Leto_V - Stev, 187 (1277) Spedizione PHIHOBSKI DMEVNIK GASILO OSVOBODILNE FHCNtE SLOVENSKEGA NABODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE plačana v gotovini in abbon. post. I. gr. TRST nedelja 7. avgusta 1949 Cena 20 lir - 2.50 din Pred II. kongresom Komunistične partije za Tržaško ozemlje Branko Babič II k "se'3tembra ie sklican Trja°il*res ^■omur'istične partije za ta i, ozcmlje. Ni dvoma, da bo u ODSres’ glede na položaj, v ka-r *.se bo vršil, imel na dnevnem l,r lzredno važna vprašanja, ka-luči moral br*vilno osvetliti v lize -marks*stkmo-leninistične ana-, “ na osn°vi te analize dati tj.: , persPektive tržaškemu prole-stvn t 'n vsemu delovnemu ljud-borh škega ozem>Ja v nadaljnji 1 Proti reakcij in imperializmu. bm-lN" moral obračun dela in let t Partije za d°b° dveh ' 1' od ustanovnega kongresa ozem'i°'Stiene partiie za Tržaško j9 2.1 ki se ujema z ustanovitvi-t«r»„r?a*kega ozemlja v njegovih bo (jaria,n'l1 meiah- Dejstvo je, da anes še ni prišlo do izvršitve ^el nostro numero di ni? ^osvobodilno vojno od "ničen 'ni!1168*1 ljudstva razbit in v* ''“enem pa je likvidirala "tliohn Dc,onarno ' demokratične ^bj.tVe Protiiašistične vojne. iCr* i bo treba torej linijo naše ^tia!uV odnosu do te politike im-boj(J.'stov in italijanske reakcije, flj *> njene razredne osnove tu* % odnosu do interesov medna-litji *4 delavskega gibanja in to l ujtadi tega, ker se hoče danes ko j^otne strani dokazovati, ka-(jtij n la linija naše Partije, po-brjvi,na ustanovnem kongresu, ne- II. k*' tJI, n»t?res naše Partije bo mo-kOVofitj več kot do sedaj, sprehaja« 0 jugoslovanskem področju Jrebno *a. ozemlja- Nujno bo po-ia kr Pr'kazati, kako se tu gradi f"v°ltici Ijudska oblast na osnovi Hobite °narn°-demokratičnih pri-?,°'ni DnPH°U!ašlstične vojne ob po-sl°vansk vojne uprave Jugova ljud i,arrnade’ ki je predstavnica« s '''demokratične in socia-Nltičnor?'foluc*je- Podati bo treba 'i Boiii ' oSko ana*izo oblasti #0*tbžatiCrie strukture cone B ter v« - na njene razredne osno- v*. To I«Z.1VUI.W WJUW l^Vo h Dotrel)no v zvezi s pri-^VCh PO(iročij Tržaškega *y na J ”osno dveh političnih J? ozemH Partije znotraj Tržaške-N specaf’i ki nam jih nujno na-Do dv ifnost ustvarjene situa-KUj0(„eh razredno bistveno na- Ni r(hn07 '°jnih uprav. To je lig , rad‘ ieg**, da pokaže- k^leinota>"Danip Hvni značaj sovražne ""kcijj . Profi coni B od strani jB ?'®tiji ,7.* so se pridružili, po vi soCj' ("lormbiroja tudi Vidali- PoSeh Patriot>-t.1 **• kn°n.POg,avj'. ki ga bo mo-i s°lucite \res ubdelati je poglavje ti, "''dati' „ formb'roja. Potrebno i. ""rije p°drobno analizo nastale h. "'birou ° oblavi resolucije In-11» te resni."1- na5e stališče v odnosu H je Potreh C' V 'Uii takžne ana‘ b» "ti », ugotoviti in jasno tli eyoiuri Prot'razredni in kon-'lt, kar 0'onarui značaj te resolu- C("zš,e'r*zvidn° na konkretnih b* kot 1 n'h Primerih ravno pri v *- i„orda’ v takšni meri do b( Obosii Hn n’kjer drugje, bodisi Ho ''"'"Vsk«' sP’°šne razredne bor-giba"ja. kakor tudi dika,ia' rmi0žL'1jcgovl1' sektorjev: '»d itd. -r organizacije, sin* vil ‘ Das 0 1° nujno ne samo 'lPartijo.' dol°eanja naše