------— 7~8" .TT-* JIPKIJVJWWJJP^ ^ ' ' ' SLOV EN SKO-A MER! KAN SKI KOLEDAR za leto 1901. VII. LETNIK. Cena 25 centov. slovenskih delavcev v Ameriki Steir. 3. ISTerw ja 1901. XjoI^O IIX Vabilo na narocbo. List „Glas Naroda*4 izhajal bo-d** dokler no dopolnimo Število naročnikov na 2(0*3 po dvakrat na teden kakor dos^daj, z 2000 dobrih naročili kov se potem splača} izd jati ga trikrat na teden za isto cen > in sicer velja za vse leto....... S3.— za p~>l lt- ta....... 1.50 za četrt leta..... —.75 in bodisi v Zjed. državah ali kam drugam pošiljati. Cenjene gg. naročnike prosimo v pouovitev naročnine, prijatelje iu Botrudnike pa v agitacijo za razširjanje lista. „Glas Naroda" je sedaj lahko pošiljati v Avstrijo ker je tam odpravljen časniški kolek. Svojce vsakdo razveseli ako jim naroči „Gla^ Naroda" in ,,Koledar". Upravništvo „Glas Naroda". Ali je Slovenec? V vodo hotel skočiti. V nedeljo popoludne je hotel skočili v Hudson River 49 let stari Frank Wickliok (kar je pokvarjeno ime in se najbrže piše Miklič) iz Pueble, Colo., toda delavci na par-niku s o mu namero preprečili. Ta VVicklick (ah Miklič) je imel vožnji listek za francoski parnik in še $16 gotoviue. Mož je na policiji zatrjeval, da je bil oropan za 81000, ali kaj so ž njim naredili? v blaznico so ga navedli, ko sc mogoče lopovi maBte z njegovimi denarji. Rojake v Pueblo, Colo., prosimo, da naj nas blagovolijo obvestiti, ako je tam delal mož s tem imenom in se podal proti domu, potem bodemo mi zadevo preiskali in se potrudili za siromaka. Potujoče rojake pa opozarjamo, da naj bodo zelo previdni, naj vendar vedno « am naznanjajo njih prihod, da jih mi sprejmemo v velikem mestu in zopet dalje od--pravimo, naj ne poslušajo raznih ljudi, ki niti agenti niso in se puste od njih ocigauiti, bodisi Nemec, Žid ali Italijan nema Brca za uaš narod, pač pa le hrepene po njih denarju, in ako ga dobro oci-ganijo, ga spravijo še na policijo in naposled v — norišnico/ Ali res razni dogodki ne bodo naše rojake poučili, da naj se le k Bvojcem zatekajo, kteri so jim v slabih razmerah tudi v pomoč. Tedaj svoji k svojim rojaki! Ponarejalci denarja. Dne 5. jau. zaprli so v New Yor-ku Italijana Pio Paris in sedem njegovih rojakov. Potiarejalci denarja imeli so svoje delavnice v Mulberry, Baxter iu Mctfc St- kjer so 18 mesecev neovirano delali denar v obliki po! in četrt dolarjev. V delavnici v Watt St. našla je po licija vse v ponarejanje denarja potrebno «>rodje in blagu, ktero s* ceui «975. To ji od leta 1897. prvi slučaj, da so vjeli ponarejalce de-narj i, ki so dela'i s stroji. O pcnarejalcih denarja, ktere je policija k sreči vse vjela, so nem došla še sledeča pojasnila: Penare-jalci so vsaki dau izdali veliko število ponarejenih četrtdolarjev, kajti n& postajah nadpoulične železnice, bilo je vsaki dan najmanj 50 ponarejenih četrtdolarjev oddatiih. Po narejeni denar je mojsterski izvršen in ga je le težko od pravega ločiti Četrtdolarji so iste debelosti in skoro iste teže kakor pravi denar, samo orel ni tako razločno vtisnjen kakor na pravem denarju; številka 9 letnice 1900 je vtisnjena malo nižje od ostalih številk. Isto tako ■e nahaja zadnja številka 9 letnice 1899 nižje nego ostale številke. Škof Wigger umrl. V Seton Hali Colleg«, v semenišču v South Orange, N. J., je mi-nolo s-ibot" po noči ob polu 12. uri umrl škof Winand \V. Wigger. Umrl je vsled pljučnice, ktera bolezen ga je v p islednjih letih trikrat obiskala; svojo dušo izdihnol je pri popolnej zavesti, in bili navzoči duhovniki zavoda, njegov brat in zdravniki. Škof Wigger se je narodi 1 dno 9. decembra 1841. v N w Y>rku in bil sin nemških starišev. L. 1860 je dopolnil študije St. Francis Xnv. College iu potem vstopil v Suton Hull semenišče. M'seča oktobra 1S62. je vstopil v semenišče Brig-nioli Sole v Genovi iu rsoetaJ doktor sv pisma. Leta 18'5. bil posvečen duhovnikom in dospel v Zjed. d-žave, ter p stal pomožni duhovnik v stolni cerkvi v Newarku, N. J. Meseca aprila 186'J. poslal je rektor cerkve sv. Vincenta v Madi-snn, N. J., in tam ostal do maja 1. 1S73. Potem je bil jedno leto rektor občine St. John v Orange, N. J., dve leti v Summit, N. J., potem s^ pa povrnol v Madison. L. 1831. je postal šk^ f Michael A. Currigau nadškof v Yorku, a njegovo mesto je zavzel Wigger. Za časa p&stirovanja se je šk< fija v Newarku zelo razširila in sicer št^je sedaj 180,000 članov, 112 cerkva in nad 200 duhovnov ; mnogo zavodov in šol je tudi zaznamauovati vspeš-nemu delovanju pokojuega šk-fa; blagoslovenj:;• nove stolne c^rkvp pa ni učakal. Slovesen pogreb bod* v četrtek 10 jau. Dve ladiji zadeli pred rewyorško luko. Osemsto milj iztočno od Sandy Ilook, zadela je v noči dne 6. jau. auglnška ribiška jadranka ,,Pavia" ob v New York vozeči parnik ,,Kaiserin Maria Theresia", čegar posledica je, da je „Pav:a" izgubljena, vendar se je moštvo nesrečne ladije rešilo na parnik. ,,Pavia", s polnim tovoiom zmrz-ueuih slauikov, vozila je iz Placan-tia Bay, N. F., v Boston in ie med viharjem zgubila glavna jadra. Proti jutru uaznauil je krmar kapitanu, da se jim bliža velik parnik na kar so zažgali na ,,Paviji" bakljo. Takoj na to so na „Maria Theresiaik vstavili jeden vijak, toda bilo je že prepozno, kaiti v tem hipu prodrl je parnik ,,Pavio". K sreči je luknja nad voduo gladino, vsled česar se ladija ni takoj potopila. Na to so se kapitan in moštvo rešili na parnik pustivši denar in krasnega kapitanovega newfound-landskega pe>a na ladiji, k^r je poveljnik rešiluega čolna dobil nalog samo ljudi rešiti. Ako se morje umiri je mogoče, da bodo denar in kapitanovega psa rešili. Držal dečka nad ognjem. Devetletni Charles Tinners stanujoč v New Yorku, Ave. A., obdolžil je Italijana Brossija, da ga je slednji, ko seje deček igral pri ognju, kterega so kurili dečki v S-' ulici, prijel iunadog .jem potegnil, vsled česar si je d^ček roke in obraz obžgal. Itaiijana so zaprli, toda on trdi, da je deček sam padel v ogenj, in da ga je on le rešil. Šest mrtvih. Anderson, W. Va., 8. jan. D^nfs zjutraj zadela se je brez vozov vozeča lokomotiva Baltimore & Ohio ždeznice s tovornim vlakom na Monongehela progi. Sjst ali sedem osob je bilo usmrtenih, od kterih tri so neznanega imena. Dve osobi sta teško ranjeni iu je dv. mljivo bodeta li okrevali. Mesarski kralj umrl. Philip D. Armour, sin revnega far-merja ostavlja $80,000.000. Chicago, 6. jan. Poznani prašičji in volovski mesar in milijonar D. Armour je danps ob 6 uri zvečer v svoji tukajšnji palači umrl. Boie-hil je leto dni iu njegovi zdravniki so že pred tremi tedni prerokovali njegovo smrt. Armcur je bil 16. maja 1832 v Stockbridge, N. Y., rojen; njegovi stariši so bili farmerji, iu so se 1. 1825 iz Union, Conn., v Stock-bridge preselili. Njih sedmerootrok raetlo je v siromaštvu. Philiph, sedanji milijonar je bil spočetka farmer, potem je šel pa v Californijo zlato kopati, od kjer se je tri leta kasneje brez bogastva vrnil. Leta 1856. nastanil se je v Milwaukee, kj^r je ustanovil z nekim B. Miles prr dajo imjsa, k era je pa leta 1863. propala. V ist^m letu se je Armour združil z Johu Plankiutonom. Počet-kom 1. 1S65. veljal je sod sviujenine $10, špekuiantje uewyorške borze s > mislili, da bode cena poskočila na SCO in so hitro kupovali ^se kar ie bilo dobiti. Armour je pa vedel, da temu ne bode tako, bil je pre pcičan, da bode cena padla do $20, vsled česar je hitel v N w York, kjer je ostal, dokler ni cena sodče-ku mesa padla na S18. Potem je pričel kupovati in nakupil toliko, kolikor sta on iu Plankinton za svoje odjemalce potrebovala. Ta nakup mu je prinesel prvi miljon dolarjev dobička, s ktero svoto se je vrnil v Chicago in sezidal svoje ogromue klavnice iu hleve. Malo časa na to je nadzoroval mesarski trg in zapušča sedaj ogromno 80 milijonov dolarjev presegajočo svoto, h kterej mu je pripomoglo na tisoče ujegovih delavskih sužnjev. Pokojnik je bil trdoerčen in brezobziren gospodar iu vsled prikraj-ševanja plače večkrat prouzročil obupne štrajke svojih služabnikov. Armour ostavlja jednega sina, kteri prevzame ogromno premoženje svojega očeta. Denar na cesti. Dne 7. t. m. morala se je zagovarjati pri harlemskem DolicijBkem sodišču v New Yorku mlada iu zala g spa uecega newyorškega bogatega poseHuika Tožena je bila obdolže-ua, da 24!etui gospej Annie Klein heim ukradla svoto $600, ktere je slednja imeia v knjižici, da jih v hranilnico naloži. Med 124. ulico in 3 Avenue jo je namreč prvoime-uovaua napadla in jej hotela de-uaruo knjižico iztrgati iz rok, ob kterej priliki jy denar padel na žemljo in veter je razuesel papirnati denar na vse strani. Več detektivov je prihitelo nesrečuici ua po-noč in pr.čel se je lov na dolarje, da je bilo veselje. Ljudje so po vsej ulici lovili denar poslužujoč se klobukov, dežnikov, palic iu sukenj. Takoj na to pričel« je policija z lovom na srečne lovce, kterih pa uiso vseh vjeli. Od S600 ostalo je gospej Aonie Kleinheim le $470. Obtožen-je ostala pod poroštvom $1000 v zaporu. Gripa po vsej deželi. Albany, N. Y., 7. jau. V našem meBtu je več sto osob za gripo obolelo. Po uradnih poročilih pojavila se je ta bolezen po vseh delih new-yorške države. Od 1. 