i-oatn na piačutia v gotovim Maribor, torek 5, marca 1935 Stav, Leta IX (XX h mhhks ' .nt MARIBORSKI Cene 1 D s n VECERNIK Ur»On)£two In uprava: Maribor, Gosposka ul. tl / Talalon uradnlttva 3440, upravo 2466 liha |a razen nadalje In praznikov vaak dan ab 16. url t Valja meaaino prajaman v upravi ali po poiti 10 Din, doatavljen na dom 13 Din / Oglasi po eanlku / Oglasa sprejama tudi oglasni oddelek .Jutra” v Ljubljani i Poitnl Čekovni račun It 11.408 JUTRA” Avstrijske manjšine Pred nekaj tedni je avstrijski zvezni kance ar dr. Kurt pl. S c h u s c h n i g g v srcu domovine svojih slovenskih Prednikov, v Celovcu, slovesno izjavil, da bo Avstrija tako uredila vprašanje narodnih manjšin, da bo postala vzgled za vse druge države. S tem je zvezni kan-celar odkrito priznal, da doslej to vprašanje še nikakor ni tako urejeno, da bi mogla ta rešitev zadostovati in biti zgled na! Po vrnitvi s turneje po zahodu Evrope pa je dejal njegov zunanji minister baron Berger-Waldenegg manjšinskim časnikarjem na Dunaju, da je o Priliki sestanka v Parizu in Londonu imel priliko razgovarjati se tudi o vprašanju avstrijskih narodnih manjšin ter dati zahodnim državnikom pojasnila, ki so jih želeli. Pri tem je po lastni izjavi zastopal staro avstrijsko stališče, na katerem ie vlada vedno stala, da vživajo vse manjšine, kulturne, jezikovne in verske Popolno svobodo. Avstrija zahteva od njih samo da državo priznajo in sodelujejo z večino. Prav Avstrija je tista, »ki daje vsemu svetit zgled, kako je treba spoštovati pravice vseh manjšin, ki hočejo z državo živeti in se njenim zakonom pokoriti.« Ako vzporedimo obe navedeni izjavi, moramo ugotoviti že takoj, da druga dru Ro temeljito pobijata; šef vlade trdi sam, da je treba manjšinsko vprašanje šele »rediti tako, da bo zgledno, njegov minister pa pravi, da je to vprašanje že Sedaj zgledno urejeno! Kje je tu enotnost. kie logika? Ali pa baron Berger-Waldenegg pri tem ni mislil na prave narodne manjšine, saj je govoril le o kulturnih, jezikovnih in verskih« manjšinah? So te manjšine morda nekaj drugega. kakor so narodne? Očito ne. Baron Berger-Waldenegg se je le skril za staro prakso nemške Avstrije, ki je govorila vedno rada le o »kulturnih, jezikovnih in verskih« manjšinah, namesto rta bi manjšine, ki so res manjšine, imenovala z edinim po vsem svetu in pred ys©m svetom veljavnim imenom — narodne! Tega se pa avstrijski zunanji kinister in eksponent Heimwehra nrav boji ko vrag križa, zato govori zavestno neresnico in desavuira svojega Ustnega vladnega šefa dr. Kurta pleme-"itega Schuschnigga. Po vsem tem vemo Sedaj, da je ta gospod zahodne državnike glede položaja narodnih manjšin v Avstriji enostavno m i s t i f i c ir al. Sedanja Avstrija ima le tri narodne Jjlf*njšine, k: so vse slovanske: Ce-"e na Dunaju, ki pa so več ali manj dia-jTora, Hrvate na Gradiščanskem, ki so hi pred stoletji tja priseljeni in Slovence Koroškem ter obrobnem Štajerskem, . so avtohtono ljudstvo, katero je živelo Pred j>ozneje priseljenimi Nemci na VSem ozemlju sedanje Avstrije. Prav ta 'Prodna manjšina, ki jo tvorijo potomci "^starejšega še živečega ljudstva vzhod "e8a alpskega ozemlja, pa vživa med ..'''tuni tremi avstrijskimi narodnimi manijami najmanj pravic, dasi je mimo tudi — najštevilnejša. Dunaj-‘ki Čehi imajo še češke manjšinske šole, r" tudi gradiščanski Hrvatje se ne mo-fejo preveč pritoževati, saj se jim v nadeni oziru godi vsekakor bolje kakor hm je pod Ogrsko, na najslabšem so '°venei, ki jih je preko 100.0(10 in je Iz J * h o v i h vrst Izšel mimo velikega evila pomembnih avstrijskih mož tudi ^ j111 sedanji zvezni kane. dr. S c h u s c h-^8 (Sušnik), saj so ga pred leti celo ‘ tPolskem deželnem zboru zmerjali z V'ndišerjem«! tori vc*'Ka, avtohtona in kompaktna na-manjšina, ki je svojo zvestobo do Odločilne bitke v Grčiji Obseg revolucije in državljanske vojne - Srditi boji za toaun in Traki!© — Vlada poroča o zmagi nad vstaši - Odločilen napad na oto'H §Čreto ATENE, 5. marca. Državljanska vojna, ki se je razvila zaradi vstaje Venizelosa in Piastirasa, divja še dalje in še vedno ni odločena ne v korist vlade ne v korist vstašev. Vstaši imajo še vedno v svojih rokah vso Kreto in večino otokov v Egej skem morju, kjer so neomejeni gospodarji. Prvotno so v Atenah upali, da vstaši ne bodo mogli uporabljati bojnih ladij, ker niso preskrbljene z gorivom in vsem, kar je potrebno za plovbo, toda vse kaže, da so vstašem vse to preskrbeli ponoči z neznane strani, kar dokazuje, da stoji za njitmi, kakor se je že prvotno domnevalo, neka velesila, ki je v zunanjepolitičnem oziru zainteresirana na padcu sedanjega režima in zmagi vsto* šev. Sedaj se je pa pojavilo tudi pomanjkanje hrane za vstaše, ki so zbrani na ladjah in otokih. Venizelosova revolucijska vlada je začela zaradi tega rekvlri-ratl živila. Mimo tega je zaplenila tudi ves državni denar in je samo na Kreti do bila baje okoli 100 milijonov drahem. Proti vstaškemu brodoviu je poslala aten ska vlada ono brodovje, ki ji je še na raz polago, kakor tudi vsa razpoložljiva bojna, potniška in športna letala, vendar pa znatnejš!h uspehov še ne more zaznamovati. Obstoja velika nevarnost, da bodo vstaši s svojim brodovjem napadli ce- linsko Grčijo, zlasti pa, da se bodo z morja postavili na stran svojih čet, ki se bore z vladnimi v Traciji. Položaj v Traciji in Macedoniji je še ved no zelo resen. Prvotno se je vladnim četam, katere vodi sam vojni minister Kon dylis, posrečilo zavzeti Seres in Kavalo, ker pa se je cela tracijska armada postavila na stran vstašev in je pritegnila k sodelovanju tudi civilno prebivalstvo, se je vstašem posrečilo izgubljene kraje zopet zavzeti in potisniti vladne čete nazaj proti Solunu. Pričakuje se, da se bo razvila usodna bitka za Solun, katerega bi mogle vstaške ladje napasti tudi z morja. Ako bi vstaši zavzeli Solun, bi imeli tako v rokah vso Tracijo in