nad avtonomijo se maščuje. Odkod jemlje država SHS denar, da pla-čnje tako visoke obresti ? Ta denar gre iz državnih dohodkov, zlasti iz davkov. V proračun je postavljena vsota nad 47 milijonov frankov to je 611 milijonov kron za obresti predvojnih in vojnih posojil — to.la samo srbskih; na avstro-ogrske ne pride nič., Od teh 611 milijonov plačajo prejšnje avstrogrske pokrajine pretežno večino za tujce, za se pa še borih 4% slabe valute ne dobe. Zda.|. pa povejte Fran RadeSček: LISTEK Na „Sionu“. V francoskem vojnem pristanišču, v Toulonu, so se zbirali 1916 leta vsi za orožje sposobni srbski vojaki, s francoskega ozemlja odtod pa so jih pošiljali na Krf in potem v Solun. Tudi korzikanski transport je preko Nice pripeljal 800 borcev. Nastanili so nas v prazni pehotni vojašnici izza trdnjavskega obzidja, kjer smo preživeli velikonočne praznike. Na velikonočni ponedeljek zjutraj pa nas je rog že zgodaj prebudil. Zbrali smo se na dvorišču v četverokotniku, v katerem je bila miza in okrog nje nekaj srbskih in francoskih častnikov in podčastnikov. Začelo se je izklicavanje imen, čemur je sledilo kosilo in nato odhod v pristanišče. Povsod zidovje, umetni in naravni grički, na vsakem vogln pa straža — vse to je napravljalo globok, resnoben vtis. V ozadju se dviga strmo in visoko skalovje, ki zapira pristanišče in mesto od treh strani, le od morske strani zija široka odprtina, skozi katero švigajo manje ladje in se slovenski m hrvaški ministri: kako morete to zagovarjati? Zagovarjati? Kaj še! Zakaj so pa tepci glasovali za nje ? ? Dopisi. Sv. Križ pri Kostanjevici: Nad vse pričakovanje se je lepo in veličastno vršil orlovski tabor. Ob tej priliki je bil blagoslovljen tudi novi katoliški dom. Vsa dela so prav lično dovršena. — Ob 9. uri se je zbralo na Brodu 65 Orlov v kroju, do 100 Orlic in čez 140 naraščaja ter gojenk in 7 Orlov-konjenikov in mnogobrojna množica občinstva, ki je navdušeno pozdravljalo svojo vrlo mladino. Trije'lepo okrašeni slavoloki z napisi so ponosno zrli na zlati cvet slov. naroda — orlovsko mladež. Ob 10. uri je bila sv. maša. V pridigi je g. Kerin poljubno razložil poman Kat. doma in kršČ. organizacije. Cerkev je bila okrašena z venci in smrekcami. Po sv. maši je g. leskovški dekan Anton Kurent lego povdarjal, koliko skupnega in požrtvovalnega dela od vseh je bilo treba, da se je zgradil dom, ki naj bo ljudska univerza v kateri naj se mladina uči ljubiti Boga in narod; starina pa bo v tem domu izražala svoje pravične zahteve po politični in gospodarski svobodi, nato je gospod dekan dom blagoslovil in ga izročil božjemu varstvu. Predsednik križevskega Orla je nato otvoril tabor. Kot glavni govornik je nastopil Anton Komlanec, ki je zelo lepo poudarjal, da sreča naroda v krščanstvu. Tabor so po-zpravili nadalje okrožni načelnik J. Gia-bovs, urednik „Sedanjosti“ g. Radešček, gibljejo ogromni jekleni bojni nestvori. Obširen pristaniščni prostor je bil prenapolnjen s topovi, raznimi vozovi s krmo, slamo in z drugimi vojnimi predmeti. Naš parnik je bil vsidran tik ob pomolu. Na ogromnem trupu se je v toplem pomladanskem solncu blestel ponosen napis: „Sion“. Na parniku in ua pomolu je kar mrgolelo vojaštva in mornarjev. Z veliko brzino in na več krajih je ladjina notranjost požirala velike množine najrazno-vrstnejšega blaga: strelivo, topove, vozove, konjsko opremo, slamo, seno, konje, zaboje, sode itd. itd. / Ob 2. uri popoldne se je začelo vkrcavanje moštva. Najprej so se vkrcali francoski in angležki vojaki, nato pa še mi. Odkazali so nam prostor v sprednjem delu parnika, takoj iz pod krova, kamor so postavili ob krovnih ograjah dolge vrste konj. Ker je na sredi sprednjega krova zijala nepokrita velika odprtina kot vhod v spodnje prostore, je ostal le ozek pas kot prehod med konji in odprtino. To okolnost povdarjam zato, da si pozneje bolje predočimo položaj ob napadu podmornice na naš parnik. g. Gornik in g. Tomazin. Popoldne ob pol 4. uri se je pričela javna telovadba ki je pokazala, kako vztrajno se mladina trudi za telesno čilost. Vse je bilo jako lepo, le nekaj Sokolov je moralo pokazati svojo oliko s tem, da je eden od njih udaril Orla s planko, ki si jo svetokrižki Sokoli lahko postavijo v svoj grb. Iz Slovenskih Goric. Po dolgem molku zopet nekaj iz našega kraja! Pa kje naj bi začel? O letini? Politiki? Menda o teh preklicanih komunistih ali pa clo — protidržavnem elementu — „klerikalcih“?! To je sedaj saj na dnevnem redu pii naših „državotvornih“ radikalnih listih! Pa se ne strašite, ako vam povem, da je ljudstvo tukaj