1889. do danes je 52,0)0 osob umrlo za gripo. Bakrena žica za Indijo. Ansonia, Conn., 7. jan. V tekočem teduu odposlale bodo žične tovarne Ansonia Bros and Cooper Co 1,000,000 funtov bakrene žice v Indijo, kjer so omenjeno žico naročili za napravo trolley železnice. 25 otrok zgorelo. Mnogo sirot v nevarnosti. Rochester, N. Y\, 8. jaa. Danes po noči pričela je Hubbljeva sirotišnica gorati, v kterej so nahaja 160—ISO otrok, kt rih večino so rešili. Vendar je pa v občni razburjenosti ostalo 20—30 otrok v poslopju, kteri so zgoreli. Rochester, 8. jau. Po preiskavi riiševin zgorele sirotišnice se je dokazalo, da je zgorelo 25 otrok od 2—8 let starih, kakor tudi dve ženski. Ogenj je nastal vsled razstrel-be parnega kotla v zapadnem delu poslopja. Jedna ženska skočila je iz tretjega nadstropja na ulico ii obležala na mestu mrtva. Pol-g označenih mrtvih je tudi 15 oBob več ali manj ranjenih. Štiri osobe zgorele. Dne 8. t. m. zvečer zgorela je petnadstropna hiša št. 220, 1. Ave. v New Yorku; požar je zahtaval 4 žrtve. Og^uj nastal je v kleti in ee hitro razširil po vsej hiši. Ko so dospeli gasilci na lice mesta, bilo je že nad polovico hiše v plamenu in prestrašeni Italjaui so na vse pret°ge kričali iu letali po mostov-žih goreče hiše. Poleg omenjenih štirih osob pogreša se še šest csob, ktere eo Btauovale v petem nadstropju. Domneva se, da so pogrešani vendar preko streh sosednih hiš ubežali gotovi smrti. Vsled požara je kacih 150 Italijanov brez stanovauja. ^ Družina zgorela. Buffalo, N. Y., 7. jan. V Model City, pri Lewistone, Erie Co., je daues zjutraj zgodaj pogorela hiša Edward H. Taylora. Taylor, njegova žena iu troje otrok je zgorelo. V Gouustowu je pogorela hiša Heurya iu v njej postala žrtev pc-žara 75 let stara gospa Henry. Dečki morilci. Middletowu, N. J., 7. jan. Na potu iz šole napadla sta 9 oziromn lOletna dečka hčer farmerja Dowd, ktera je iste starosti kot dečka. Na kolodvoru v Floridi, N. J., sta jo vrgla na tla iu jo toliko časa s palicami tolkla, daje reva nezavestna obležala. Iskalci zakladov v New Jersey. Na 15.00U akrov obsegajočem posestvu umrlega farmerja Richard Doughtyja iščejo možje štiri železne zaboje, kteri so napolnjeni s zlatim denarjem v znesku $10.000. Ko je Doughtyjeva hiša pred letom dni pogorela, našel je njegov posinov-ljenec John B. Champion med ruševinami jednajBt železnih zabojev, v kterih je bilo $15.000 Umrli farmer namreč ni zaupal bankam ; njegovi otroci vedo, da je on zakopal denar, toda mesto zaklada jim ni zuano. Umor? Philadelphia, 6 jan. Včeraj zvečer so našli župnika katoliške cerkve Pavi Riegelja v Cbeltmha-mu v veži uj^govega s anovanja, mrtvega. Pri njem se ni našlo naj-manje vrednostne stvari, dočim truplo ni poškodovano. Truplo umrlega bodo komiiijonelno preiskali. Povečanje državnega zaklada. Washington, D. C., 5. jan. Današnje stanje našega državnega zaklada je doseglo $180,709,005, kar je največja sveta državnega zaklada od kar obstoje Zjed. države Izvan-redno viBoko stanje državnih vrednosti je po izrazu predstojnika državnega zaklada pripisati pro-speriteti Zjed. držav, kterih pridobivanje zlata ^e vedno mu oži; isto posojila evropejskim državam pri našajo ogromne dobičke. Požar vpepelil hišo. Osem delavcev se zadušilo. Miuueapolis, Miun., 6. j&u. Hiša št. 115 v Washington Ave. je danes po noči zgorela. V prvem nad stropju imela je Standard Furniture Co. svoje prostore, v kterih je pri čelo goreti. V drug »m iu tretjem nadstropju stanovali so sam moški, večinoma delavci. CharleB iiauson zapazil je prvi ogenj in v družbi George O'Coonerja hitel buditi delavce. Prišedši v gorenja nadstropja, jela sti na vse grlo kričati in sta več vrat vlomila, vendar sta se pa morala konečno neznosuetr.u dimu umakniti. 19 od 27 delavcev se je rešilo, štiri so našli mrtve v posteljah, trije so na poti v bolnico umrli, dočim je danes osma 2rtev unarla v bolnici. Škodo cenijo na 5000 dolarjev. Razstrelba dinamita. Philadelphia, Pa., 4. jan. Vsled razstrelbe dinamita, ktera se je iz nepoznanih vzrokov pripetila danes zjutraj v delavnici Repauno Che mical Co bli u Gibl&t was, N. J., bili so trije delavci usmrteni in šest tyžko ranjenih. Imenovani delavci napolnjevali so razBtrelne naboje z dinamitom v jeduonadstropnem lesenem nadstropju, ktero je docela porušeno. Med ruševinami našli bo le posamezne ude trupel uesreč-nikov. Stroji tovarne so do cela uničeni; škoda se ceui $25.000. Tobačni trust, izdelovalec smotk. Chicago, 5. jan. Tobačni trust je prevzei v svoj delokrog^di izdelovanje smotk. V to svrho je kupil v New Yorku od Fowell, Smith & Co. tovarno za smotke. Da bode zamogel novi trustov oddelek vspe-šuo delovati, dovolilo je vodstvo $10,000.000, njegov glavni delničar je John D. Rockefeller, na čegar prigovarjanje je trust vstanovil novi oddelek. Rockefeller zaista več ueve, kam iu kako bi obrestouosno naložil svoje miljone. Ne bode dolgo, in na tisoče malih tobačnih tovarnarjev bode brez zaslužka. Smrt chikaškega junaka. Chicago, lil., 6. jan. Danes je umrl v tukajšnji hiralnici za umo-bolue znani gasilec J. Rehfeldt, ktsri je za časa chikaške svetovne rastave, ko je gorel tukajšnji razstavni stolp, junaški rešil na stolpu se nahajajočega gasilskega kapitana Fitzpatrika. 50.000 osob bro-ječa množica gledala je predrzuega gasilca, kako je plezal po gorečem stolpu uavzgor iu srečuo rešil omenjenega stotnika. Od ouega časa je nesrečnež bolehal, vsled razburjenosti ouega due je zblazuel in umrl daues kot žrtva svojega poklica. Huda zima v Evropi. 41 stopinj pod ničlo. Celo v Napolju zmrznoli 3 prosjaki. Promet vstavljen. London, 6. jan. Dosedanje ugodno zimsko vreme se je naenkrat spremenilo v hudo zimo, ktera je zavladal? po "sej Evropi. V Parizu imeli s i dan^s 20 stop. mraza, tako da ao vodovodne naprave na PJace .ie la Concorde zmrzuole; tudi 7 osob je zmrznilo. V južni Franciji neprestano sneži vsled česar bo na mnozih železuičnih progah vstavili promet V Marseille, kjer je sneg redka prikazen, je padlo pol drugi čevelj snega. V južni Ru«iji je padlo tudi toliko snega, da je železnični promet nemogoč, luka v Odesi je docela zamrznila V Trstu iu Benetkah je 20 stopinj mraza. Na Jadranskem trorju razsaja vihar, paruiki na potu v Trst in Reko ne morejo v luke, dočim v luki usidrane ladije, pristanišča . ne morejo OBtaviti. Vsled žametov skočil je iz tira v bližini Petervaradiua v Carigrad vozeči orientalski ekspresni vlak. Iz istih vzrokov trčila sta pri mestecu Mikola na Ogerskem dva vlaka ; 6 osob je na meBtu usmrtenih. V Sedmcgraški zmrznilo je 9 oBob na potu v Klausenburg. Na Dunaju je 27 stopinj, v Pragi 38, v Čr-novcih 41 stopinj mraza. V južni Avstriji razsaja snežni vihar, ovirajoč ves promet. V Italiji tudi sneži. V Napolju zmrznili so trije prosjaki, kar se že 10 let ni pripetilo. Ledeni iztočni vetrovi vladajo v Angliji, kjer kaže toplom r 26 stopinj pod uičlo. Prouzročitelj dinamitne razstrelbe obsojen. St. Louis, Mo., 5. jan. Tukajšno sodišče obsodilo je danes Fredricka Xorthwaya, kteri je za časa štrajka služabnikov poulične železnice v miuolem poletju razstrelil voz železnice, v Sletno ječo. Zaradi istega hudodelstva zagovarjal se je danes Maurice Breuan, kteri mora v 10-letoD ječo. Obravnava preti tretjem napadalcu imenom James Schwarz, vršila se bode tekom tega meseca. Seveda... misliš vsako pivo je dobro — Večinoma je tudi .... Človeštvo v XX. stoletju bode veliko manj trpelo vsled bolezni nego s* daj ni rodovi vsled Čudežnega napredka zdravniškega znanstva v slednjih letih. Iznašli so mnogo izbor^ih zdravil, ktera delujejo proti posameznima boleznimi in istočasno krepčajo vse teio in isto vtrdijo proti vsemi boleznim. Najbolj močuo zdravilo v obeh ozirih je obče giasovito T r i-nerjevo ameri kansko grenko vino, ktero takoj provzroči boljšanje tudi v najbolj trdovrat nih slučajih bul©zui želodca, trebuha, jeter iu ledvic iu je istočasuo iako prijetna pijača. Isto varuje telo pred napadom teh in mnogo druzih bolezni, kakor gripo, vzroki ^r'-hlajenja itd., krepča telo, čisti in dela novo kri in vedri tudi um in prouzroči veselje do dela. Zdravilo razpošilja prvi in edini izdelovalec tega v istini zdravilnega vina v Ameriki, Job. T r i n e r, 799 So. Ashlaud Ave., Chicago, 111. Dobiti je v lekarnah, toda varuj se pred mnogoštevilnimi in dostikrat škod ljivimi pouaredbami! To zdravilo zdravniki toplo priporočajo in mnogokrat svetujejo, ker je v iatiui dobrodelno za človeštvo XX. Btoletja. Toda ... ako si kdaj pokusil SUPERIOR STOCK pivo, potem veš da je boljše nego dobro. — Isto je NAJBOLJŠE ...... Bosch Brg. Co. LAKE LINDEN.' - - - 2KICH. PRODAJA SE POVSODI V SODČEKIH IN STEKLENICAH. BODI previden na potovanju! Kupi tvoj parohrodni listek pri FR. SAKSERJU, 109 Greenwich St., ker ta te odpošlje s prvim dobrim parnikom, preskrbi ceno, dobro sta novanje in hrano. Ako kdo v New York dospe na kak kolodvor in se ne ve kam obrniti, naj gre na postaji k telefonu in nas pokliče 3795 Cortland in slovensko se z nami zmeni. Pri 15 centih, ktere da za telefon prihrani dola rje I L' Entered aa second class matter at the Nbw York, N. Y. Post office Ootober 2 1893. „GLAS NARODA". l«iit slorentkih delaycev v Amuriki. ^idajatelj in uredni*: Published by F. SAKSER. 109 Greenwich St. New ¥ork City. Nt leto Tel j a liat «a Ameriko $3.