pra-"»i rSega 'uiJe, ampak tudi WrisPev*i, narodnega vidika kot in J horhi Proti rovi-ifbrksirl panju Od vseh t» n"rodno . a'leninizma, ki ga v to|iJniia jnf e,avsko gibanje vna-C" šk0inefoDrr7b*roJa in ki je že ^ahi,ert'', in es,a celotnemu de-A* svgtu VT0irl°narnon,o gi-?">e J izrazi,’ . r/aski primer je °hči»Mati nei7p’n . .P0,|Cen ter ne ?l(tth(° 'u nei,K°-rUčen v borbi za "bioi 'Zv"jani 6/110 zlnag° in do-" v "ačel marksizma - do vseh vprašanj, predvsem pa do politične linije Informbiroja, ker brez jasnega poznavanja vsega revizionizma in v bistvu kontrarevolucionarnega značaja te linije, ni mogoče imeti pravilnega razrednega odnosa do vseh vprašanj politične borbe delavskega in demokratičnega gibanja sploh. Politična linija Informbiroja predstavlja dejansko danes največjo nevarnost za razredno - delavsko in revolucionarno gibanje v svetu; zato je potrebno to nevarnost dobro spoznati in se odločno proti njej boriti. Iste dni se vrši še en kongres pod imenom komunistične partije, t. j. kongres Vidalijeve social-pa-triotske partije. Ta kongres predstavlja vse prej kot komunistično partijo. On predstavlja dejansko kongres likvidatorjev, ljudi, ki so že davno pretrgali vsako vez s komunizmom, ki so komunistično ime nesramno ukradli, da bi lahko svoj social-patriotizem, svoj dejanski buržoazni nacionalizem prikazovali tržaškemu proletariatu kot najčistejši komunizem, svoje skvadri-stično - teroristične in trockistične metode pa kot revolucionarnost svojega tikomunizman. Kakšen bo ta kongres, ki nosi lažno ime komunistične partije in kaj bo obravnaval, nam so že povedali Vidali in Destradi v svojih referatih na zadnjem zasedanju njihovega centralnega komiteja. Večje profanacije komunizma kot ga predstavljajo ti referati, si ni mogoče zamisliti. Ti ljudje so res padli na glavo, če mislijo, da nam bodo uspeli takšno malomeščansko žlobudranie servirati za komunizem, odnosno mar-ksizem-leninizem. (O tem bomo sicer nekaj več spregovorili na II. kongresu). Sicer je pa dobro, da se bosta istočasno vršila oba kongresa, da bo tako naše članstvo in tudi tisti komunisti, ki v dobri veri in v strahu pred najvišjo avtoriteto (po njihovem gledanju seveda), kakor tudi ves tržaški proletariat, lahko imeli pred seboj material o zasedanju obeh kongresov in tako primerjali njegovo vsebino. V dobi predkongresne kampanje pa naj naše članstvo — obeh con — pojača v prvi vrsti politično -ideološki študij in spoznavanja teorije marksizma-leninizma, naj se seznanja čim bolj z vprašanjem Informbiroja, pri čemer pa naj uporablja vedno in povsod marksistično znanost v odkrivanju vseh odklonov in revizionizma vse do odkritih kontrarevolucionarnih dejanj informbirojevske politike. Uči naj se na konkretnih primerih informbirojevske linije na tržaških tleh. Okrepi naj med množicami razkrinkavanje Vidalijevih social-patriotov in njihove izdajalske in prevarantske robote. Pomaga naj tržaškemu proletariatu in vsemu delovnemu ljudstvu Tržaškega ozemlja, da spozna vso pogubnost informbirojevske politike. V predkongresni dobi naj se povede široka kampanja za sprejemanje novih partijskih