Mace-donijo, kar bi pomenilo obkolitev vladnih čet z juga in s severa. Vlada ie zaradi tega mobilizirala nadaljnje letnike rezervnih častnikov in vojakov. Državljanska vojna je sedaj popolnoma prava vojna bojnih front, ker razpolagata obe armadi s skoraj enakim orožjem. Tudi vstaši imajo na razpolago topove, tanke in letala. ATENE, 5. marca (zjutraj). Odločilna bitka med uporniki in vladnimi četami se vsak čas pričakuje. Vsa pozornost je zato posvečena Solunu, ki ga hoče zavze- ti četrti armadni zbor, ki je na strani vstašev. Tretji armadni zbor je na strani vlade, toda med častniki je mnogo takih, ki niso povsem zanesljivi. Zato je vlada poslala 300 zvestih častnikov v Solun, kjer naj bi prevzeli poveljstvo nad tamkajšnjimi edinieatni. Pričakuje se, da se bodo vladne in uporniške čete spoprijele vsak trenutek. Tretjemu armadnemu zbo ru je bik) ukazano, da se ustavi na višini Kukul pred Solunom, kjer bi imel počakati nadaljnjega ojačenja. ATENE, 5. marca (opoldne). Vlada jo pravkar izdala uradno poročilo, v katerem pravi, da so se boji z vstaši v severni Grčiji pričeli že davi in končali z zmago vlade. Vstaši so korakali proti Solunu, kjer so jih napadle vladne čete s treh strani. Nepričakovan napad ie vstaše, ki so bili številčno močnejši in celo bolje oboroženi tako zmedel, da so v paničnem strahu pobegnili. Motorizirani vladni oddelki jih sedaj zasledujejo in so ujeli že 2000 vstašev. Vlada pravi, da bo do večera očiščena že vsa severna Grčija. Vlada pa pripravlja tudi odločilni napad na Kreto, kamor je poslala 7 bojnih ladij in 22 bojnih letal. Vest o tem je vzbudila na Kreti paniko. Pred anfleškim obiskom y Berlinu SIR SIMON IN LORD EDEN PRIDETA V BERLIN V ČETRTEK. MENTARJI ANGLEŠKEGA TISKA. KO- LONDON, 5. marca. Sedaj se tudi I že uradno poroča, da bosta zunanji minister sir Simon in čuvar pečata lord Eden odletela v Berlin v četrtek 7. t. m. popoldne. Ustavila se bosta na Tempelhovskem letališču in ostala v Berlinu do nedelje. Instrukcije za zunanjega ministra sira Simona bodo končno sestavljene jutri v sredo na seji vlade. »Daily Telegrapli«, ki je kakor znano, glasilo zunanjega ministrstva, piše, da bo ta obisk strogo informativnega značaja. »Times« pa pra vijo, da odhajata sir Simon in lord Eden v Berlin s popolnoma jasnimi načrti, ki morajo roditi uspeh. V Berlinu se bodo napravili zelo važni in usodni sklepi; pripravljeni bodo sporazumi, ki bodo uredili evropske od-nošaje za daljšo dobo. Anglija bo storila vse, da pripravi Nemčijo do mednarodnega sodelovanja, seveda tako, da dobi Nemčija v vsakem oziru popolno enakopravnost. Dobro je, da sir Simon in lord Eden iz Berlina ne potujeta v Moskvo, ker bi tako potovanje bilo netaktno in bi mnogo zmanjšalo pomen akcije, ki je uvedena med Londonom in Berlinom. G&mh&seva zmaga BUDIMPEŠTA, 5. marca. Državni upravitelj Horthy je kmalu po včerajšnji demisiji poveril mandat za sestavo vlade zopet Gombosu, ki je vlado tudi že sestavil in se bo danes predstavila najprej poslancem vladne stran ke, nato pa popoldne parlamentu. Splošno se je pričakovalo, da dobi mandat za sestavo nove vlade grof Bethlen, izgleda pa, da je Gombos zmagal in bo sedaj izvedel svoje reforme ne glede na svoje nasprotnike. Ako bo potrebno, bo parlament tudi razpuščen in bodo razpisane nove volitve. Vlada se ni mnogo spremenila, zunanji minister je ostal še nadalje Koloman Kanya, notranji minister pa je postal namesto Keresztesa-Ficher-ja dosedanji predsednik tiskovnega urada Nikolaj Kozma. Gombos bo v glavnem izvedel 4 reforme, in sicer razširjenje pravic kraljevega namestnika, uvedbo tajnih volitev, reformo zakona o tisku in reformo gornje zbor nice. Gombos upa, da bo za te reforme našel tudi v sedanjem parlamentu potrebno večino. Avstrije izpričala s plebiscitom 1. 1920. in tako izpolnila več ko zadosti vse pogoje, ki jih našteva baron Berger-Wal-denegg, nima danes niti ene same resnične manjšinske osnovne šole, kaj šele, da bi imela meščansko ali vsaj paralelke na srednjih, kakor jih ima nemška narodna manjšina v Jugoslaviji. Prav tako nima slovenskih učiteljev in uradnikov, in celo že v samo cerkev se uvaja z nameščanjem zagrizenih nemških, slovenšči- ne neukih duhovnikov raznarodovalna, slovenskemu ljudstvu tuja nemščina! Kako postopa Avstrija s to narodno manj šino pa izpričuje pred vesoljnim svetom že pritožba te manjšine pri Društvu narodov v Ženevi zaradi zadnjega ljudskega štetja. Zgledno postopanje je torej treba šele dokazati, kot je dejal g. Schusch-nigg, ker je sedaj vse prej ko zgledno, kakor bi rad dokazal g. Berger-Wai-denegi. ■*- Sumljfv sporasuifi LONDON, 5. marca. Italijanska vlada je sporočila angleški, da je bil v pogajanjih v Adis Abebi dosežen sporazum med Italijo in Abesinijo zaradi določitve nevtralne cone pri Ualuali. S tem se bodo preprečili novi spopadi med Italijani in Abesinci. Druga poročila iz Italije pa poročajo o nadaljnjem naglem odpošiljanju čet in bojnega materijala v Eritrejo in Somalijo. Zato se v tukajšnjih političnih krogih boje, da je sporazum, kakor ga je sporočila semkaj italijanska vlada, le pretveza, ki naj zavleče reševanje spora do konca deževne dobe, Pred koncem te deževne dobe Italijani ne morejo pričeti v Abesinili nobenih večjih operacij, ker evropski vojaki vremena ne bi prenesli. Vse kaže, da hočejo Italijani z raznimi začasnimi sporazum! pripraviti šele vse potrebno za Izvršitev svojih končnih namenov. SPREMEMBE V RUSIJI. ' MOSKVA. 5. marca. Centralni izvršilni odbor je sprejel odstop tajnika odbora Jenukidžeja. ki bo te dni imenovan za predsednika izvršilnega odbora kavkaških zveznih republik. Namesto Jenukidžeja je imenovan za tajnika osrednjega izvršilnega odbora vrhovni d,ržavni tožilec sovjetske zveze Akulov. Za namestnika novega tajnika je imenovan nekdanji namestnik predsednika GPU Unšliht. Za vrhovnega tožilca sovjetske zveze je pa imenovan državni tožilec Višinski. ŽELEZNIŠKA NESREČA. MOSKVA, 5. marca. Pri Novosibirskem sta včeraj trčila skupaj dva vlaka. Pri tem je bilo 5 ljudi ubitih. 