—, la pol leta..............11.60, £a Eyto|*. /a T»e leto .. . gld. 7.—, „ h PO» k*...... 3 5u' „ fratrt leta . . • >t / Evropo pofiiljamo list skupuc dre filerilki ,Glas Naroda" in ixhaja Tsako soc.to trgovine, v kterih so delavci dost-daj kupovali svoje potrebščine, so zgubile svoje odjemalce. Najbolj občutno je nazadovanje dosedaj cvetoče tkalne obrtnije na Nemškem. Obrt za izdelovanje čipk in obšitkov za ženske obleke se je pop .lnoma ustavila. Ljudje, kteri so zgubili zas užek v obrtnijskih okrajih, iščejo sedaj d^la v rudnikih. V železni obrti Nemčije je vsl> d neizmerno via kih cen pre-ui ga nasta o r--suo ustavljanje. Od minil ga letajo cena prnmcgu za £5 odst tkov poskočila. Železne tovarn radi t ga ne morejo več tako c-iio izdelovati kakor dosedaj in pt eledica t^ga je bila hudo zmauj-jani iz. z iit*mšk-ga železiif-g* in jekleutga blaga. J^dnako je tudi GLAS NARODA („Voice of the People") Will be lsand every Wednesde; and Saturday. Subscription yearly $3 Advertisements on agreement. Za oglase do 10 vrstic se plača 80 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosl ■e ne natisnejo. Denar naj Be blagovoli poslati p "Mon-^y Order. Pi i spremembi kraja naročnikom prosimo, da se nam tudi prejšnj bivališče naznani, da hitreje najdi mo naslovnika. Dopisom in pošiljatvam naredh naslovom : „Glas Naroda , 109 Greenwich St. Npw Y ;rk City Telefon 3795 Cortlaudt. Znamenja viharja. Na gospodarskem obzorju sf- vzdj gujejo preteči viharni oblaki. Tu ni slučajno, da se v obeh v obrtnijsk^i oziru najbolj razvitih dežnih h naic-reč Angliji in Nemčiji kažejo prv znamenj« vzdigsjoJega se gospodarskega viharja. Na Angleškem kakor tudi dh Nemškem je več bank u»tavilo svo je plačevanje. Sicer prip'aujojo krivdo poloma sleparskemu poč njaju, nesigumim vlogam, ali sploh lunajuim okolnostim.toda bližajoča ■e kriza polomi najprvo navadno manj sigurne denarne zavode, vkratkem pa na isti uačin porufii tudi takozvana solidna podjetja. Ni pa samo fiuančna kriza s kt-ro imamo tu opraviti. Splošna gospodarska k is? z njenim prenehanjem izdelovanja, njem brezdelavnosti ii njeno bedo, ktero zanf-se v milijout delavskih stanovanj, b*- pokažn red no najprvo kot finančna kriza ter postane potem polagoma splošna Tudi je slednji čas na Angl^šken kakor tudi na Nemškem opazovat rastočo brezposeluost., zmanjšan izvoz, zapiranje tovarn in pojema njo obrtnijske delavnosti, kot preteča znamenja krize. Po računih fi nančnega statiBtikarja so v minolih dvanajstih mesecih vrednosti evro-pejskih deiuic padle povprečno za 25 odstotkov. Glede ustavljanja plačevanj ne-kterih berolinskih bank nam nek časopis podaja sledeče podatke o položaju na Nemškem : ,,Vlada pravi v Bvojib glasilih, da se iz poloma posameznih hipote-karnih bank da sklepati, da nastane strah v finančnih krogih Nemčije. Tu se ne gre za nikako splošno spridenje finančne trgovine, ampak samo za posamezne prikazni, ktere so pripisovati poglavito elabemu gospodarstvu onih bank, ali pa javno znani nepoštenosti." S tem položaj tudi prav resnično označi. Preteča nevarnost v gospodarskem življenju Nemčije je manj na fiuančnem, nego na obrtnijakem polju. Veliko nevarnejša znamenja, nego ustavljanje plačevanja posameznih bank, so zmanjšana delavnost tovarn, rastoča brezdelavaost in nazadovanje obrtnij. Domača trgovina je opešana in tudi izvoz deloma nazaduje. Posebno izvoz v južuo Afriko in iztočno Azijo je sumljivo opešal. Mnogo tovarn je vsled tega smanjšalo svoja izdelovanja. Brezposelni delayci odhajajo in male pri mn> g;h drugih obrtuijah, da je obrtni inu t vlj nje Nemčije po ve-.ikauek m pr^vsp^hu mu.ohh 1-t i bji .o do kritičnega obrata. Za Nemčijo je slaba tolažba, da isti viharni oblaki na jednak način pr^tw c rtuijeikemu življenju vseh druzih dežel Evrope. Poleg tega je postal denar zelo redek, obresti pa visoke. Na bližno pomoč se ni zanašati, ker so druge dežele svoje obrtnije slednji čas mogočno razvile, ter ne pokrivajo samo svojih lastuih potrebščin, ampak tekmujejo tudi z Nemčijo na svetovnem trgu. Tudi politični položaj je mnogo pripom . gAl k temu, da se je javno zaupanje omajalo. Vlada je "komaj veliko manj nepremišljeno gospo darila, nego obrtnijski in finančni svet. Tudi vojskovanje na Kitajskem kaž« sedaj kvarljive nasledke. Ni kakor ni napravilo dobrega vtisa da je nemška vlada na naši stran atl^ntiškega morj^i murala iskat na p s do denar, da pokrije vej skine strdke na Kitajskem. Onili s t v milijo: >v marl:, ktere je že ve ijalo nemšk vojskovanje i.a Kitaj (šk mai j k a s id j v gospodarska m življenju N mčije in še vedno n vii. ti kaK> žrtve bode tirjala še ona boja2 ijna razširjevalna poli tika. D fr-'dtjia dobra sloga z Rusij j' j^ia ^ , tudi uvoz na liusko ii v ruska p sestva v Aziji je hudo iiii.«' val Nudaljni visoki strošk .a vo^ o j a I olj za mornarico ■ o o tir ati od li unčne moCi Nem čije najskrajnejša žrtv**. Kar je tu pisano g!^de razmer v Nemči i, v Ija tuli več ali manj o Angliji. Tam bode nastajoča kriza najprv tikala svoje žrtve in potem pt lag' ma preskočila ne samo na vso < t.rtni sko Evropo, ampak tud na Ameriko. Novo stoletje sb pričenja s tem da d lavsken.u razredu predočuj navskrižni in nesmiselni značaj na-š ga m iern^ga kapitalističnega izdehivania Delavski razred bode p d t-mi krizami najhujše trpel; iz tega naj st t ;raj u da zanj ni uika.kt-ga aboijšanjaf'nikake rešitve razun preobrata te družb«, ktere napačne gc spodartke uredbe, krize; naravno pr».u<.rcču «ejo. iz krajevnih ozirov nikakor ne more zavzeti tako resnega značt ja ka kor vstaja bokaerjev. Shanghai, 5. jan. Iz Singanfu se uradno poroča, da so dne 18. dec. na povelje cesarice obglavili Yu ilsiena, bivšega governerja pokrajine Shan 9i, kteri je ukazal 50 mi sijonarjev pomoriti. Cesarjevič Tu-an živi v Nin Ghia. V varstvo dvora poklicala je vlada v Sin Gan Fu 30 tisoč vojakov, kar dokazuje, da se cesarski dvor še ne namerava vrniti v Peking. Rusija baje izstopi iz družbe na Kitajskem „poslujočih" velesil. Shanghai, 5. jan. Iz uradnih vi ov se poroča, da sta Kitajska ii Rusija v Petrogradu sklenili n-ko pogodb-*, v kter-'j je kitajski p sla nik pooblaščen svojo vlado zastopati. Merodanji krogi vidijo v tej vesti, da je Rusija glede kitajskega vprašanja sklenila hoditi svojo pot. Podrobnosti niso znane. Dunaj, 5. jan. Iz Petrograda se brzojavlja, da sta Rusija in Kitajska sklenili pogodbo, vsled ktere prepusti Kitajska Rusiji pokrajino Feug Tien za nedoločen čas v skrb-ljevanje. Iz našiti novil kolonij Lov Filipincev. Manila, 5. jan. Filipinci so napadli oddelek vojakov, ki so bili na potu v Batac, in vjeli 9 mož. Ko je dospelo poročilo p porazu Američanov v glavni tabor, odposlalo je povfljništvo oddelek vojakov, da oslobodi jetnike, toda vsi poskusi rešiti nesrečneže, so bili brez-vspešni. San Francisco, Cal., 5. jan. 132 mrtvili vojakov, ktere je pripeljal parnik ,,Grant" iz Filipiuov, sc danes prepeljali v mrtvašnico Presidio. 368 trupel je še na parniku. Vodje v pro- Komatije aa Kitajskem. Cesarica ugovarja. Pekii g, 5 jan. Cesarica vdova se baje celo v zadnjem trenotku pro-tivi določbe večkrat napominane preliminarne note pri poznati in pošilja kitajskim mirovnim pooblaščencem neprestano brzojavna na* reč la imenovano noto ne podpisati, dokler se v korist Kitnjske ne predrugaM. Ona pred vsem zahteva, da ostauejo takuške vtrdbe neti taknjene, da inozemske vojaške popadke med obrežjem in stolnim mestom ne ostanejo trajno v deželi, da inozemski vojaki v straženje po-3laništev ne estanpjo v Pekingu, kakor tudi da se točka glede prepovedi uvažanja orožja na Kitajsko iz mirovnih pogojev črta. Iz druzih virov se pa zatrjuje, da bodo Kitajski pooblaščenci pogoje podpisali kakor hitro se jim uroče v podpis. V Pekingu krožijo vesti, da se je na južnem Kitajskem pojavilo proti-dinastično gibanje, in da vtegne nastati vstaja kakor hitro ostavi evropejsko vojaštvo kitajska ozemlja. Vendar zatrjuje vlada, da jej bode lahko vstajo zadušiti, ktera Filipincev g n a n s t v o. Manila, 6. jan. Šestindvajset vodjev Filipincev, med kterimi t»et erali Ricarte in Pio del Pilar, kakor tudi znani agitatorji Rabini, Ocatrpe in Trias, bodo te dni odpeljali na otok Guam v prognan-stvo. Njim bode sledilo še več odličnih Filipincev, kteri bodo ostali v prognaustvu do popolne pacihka-cije otočja, kar bode seveda še dolgo trajalo. McArthurjeva blamaža. Wasnington, D. C., 7. jan. Filipi ncem ne zadošča več zaloga orožja v Hong Kongu na Kitajskem, od kjer prihajajo redne pošiljatve orožja in streljiva na Filipine. Generalu McArthurju v posmeh in sramoto ustanovili so VBtaši kraj glavnega tabora Američanov v Manili novo zalogo orožja. Glavni vodje Filipincev, kteri so tekom minolega leta prisegli naši vladi zvestobo, nastanili so se v Manili in pod krinko uHatiosti in uzornega državljanstva obveščali svoje bojujoče se brate o ameriških nakanah, in sicer tako natančno, da Američani ne morejo zaznamovati niti najmanjfga vspelia na Filipiuah. Imenovane „izdaja cH", ali bolje junake, odposlali so v prognaustvo kakor je v gorenji točki teh poročil navedeno. Vojna asi Bosrci in Anglijo. Oboroževanje v Kapski koloniji. Cape Town, 5. jan Oboroževanje za obrambo Kapske kolenije vspeš-no nidaljnje. Claremcnt Flats zasedlo je topništvo in konjiča, ktere naloga je prehode in okolice Cape Trwna stražiti, čoravno se ni bati, da bi Boerci, oziroma kapski vstaši uapadli glavno mesto Kapske kolonije. Novoustanovljenim zasebnim angleškim gardam pridružilo B9 je več tisoč mož. Afrikanderji v oči-gled angleškim pripravam v obrambo svojega ozemlja slednje zasmehujejo in se norčujejo iz angleške strahopetnosti. Mnogo Nizozemcev odpotovalo je proti severu, da se pridružijo Boercem. Boerci vedno hrabreji in vBpešneji. Cape Town, Kapska kolonija, 7 jan. Iz neuradnih toda verodostojnih virov iz Port Elizabeth, Natal, se poroča, da je polkovnik Evans Baker, kteri je imel nalngo pri Graaf Reinet v angleško ozemlje prodirajoče Boerce ustaviti, moral bežati nazaj v C-mpan gorovje. Boerska zmaga je bila popolna, Angleži so zgubili 120 mrtvih in vjet'h vojakov, kakor tudi dva to pova. Baje boerBki general De Wet vodil osobno Boerce proti Angležem. Ker bo se B »erci polastili dveh t>pov, jim bode tudi lahko Angleže iz označenega g->rovja prepoditi in m^čuo angiešs-^ posadko v Graaf Reinet obleg ti. kt^ra ima nalogo čuviiti mest > P rtEUzab^tb v ozemlju Netal. Očividno nameravaj.