članov. Pripravimo se dostojno na II. kongres komunistične partije, ki naj pokaže vsemu delovnemu ljudstvu našega ozemlja pravilno pot uspešne borbe za tnjegove pravice obenem pa naj bo prispevek v borbi za obrambo marksizma-leninizma proti vsem poskusom informbiro-jevskega revizionizma. BABIC BRANKO Madžari v Jugoslaviji protestirajo proti klevetam NOVI SAD, 6. — Člani madžarske narodne manjšine v Jugoslaviji, ki bivajo v stari Mokadiziji v avtonomni pokrajini Vojvodini, so priredili protestno zborovanje proti kampanji, ki jo vodijo proti Jugoslaviji države ljudske demokracije. V resoluciji poudarjajo, da uspehi graditve socializma v Jugoslaviji daleč presegajo uspehe na Madžarskem ali y drugih državah ljudske demokracije. JUGOSLOVANSKA NOTA SOVJETSKI VLADI Predstavniki SZ so že leta 1946 vztrajali na zmanjšanju zahtev FLRJ do Avstrije Jugoslovanska vlada vztraja pri zahtevali, sporočenih vladam SZ, ZDA, Velike Britanije in Francije, naj svet zunanjih ministrov ponovno preuči zahteve FLRJ do Avstrije in sprejme pravične sklepe s sodelovanjem predstavnika FLRJ BEOGRAD, 6. (Tanjug) — Vlada jugoslovanske republike je poslala 3. avgusta noto sovjetski vladi, s katero pobija trditve, ki jih vsebuje nota sovjetskega poslaništva od 9. julija in trdi, da je sovjetska vlada zaščitila interese slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji in dosegla nekaj v korist Jugoslavije. Nasprotno, ugotavlja ju-goslovarijjca nota. je točno, da je sovjel^JM vlada, g tem da je popol-no;naJppu-sii 1 a obrambo pravičnih zahtev malega zasužnjenega naroda in reparacij, ki se imajo plačati socialistični državi, žrtvi napada in zvesti zaveznici ZSSR ter proti-nacistične koalicije med vojno, sklenila z zahodnimi državami spo-razum-diktat, ki je sličen imperialističnemu senžermanskemu diktatu, ter upoštevala samo svoje ozke interese. Zavračajoč obtožbe v sovjetski noti, češ da se je Jugoslavija že le- ta 1947 za hrbtom sovjetske vlade sporazumela z britansko vlado glede svojih ozemeljskih in gospodarskih zahtev do Avstrije, pravi jugoslovanska nota: uSovjetska vlada kljub temu dobro ve, da ni bilo nikoli tajnih pogajanj za hrbtom Sovjetske zveze med jugoslovansko in britansko vlado ali z vladami zahodnih držav glede mirovne pogodbe z Avstrijo. Hkrati sovjetska vlada ve, da so sovjetski predstavniki gospodje Molotov, Višinski, Gušov, Novikov in Zarubin od začetka leta 1946 vztrajali za zmanjšanje zakonitih o-zemeljskih zahtev in jugoslovanskih reparacij do Avstrije, S svoje strani je jugoslovanska vlada dala dokaz svoje volje, da pride do sporazumne rešitve, da se ohrani mir. Sovjetski predstavniki, pravi nato nota, so svetovali jugoslovanski vladi, naj sama skuša doseči sporazum o tem vprašanju z zahodnimi državami, kar sovjetska vlada tudi dobro ve. Zato je bila sovjetska vlada poprej in tudi po-sneje obveščena o vseh predlogih, ki jih je stavila jugoslovanska vlada, ter o razgovorili. 