5 pa ranjenih. POROKA ŠPANSKEGA PRINCA. RIM, 5. marca. Tu sta se poročila španski infant don Juan in Manuela Dampierreova. Po poroki ju je sprejel jmpež. Dnevne vesti Domači in bolgarski vrfnaru PO SKLEPU MESTNEGA TRŽNEGA ODSEKA NE BODO SMELI BOLGARSKI VRTNARJI VEČ NA MARIBORSKI TRG. Odkar so se pojavili na mariborskem živilskem trgu bolgarski vrtnarji, ki ima jo v najemu ogromen kompleks zemlje v okolici Varaždina, so se pričeli boriti pro ti njim mariborski in okoliški vrtnarji. Bolgarski vrtnarji imajo v svojih vrtovih moderne priprave, izborne in strokovne delavce, in ker so skromni v svojih zahtevah, so kaj' lahko s svojim blagom ■ uspešno in v splošno zadovoljstvo mariborskih gospodinj konkurirali domačim vrtnarjem. Naše gospodinje in kuharice so jih nazivale regulatorje cen na živilskem trgu, saj so svoje blago ob tržnih dnevih razprodali v nekaj urah in so morali tako tudi domači vrtnarji znižati svoje cene, če so hoteli spraviti v denar svoje blago. Boj domačih vrtnarjev proti bolgarskim pa je bil vedno odpornejši. Domači vrtnarji so se pritoževali in na merodajnih mestih energično zahtevali, da tržni odsek mestne občine mariborske prepo- ve bolgarskim vrtnarjem dovoz zelenjave in sočivja na mariborski trg. O tej pritožbi je razpravljal te dni tudi tržni odsek mestne občine mariborske. Sklenil je prepovedati bolgarskim vrtnarjem dovoz njihovega blaga na mariborski trg tudi iz razloga, ker primanjkuje na trgu prostora. Po tem skepu, ki ga bo pa moral odobriti še upravni odbor mestnega sveta, ne bi smeli več bolgarski vrt narji dovažati zelenjave in sočivja na ma riborski trg. S sklepom bodo prav zaclo voljni mariborski in okoliški vrtnarji, zadovoljne pa ne bodo mariborske gospodinje, ki morajo v današnjih časih gledati pri gospodinjstvu na vsak dinar. Pričakovati pa je, da bodo domači vrtnarji upoštevali razmere, v katerih živi pretežna večina mestnega prebivalstva in bodo nudili na trgu svoje blago po takih cenah, kakor so ga nudili bolgarski vrtnarji. Lov za popularnim sleparjem Brezposelni elektrotehnik. Miroslav Rijavec je star 26 let in doma iz Studencev pri Mariboru. Še ko je bil doma je izvršil več kaznjivih dejanj in ga ima mariborska policija dobro zapisanega v sv o ji kartoteki. Tam hranijo celo njegovr« sliko in odtise njegovih tatinskih prstov Postal pa je studenški Rijavec zadnje čase precej popularen. Zbežal je iz Jugoslavije in se klati! zadnja leta po Avstriji. Tam se je oženil s hčerko nekega uglednega hotelirja, predstavil se je namreč staršem neveste pod napačnim imenom in se izdajal za veletrgovca s sadjem iz Jugoslavije. Tast je svojega zeta podpiral na vse mogoče načine in mu da*, na razpolago tudi svoj avto. Že lani v oktobru pa je zet s hčerko in. avtomobilom izginil brez sledu. Za njim je bi'a izdana tiralica, ki jo je prijela tudi mariborska policija, ker.se nemški hotelir boji, da se je njegovi hčerki kaj hudega pripetilo. Od oktobra pa do danes se nam reč še ni javila. Tudi je hotelir razpisal precejšnjo nagrado za onega, ki bi izsledil sleparskega zeta in hčerko. Iz učiteljske službe. Za strokovnega učitelja na meščanski Šoli v Slov. Bistrici je imenovan Ferdo Wigele, iz Vlasotin- cev. Kdor hoče svež in zdrav ostati, naj popije en- do dvakrat na teden pred zajtrkom kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice. I Vsem stanovanjskim najemnikom. Naši hišni posestniki so se vedno sklicevali in se še sklicujejo na veliko gostaščino, ki jo morajo plačevati in zaradi tega ne morejo znižati najemnin. Z novim občinskim zakonom pa je predvidena odprava gostaščine, ki znaša nekako 13% davščin. Hišni posestniki so jo že imeli v mislih na svojem zadnjem občnem zboru. Stanovanjski najemniki se zato pozivajo, da se trdno oklenejo svojega društva »Društva stanovanjskih najemnikov in poslovnih lokalov«, da bodo ob nastali , priliki lahko nastopili za znižanje najern-j nin potom gostašične in bo mogla odpra-| va gostaščine koristiti najširšim slojem. Zaradi tega sc pozivajo stanovanjski najemniki, da se polnoštevilno udeleže 2. rednega občnega zbora »Društva stanovanjskih najemnikov«, ki bo 11. marca 1935 ob 20. uri pri Povodniku v Jurčiče- vi ulici. Odbor vojnih oškodovancev v Mariboru naznanja vsem svojim oškodovancem iz Primorja in Koroške, da je odbor na podlagi izražene želje mnogih vojnih ! oškodovancev skleni! na svoji zadnji se | ji, da bo 10. marca 1935 ob 13.30 v maii (dvorani pivovarne »Union« v Mariboru na, da bodo prireditve XV. mednarodnega spomladanskega velesejma od 1. do 11. junija in »Ljubljana v jeseni« od 5. do 16. septembra t. I pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra II. Prejšnjim prireditvam Ljubljanskega velesejma je bil pokrovitelj blagopokojni Viteški kralj Aleksandra I. Zedinitelja. Da je po najvišji odločitvi sedaj naš ljubljeni mladi vladar prevzel pokroviteljstvo nad letošnjimi prireditvami Ljubljanskega velesejma, dokazuje, kako cenijo najvišji činitelji države vztrajno in vsem nepri-likam kljubujoče delo te ustanove v pro-cvit in b’agor gospodarstva. Pri prehlajenju, hripi, vnetju v vratu, oteklih mandljih, živčnih bolečinah, trganju v udih storite dobro, če poskrbite za vsakdanje izpraziijenje črevesa s tem, da popijete pol čaše naravne »Franz Josefove« grenčice. Po sodbah univerzitetnih klinik se odikuje »Franz Joseiova« voda radi sigurnega učinka pri prijetni upo rabi. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in speče rijskih irgovinah. kavarni »Jadran1* na pustni torek zabavne večer min, žalujočim preostalim naše iskreno sožalje! Masarykova 85-Ietnica Je zajela tudi Uigoslovane v toliki meri, da se pod vod »tvom Jugoslovansko-češkoslovaških lig organizirajo povsod proslave, ki so sc ponekod spremenile v češkoslovaške , SoSt l ?V pT'. "*•* oškodovancev. Te,” o m« w bodo JutrfvSofS na mestnem pokopališču. Blag mu spo-' narodna poslanca, odbor izčrpno poročal o svojem delovanju v zadnjih 2 letih, se pozivajo vsi vojni oškodovanci, da se tega sestanka sigurno udeleže. I Zahteve naS!h izvoznikov sadja. V , izogib ponovnim nedostatkom pri izvo zu našega sadja so izvozniki iz Mari j . ------------ bora in okolice poslali trgovinskemu mi- inffeži S?0™ J° °tVOr,il slavuostnc nistru več predlogov, ki naj bi se upo-n2dd£?v Ni nir1?'01sI*v° Pretekto | števali pri spremembi izvoznih določil :1. nr' V Narodnem domu. Svoje inter- za iZVoz jabolk v trgovski pogodbi z n ?ezika V 7 t čeŠke' Ncmčii°- Izvozniki zahtevajo, naj bi se „,1 i k ® ;,, , 'n^ na r°Jstni odpravilo obzvezno pakiranje v zabojih TnmaJa M republi-; in naj bi se dosegla možnost izvoza v ' Masaryka, priredi Ljudska kolikor bo kontingentiran v razsutem ■j. p aYanj® ° ?ej^osl°va%h le stanju. Pri izvozu razsutih jabolk naj narca^n') V”I )iedeI,'° 10-, ostanejo v veljavi sedanje carinske po- j. -J? mariborska Jugoslovan stavke, ali pa se naj po možnosti še zni- velfkosfav ^n S P? ?nSokpI?m!žajo- v Primeru, da bi Nemčija vztrajala , , . vnostno matinejo ob 10. uri do- prj pogodbi na uvozu jabolk samo v za- &; = • ■ z Zagreba g. Dušan Bogunovic, sodelo-' vala bo pa tudi vojaška godba in prof. 7 tisočakov. Posestnica je zadevo takoj javila orožnikom, ki pa tatinsko dekle doslej še niso izsledili. Sumijo da je pobegnila preko meje v Avstrijo. Zagonetna smrt. Ko je v Kamenščaku Pri Ljutomeru umrla pred dnevi 76-letna prevžitkarica Marija Kranjčeva, se je pričela širiti govorica, da ni umrla naravne smrti, o tem je bilo obveščeno tudi okraj no sodišče v Ljutomeru, ki je odredilo komisijo. Komisija je truplo pokojnice raztelesila in posala drobovje ljubljanskemu kemijskemu institutu v preiskavo, da dožene, če ni bila zastrupljena. Mrtvec v gozdu. Neki posestnik je našel v gozdu blizu črne ob potoku mrtveca. Takoj je obvestil orožnike v črni, ki so UKotovili, da je neznanec najbrže zašel v mrazu in temni noči v gozd in Narodno socialiste REPERTOAR. Torek, 5. marca ob 15. uri: »Janko i° Metka«. Otroška predstava. Znižane cene. Sreda, 6. marca ob 20. uri: »Veseli L Je* tič.« Red A. Četrtek, 7. marca: Zaprto. Petek, 8. marca ob 20. uri: »Koneeri Zlatka Balokoviča.« Izven. Zanimiva dramska premiera se obeta z uprizoritvijo Šorlijeve drame »Blodnji ognji«. Avtor je posegel v tem delu krepko v razne sodobne probleme ter nanizali mnogo aktualnih misli. Snov obravnava dramo v rodbinskem krogu. Med slovenskimi novitetami poslednjega časa je to delo doseglo v ljubljanskem gledališču največji uspeli ter zato pričakujemo mariborsko premiero, ki jo pripravlja VI. Skrbinšek in bo v kratkem, z upravičenim zanimanjem. V sredo 6. t. m. ponove odlično Fallovo opereto »Veseli kmetič« za red A. To je najprivlačnejša letošnja glasbena uprizoritev. Balokovič koncertira! Višek doseže letošnja koncertna sezona nedvomno v pe tek 8. t. m., ko koncertira v mariborskem gledališču svetovno znani virtuoz na go-slih Zlatko Balokovič. Ta »orjak med violinski virtuozi,« kot ga soglasno na-zivajo svetovne kritike, se je pravkar vrnil iz Rusije ter je na turneji po Jugoslaviji. Spored je izbran pestro ter bo pokazal slavnega Zagrebčana v vsem nje govem znanju in vsej umetnosti. Koncert bo »izven« ter bloki ne veljajo. KINO GRAJSKI KINO Od danes torka dalje s‘jajna veseloigra Charli^eva fetfca Smeh, zabava, veselje, v gavni vlogi pa Paul Kemp. Kino Union. Danes zadnjič pustolovni film »Roman noči«. Liane Haid, Gustav Dissel. tam zmrznil. Na truplu niso našli nobenih znakov tuje sile in menijo, da je tam ležalo že delj časa in je mraz preprečil razkrajanje. Neznanec je srednje postave, oblečen v temno obleko in ponošen površnik. V žepu je imel 12.25 Din. Pokopali so ga na pokopališču v črni, ne da bi mogli ugotoviti njegovo identiteto. Napad v gozdu. Preteklo nedeljo zvečer sta se vračala skozi gozd pri Pragerskem 26-letni posestniški sin Leopold Dobršek in njegov tovariš Maks Grmek-Ko sta prispela na sredo gozda, je neznan napadalec oddal na oba več strelov. Dobrška je pogodil v hrbet in levo oko, Grmka pa so zadele svinčenke po vsem životu. Oba sta morala iskati zdrav niške pomoči v bolnišnici, napadalca iščejo orožniki. Uničena domačija. V Moravcih :pn Mali Nedelji je izbruhnil ogenj v listnja-3 izrekel, da je taka združitev neoportuna, ker je obstoj zdravniškega društva v Mariboru zaradi posebnih mariborskih razmer potreben, na drugi strani pa sta obe društvi včlanjeni v državni organizaciji »Jugoslovanskem lekarskem društvu«. Obširno je predsednik poročal o skupščini zdravniške zbornice, ki se je vršila 24. februarja v Ljubljani. Glavni poudarek je posvetil kartoteki, katero ie lani na njegov predlog sprejela zdravniška zbornica. Namen kartoteke je, da se dožene, kako so javne zdravniške službe razdeljene med posameznike in da se vsaj v bodoče prepreči, da bi posamezniki imeli kopico javmh s'užb. dočim bi cela vrsta drugih ne imela ničesar, pa četudi strada z družino vred. Ugotovil je, da je namen kartoteke popolnoma v soglasju z odredbo ministrstva za socialno politiko in narodnega zdravia z dne 30. marca 1934. oziroma z načelno rešitvijo z dne 23. 9. 1929. ki pravi, da mnogi zdravniki v državni in samoupravni službi imajo poleg svoje redne službe še po eno ali več postranskih služb. Ta praksa je privedla do tega. da so posamezni zdravniki imeli po več ho-norariev na škodo svojih kolegov, ki niso r.ašli zaposlitve. To je v škodo službi sami. ker eden težko vrši več služb, na drugi strani pa s tem oškoduje svoje kolege. Isto misel izraža minister prometa s svojim odlokom 12. decembra 1. 