-' Boerc: pridobiti kako morsko luko, za kterimi ž ljami tiče sk rai g tovo Angliji sovražne evropejske vlaBti, kterih trgovske ladije bi pod trans-vaalsko zastavo zamogle loviti angleške ladije, kar bi angleški trgovski mornarici jako škodovalo. To bi se že preje pripetilo, toda ker republika Transvaal ne poseduje morskega pristanišča, bi lovitev ladij bila le gusarskega pomena, toraj v protislovju z mejnarodnim mor-narstvem. Vstaja Afrikanderjev v Kapski koloniji razširila se je že do skrajnega juga in je takorekoč že pred vratmi Cape Towna. V obrambo glavnega mesta južne Afrike podale so preostale capetownske in okoliške posadke v 50 milj severno od Cape Towna oddaljeni Piquetberg. Kapska vlada je v pokrajinah Cal-vinia, Clamwilliam, Piquetberg, Malmesbury, Tulbagh, Paarl in Stellenbosch proglasila izjemno stanje in preki sod. V bližini postaje Lindl -y so Boerci zgrabili ondašnjo angleško posadko ter jo prisilili svoje stališče Boercem prepustiti. Trije angleški častniki in 15 vojakov je ubitih, dva častnika in 20 vojakov ranjenih. Dopisi. vaš!" Huni so saj onemu prizanesli, kogar so rabili za izdajo bogatega plena, Nemci pa po ukazu svojega ceBarja niti onim ne Bm< jo prizaue-sti, kteri jim izdajajo kitajske tajnosti. Nemški cesar je ba*e glede hitrosti najspretnejši govornik Bve-ta, on izgovori 370 bestd v jednej minuti, ako bi bili njegovi govori tako dobri kaker so nagli, bi imeli gotovo več vpliva. Ves nemški narod ima z Boerci sočutje, toda nem ški cesar ni imel niti tel i ko Brca za oropane Boerce, da bi njih predsednika Kiiigerja spreje!. Zname-uito gibauje se je pojavilo v mino-lem juliju v Belgiji, bj<-r je h- tela reakcijouarna zbornica sprejeti delavcem sovražno volilno reformo, vsled česar so nastali taki izgredi, daje moral kralj stolno mesto osta viti, nad izgreduike poslali so pa vojaštvo, ktero je odgovorilo s žvižganjem. Gibanja na Balkanu skoro ni vredno omenjati, vendar so po jave Mladoturkov na polju novodobne vzajemne naprednosti veseljem pozdraviti. Tudi v Avstriji se giblje, vondar ljubezen do svojej uarodnosti in vsestransko tekmo vanje narodov, začasno še oe dopu šča vesoljnemu gibanju na površje Tam se je poročila soproga ubitega prestolonaslednika Rudolfa z ,.grofom" Lonyayem, sedanji prestolonaslednik poročil seje morganatič-no z grofico, oziroma sedanjo knegi-njo Chotek, ktera pa nesme postati avstrijska cesarica, niti njeni otroci ne smejo imeti pravice do prestola. Vsled tega je prišlo v ogrskem državnem zboru do več interpelacij, kajti na Ogrskem ne pripoznajo onih za ista neumestnih ,,hišnih štatutov", kteri ločijo ljudi po krvi in glasno pričajo, daje Avstrija še na onem stališču, kaker za časa Sulejmana in Sobjeskega. Kamorkoli se ozremo se giblje, naša dolžnost je samo poučevati se, kaj nam je v tem gibanju storiti in kam se zateči. Čitajmo dobro delavsko časopisje, nikakor pa ne ono kleče-plazcev in kapitalistov, kteri se vedno trudijo kazalo časa pomakniti nazaj v čase inkvizicije in na-zadnjaštva blazega spomina. Toplo priporočaje rojakom list ,,Glas Naroda", bilj^žim pozdra vom Simon Kavčič. Kranjsko slov. katol. podp. društvo sv. Barbare FOREST CITY, - - - PA. ODBOR: Josip Bucenel, prnds^dnik ; Ant< n Ciak. podpredseduik ; John* Telban, I. tajnik; Baktol Poverk, II. tajnik ; Martin Muhič, blagajnik. NADZORNIKI: Josip Zat.ar, Jurij Zupan, Frank Skubic, John Drašler Dopisi naj gp pršil'a j o I. tajniku : Telban, B x GOT, F.-r-gt City, Pa. Glasilo ..Glas Naroda" njolizem" odpraviti oziroma pr*> ustrojiti, toda ker je vlada avstrijska sestavljena po španskem uzoru, je to težavna stvar, v ostalem pa tudi naprednjaki niso brez grehov in zopet smo v — Madridu. Klerikalizem, kakor tudi liberalizem imata, da se po domače izrazim — vsak svoj izkoriščevalni lo-uec, ktera sta si pa v bistvu popolnoma jednaka in kar bodetrt skuhala to toie moral revni nsrod jesti. V prvem se kuha star smrdljivi ričet srednjeveškega kalibra, v kterem je opaziti mastne kože, ušesa in ustne, hvaleče same sebe io obljubljajoče onim, kpdor se ričeta posluži večno življenje Ali ričet kuha se predolgo in je že davno prismojen, vsled česar se je že mnogo njegovih častilcev za vedno od njega poslovilo in odšlo k drugemu loncu, kjer se kuhajo krasuo dišeče cvetke nerodne neodvisnosti, samostojnosti in napredka. Toda mnego i vsebina t^ga lonca vera, kajti, prismojeni rič^t je tudi svojega tekmovalca ogmradil, v Bmradu rodil se je ,,dihur'" in vse — smrdi. Varano ljudstvo že nosi drva na ogenj, da si v tretjem loncu pripravi priprosto, jednoliči o jed, jednakosti in jedirakuveljavnosti, ktera bode vsekako preje gotova, n^go ona, ktere buhanj^ je spodletelo in pntem zbrgom vita madri-lenal Vprašati še moram: Bode li e ^poda kr> g prvih dveh loncev jedla samo ono j->d, ktero ie Bku-h»ila v solzah naših očrtov?? Marquette, Ills., 30. dec. (Konec.) Galej je prvi učil, da se zemlja suče kr'"g solnca, a ne solnce krog zemlje. Svoje trditve je podprl z ne-ovrgljivimi dokazi. Toda v zaslugo, obdolžila ga je inkvizicija rimskih patriarhov, da razširja brezverstvo. Obsodili bo ga v smrt na gromadi ako ne prekliče svojih naukev. Toda Galej jim je odgovoril: „Besede lahko prekličem, nikakor pa ne resnice, da se zemlja g'hlje okrog golnea." Tuli socijalnih reformatorjev je že dokaj obsojenih, toda kljub temu se njih n;iuk čedalje bo j razširja; da se res giblie, so nam v dokaz razne evropejske volitve v državne zbornice, kjer kljub ne-popo'ne in pomanjkljive volilne pravice in poi> g vsej volilnej slepa riji, vendar že lepo število srcijal-nih reformatorjev sedi. Živahno gibanje se je tudi pokazalo v našej starej domovini o priliki državLO-zborskih volitev, giblje ee ž« celo na Slovenskem, kjer se vsako gibanje itak najkasneje prične. Avstrijski državni zbor je imel tudi že pred razpustom 15 socialističnih poslancev, kterih števi o se je ob Chicago III., i. jan. (Kuhauje ričeta v devetnajstem stoletju.) Gotovo so še vakomur znane prekucijske stvari, politika, in boji delavstva za zboljšanje svojega stanja v stari domovini. Ako po večletnem bivanju tostran oceana čitamo razne časopise iz stare domovine, moramo i nehote se prijeti za glavo in začudenjem reči, da Bog, nad kterim je že vse obupalo, vendar še živi. Iz listov ,Slovenski Narod1 in „Slovenec', razvi-dimo, da se prvi kakor drugi borita tudi za delavstvo, dopisi teh listov so večkrat podpisani z ,,delavtc., ali pa „proletar". Vsega tega preje ni bilo, kajti oba lista držala sta Be srednjeveškega ,,noblesse oblige", kar je v Evropi še dandanes običaj. Vendar je pa delavstvo tudi tam, kjer je vlada sama slobodneiru napredku in razvijanju skrajno protiv-na, postalo važen javni faktor, kteri bode prej ali slej izvrševal glavne državne naloge. Kljub vpetn neprilikam postalo je časopisje ožje nam slovenske domovine zatirane mu delavstu zagovornik, v prvi vrsti „Slovenski Narod", „Soča", ,,RudeČi Prapor" in več druzih sedanjih po ovuih volitvah žal ! narodnih listov, da celo nesamo — zmanjša'o. Kamorkoli se <,zre- j Btojni in od leče odvisni ,Slovenec' mo, opažamo vsestransko giba- i posveti tu pa tam koji članek de-nje, čeravno je pouekoliko v proti- lavBtvu. Blovju z našim gibanjem, ali vendar se giblje. V katoliški Španiji se vedno ponavljajo karlistični izgredi, ktoro gibanje je sicer z naš;m protislovno, toda giblje b-» le in ko-nečno zamore dobiti pravo obliko. V siromašni Italiji vprizorilo je to gibanje pred dvemi leti državi nevarne nemire, vendar ga je vlada s kruto vojaško silo zatrla. V Nemčiji živi narod v nasprotju z dvorom, ker Viljem strelja kozle, za ktere hoče ves narod odgovoren storiti. Njegov govor, b kterim je navduševal na Kitajsko odhajajoče vojake presega celo krvoločnost hunskega kralja Atile. V govoru ae je izrazil: „Ne delajte jetnikov; ke-dor vam pride v roke, naj bode Ko sem že omenil glavna slovenska lista „ Slovenski Narod" in ,,Slovenec" naj še njenim kako mnenje dobi človek ako primerja njuno vsebino. Prvi zastopa liberalno, a drugi klerikalna načela, v obeh je pa najti zagrizenost in bratomorno sovraštvo, kar našemu, itak od vseh strani zatiranemu narodu gotovo ne koristi. OitajoČ one naivne malenkosti, radi kojib sta si stranki v laseh, mura se in-diferentni opazovalec gotovo na-smebnti ali pa ono =traDkanje obža lovati, kajti nehote se nam dozdeva, da živi nesrečna Slovenija isti nito še v srednjem veku v čaBU žalostne španske Blave. Sicer na merava napredna stranka ta „špa- - Kretanje parnikov. New York dospeli: ,,Kensington", 5. jan. is Antwerpena s 460 potniki. ,,Kaiserin Maria Theresia", G. jau. iz Bremenu s 54, potniki. ,,La Brelagne", 6. jau. u i'avre s 3S1 potniki. ,,Cymric", 6. jan. iz Liverpoola s 158 potniki. ,,Potts:1am"r 7 dec. iz Kotterd.ania. ,,Servia", 7. jan. iz Liverpoola s 197 potniki. ,,Cap Frio", S. jan i/. Hamburga s 245 potniki. ,,Furncssia". S. jan. iz Glasgowa s 84 potniki. Dospeti imajo: ,,Kuln" iz Bremena. ,,Germanic" iz Liverpoola. Nordland" i/. Antwerpena. ,, Phoenicia" iz Hamburga. ,,Umbria" iz Liverpoola. ,,La Champagne" iz llavre. Odpljuli so: ,,Normandic", 8. jan. v Liverpool. ,,Kensington", 9. jan. v Antwerpeu. ,,Cvmic". 