2e 20. aprila 1947 je bila sovjetska vlada obveščena s pismom, poslanim g. Višinskemu o predlogih, ki jih je jugoslovanska vlada postavila 14. junija 1947 britanskemu ministru Noelu Bakerju, ter o razgovorih, ki so se tiste dni vodili v Moskvi med jugoslovansko delegacijo in odgovornimi predstavniki ZSSR. Sovjetska vlada, pravi jugoslovanska nota, ni skušala obrazložiti, po kakšni logiki so sovjetski predstavniki še nadalje podpirali vse jugoslovanske zahteve do Avstrije do pariških sklepov, in to dve celi leti po zatrjevanih tajnih pogajanjih jugoslovanske vlade z zahodnimi državami, in tudi ne, čemu se je sovjetska vlada že nadalje Ameriški generali likvidiraj si sni;ereniteto Marshallouik tlržai? Britanski vojaški poveljniki so se tajno sestali z danskimi in norveškimi vojaškimi poveljniki, da bi si zagotovili njihovo podporo za britansko stališče proti ameriškemu PARIZ, 6. — Trije poveljnik; a-meriškega vojaškega štaba so se danes razgovarjali z belgijskimi poveljniki glavnega Štaba, pozneje s holandskimi in portugalskimi. Nato je šef glavnega štaba ameriške mornarice admiral Defeld na tiskovni konferenci izjavil, da niso razprt vi jali o udeležbi nemških sil prj »atlantski obrambi«. V obveščenih krogih izjavljajo, da bi bil; Američani naklonjeni, da se Število članov vrhovnega sveta za obrambo zniža na štiri. V tem primeru bi Italijo predstavljala Francija. Včeraj je ameriškj senat odobril izpreminjevalni predlog republikanskega senatorja Bridgesa, o katerem se preneha z uničevanjem ali razstavljanjem 365 nemških tvornic, ki d?, lahko ostanejo, kakor je izjavil senator, ne da bi ovirale gospodarsko obnovo evropskih držav. Ta sklep bo prisilil šefa ECA Hoffmana k ponovnim razpravljanjem s Francijo in Veliko ■Britanijo glede nemških tvornic. Lansko leto je odbor, ki ga je imenoval Hoffman, že rešil 159 nemških tvornic. Senat bo moral razpravljati tudi o predlogu republikanca Jamesa Hema, po katerem bi izključili od načrta vojaške pomoči vsako državo, ki bi v bodoče podržavila svoje ključne industrije. Očitno je, da meri predlog zadeti Veliko Bri-tanijo. Politični krogi mislijo, da bodo odpadli vsi ugovori proti zakonskemu načrtu glede vojaške pomoči inozemstvu. Ameriški vojaški šefi bodo le še pripričali kongres, da bo kredit v višini 1,450.000.000 dolarjev dobro uporabljen in da je to minimalna vsota. Mnogi opazovalci pripominjajo, da so v resnici sklepali o Trumanovem načrtu že na obiskih v Londonu, Parizu in Frankfurtu. Današnje moskovsko časopisje komentira ekskurzijo ameriških generalov po Evropi. «Izvestija» pišejo, da skušajo ti poveljniki oborožit; zahodno-evropske države z mrzlo napadalno taktiko in postaviti vojne sile zahodne Evrope pod ameriško poveljstvo. V bistvu zahtevajo, da njihovi zavezniki likvidirajo samostojne armade. Praški «Rude pravo« poudarja. da pomeni obisk ameriških generalov faktično likvidacijo suvereni-tete držav, ki sodelujejo pri Marshallovem načrtu. Zahodne armade bodo prisiljene sodelovati z nemškimi militaristi in napraviti iz Nemčije vojaško prednjo stražo za bodoči napad. Agencija Tass pa objavlja poročilo iz Kopenhagna, ki pravi, da so se britanski, danski in norveški vojaški poveljniki pred sestankom z ameriškimi vojaškimi poveljniki sestali tajno med seboj zaradi želje Velike Britanije, da si pridobi