1934. Iz tega se vidi, da ni sklep zdrav' lo v splošni bolnišnici lepo kniižnico in j niške zbornice o uvedbi kartoteke niti čitalnico, ki nudi članom za malenkosten | najmanj še nezakonit, kakor ni uezako-mssečni prispevek številne domače in nit pogrebni sklad, ki ga je zdravniška tuje revije in knjige, tako, da si morejo prihraniti vse izdatke za strokovno čtivo. Lani je priredilo društvo uspel izlet v Gradec v krematorij. V načrtu ima letos take izlete, n. pr. v umobolnico v Novo Celje, v zdravilišče Laško. Klenov nik in ono za kirurško tuberkul. na Sto' z alpe na Gornjem Štajerskem. Seveda bodo ti izleti možni le takrat, če bo dovelj zanimanja. Nudili bodo strokovno in tovariško gotovo vsakemu udeležencu po-»olno zadoščenje. Glede pogrebnega sklada, ki ga društvo vzdržuje že od svo je ustanovitve, se je konstatiralo. da mlajši člani ne pristopajo več k temu skladu, odkar ima zdravniška zbornica obvezen pogreben sklad. Zaradi tega je bila nujna reorganizacija tega sklada, ki Danilo Viher: Zagrebško pismo Politično življenje postaja v Zagrebu od dne do dne zanimivejše. Menda bo Zagreb pri volitvah najbolj pestro zastopan. Zaenkrat je vse šele v razvoju, toda prav tu se vsem najboli mudi. Posebno zanimivo je. da se ničesar pozitivnega ne ve o Mačku. »Koprive« so sedaj zopet v razcvetju, snovi r.a cente in to je zaenkrat že nekaj. Znani zagrebški kritik in glasbenik Ži-Sa ILrschler. je dvignil s svojo opereto "Kai nam pak morejo« mnogo , prahu. Nihče ne bi pričakoval, da more tako resen glasbenik napisati kaj takega. Seseda ima stvar v zagrebški masi ogromen uspeh. Vendar pa je tudi tu mnogo stvarnih in odkritih kritikov, ki pazijo, di se gledališče ne izoremeni v kabaret. *l*ako je kritik Nikola Polič v »Kulisi (št. 6-), napisal obširno in možato oceno pod Naslovom »Katastrofa zagrebškega humorja«. (»Vtisi po prvem in poslednjem Poslušanju zagrebške revije »Kaj nam t^k morejo«.) To oceno toplo priporočamo vsem onim. ki še niso izgubili ve-re v pravo in čisto umetnost. N. Polič Posebno zamerja Hirschlerju, da si je to-»izposodil« — hi to od imen kakor Beethowen, Mozart i. dr., ter nada- zbornica obvezno uveljavila za svoje člane. Iz Glasila zdravniške zbornice 1. 1931. je dokazal, da je prejšnji odbor zbornice na usta svojega podpredsednika g. dr. Tičarja na skupščini dne 8. marca 1931. oovzdignil klic po regulaciji oddaje fiksnih mest, v katerem se naglaša, da zdrav niške zbornice po novem zakonu ne samo morejo, ampak celo morajo najti pot. da bodo odločno vplivale na konkurenco svojih članov pri razplsanju glavnih služb. Šel je celo tako daleč, da je zahteval. da mora vsak prosilec, za katerokoli javno službo vložiti svojo prošnjo ori odboru zdravniške zbornice, ki daje nanio svoj placet; v zvezi s tem ie zalite val, da mora vsakdo, kdor se hoče udele žiti konkurza oziroma kdor prosi za pavšalno pogodbeno službo, odboru zdravniške zbornice predložiti točen in natančen seznam vseh svojih fiksno do-tiranih služb z natančno navedbo honorarja, dalje seznam vseh drugih pogodb in lastnih obveznosti z navedbo povprečnih dohodkov. Nepojmljiva je nepomirljiva gesta prejšnjih odbornikov zdravniške zbornice proti kartoteki, ki zahteva veliko manj, kakor so pa zahtevali oni. Vprašanje kartoteke je zaradi pritožbe dveh zdravnikov sedaj pri ministrstvu v Beogradu. Prepričan sem, da ministrstvo ne more drugega, kakor l samo potrditi njene osnove, katere je samo proglasilo v svojih odlokih. Važen je tudi § 43. zakona o zdravnikih, ki v svojem slovenskem besedilu pravi, da se zdravniška mesta in službe pri raznih oblastih in zavodih, kakor tudi pri zavodih za zavarovanje delavcev smejo oddajati samo na postavi natečaja, ki se mora razpisati, dočim stoji v srbskem besedilu, da se navedena mesta »mogu popunjavat' na osnovu ras-oisanog konkursa«. Jasno je, da je tu ne-k;e stilistična nogreška. Zame ni dvoma, da je ta pogreška v srbskem besedilu, ker bi bilo nesmiselno v zakonu naštevati kaj se »more«, v zakon marveč spada to. kar se »mora«, oziroma kar se ne sme. To je bistvo in smisel zakona po vsem svetu. Tako so razumele ta oaragraf zakona o zdravnikih tudi dose-daj vse oblasti. Snlošni utis, ki ga je nudila skupščina zdravniške zbornice v T iublfani. ni bil nosebno razveseljiv, ker se je izkazalo, da hoče majhna manjšina, ki je svojčas v zbornici odločala, veljati več kakor velika večina, ki ima seda i zbornico v rokah. Pri volitvah se je izvolil sledeči odbor: predsednik primarij dr. Mirko Černič. nodnredsednik dr. Rudolf Knc. tajnik dr. Milko Bedjanič. blagainičnrka r,r. Mila Kovačeva, kniižničar dr. Božo Kreutziger v ostal’ odbor: dr. Stane Lutman, dr. Klara Kukovec, dr. Ludvik Novak dr. Anton Klasinc in dr. Serger Heražijo; kot namestnika: dr. Vladimir Vrečko iz Ptuja in dr. Franc Steinfelser iz Celia; kot pregledu.: dr. Fric Vrečko iz Miribora in dr. Vilko Marin. P!ui Gnusen zločin izvršen nad 9 letnim dekletom Pred dnevi je bil na javni cesti biizu vasi Selce izvršen grd zločin, ki je vznemiril prebiva'stvo vse okolice. Ko so se vračale tri deklice iz šole pri Sv. Rupertu v Slovenskih goricah na svoje domove v Selce, se je nenadoma pojavi', na glavni cesti neznan tujec, pograbil eno teh deklic in jo vlekel v bližnji gozd ter tam izvršil nad dekletom grd zločin. Ker se je otrok hranil in kriča', je divjak nastavil svoji žrtvi nož na vrat, da se ni upala kričati. Po izvršenem zločinu je neznanec zbežal neznanokam, pustivšš svojo žrtev, ki se je onesvestila. Med tem sta ostali deklici, ki sta od strahu zbežali proti domu, obvestili svojce svoje tovarišice. Ti so spravili otroka najprej domov, nato pa k ptujskemu zdravniku dr. Brumnu, ki je ugotovi; popolno defloracijo in razen tega še težke poškoci be. Nesrečna žrtev je 9-letna učenka 2 razreda osnovne šole E. O., stanujoča pri svojih starših v Selcah. Uvedena je obšir na preiskava in je upati, da pride zverina v roke pravice. Kino. V sredo 6. in v četrtek 7. t. m., obakrat ob 20. uri se predvaja film »Moje hrepenenje si ti«. V soboto 9. t. m. ob 20. uri