9. jau. v Liverpool. Odpljuli bodo: ,,Prinzregent Luitpold", 10. jan v lJremen. ,,Hesperia", IO. jan. v Genovo. ,,Heimfeld", 10. jan. v Hamburg. ,,La Iiretagne". 10. jan. v Havre. „Kaiseria Maria Theresia", 12. Genovo. ,,Furnesia", 12. jan. v Glasgow. ,,Cap Frio", 12. jan. v Hamburg. ,,Servia", 12. jan. v Liverpool. ,,Canadian", 12. jan. v Liverpool. ,,Potsdam", 12 jan. v Rotterdam. ,.Trave*', 15. jan. v Bremen. ,,Cevic", 15. jan. v Liverpool. ,,Noordland", 16. jan. v Antwerpen. ,,Germanic", 16. jan. v Liverpool. „La Champagne", 17. jan. v Havre. jaa. Parniiki listki so dobit po i"" > /rnil cenah pri FR. SAKSER & CO. ioo Greenwich St.. New Vork HITROST ni čaranje, pa£ samo dobre v^lje je potreba pri POŠILJANJU DEnarjev V STARO DOMOVINO in gotovo ie najhitreji in najceneji v pošiljanju denarjev: frank sakser. 109 Greenwich St., W-w VorV. Josip Losar v East Helena, Mont * priporoča svoje grocerljsKs u!ap kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske iu otroke. Dalje: VINO, FINE SMODrE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVa Vse prodajam po najnižji ceni. e Jugoslovanska Katoliška Jednota. ill Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI : Predsednik: John Habjan, Box 303, Ely, Minnesota; Podpredsednik: Josip Pezdirc, 1024 S>uth 13th St., Omaha, Neb. ; I. tajnik: Jožef Agnič, Box 266, Ely, Minnesota ; II. ,, Štefan Banovec, Box 1033, E'y, Mii.-nesoti ; Blagajnik: Ivan Govže, Box 105, Ely, Minnesota; NADZORNIKI: Ivan Pakiž, Box 278, Ely, Minn. ; John Globokar, Box 371. Ely, Minn. ; George Ste pan, Box 1153, Soudan, Minu. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika : J o e A g u i č, Box 266, Ely, Minn., po svojem zastopniku iu nobenem drugam. Denarne pošiljatve uaj se pošljejo blagajniku: Ivan Govže Bux 105, Jly, Miun , m po svojem zastopniku. Društveno glasilo je „GLAS NARODA". Iz delavskih krogov. V tretjič šrajkajo. Scranton, Pa., 6. jan. Minolo soboto pričelo je zopet 800 premo-garjev Mt- Pleasant-rova „ElkHill Coal tfc Iron Co." štrajkati, kteri fttrajk je že tretji v primerno kratkem času, ni so ga tukajšnji delavc vprizorili. Delavci bo z delom pre nehala, ker družbin superintendent ni hotel izplačati enemu dečku to> liko plače, kolikor je bil opravičei zahtevati. Premetena družba, ktera ne pripozna nikake delavsne organizacije, je pa delavc • prehiteln iu ša pred pričetkom štrajka imenovani rov zaprla, kteri bode naj brž^ ostal toliko časa zaprt, dn delavci pr^klič^jo svoje zahteve, kar se pa vendar ne bode kmalu zgodilo. Delavci bo nesramni družbi zagrozili, da bodo pregovorili š* ostalih 7000družb« n hpremogarjev, da prično s štrajkom, ako družb« Mount Pleasant rov kmalu m odpre. Vztrajni štrajkarji. Denver, Colo., 5. jan. V vseh premogovih rovih severnega dela države še delo poGiva. Nova ,,Colorado Coal C' ktera ima 100 alužabuikov, ugodila je vsem zahtevam štrajkarjev, vendar so sled-rji sklenili z delom ne preje pričeti, dokler tudi ostale družbe iu posestniki njihovim željam ne ugodijo. Tudi v ,,Star Mine" v Aspen seje vsled zopetue vpeljave lOurnega delavskega dneva pričel štrajk. Gallup, N. M., 5. jau. Tukajš njim štrajkujočim rudarjem pri družili bo se tudi vsi delavci Colorado Fuel & Iron Co. Omenjeni delavci bo pričeli štrajkati na za htevauje predsednika unije, kter» jim je obljubila pomoči. Sneg v Oregonu 11 čevljev visok. Ashland, Ore., 4. jan. V južnem Oreg >uu in severni Califoruiji razsaja še neprestano snežni vihar. Vbi vlaki iu snežni plugi bo zame-teui v S.skyjovskih gorah, kjer leži »ueg 11 čevljev visoko Breka, Cal., 4. jau. Tekom zadnjih 48 ur zapadlo je 72 palcev debelo snega. Standart Oil trust na Japonskem. Tac ima, Wash., 4. jau. Standard Oil trust ustanovil je v Yokohami innjnaroduo družbo, ktere naloga je pokupiti oziroma izkoriščati jap n-aite petrolejske vrelce. Diužba prične d dovati z ustanovnim kapitalom v znesku 10,00U 000. yeucv. Pjedine delo c i veljajo 10 yeno^ , «t r»h man šiuM je vse mogočni trust „biagohotuo" Japoncem prepustil. Vlada Columbije, plačaodškodnino. C Ion, 5. jan. Ker j<* columbij-ska vlada zaplenila angleško ladijo ,,Tobog, ktera je hotela izkrcati vojake iu streljivo proti vstašem v Buenaventura, naložila jej je augle-ška vlada denarno globo v zneeku 6000 funtov aterl. Columbijska vlada je poleg t*ga vrmlaj,ladijo jv redu, ktera je danes zopet razobesila angleško zastavo. Evropej&»<} in druge vesti. Carigrad, 4. jan. Bolgari bo ustrelili osem turških vojakov, kteri so imeli nalog vjeti vodnike make- donskega revolucjomarnega odbora. Vlada se boji, da vsled t^ga v Makedoniji zopet ne nastanejo resni nemiri. London, 4. jan. Iz Sibirije d- šle vesti, da se je v Vladivostku pojavila kuga, se uradoma potrjujejo-Več bolnikov sh nahaja v zasebnih stanovanjih, štirji v bolnici. Ker se je kuga pojavila tudi v Levante, osobito pa v Soiyrni, od-redi'a sta turška in grška vlada za vse iz imenovane luke prihajajo ladijo karanteno. Kodanj, Danska, 5. jan. Iz Liva-dije se poroča, daje ruski car zopet «a pljučnico obolel, m da namerava še nadalje ostati na jugu. Te vesti še niso potrjene. Rim, 6 jan. Izmed Genovo in Piso vozečega poštnega vlaka vkrad-li so nepozuani tatovi dva zavoja v Napolj in Palermo namenjenih priporočenih pisem. Slednja bo bila iz New Yorka in B< stona. Dunaj, 7. jan. V Altgobprg (?) na Ogrskem so orožniki prav neusmiljeno klali štrajkujoče neobo-rožene prem'garje. Sedem delavcev je bilo UBmrtenih in 40 ranjenih V Bolcanu na Tirolskem je pro-pal pri volitvi v državni zbor bivši trgovinski minister Dipauli. V Bielici, v Šleziji, je pogorele Barthold jeva t varna in del veku baraka; sedem delavcev je postal« žrtev požara. Fariz. 7. jan. Neposredni davki za 1. 1900. zuašajo 4 glave in tako cstala vsa rodbina. — Nagloma je umrla 18 dec. opoludne na južuem kolodvo ru v Ljubljani Marija PleiweiB iz Skoperč. Nameujena je bila v deželno bolnišuicf\ a ob vhodu na kolodvoru si je zgrudila na tla in bi la v hipu mrtva. P. n. d.l * * * Na Krajskem bo bili v državni zbor izvoljeni: Dr. Šusteršič v V. kuriji; v kmetskih otč nah pa: Igu. Žitnik, Pogačnik, Pfeifer, Povše in Veucajz. * * * Zaključene ljudske sole v Ljub Ijani. Ker so se v zadnjem času j^li pojavljati v Ljubljani pogosti slučaji škrlatice iu davice ter je samo zadnji teden zbolelo 16 os )b in je od 12. novembra umrlo ua omenjenih dveh boleznih že9oBob, je c. kr. mt stni šolski svet odredil, da so se z 17. decenbrom zaključile ljubljanske mestne ljudske šole in otroški vrtci iu se otvorijo z pet še le z 2. januvarjem 1901 Tudi k običajnim božičuicam v Lichtenthurnovem zavodu in Mari-jauišču je pristop vnanjemu občinstvu zabranjen. * * * (■rosna nesreča V Bazovici iščejo premcgavo žilo. Pred rovom se je dogodila 20. dec. velika nesreča. 2oletui Andrej Bak iz Nakla pri Vremah je sušil v baraki pred ro vom na štedilniku diuamit. V di-namitu je bila kapsula. Ko je bil dinamit dovolj segret, ga je prijel Bak, češ, da se ne vžge, v roke, da ga odstrani. Tu pa se Je vžgala kapsula in nastal je pok. Nesrečnega Baka je vrglo kake 4 metre daleč stran in ga vsega razmesarilo. Zdrobilo mu je euo nogo in eno roke ter ga na mnogih krajih teiesa poškodovalo. Pripeljali so ga v Trst v bolnišnico, kjer bo iru takoj odrezali eno nogo. L astnika podje ti j za zasledovanje premoga sta grof Dugias in Škoda. * * * Kako gospodari hrvatska vlada? Hrvatskim mestom odpada od dohodkov točarine 20—30%. Ker pa hrvatska mesta dosedaj niso dobila svojega deleža, je vladni pristaš dr. Schwarz spravil stvar tudi v saboru v razgovor. Iu veste, kaj je por- čevalec dr. Egersdorfer odgovoril? Da je vlada porabila denar za svoje potrebe, ker ni imela dru-z ?ga denarja I l ,,Information" pravi, da kar je storila hrvatska vlada, za to se ima v navaduem življenju jako jeiuostaven drasličpn izraz. Csm Ijenje, globoko usmiljenje se nora imeti z vlado, ki nima tolik< avtoritete, da bi prisilila Ogersko, ia jej vendar enkrat izroči milijone, ki jib že leta krivično odteza Hrvatski na skupnih dohodkih. Z ednim milij uiom od teh dohodkov bi hrvatska vlada lahko pokrila svoj deficit in izvela obljubljene investicije, ali Madjari jej ne dajo ni t» ga, ker bojeee, da bi potem morali lati tudi zaostanke od prejšnjih :et. Iu toko si vlada ne more dru gače pomagti, nego z denarjem, ki ni njeiuje last hrvatskih mest * * Najstarejši ruski admiral. Glasom peterburških liBtov je grof L ggiu Haydeu dne 30. novembra praznoval nenavaden jubilej 801et-e s;užbe v ruski mornarici. Grof Hayden je pod carjem Aleksan-lrom I. 1. 