podporo Norveške in Danske z.a njeno stališče, ki je nasprotno od ameriškega. Japonski vojaki za vojno na Kitajskem PARIZ, 6. — RadSo svobodne Kitajske poroča, da je osvobodilna vojska zavzela mesto Cučev, 50 km južno-vzhodno od Cangša. Tudi številna mesta severno in južno od Laetungting so padla v roke osvo- bodilne vojske. Danes je na južnem sektorju padlo tud; mesto Caiv sucin. Uradna agencija «Hsinhwa» obtožuje kuomintang, da je tajno mobiliziral 100 tisoč Japoncev pod vodstvom ameriškeva imperializma z namenom, da jih uporabi v državljanski vojn; na Kitajskem. Japonski vojaki bi bili del »mednarodne vojske dobrovoljcev«, ki bi štela 200 tisoč mož. V zvezi z ameriško belo knjigo piše londonski komunistični list «Da-ily Worker», da je ta knjiga priznanje ogromnega poraza imperialistične politike ZDA. Aeheso-novo pismo pa predstavlja novo vojno napoved, ki daje predvidevati nove spletke in nove intervencije. O TOKIO, 6. — Dgsettisočj delavcev so danes korakali po tokijskih ulicah in protestirali proti odpustitvi qsebja pri železnicah in pošti. Znano je, da ,ie vlada odpustila 95 tisoč železničarjev in namerava odpustiti 20 tisoč funkcionarjev pošte in brzojava pri izvajanju gospodarskih ukrepov, ki so jih odredile ameriške oblasti. Mnčaii potres v Ehtadirin Celo mesto in več vasi uničenih - 400 mrtvih in na tisoče ranjenih QUITO, 6. — Močan potres je včeraj docela uničil mesto Amba-to v Eouadorju. Mesto šteje 32 tisoč prebivalcev in je 146 km južno od Quita. Popolnoma uničena je bila tudi vas Salcado 90 km od prestolnice. V Quitu se je zrušil zvonik visok 47 m in pokril z ruševinami več ljudi. Med ljud-tvom je nastala velika panika. Vse žc-iezniške zveze so prekinjene. Po radiu so pozvali vse zdravnike prestolnice, naj takoj odpotujejo v prizadete kraje. Predsednik republike je skupno z notranjim ministrom in z, ministrom za socialno skrbstvo odpotoval na kraj nesreče s sanitarnim materialom. Tudi kolumbijska vlada pripravlja pošiljke sanitetnega materiala za Eouador. Potres je prizadel okoli 30 vasi, epicenter pa je bil v mestih Ambato in Latacunga. V tem mestu je bilo uničenih 70% poslopij. Tudi danes so zabeležili več močnih potresnih sunkov in prebivalstvo je vse prestrašeno. Številne reke so narastle ter ogrožajo Ambato in druga manjša središča. Do sedaj so našteli preko 400 mrl vih in več kot tri tisoč ran jenih. Izvedenci smatrajo, da je potres zajel vse pogorje And, sporazumevala z jugoslovansko vlado glede intervencij jugoslovanskih predstavnikov in obsežnosti jugoslovanskih zahtev.« Glede poizkusov sovjetske vlade, da opraviči svojo udeležbo pri krivičnem pariškem diktatu z zatrjevanim naporom, ki naj zajamči zaščito slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji, pravi jugoslovanska nota: Vlada FLRJ z globokim nezadovoljstvom ugotavlja, da je jamstvo za zaščito pravic manjšin, sklenjeno v Parizu s pristankom sovjetskega predstavnika, prav isto, za katero so tri leta hotele zahodne države doseči, da bi ga Jugoslavija sprejela namesto prave svobode in pravih narodnostnih pravic koroških Slovencev in Hrvatov v Avstriji in po vzorcu «zaščite manjšin«, ki io določa imperialistična senžermenska pogodba po prvi svetovni vojni. To zatrjevano jamstvo pravic manjšin je samo nadaljevanje prisilne germanizacije slovenske in hrvaške narodne jnanjšine v Avstriji. Glede trditev sovjetske note, da je svet zunanjih ministrov v Parizu sklenil izročiti Jugoslaviji avstrijsko imovino, ki je na jugoslovanskem ozemlju, in to, kakor so dejali, edino zahvaljujoč se naporom Sovjetske zveze, ugotavlja jugoslovanska vlada v svoji noti, da ie francoski zunanji minister Bi-dault predlagal leta 1947 v Moskvi, naj se prepusti ta imovina Jugoslaviji na račun reparacij. Vendar, poudapja jugoslovanska nota, predstavlja vsa avstrijska imovina v Jugoslaviji vrednost okoli dveh milijonov ameriških dolarjev iz leta 1938, t. j. neznaten del v primeri z ogromno škodo, ki jo je Avstrija poleg nacistične Nemčije prizadejala Jugoslaviji med vojno. Ne srpe se zgubiti z vidika dejstvo, da je Avstrija odnesla iz Jugoslavije imovino v vrednosti 180 milijonov dolarjev, da ne omenjamo strašna opustošenja in plenitve. Pariški sklepi, pripominja nota, dajejo zadoščenje zahtevam Sovjetske zveze in jamčijo njene interese, dočim se povsem zanemarjajo interesi Jugoslavije. Ti sklepi dokazujejo, da sovjetski predstavniki niso pred sprejemom pariških sklepov podpirali zakonitih interesov Jugoslavije iz načelnih političnih vzrokov in tudi ne iz prepričanja o utemeljenosti jugoslovanskih zahtev, pač pa nasprotno zaradi tega, da bi jih v določenem momentu uporabili kot drobiž pri sporazumih z zahodnimi državami, za dosego svojih zahtev ne glede na interese Jugoslavije in v škodo Jugoslavije. Poudarjajoč, da sovjetska vlada nosi pred zgodovino in svetovno demokratično javnostjo odgovornost za ta nedemokratična in v ničemer opravičljiva dejanja, ki posvečujejo veliko krivico v škodo socialistične države in zatiranega naroda, zaključuje jugoslovanska nota: Poizkus sovjetske vlade, da bi zvalila svojo krivdo na jugoslovansko vlado, je novo neprijatelj-sko dejanje, težka žalitev, ki ju vlada jugoslovanske republike zavrača z globokim zgražan jeni. Jugoslovanska vlada vztraja popolnoma na protestu in pri zahtevah, sporočenih 22. junija 1949 vladam Sovjetske zveze, ZDA, Velike Britanije in Francije in vztraja, naj svet zunanjih ministrov zopet preuči zakonite zahteve jugoslovanske republike napram Avstriji in sprejme pravične sklepe ob sodelovanju in posvetovanju predstavnika vlade FLR Jugoslavije. TOKIO, 6. — Okupacijske sile so sklenile pospešiti oborožitev japonske policije. Dnevni red ll. kongresa Izvršujoč sklepe Centralnega komiteja, sklicuje izvršilni komite Komunistične partije za Tržaško ozemlje II. partijski kongres za 17. in 18. september 1949 ter predlaga sledeči dnevni red kongresa 1. Otvoritev in izvolitev predsedstva. 2. Izvolitev komisij: a) verifikacijske, b) politične, c) volivne. 3. Politični referat. 4. Koreferati: a) Partija kot avangarda proletariata in vsega delovnega ljudstva — Partija in množične organizacije, b) Razredni sindikati in revizionisti. c) Partija in ljudska oblast v coni B. č) Agitacija in propaganda. d) Ideološka vzgoja kadrov 5. Poročilo komisij. 