v ogromni večini pri teh preklicanih „ klerikalcih “! Pa ako ne verjamete. vam bo gotovo g. poslanec Mer-molja bolj natanko povedal. Pri Sv. Petru niže Maribora in pri Sv. Jakobu kakor tudi povsod, koder je v zadnjem času priredil „slabostojneu stranke shod, se je sam prepričal, „da ni več tako kakor je blou! Polagoma bojo še nekateri zaslepljenci sprevidili, kam jih vodi ta „samo-st,ojna“! — Da bodete videli, da tudi pri nas dela oblast na roko nsamos^ojne", vam povem, da so za vsak najmanjši vzrok, pa tudi brez vzroka, napravili nasprotniki ugovor proti občinskim volitvam pa tudi to ni nič pomagalo. Pri ponovnih volitvah so še bolj pogoreli. So celo slučaji, da pri drugih volitvah niso mogli niti kandidatne liste vložiti; toraj krivica se sama maščuje. Da je ljudstvo tako zavedno, imata zasluge zelo dobro urejevana časopisa „Stražafl in „Slov. Gospodar", katera sta pri ljudstvu Ko so se že rudečili obronki gora iznad Toulona v zahajajočem solncu, so se začela dvigati sidra z velikim ropotom. Parnik se je začel premikati in kmalu nato smo že zapustili pristanišče v spremstvu francoskega torpiljerja. Naš parnik je imel na vsakem koncu po en top poljskega kalibra. Čim smo se dovolj oddaljili iz pristanišča, so mornarji spustili v morje velik prazen zaboj, na katerega so potem streljali za poskušnjo s topom. Izstreljeno je bilo pet' granat, toda niti ena ni zadela zaboja. „Sion“ pa je dalje plul inajestozno in lahkotno po mirni morski gladini ob hladnem pihljanju večernega vetriča. Prišel je čas večerje. Poseli smo v svojihprostorih, razdeljeni na desetine, in v to določeni vojaki so nam delili juho z mesom in prikuho po francoski navadi. Ta čas je porabil poveljnik „Siona“, da v družbi francoskih in naših častnikov po tolmaču izda potrebna povelja in navodila za slučaj podmorniških napadov. Sicer je že vse to bilo nalepljeno v vseh prostorih na vidnem mestu v francoskem in srbskem jeziku. (Konec prihodnjič.) v. fi zelo pi iljuhljena. Žal. da mi nimamo tu v Mariboru dnevnika, ker danes je pač tako, da danes je stvar zanimiva, a jutri pa že prestaia ! Trgatev obeta biti letos srednja, grozdja je malo. a zdravo, toraj bo precej dobro vino. Samo kupcev ni. Krmil v splošnem primanjkuje, ker je vzela suša. na boljšem so le posestniki, katerib posestva ležijo ob potoku Pesnica in je lam precej otave zrastlo. Cena pri živini zelo pada in jo je sedaj dovolj. Med potovanjem po Sloveniji se je g. pokrajinski namestnik peljal tudi čez Slov. Gorice. V prijaznem trgu Sv. Lenart je bil še dokaj dostojen sprejem. Razni zastopniki so mn tudi potožili naše želje. Med drugimi se je tudi omenilo radi prQineta, kateri je tak. da je boljše, da ne govorimo. G. namestnik je nam obljubil, da dobimo saj dnevno pošto s !. sept. pa še vedno ni nič. Vemo. da g. namestnik ima dobro voljo, a g. poštni minister??! Seveda Slovenske Gorice so daleč od Beograda — pa ne bodite smešni ljudje božji! V južni Srbiji, pošte v nekaterih krajih sploh ni. no, in čemu 'vam bo pri vas?! Da. da, centralizem, centralizem!.. . Društveno življenje se lepo razvija, posebno naš ..Orel'* je razsprostrl svoja krila, skoraj že v vsak kraj. Mirno pričakujemo daljnih dogodkov! Naše vrste so trdne! — Ob priliki kaj več. Pozdrav vsem ntateljem ..Sedanjosti"! Bog živi! Prispevajte za tisk. sklad ,.Sedanjosti“! Orliški krožek — Novo mesto ima v petek 16. t. m. važen sestanek v navadnih prostorih ob 6. uri zvečer. — Glavna točka dnevnega reda: Tabor v .Šmarjeti. Orlovski odsek isti dan pol ure kasneje z istim sporedom. — Udeležba obvezna! Tabor novomeškega orlovskega okrožja v Šmarjeti v nedeljo dno 18. t. m. se vrši po sledečem sporedu: 1. ob 9. uri zbirališče na križišču v Kronovem. 2. ob 10. uri sv. maša in cerkveni govor (č. g. Vovko). 3. Po sv. maši zborovanje. 4. Ob pol 2. litanije. 5. Po litanijah javna telovadba. 9. Po telovadbi prosta zabava, šaljiva pošta, srečolov, licitacija itd. Sodeluje šentjernejska godba. Tabora se udeleži tudi celotno trebapjsko in šentjernejsko okrožje. To bo prva večja prireditev mladega okrožja. Prijatelji orlovske misli iskreno vabljeni. Pridite na okrašenih vozovih ! Udeležniki, ki pridejo z vlaki, si naj preskrbe izkaznice za polovično vožnjo na progah iz Ljubljane, Št. Janža, Črnomlja in Straže. Polovična vožnja velja 17., 18. in 19. t. m. V nedeljo na svidenje v šmarjeti! — Bog živi! Belokranjski Orel vabi k okrožni prireditvi, ki se vrši v nedeljo dne 18. t. m. na Vinici. Pri tej priložnosti se vrši istotam belokranjski katoliški shod. Sprejem• gostov ob V*10.