1820. vstopil v rusko mornarico, kteri pripada še danea. V vojni pri Navarinu 1. 1827. seje gr< f Hoyden kakor poveljnik vojne ladije ,,Konstantin" izkazal na odličen način. Pod carjem Nikolajem j. je bil jubilar šef vojue pisarne carjeve, pod Aleksadrom II. iu Aleksandrom III. je zavzemal grof Htyden v ruski mornarici od lična mesta. Grof Haydenje sedaj v 98 letu svoje dobe. * t * Avstro ogerski vojaki, odlikovani z redom častne legije. Kakorjav-ijajo iz Pariza, je francos i a vlada odlikovala avstro-ogerska poslanika v Te ioguRostbornain njegovo aopro go, potem dva pomorska častnika ter dva pomorska kadeta, od kojih je jeden že umrl, za rsnami, koje •6 dobil pri obleganju francoskega poslaništva. Odlikovanci bo dobili red častne legije, — najčastnejši red, b kojim Be odlikujejo najzaslužnejši mož e. — V svojem poročilu o obs^danju poslaništva v Pekingu je proslavil poslanik Pichou z navdušenimi be&erami junaško dria-nje, koje bo odlikovani vojaki poka- zali, braneči francosko poslaništvo pred navalom kitajskih bokserjev. * * * Koliko je v A* stri ji državnih uradnikov? Leta 1880. je bilo v Avstriji 32 660 državnih uradnikov, leta 1892 pa 39.648, a leta 1899. že 65.439. Število je tako naraslo baje radi podržavljenja železnic. Od tega skupnega števila je podrejenih finančnemu ministeBtvu 15 409, železniškemu 14.491, trgovinskemu 11439, pravosodnemu 11.003 ministerstvu za uk in bo-gočastje 6650, za notranje stvari 4736, za poljedelstvo 1022; v vaeh ostalih državnih uradih je 589 uradnikov. Plača vseh teh uradnikov je bila za leto 1900 proraču-ujena na 169,138.281 kron, dočim je leta 1892 znašala le 90,618.160 kroa. Toliko je pač jasno, da bo v Avstriji kmetov kmalu manj negi uradnikov 1 * * * 401etnic:i kneza Nikole. — 19. dec. so poslavili na Cetinju na slo-vtBen način jubilej 40letuega vladanja črnogorskega kneza Nikole. Ta svečanoBt bi se imela vršiti že pred časom, toda morala se je vsled žalosti za pokojnim kraljem Umber-tom odložiti. Po tej priliki si nadete knez Nikolaj nabrže naslov ..kraljevska visokost ko poprej še državni svet to zadevo premotn. — 29. dec. dopoludne je državni svet naprosil kneza, da sprejme naslov kralja. Kralj je prošnji ugodil. Ljudstvo ga je burno pozdravljalo. * * * Lep stenski Koledar smo prejeli od gosp. Jos. T r i u e r j a izdelovalca grenkega viua v Chicagi, iz delal ga je sloveč umetnik Mr Eman. Slika predstavlja na stolu sedečo bolno žensko, poleg nje stoji Triner in jej kaže na veliko steklenico grenkega vina. — Gosp. Ant. G o 1 o b i č, trgovec v Jolietu, IU., je tudi nam doposlal lep stenski koledar. — Mi smo razposlali našim čast. naročnikom tudi ličen stenski koledar iu sicer: mornarja z ameriško zasta o in dečka in deklico v čolnu veslajoča. Ako ga kdo naših cenjenih naročnikov ni dobil, naj nam blagovoli naznaniti, da mu ga odpošljemo. Vsem onim rojakom, kteri bo reklamirali zaradi Mohorjevih knjig naznanjamo, da sm tudi mi reklamirali pri Adams Express Co. in nam ta obljubila zadevo preiskati, zato prosimo malo potrpljenja. Slovensko-amerikanski Koledar za leto 1901. Izdalo in založilo uredništvo ,,Glas Naroda". (Konec.) ,,Vstaja boxerjev na Kitajskem" je napis članku v ,,Koledarju"', fcteri podaja čitalcem zgodovino uomatij, vršečih Be skoraj osem mesecev na Kitajskem. Tri lepe sli-fce pojasuujejo ta spiB. Za tem člaukom sledi črtica „Ve liki požar v newyorški luki". Velika ta nesreča, ktera je tirjala nad 300 človeških življenj, je ob svojem času pretresla ves svet in radi tega bo ta spis vse čitalce zanimal. Na strani 73. Be začue ,,Pogled v leto 1900". Najprej se peča ta čia-nek b Zjedinjenim: državami. Za ktera načela je šlo pri za .nji predsedniški volitvi — je v tcm člauku dobro iu jaBuo popisano. Tudi £trajki iu velike nesreče, ktere so obiskale Zjed države, so tu uvrste ne. „Slike iz Filipinov", ktere predstavljajo odnošaje teh otokov, bodo gotovo vsasemu všeč. V ,.Pogledu" so našteti tudi oni Slovenci, kteri so v tej tujej zemlji legli k večnemu spanju. Čitalec se bode čudil, da toliko naših rojakov tvojo smrt najde vsled poneBreče-nja pri delu. Vsi ti ponesrečenci bo mučeniki na polju dela. Oni bo Ttve, ktere neprestano zahteva blaženo divjanje po dolarju. Šioda 'e, da oni, kterim pripadajo le drobt nice, morejo silovito poginiti, ko oni, kterim padajo milijoni v naročje, sladko v visoki staroBti za vselej zaspe. O neizgibljiva — os1 - da ti I MPogled" tudi obravnava ,(Ostale dežele". Omenja Dreyfueovo zadevo, mirovno konferenco, dotika vojoo v južni Afriki itd. Žalost ne politične in družabne razmere v Avstriji tudi najdejo prostor v temu popisu. Borenje slovenskega naroda za obstai e^ in domače raz kolništvo, ktere ,.Pogled" opisuj«, nam kaže, da mi Slovenci objed-nem zidamo in razdiramo temelj naše prihodnosti. Vse druge evro-pejske države najdejo v temu spisu pozor, kar se tiče njih najvažnejših dogodkov v minolem letu. Podatki o vrednosti inozemskega zlatega in srebrnega denarja, ktere „Koledar" na 81. strani podaja, bodo gotovo vstregli ve ioželnosti mnozih či talcev. Med „Smešnicami" bo v vezani besedi podana „Pot v mesto" pač med čitalcem splošni smeh vzbudila. Petero podobic pomaga Janeza, Frančiško in oslička svetu v smeh in zabavo predstavljati. Smeš uicam sledi nekteri podučljivi statistični sostavki. Na 86. strani je lepo naslikana, v Ameriko še le došlo slovensko dekle, ktera se v srcalu občuduje — Iter ravro je nov amerik. gosposki klobuk kupila. Da se bode slovenski nežni spol oeobito za to podobo zanimal, na to prijatelj lahko staviš svoj zadnji nikel. Zaduje strani ,,Koledarja" pokrivajo ,,naznanila". Slovenski trgovci v Ameriki so prišli d.^ prepričanja, da ni boljega sredstva svojo robo dobro in hitro prodati, takor jo v „Koledarju" priporočati. V Ameriki tekmuje v temu oziru s ,, Koledarjem" le ,,Glas Naroda". Pa to vsak človek že tako ve. Ko je to pisano, se Slovensko amerikanski Koledar" nahaia že v stoterih slovenskih rokah. Čitalci njpgovi bodo s pisateljem tega spisa pač jedne misli: Uredništvo vrlega „Glas Naroda" je nam ameriškim Slovencem podalo lep, sta noviten spomin na prvo leto v nastopnem stoletji, je v svojem ,,Koledarju" zuamenje slovenskega duha v uovi domovini, duha, kter. se vredno in častno uvrstuje med oue duševnih prvakov vseh naro-do, kterih geslo je: „Naprej, naprej do smotra, kojega naloga je tudi najmanjšemu in najzadnejemu omo gočiti vživauie vseh človeških biag-rov." Slovensko kat. podporno društvo sv. Srca Jezusa štev. 2, Ely, Minn. Dnč 23. decembra vršili so se volitve uovega odbora društva Srca Jezusa štev. 2, v Ely, Minn., bil je sledeči odbor izvo'jen : Josip Oražem, predsednikom. Ivan Arko, podpredsednikom. Ivan Prijatelj, prvim tajnikom (Hox 120 Ely, Minn.) Anton Skubic, drugim tajnikom. Ivan Globokar, blagajnikom. Ivan Merkar, bolniškim načelnikom. Fran Oražem, redarjem. Josip Lovšin, Ivan Skill in Vincenc Petrič, zastavonošem. Iran Arko, Čerček Ferdinand in JAnton Jankovič. gospodarskim odbornikom. Fran Hočevar, sprevodnim oskrbni »om za mladeniče. Fran Garvas, sprevodnim oskrbnikom za može. Ivan Prijafoli, taini13- Listnica uredništva. Rojakom odpošljemo sedaj za 820 52 100 kron avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana. Iz Chicage, 111., Station Pilsen, smo do-bili pismo in 1 dolar denarja ter naročilo za 3 pratike in dvoje knjig, toda nihče se ni podpisal, niti navel naslov kam poslati naročeno, zato prosimo pojasnila. Svoji k svojim! Podpisani se priporočam bratom Slovencem in Hrvatom, da blagovolijo obiskati moj SSULooihl, v kterem točim vedno sveže pivo, dobra vina in whiskey, kakor tudi druge likere in prodajam fine smodke. Naznanjam tudi, da pošiljam denarje v Btaro domovino po nizkej ceni in sem v zvezi z g. Fr. SakBer-jem. S spoštovanjem Martin Verzuh, Crested Butte, Colo. || »J 203 Bridge Street, v Jolietu, III., IZDELUJEM KRANJSKE HARMONIKE najba še vrste in sicer: 2. 3. 