in v nedeljo 10. t. m. ob 18.30 in 20.30 pa je na vrsti film »Pripovedke gospodične Hoffmannove«. V glavni vlogi Ani Ondra in Ida Wust. St. Janž na Dravskem polju Vprašanje regulacije Drave se je končno Ie premaknilo z mrtve točke in upaj mo, da bo kmalu uresničeno. Tekom meseca marca je najavljena komisija, sestavljena iz priznanih strokovnjakov ministrstva za gradnje (ing. Gagič), banske uprave in tehničnega razdelka v Mariboru na eni strani in zastopnikov prizadetih občin ter zainteresiranih posestnikov na drugi strani. Mnogo zaslug za pospešitev regulacijskega vprašanja ima b. svetovalec g. Šolar, ki se ni ustrašil truda in ob vsaki priliki interveniral pri merodajnih ciniteljih ter se zavzemal za čim ugodneišo rešitev tega perečega vprašanja. Zato so tudi vsi očitki, ki so se v zadnjem času množili na njegove osebo povsem neosnovani. Volilno gibanje je precej živahno, vendar na dostojni višini. V ožjem okolišu nastopata g. Šolar iz Zlatolič kot kandidat v ptujskem srezu, posestnik g. Kirbiš iz sosednjih Prepolj pa v srezu Maribor desni breg. Orožniška postaja je premeščena iz Št. Janža na Bred pri Ptuju. Preselila se bo s 1. aprilom. Premestitev je nastala zaradi nove ureditve občin. Tukajšnja gasilska četa bo priredila spomladi večjo tombolo, katere dobiček je namenjen za kritje primanjkljaja oziroma dolga, ki ga ima zaradi nabave avtomobila in motorne brizgalne. ljuje »or. ta imena v tem svojem operetnem remek-delu meče enostavno v blato »birtijsko - povinclerskih g'upavih popijevaka«, misleč, da bo s temi motivi izpopolnil nemočni izraz svoje muzikalne duhovitosti.« Seveda je bila ta kritika mala senzacija. Gledališče pa je menda že dvanajstič razprodano... V neki trgovini z dragulji vzbuja posebno pozornost »dar jedn. cara i kralja jednoj princezi«. To je gruda zlata, obložena z biseri in inicijalo F. J. (Franc Jožef), poleg pa je »mastna« cena 250.000 dinarjev. Zanimivi pa so le taki primeri c. kr. alimentov. Po najnovejši statistiki živi v Zagrebu 17 000 Slovencev. »Obzor« pa je mnenja, da jih je najmanj 64.000, ako vštejemo tudi one, ki so se že popolnoma udomačili. Skoraj ni vasi v Sloveniji, ki ne bi imela tu kakega zastopnika. Slovenskih služkinj je nad 3000. K temu žalostnemu poglavju pa drugič več. Na/veČ Sloven-cev je včlanjenih v »Narodni^ knjižnici in čitalnici«, ki ima sedaj nove in lepe prostore. Dobili smo tudi nov kinematograf, tako da jih je sedaj točno deset. Po programih prevladujejo »šlagerji«, (Mi imamo za to tujko zelo lep izraz, pa se ga ne upam napisati.) Opaža pa se, da se publika pričenja že preobjedati in ni vsč onega navdušenja za razne zvezde ^ in zvezdice. Končno pa tudi opereta močno konkurira in se posebno v modi vedno bolj približuje onemu idealu, ki^ sta ga zastopala Adam in Eva. Zagrebški pur-gerji pa tudi višje cenijo »zvezde na deskah«, ki se dado z raznimi daljnogledi tudi »naučr.o istraživati«. Krasne uspehe morejo zabeležiti posebno slovanski filmi. Zagreb se neverjetno razvija. Danes je nedvomno center zapadnega dela .1r-žave, vsaj v gospodarskem oziru. Vendar ie °d vsega tega našega zelo malo. Zagrebška Iliča pa je za nas prava sramota. Mi se vse preveč posvečamo abstraktnim znanostim, pozabljamo pa na nraktično stran življenja, kjer odpovemo. Človeka boli, ko gleda bogastvo, ki teče v tuje blagajne V Iliči ie tričetine neslovanskih imen. Nemci, Židi. Madžari, po bankah Angleži in Francozi, mi pa se izživljamo v političnih debatah, osebnih napadih in podobni godlji. Tu imamo nove vrste specialiteto. To je takozvana razprodaia po »požaru poškodovanega blaga«. Prvemu je pričelo goreti nekemu manufakturistu na Iliči. Pričel je prodajati po »nevjerojatno niškim cijenama«. Toda sv. Florijan je med tem zopet pogledal skozi prste — in pri- Ženina taktika. M i c i k a : Zakaj si dala možu ključ od vežnih vrat? Lizika: Prvič zato, da mu napravim malo veselja, drugič, da ga lahko pokaže svojim prijateljem, a tretjič, ker sploh ni bil ključ od r.aših vežnih vrat. Daruite za spontenBk Viteškega frraUa Aleksandra I. Zedinitelja v Mariboru 1 čelo je goreti — zopet pri nekem manufakturistu. Prodajo ob taki priliki mnogo. Neki seljak, ki je gledal, kako poceni prodajajo je hudomušno dostavil: »Sad bi moralo goret i u kakoj gostioni«. — Toliko v vednost mariborskim trgovcem, ako morejo iz tega kaj izluščiti. Veliko skrbi povzroča zdravnikom strahovito razširjanje spolnih bolezni. Kakor poroča zagrebška »Večer«, je iskalo pomoči pri zdravnikih nad 9000 oseb. To je vsekako porazno dejstvo. V poslednjem času smo imeli v operi več gostovanj. Tako med našimi Šimenca, Gostiča, Zupana in Rijavca. Posebno lep uspeh je dosegel Rijavec s svojim krasnim glasom. Sploh smo Slovenci dobro zastopani: tu je še vedno nsš Križaj, Druzovioeva, v drami Rakuša m drugi. Sedaj pripravljajo veliko proslavo 35 letnega odrskega delovanja Hinka Nučiča, ki je tudi v Mariboru dobro znan. Za spomenik pokojnemu kralju Zedini-telju je doslej nabranih nekaj manj od dva milijona dinarjev, prispevki pa prihajajo še vedno. Spomenik bo stal na trgu kralja Tomislava in bo po dosedanjih načrtih sodeč res nekaj monumentalnega. ______________ Spominjajte ie CMD AWionse Daudet: ROMAN. 25 Moja ljubezen je živela dalje, moj ljubosumni ponos pa je bil ozdravljen; vse to je spričo smrti tako malenkostno! Ginjena od moje ponudbe je Irena nekaj časa molčala, nato pa mi je, izbruh-nivši v jok postala s konicami prstov poljub namesto odgovora. Malo pozneje sem jo izgubil; izgubil sem jo v onih jesenskih dneh, ko zamenjajo na opustelih poljih vrane lastavice. Šele pozneje sem izvedel, da je dopisovala s slavnim romancierjem in je bila ena onih njegovih »neznank«, katerih ljubezenski norosti se je pozneje sam smejal. A kaj hočete? Moja uboga žena je bila romantične čudi. Plašilo jo je to dolgočasno osamljeno življenje na deželi. D asi je slavni avtor ni nikoli videl, ji je vendar odgovarjal: »Madame X... poste restante, Villeneuve-Saint Georges.« Barbara je šla vsako soboto na pošto po novo pismo; ona mi je tudi odkrila skrivnost tega nedolžnega dopisovanja ikakor menim), ker bil sem tako močan, ker nisem prečital niti eno onih mnogo-šievilnih pisem, pisanih z istim rokopisom, ki sem jih našel v nekem predalu pisalne mize moje žene. Vrnil sem jih slavnemu možu s temi-le besedami: »Vaša neznanka iz Villeneuve je umrla. Ako želite izvedeti njeno ime, ga najdete na pročelju cerkvice, sezidane njej v spomin na Corbeilski cesti med Draveilom in Soisyjem.« Gospod Herscher ni nikoli prišel. Tedaj je nastal čas kratkega molka, ki ga je dramilo samo grulenje golobov na cerkveni strehi in brnenje zvonov, ki se je oglašalo iz daljave preko reke. Potem je dejal Richard z globokim nasmehom: »Vaša povest, moj dragi gospod, dokazuje samo, da so vse ženske sposobne varati in lagati, da pa so med moškimi silno redki, ki bi bili tako dobri in blagi, kakor ste vi.« Gospod Mčrivet ga je pogledal začudeno, da je bil tako slabo razumljen. »To sem sam zakrivil,« je dejal. »Nisem vam znal pokazati razlike, ki je bila med menoj in Ireno. Ona je imela vse, kar je meni manjkalo: mladost in lepoto. Z njo sem bil mnogo let srečen, ne da bi se bil brigal tudi za njeno srečo, ne da bi jo bil le enkrat samkrat vprašal: »Kaj ti manjka?« Pred sodniki, ki bi bili pravi sodniki, bi ženin greh našel že v tej moji, tej naši nesebičnosti popolno odpuščanje. In koliko je še drugih razlogov, ki bi jo lahko razbremenili! S kakšno pravico se na primer zahteva od nje, da mora biti žena enega samega moža, med tem ko se mož ne zadovoljuje z eno samo žensko? Leta in leta je živela Irena sama v hiši, daleč od svojega rodnega doma, od matere in brez otrok, in njen mož je bil pri njej samo zvečer. Zakon brez otrok, to je tisto veliko oproščenje. Materinstvo — to je rai-son d’etre vsake žene, njeno poslanstvo, njeno veselje, njen varovalec in rešitelj ... A jaz. kakor vi. dragi moj Richard, nisem imel otrok.« Fenigan je jezen vstal. To, kar je zdaj slišal, je vedel predobro tudi sam. Ly-dija se je zadosti žalostila zaradi tega, da ni imela otrok. Toda ves zatopljen v strast maščevanja ni bil dostopen za noben razlog in zato mu je bilo napadati samo zadoščenje. »Po vašem mišljenju je torej naša največja sreča, ako nas žena prevara, in vi to celo odobravate?« »Ne, hočem le, da ima tudi ona branitelja in da se zasliši, preden jo obsodimo.« »Zenska si je sama izmislila najboljši 999521! način, da se brani — enostavno pobegne,« je dejal Richard jezno. Starec, škileč s svojimi lokavimi očnn, ga je prijazno prisilil, da je spet sedel k njemu na kamen. »Da, res, pobegne, a ni to dostojnej-še, kakor da ostane, laže in se pritajuje? Mar ni to, da se sama postavi izven človeških in družbenih zakonov, dosti bolje in lepše kakor prešuštvo, zagrešeno brez nevarnosti in škandala? Dejal vam bom še nekaj: odsotnost vaše žene vam olajšuje braniti jo pred samim seboj, pogledati bolje v obraz njeni in svoji sreči, da se nazadnje pripravite na veliki dan pomirjenja in odpuščanja.« »Jaz — jaz ne bom nikoli odpustil « je siknil Richard skozi zobe. Starec je zmajal z glavo: »Vi mislite tako zdaj, ker vas še muči strašna mora ljubosumnosti, zaradi katere sem trpel jaz prav tako. kakor trpite zdaj vi, a se je boste iznebili tudi vi prav tako, kakor sem se je jaz.« »Rešen je oni, ki več ne ljubi.« »Motite se! Ljubosumnost ni isto kakor ljubezen, ker je od nje odvisna! Občutite ljubezen v oni nasladi, ki se meša z vsemi kletimi mukami ljubosumnosti ... O Bog. ko se spomnim slasti, ki sem jo okusil, ko sem prisilil svojo ženo, da mi je priznala, kako misli na svojega slikarja in kako ga ljubi. Krasen uspeh Mariborskega akademskega sabljaškega kluba v Gradcu MASK PREMAGAL LANDESFECHTKLUB V GRADCU Z 2:1. Mariborski akademski sabijaški klub je preteklo soboto in nedeljo gostova' v Gradcu ter absolviral proti Landesfecht-klubu v Gradcu dvoboj, ki se je končal z lepo zmago Mariborčanov. Prireditvi so prisostvovali najodličnejši zastopniki graškega javnega življenja z žajpanom Schmidom na čelu, nada je naš konzul dr. Veršič in številno občinstvo, tako, da je bila dvorana nabito polna. Rezultati so bili naslednji: Floret: MASK: Podhraški, Tretin.iak, dr. Pihler, prof. Cestnik; LFK Gradec: Weber, Vogeltauz, Purkfried, Wratsch-ko. Podhraški je dosegel 4 zmage, Tretinjak 4, dr. Piher 3 zmage in 1 poraz, prof. Cestnik pa 2 zmagi in 2 poraza. Zmagal je torej MASK s 13:3. Sablja: Podhraški je dosegel 3 zmage in 1 poraz, Tretinjak 3 zmage in 1 poraz, dr. Pihler 3 zmage in 1 poraz, prof. Cestnik pa je zabeležil 4 poraze. Zmagal je MASK v razmerju 9:8. Epee: Podhraški je bil 2-krat poražen ter je dosegel 1 zmago, prav tako Tretinjak, dočim je dr. Pihler enkrat zmagal, enkrat se je boril neodločeno, enkrat pa je izgubil. Zmagali so Gradčani v razmerju 5 pol proti 3 in pol. Graški tisk poudarja, da so se posebno odlikovali dr. Pihler, Podhraški in Tretinjak, ki so borbe absolvirali v sijajnem stilu. Ker so graški sabljači med najbojšimi v Avstriji, je uspeh MASK-a tembolj razveseljiv. kratek nagovor, s katerim se občinstvo seznanja s sokolsko ideologijo in sokolskim delovanjem. Preteklo nedeljo so sokolski igralci pripravili Radvanjčanom dve uri neprisiljenega smeha. Na sporedu sta bili enodejanki »Hlače« in »Bingel Bangel« ter še več krajših nastopov, ki so gledalce spravili v najlepše razpoloženje. Igralci: sestre Lešnikova, Knezova, Stožerjeva, Jusova in bratje Muhič. Gabrijan. Cernejšek, Munda, Repnik in Šajbler, — vsi stari znanci radvanjskega odra. so se izredno potrudili in tudi želi zasluženo priznanje. — Spored bodo ponovili prihodnjo nedeljo, 10. t. m. ob 17. uri v radvanjski šoli. Vsi oni, ki vedo ceniti delo r.aših Radvanjčanov, pionirjev sokolske misli pod zelenim Pohorjem, naj pridejo! — Zdravo! Meddruštveni sokolski oder poziva vsa Sokolska društva v Mariboru in okolici, da se korporativno ude'eže Masaryko-ve proslave, ki bo v nedeljo 10. t. m. ob 10. uri dopoldne v unionski dvorani. Razno PREVZEL SEM GOSTILNO Stanovanle STANOVANJE sobo in kuhinjo, oddam pri delavski pekarni, J rzaska j aprilom mali družini brez cesta 38 in se toplo priporo- 0tr0k. Studenci. Cankarjeva čam. Rado Starman. 