4. do; . glasne; cena 2 glasnim je. ............SIS do 40; cena 3 glasnim........S25 do 80; cena 4 glasnim ... .od $55 do S100; cena 5 glasnim ..;. od $80 do $150. Na željo rojakov uglasujem orgije ,,sharp" ali „flat": f, e, d, c, a, h, kakor si kdo želi: Nova spričevala. Spoštovani prij.itelj! — Prijel sem vaše harmonike in se vam za nje lepo zahvaljujem; prav po volji so mi in tudi drugim dopadejo, ko jih slišijo. Bos 113, Walkerville, Mont., Peter Spehar. Dragi prijatelj! — Naznanim ti, da sem prejel harmonike. Strašno me vesele in reči smem, da se nisem nadejal tacih. Res me stanejo čez S50, a sedaj jih ne dam za S100. — Zato se ti tako lepo zahvaljujem, ker so harmonike tako močne in posebno v glasovih, ki se prav uobro ujemajo. — Rojaki, ki želite imeti dobre orgije, obrnite se na moža, ki vam bobro postreže. — Večkrat sem že videl tvoja spričevala v naših slovenskih listih in prosim te, da tudi mojega uvrstiš med nje če te je volja, zakaj tacega moža morama ceniti. Leadville, Colo., A. Križman. Spoštovani g. John Golob! — Vaše harmonike sem dobil in sem tudi ž njimi zadovoljen, ker so prav močno izdelane. Bienville, La., Jakob Škrbic. Dragi prijatelj John Golob! — Prejel sem tvoje harmonike in ti naznanjam, da sem za-dovljen £ njimi in da se mi glasovi prav dopadejo. Crested Butte, Colo., M. Sodjja. Pozor Slovenci! VELIKO SLOVENSKO ZABAVO priredi podporno društvo ,,Slovenija" štev. 44 v Chicagi v soboto dne 12. januvarija 1901. Slovencem v Chicagi in okolici se ponuja iz^rstrta zabava, med od-p'ič;tkom plesa bode se predstavljala Šaljiva, posta« Ta točka je najnovejša iu zelo zabavna. K obilni udeležbi vabi ODBOR. Ali si gluh? Vsak kdor je gluh ali slabo sli si se sedaj lahko ozdravi z našo novo i/najdbo, samo gluho rojeni se ne dajo ozdraviti. Brenčanja v ušesi h takoj preneha- Popiši tvojo bolezen. Preiskava in sovet brezplačno. Lahko se ozdraviš sam doma z malimi stroški. Dr. Dalton's Aural Institute, 596 La Salle, Ave., Chicago, 111. HI H m m HQ H m a si a a a a Mestna hranilnica ljubljanska obrestuje tudi nadalje hranilne vloge jgj; po * brez odbitja novega rentnega davka. Denar — tudi amerikanski — se jej lahko pošilja narav- Ig nost ali pa b posredovanjem „Glas Naroda". ___ __~ M SVOJI K SVOJIM!^ J. GLOBOKAR, M7P. CO. ELY, MIN. priporoča Slovencem in Hrvatom svojo novo T^aOVIUO. Pri njem je dobiti: OBLEKA ZA M0ZKE, ŽENSKE IN DECA; RAZNOVRSTNO OBUVALO; PERILO, OVRATNIKI, KLOBUKI; HIŠNA IN KUHINJSKA OPRAVA. Vedno sveže Vse blago po najnižji ceni ; postrežba hitra, naročila naj se pošiljajo na Box 371. Pismena Pošiljam denar v staro domovino, posredujem prodajo prekomorskih vožnjih listkov, v zvezi sem v New Yorku z g. Fr. Sakserjem. Slovencem in Hrvatom, prijateljem in znancem se priporočam v mnogobrojen obisk in naročila. ' S spoštovanjem J. GLOBOKAR, M. P. C0. Bog vidi resnico, toda on čaka. (Spisal grcf Lev Tolstoj.) (Dalje.) Za par trenotkov pričela je zopet žena govoviti: „Moje sanje so vendar pomenile, ker tvoja glava bila je siva! Ss li spominjaš? Ti ne bi imel oni dan potovati." Potem p^gladila je njegove lase in po kr^. .em molku dejala: „Vanija, moj dragi, povej tvojej ženi resnico! Ti nisi tega storil?" ,,Tndi ti zamoreš kaj tacega o meni misliti!" dejal je Aksenov, sakril z rokama svoj obraz in pričel jokati. V tem tronotku vstopil je v ječo paznik, zapovedal ženi in otrokom ječo ostaviti in Akeeuov se je od svojih zadnjekrat poslovil Ko je njegova rodbiua odšla, po. novil je Aksenov vso govorico p svojo Ženo, ko ee je spomnil, da s«1 j« celo njegova žena sumljivo o njem izrazila in ga vprašala če je on morilec, rekel je Bam sebi:,,Dozdeva se mi, da razuu Boga nihče resnice poznati neče. Vsled tega s*-hočem samo do njega obrniti in samo od njega pričakujem milosti." Aksenov je prenehal pisati pro Soje, prenehal je upati in pričel moliti k Bogu. Sodišče mu je prisodilo bičanje in prognaustvo v sibirske rudnike, po izročeni sodbi so ga oičali, in ko bo se zacelile njegove rane, poslali bo ga z drugimi kaznjenci v Sibirijo. Šestindvajset let delal je Aksenov v sibirskih gorah, njegovi lasje postali so Buežnobelo, njegova brada spreobrnila se je v isto barvo, ali postala je dolga. Njegova prejšua dobrodušnost ga je ostavila za vedno, veselje bilo mu je nepoznano, njegov hrbet ne je skrivil, ljubil je samoto, govoril je le malo, smejal se ni nikoli, le molil je mnogo k Vsemogočnemu. V ječi naučil seje Aksenov čevljarskega rokodelstva, s kteri m je zaslužil nekoliko denarja v Sibiriji in si kupil knjigo „Legenda svetnikov." V tej knjigi je bral toliko časa, dokler je bilo v ječi svetlo, ob nedeljah je šel v cerkev, je čital apostole in pel na koru, kajti njegov glas je bil še vedno močau. Radi njegovega mirnega značaja so imeli uradniki ječ Akseuova radi, a njegovi sojetuiki bo ga zelo čislal Imenovali so ga „batjuško" in „boiji mož4'. Ako eo jetniki hoteli pri ravnateljstvu ječe kaj prositi, poslali so vedno Akseuova k ravnatelju in kadar so nastali medseboj ni prepiri, obrnili so Be edino le do njega kot razsodnika. Aksenov ni dobil niti jednega pisma iz domovine in ni vedel, ako njegova žena in otroci žive ali ne. Necega dne dospelo je več v sibirske rove obsojenih zločincev v jsče. Zvečer sešli eo se stari in novi jetniki, stari izpraševali so novo-došle iz kterih mest in vasi da prihajajo in kedaj so bili obsojeni. Tudi Aksenov se ,e vsedel na posteljo blizu novodošlih ter žalostnim pogledom sledil govorici. Jeden novih kaznjencev, mož vitkega stasa, zdrave vuajnosti, kacih šestdeset let star, kterega obraz je dičila kr itka siva brada, je pripovedoval, kako so ga vjeli. „Da prijatelji," rekel je, ,,jaz sem vzel samo jednega konja, ki je bil vprežen v sani in vsled ti-ga so m^ prijeli ter me obtožili konjake tatvine. Naravno, da sem jim pojasnil, da sem vzel konja samo zaradi tega, da bi hitreje prišel domov, in da bi ga potem pustil; vrhu tega j p bil voznik moj osobni znanec. R • kel sem „bilo je vse v redu". — ,,Ne", zavrnili so me oni, „ti si konja ukradel I" Toda kako in kje sem ga nkral, tega niso za mogli govoriti. Nekdaj se je nekaj zgodila — postavnim potom, bi moral jaz že davno tukaj biti, vendar me takrat niso našli, a sedaj bo me za nič in prav za nič sem poslali. Toda to nič ne dč, prav dolgo itak ne bode trajal moj obisk v Sibiriji I'4 H„Od kje prihajaš ti?" „Is Vladimira, tam stanuje moja obitelj. Moje ime je Makar, a tam me imenujejo tudi po rodu Seme-novič." Aksenov je povzdignil glavo iu rekel: ,,Semenovič, a!i nisi slišal nič o trgovcih Akeeoovih v Vladimiru? Ali še živijo?" ,,Naravno, da sem. Bogati so Akseuovi, čeravno je njih oče v Sibiriji. — Grešilik kakor mi ostali. A vi „batjuško", kako Bte vi prišli sem?" Aks^novu ni bilo drago o svoji nesreči govoriti, zaradi tpga je vzdihnil in odgovoril: ,,Jaz sem že 26 let tukaj zaradi mojih grehov." ,,Ktki grehi?" — ,.Kazen sem gotovo zaslužil," bil je odgovor Aksenova. Tovariši Akseuova so pripovedovali novodošlim jetnikom, kako je Aks-nov prišel v Sibirijo, pripovedovali so mu o umorjenem trgovcu, o nožu, kt^r^ga so vojaki našli v Aksenovem zaboju in kako so ga pot^m nedolžnega obsodili. Ko je Makar Semenovič o vsem tem slišal, udaril se je ob koleno 'n rekel : „To je čudno! To je jako čudno 1 Toda vi ste Be postarali, batjuško!" Tovariši so ga vprašali, čemu se on tak .i čudi, in ako Akseuova že d prejy pozna. Toda Makar Semenovič jim ni hotel ničesar odgovoriti, temveč ponavljal je zopet: ,,To je čuuno tovariši, da se tukaj suidemo." Semeuovičeve besede obudile so v Aksenovu sum. da mora prvi vedeti, kedo je umoril ti^ovca in radi tega je vprašal : ,,Vi ste mogoče o tej zadevi že kaj slišali, ali ste pa mene že v Vladimiru videli, —- kaj Semenovič?" ,,Kako ne bi o tem slišal?'4 Svet vedno murgo pripoveduje, toda temu je že d^jgo in jaz sem pozabil, kaj sem slišal.14 ,,Mogoče ste slišali, kedo je trgovca umoril?14 vprašal je Aksenov. ,,0£ividno oni, v č^gar zaboju so uašli nož", odvrnil je Makar Semenovič z nasmehom. ,,Tudi če bi kedo drugi tam skril ncž, ne bi bil toliko časa morilec, dokler ga ne bi vjeli. Poleg tega je pa neumevno, kako bi zam^gel kedo drugi dejati nož v vaš kovček, ne da bi vi zapazili?14 Ko je Aksenov slišal te besede, bil je prepričan, da je Semenovič mi, ki je trgovca umoril. Na to je vstal in odšel, toda celo noč ni mogel spati Čutil se je slabega, a v n j'go vej duši pojavile so se raznotere slike iz njegovega življenja: slika njegove žene, kakoršna je bila v onem ča=u, ko se je od nje zadnjikrat doma poslovljal, predno se je odpeljal na sejm v Nižuij Novgorod. Zdelo se mu je, dajo vidi pred seboj, njen obraz, njene oči, bilo mu je, kakor da bi mogel ž njo govoriti in ž njo se smejati. Potem je videl svoje otroke, bili bo tako aiajhni, baš kakoršni so bili takrat ko po t-kali krog hiše še v dolzih luknjicah, a najmlajšega držala je mati pri prsih. Kouečno je videl tudi samega sebe, kako je bil takrat mlad, vesel in srečen. Vsi spomini so se mu obudili in videl je Bebe v preddvorani gostilne sedeti, kjer so ga vjeli, — igral je na godala, vi-dul Be je pri aodišSu, kj°r je bil bičan, videl je krvnika in krog s->be radovedno množico, verige, kaznjence, spominjal se je šestindvajseti -Huega robovanja, svoje sta r sti in občutil je vso svojo beio — polastile so se ga v prvič samomorilne misli. ,,In va^DiU temu je talopovkriv ! 4 Pričel sej« jeziti na Makar Seme-uoviča, njegova čuvstva klicala so o^veto če mora tudi on sam vsled ega poginiti. Vso noč je skušai moliti, toda miru ni našel. Sled □ji dan ni prišel Makar Semeuovič v njeg svo bližino, niti se ni proti njemu ozrl. (Konec prihodnjič.) Resnično. Gospod (ženitne-mu posredovalcu): „Ali mi zamo-rete pokazati sliko one ženske, ki ima $100.C00 premožeoja? 4 — Po-s-edovalec: ,,Toda pro3im Vas, pri tolikem denarju ne pride osobnoEt v pDŠtev! ' .iimi::,^.,.,.!!!!;!-,,.^. A.,41. .....iS......* Koledar prodajajo: V Clevelandu, O.: George Travni-kar, 1776 St. Clair St. Jakob Vidmar, 1186 St. Clair St. John Grdina, 1751 St. Clair St V Forest City, Pa. : John Dečman. V Steel ton, Pa.: Mat. Starašinič, 553 So. 3rd St. V La Salle, 111.: Math. Kump, 1013 Main St. V Ely, Minn.: J. Scharabon, John Globokar, Ivan Pakiž. V Dollar Bay, Mich.: John Barich & Co. V Calumetu. Mich. : Grahek in Su-nicb 431 7th St. V Pueblo, Colo.: John Rues, 432 So. Santa Fee Ave. Math. Grahek, 1203 So. S. Fee Ave. V Crested Butte, Colo.: M. Verzuh. V Frontenac, Kans.: Leopold Kru-shitz. V Anacondr, Mont.: M. J. Kraker. V Aldridge, Mont. : Bern. Shmalz. V East Helena, Mont. : Golobich in Pluth. V Rock Springs, Wyo. : Frank Keržišnik. Slovenske knjige. V zalogi imam knjige raznih založnikov in so zaznamenc vaue v mojem ceniku in še mnogo novih, se priporočam cenjenim rojakom za daljna naroročiia. Cenik pošljem poštnine prosto. Dalje prodaiam tudi ŽEPNE URE in VERIŽICE itd. po zelo nizkih cenah. Denar uaj si mi blagovoli naprej poslati, male zneske Be lahko pošlje v poštnih znamkah. Slovenska Pratika za leto 1901 po 10 centov. Velika Pratika po 15 centov. Mali zneski se mi lahko pošljejo v poštnih znamkah. MATH. P0G0RELC, 920 N. Chicago Street, Joliet, 111. Slovencem in Hrvatom, posebno delavcem pri dogah v gozdovih Mississippia, Arkansasa, Tenessee itd. priporočam svoj St. Nicholas Hotel Comer Main in Washington Streets, v Memphisu, Tenn. Pri meni bode vedno dobiti čedno in ceno stanovanje in hra-n a, dalje sveže pivo, v i n o in whiskey kakor tudi fine s m o d-k e, vse po nizki ceni. K obilnemu obisku se priporočam Slovencem in Hrvatom s spoštovanjem BLAŽ. TURK. PAIL SCHNELLER. Notary Public y Calumetu, - - Mich., naznanja, da je pričel poslovanje, ter Be Slovencem in Hrvatom priporoča za oskrbovanje v pravnih poslih v Btari domovini. Pisarna: 521 Pine Street. G0T0YE denarje najceneje kupiš pri F. SAKSERJU 109 Greenwich St., New York. Bremen ires xaa. Bahnhofgasse štv. 29 Bremen. T u d i v p 1 i v. A.: „Čemu ti datifs tako kruli v želodcu?" — B : „Ravnokar s^m j«jdel purana, a m< ja žena je imela rudeč robec krog vratu, ko ga je pekla 1" jedina slovanska tvrdka, ktera potnike iz Bremena v Ameriko samo z brzimi in poštnimi parniki po zmernih cenah odpremljuje. Vožnja čez morje traja samo 5 do 6 dnij. Slovenci in Hrvatje ne opuščajte pri Vašem potovanju v Evropo se oglasiti dospevši v Bremen v našej pisarni, kjer Bi denar najbolje zme-njati zamorete, ter bodete na najboljši način v domovino odpravljeni. Ako bi Vaši sorodniki ali znanci radi k Vam v Ameriko potovali, tedaj jim pišite, da naj se samo na nas obrnejo; "£>ri nas bodo dobro poučeni, kaj amerikauska postava zahteva, da ne bodejo vrnjeni in s tem denar zastonj zavozili. Oglasila in vprašanja odgovarjajo se v VBeh jezikih takoj, točno in veBtno. KAREŠ in STOCKI, BREMEN, BAHNHOFGASSE zg. KNAUTH, NACHOD & KUEHNE No. 11 William Street Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne nakaznice, aeniiee, in dolžna pisma. Isposlaje in isterjnje sapnščine in dolgove. Slovanskega naroda sin glasoviti in proslavljeni zdravnik IDno. Gk IPOIBIIEIEŠ: sedaj nastanjeni zdravnik na So. East Cor. loth & Walnut Str., in N. W. Central & Park St., Kansas City, U. S. A. Bivši predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jedeu najpriljubljenejših zdravnikov zaradi svojih zmožnostij pri tamošnjem ljudstvu. DE. Gr. IVAN POHEK se priporoča slovenskemu občinstvu za zdravljenje vsakovrstnih notranjih kakor tudi vnanjih boleznij. Dr. G. Ivan Potek se je pokazal izredno nadarjenega" v"zdravljenju žensk in otrok * v tem je nedosegljiv. -VSI ONI - kateri nemorejo osebno priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, koliko je stara bolezen, it •"»n dopošlje zdravilo in navod kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, da je bolezen neozdravljiva, pove to dotični osebi, ker neče, da bi kdo trosil po nepotrebnem svoj krvavo zasluženi denar. iizviiSTi^E mmui Vržinke z slamo, 820 tisoč komadov. ! Garniolia Beauty (Krauj3ka lepota) $20 tisoč komadov. Seed Cigars $14 tisoč komadov. Dobit! so pri meni tudi fine smod-ke od $14 do $40 tisoč. Za mnogoštevilne naročbe se uljudno priporoča: F. A. DUSHEK, Office: 1323 2nd Ave., New York n apie Ošrafe Treosatlantique. Fransosks paj&hfs&ia družba. 1 sr/^-. • -K § : - - DSREKT"- -,La I Iirr;.: .. La Sav .i •• . ,, La Tuiir .<,: ,, L'Aquii.r.'i i ,a IJrotagn ..La Canip.v' r t! Oca...... a LJUBLJANA. ■ > Uunv-.kih moči. Iz borna nagrada. Podčastnik : „Kr;r ste danes vaje dobro izvršili, bodete pri popoludanskih vajah 6meli biti obrnjeni proti tovarni — klobaB." Kaj govorijo ljudje, kateri so bili ozdravljeni od dr. G. L POHEKA : VSAKEMU KATEREMU PRIDE V ROKE. Cenjeni zdravnik : — Oslobodili ste me iz hude bolezni in lepo se Vam zahvalim. Živeli še dolga leta za pomoč vseh rojakov, kateri se na Vas obrnejo. J. LAVRIČ, Joliet, HI Spoštovani gospod : — Osvedočil sem se, da Vaš svet in zdravila pomagajo vsem, kateri se na Vas obrnejo. Nimam besed, s katerimi bi se Vam mogel dosti zahvaliti za ozdravljenje revmatizma, na katerem sem trpel 20 let. Velika Vira hvala. ' L. GLAVINIČ, Lead City, S. D. Spoštovani gospod :— Trpel sem več let na notrajni bolezni, tako, da nisem več mogel delati, da bi kaj zaslužil. Kadar sem pa vzel Vaša zdravila, sem bil zdrav za kratek čas. Mnoga in mnoga Vam hvala. M. BANDULA, Omaha, Nebraska. Dragi dr. Pohek : — Imel sem dosti zdravnikov v moji težki bolezni in potrošil sem dosti denarja, pa vse brez pomoči, trpel sem dolgo časa na naduhi (Asthina) in Vi ste me dobro ozdravili, za to sem Vam dolžan največjo hvalo. P. GOLDAŠIČ, Kansas City, Kans. Dragi dr. Tohek: — Naznanjam Vam, da je moja žena sedaj hvala Bogu in Vaši pomoči povsem zdrava in vesela, ilnago se Vam zahvaljujemo. Ako bi jaz siromak preje vedel, ne bi bil brez koristi potrošil $00 za amerikanske zdravnike. — Kadar bodem kaj potreboval, vem se na koga obrniti. S spoštovanjem Vaš M. LESIČ, Mover, Pa, Svedočim, da poznam dr. G. J. Poheka več kakor 15 let, bil je moj domači zdravnik; priporočam ga za najboljšega zdravnika v Ameriki. PETER ASMUSEN, Wamego, Kas. Kaj pravi Hon. GEO. TROUT, predsednik banke of Kansas, v Wamego, o zdravniških sposobnostih dr.Poheka in njegovega društvenega in tinancijelnega stanja: ,,Dr. Pohek brez vsake sumnje je jeden najboljših zdravnikov v Ameriki; on je storil za mene več nego kdo drugi v moji bolezni." Poznam ga dolgo časa in priporočam. Geo. Tkout, Wamego, Kas. Gosp. zdravnik Pohek! Od kar sem pričel jemati Vaša zdravila, počutim se veliko boljše in vidim, da bodem brzo popolnoma zdrav. Vaš N. Barač, Roslyn, N. D. Spoštovani gospod: Bil bi Vam pisal preje, pa sem čakal, ako mi če biti boljše; sedaj pa Vam naznanjam z zadovoljstvom, da so mi vaš*i zdravila pomogla in sem popolnoma zdrava. Štffan Petrašek, Frugality, Pa. NASVETE DAJE ZASTONJ! Ne pozabite priloži znimko za 2 ct. za odgovor. Vsa pisma naslovite nas DR. G. IVAN POHEK, Post Office Boxes 553 & 563 KANSAS CITY, M0. U» a JpJf* Parniki odpljujejo cd sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. v uri dopoluane. © Parniki odpljujejo iz pristanišča štv. 42 North Rivor, Morton Street: La Bretagne 10. jan. 1901. ! La Brefagne 7. febr. 1901 La Champagne 17. ,, 1901. L« rhampRtjne 14. ,, L'Aquitaine 24. ,, 1901. L'Aquitaine 21. „ La Gaecogne 31. ,, 1901. | La (Taecogne 2S. ,, Glavna agencij;-: H BROADWAY, NEW YORK. 1901. 1901. 1901. RBD STAIi I - • — prevaža potnike z slovecimi poštnim? parniki: ,,VATESLAND", na dva vijaka, . „SOUTHWAEE", na dva vijaka, 8607 ton. (se gradi), ....... 12000 ton. 1 ,,FP.ISSLAHE''\......7116 ton. ,-iiEELANr1', na dva viiakn, 12000 t .n. J „WESTEiil-LAHD".....5736 ton. »KENSINGTON", na dva vijaka, 8669 ton. j „N00HDL/; ND*4.......... ton. Pri cenah za medkrovje so vpoSfPto vse pn-rebsčinc, dobra hrana, najboljša postrežba. Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših in naj prijetnejših za potnike iz ali v Avstrijo : na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije. Iz NEW YOEKA odpljujejo parniki vsako sr^do opoludne od pomola št. 14, ob vznožju Fuiton St. — Iz PHIL A DELPHI JE vsako drugo Bredo r.d pomola ob vznožju Washington St. Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih listkov bq je obrniti na: Internationa! Navigation Company 73 Broad-way, NEW TOES. — 43 La Salle St., 0KI0AGO. — 30 Montgomery St. SAN rfiANOISCO. - Third & Fine St.. ST. LOUIS, ali na njene zastopnike. —eeeeees Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER. ----— ~ Holland-America Line (HOLLAND AMERIŠKA ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinjenih držav med New Yorkom in Rotterdainom preko Boulogne-Sur-Mer. f- v "p- ■ nmm* mm -sacs^^v P0TSDA3S, parnik z dvojnim vijakom, IZ500 toa. STATENDA2I, parnik z dvojnim vijakom. 10500 ton. parnik z dvojnim vijakom, S300 ton. Parniki: Jff&ASEAK, SPAAEIIDAM «n WSBSEKDA3E. i®* Najcenejša vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrijo. Kadi cene glej na posebej objavljenih listinah. Parobrodna črta ima svoja pisarne v Trstu, št. 7 Prosta luka Inomostu, 3 Rudolfstresse Dunaju, I. Kolowratring 10. Brnu, 21 Krona. Parniki odpljujejo: Iz ROTTERDAMA vsak četrtek in iz NEW YORK A vsako soboto ob 10. uri zjutraj. Holland ameriška črta Broadway, NEW YORK. 86 La Salle St., CHICAGO, 111. Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER, 109 Greenwich St., New York.