932 ul 7 923 DANES PRI »TURISTU«. Betnavska c. 39. pustna za STANOVANJE s hrano iščem v bližini glav- bava. Ljutomerska vina last-, nega kolodvora. Ponudbe ped Občni zbor mariborskega Motokluba Preteklo nedeljo je imel mariborski Moto-klub svoj redni letni občni zbor v »Veliki kavarni«. Zborovanje je otvoril in vodi! predsednik kluba g. Anton Antončič. Uvodoma se je spominjal blago-pokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinite!ja, nato pa podal v kratkih obrisih pregled o delovanju kluba v preteklem letu. Iz tajniškega poročila, ki ga je podal tajnik g. Jurjavčič, je razvidno, da šteje klub 68 članov, ki so lani dosegli prav lepe uspehe zlasti pri tekmah za vseslovansko prvenstvo v Zagrebu. V svojem poročilu se je g. Jurjavčič dotaknil vzroka, zakaj število članstva pada. Dejal je, da so temu krive dajatve, ki so uničile naš motorizem. Res je, da so vplivale na nazadovanje tudi neugodne gospodarske prilike, vendar pa je prav v takih okolnostih posebno občutljiva ne-znosljivost bremen, ki jim je v prvi vrsti pripisati to ogromno nazadovanje. To nam potrjujejo primeri sosednih držav, kjer se je motorizem povzpel prav v času najhujše krize. Lani je prejela država okrog 18 milijonov dinarjev na letni taksi na motorna vozila, izgubila pa je nad 20 milijonov dinarjev na trošarini na gorivo, ker je odpadla potrošnja onih vozil, ki so bila izven prometa. Materialne koristi, ki jih imajo državne in samoupravne oblasti od motorizma, so precej velike. Poleg visoke carine na vozila, rezervne dele in na gorivo je predvsem omeniti fiskalne dajatve na gorivo, saj znašajo samo dohodki države od trošarine na gorivo nad 100 milijonov dinarjev. Poleg teli neposrednih dohodkov je omeniti še fiskalne doklade obratov, ki so z motorizmom v neposredni ali posredni zvezi. Končno ni prezreti pomena razvi- tega motorizma za narodno obrambo. V zadnjem času se mnogo govori o reformi dajatev na motorna vozila. Zadnji ukrepi finančnega ministra dokazujejo, da se to vprašanje najresneje proučuje. Prodr- lo je torej spoznanje, da nudi motorizem kot gospodarska panoga tudi pri nas mnogo koristi in vodi naša država resne račune, da se motorna vozila olajšajo današnjih previsokih bremen. Sledilo je poročilo ostalih funkcionarjev, nakar so bile volitve. Izvo'jena je bila naslednja nova uprava: predsednik Anton Antončič, podpredsednik Ivan Pelikan, tajnik Roderik Jurjavčič, blagajnik Franc Majcen: odborniki: Kancler, Šalamun, Dadieu, L. Zintauer, Divjak, Va-cek, Lotz, H. in A. Čerič, Kopič, Hanig, Ferk, Fras in Cverlin; športni komisar R. Lotz; revizorja: Šalamun in Cverlin. nega pridelka. Domači krofi. »Železničar« na upravo »Ve Ciganska godba. 925 oernika«. 921 TAMBURAŠI POZOR! Nudi se Vam izredna prilika za nakup tamburaških instrumentov po izredno nizki ceni. Interesenti dobe točnejše informacije v Beograjski ul. 18 919 Posest ENONADSTROPNA HIŠA in več manjših hišic, novih, od 50.000 Din naprej v bližini postajališča Tezno, kakor tudi stavbišča od 7 Din m= naprej na prodaj. Vpraša se od 12. do 14. ure Tezno, Maistrova ul. 1-1. 916 Službo išie STANOVANJE oddam s 1. aprilom, kuhinjo, 3 sobe, z uporabo kopalnice. Vprašati Koseskega ul. 28. 918 Siciljanske rumene in rdeče pomararže sveže, plemenito blago, so dospele. Prodaja na debelo. Solidne cene. Jakob Kuntner izvoz in uvoz sadja Maribor, Kop'arjeva ul. 12. Kuputte svoje potrebščine pri nailh inserentih I Sokolsuo Sokolski oder v Radvanju Bolj neopaženo od širše javnosti, prav agilno deluje že nekaj let glodališko-amaterski oder radvanjske sokolske čete. Že pred leti so požrtvovalni člani zgradili zložljiv oder, predstave pa se vrše v radvanjski šoli. Zaradi majhnega prostora morajo vsako igro igrati po dvakrat, da si jo lahko ogledajo vsi oni, katerim so se predstave radvanjskih Sokolov zelo priljubile. In teh ni malo. Upri zarjajo se igre, ki so našim okoličanom najbolj pri srcu in ki vselej zapuste najlepši vtis. Doslej so igrali naslednje igre: Anzengruberjevo dramo »Krivoprisež-nik«, Meškovo dramo »Pri Hrastovih«, Medvedovo igro »Na ogledih«, Nušlčevo šaloigro »Navaden človek« in več krajših enodejank. Pred vsako predstavo je IŠČEM SLUŽBO SLUGE ali nočnega čuvaja. Položim kavcije do 10.000 Din. Naslov v upravi »Večernika«. 924 Službo dobi KUHARICA stara 44—55 let, dobi službo takoj v podoficirski menaži 32 artiljerijskega polka. 917 Kisle in slane kumerce kg 10- L. llhler, delikatesa, Glavni trsi. IBE' Razglas I Posojilnica v Mariboru r. z. z o. p. znižuje z veljavnostjo od 1. aprila 1935 dalje vse obrestne mere, razen onih, ki so z zakonom določene, za en odstotek. Podrobnosti so razvidne iz oglasa na uradni deski v posojilničnih prostorih. Odbor. ■■■■■■■■■■■■■■eeeeBneeeeBeeeeeeffiiiii/i Ni še ovenelo cvetje na gomili naše prerano umrle hčerke in sestrice, že nam je smrtna kosa za vedno pokosila našega dobrega moža, očeta, tasta, brata, strica, svaka, bratranca itd., gospoda Josipa Korošca ki je v ponedeljek, dne 4. marca 1935 ob S/l „a 2, po dolgi mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, v Bogu zaspal. Pogreb pokojn ka bo v sredo, dne 6. marca 1935 popoldne ob pol petih iz mrtvašnice na Pobrežju na mestno pokopališče. Maribor-Dunaj, dne marca 5. 1935. Žalujoči ostali. :— " r:-------------------------~TT~~. “77 „ . a ,„»„11.. m urednik- RAD1VOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik Mala konzordi .Mr*, v Liobljani; predstavni* tadalate* 5T^OOETELA v Mariboru