6. Sklepi in resolucije. 7. Volitev centralnega komiteja. 8. Zaključek. MED FLRJ IN ITALIJO posl pisali nov sporazum hi ureja doslej odprta vprašanja med obema državama v zvezi z nekaterimi členi mirovne pogodbe RIM, d. (Ansa) — Danes sta podpisala pooblaščeni minister Castro Caruso za Italijo in Rafo Ivenče-vič za FLRJ poseben italijansko-jugoslovanski sporazum, ki ureja doslej odprta vprašanja ‘med obema državama v smislu čl. 67, točke 2. 75 in 78 mirovne pogodbe, kakor tudi člena 16 in 17 priloge XIV. k mirovni pogodbi. Sporazum določa plačilo jugoslovanski vladi dveh zneskov, ki se knjižita y račun A trgovinske pogodbe ter povračilo 6 manjših ladij jugoslovanske mornarice. Jugoslovanska vlada se s izjemo nekaterih podrobnih vprašanj odpoveduje vsakršni zahtevi v tej stvari. Zahtevki po vojni odškodnini za škodo, ki jo je utrpela jugoslovanska imovina v Italiji pred vojno, so bili v smislu pravnih načel čl. 78 mirovne pogodbe urejeni na prijateljski način s plačilom pavšalne vsote. Objavili so, da bo dne 9. t. m. odpotovala v Beograd italijanska delegacija v mešani italijansko jugoslovanski komisiji za ocenjevanje italijanske imovine na starem jugoslovanskem ozemlju in na odstopljenih področjih. To spada v izvajanje pogodbe, sklenjene v Beogradu 23. maja. Delegacija bo čim prej pričela z oceno na osnovi prijav prizadetih, izročenih italijanskemu zakladnemu ministrstvu. [ FLRJ - Madžarska glede obmejnih incidentov BEOGAD, 6. (Tanjug) — Na pobudo vlade FLR Jugoslavije so bila od 1. do 3. avgusta v Subotici pogajanja med jugoslovansko in. madžarsko delegacijo za sklenitev sporazuma p delu mešanih komisij za preučitev in ugotovitev dejanj, ki se nanašajo na obmejne incidente. Dne 3. avgusta je bil podpisan dogovor, k; ima namen ustvariti pogoje, da se prepreči ponovitev obmejnih incidentov in da se normalizira položaj na meji z Jugoslavijo in Madžarsko. S tem dogovorom sta se obe vladi med drugim obvezali, da bosta podvzeli vse potrebne ukrepe uspešnega in trajnega značaja, da se izločijo vsi vzroki obmejnih incidentov. V tem sporazumu se določajo tudi vse formelnosti, ki jih bo treba izvesti y primeru, da pride do incidentov na meji. Dogovor je bil sklenjen za nedoločen čas jn bo trajal še leto potem, ko ga bo ena od obeh podpisnic odpovedala- 0 županski prisegi Takole se glasi presega, ki so jo začeli v teh dneh polagati pred predsednikom cone A prof. Palu-tanom novoizvoljeni župani občin cone A: «Prisegam, da bom zvesto izpolnjeval zakone britansko-ameriške cone Svobodnega tržaškega ozemlja in da bom vršil svojo dolžnost zgolj v cilju javne blaginje.« Predvčerajšnjim popoldne je to prisego že položil novi miljski župan, videlijevec GIORDANO PAC-CO (za katerega trdijo, da je bil presrečen, ko je stisnil roko demokristjanu prof. Palutanu, kajti znašel se je pač v svojem anibientu, ki je pač mnogo udobnejši kot na pr. revolucionarna borba tržaškega delovnega ljudstva za svoje pravice). Jutri ob 12 pa bo prisegel preds. Palutanu novi tržaški župan ing. GIANNl BARTODI. In ob tem prizoru italianissimega medsebojnega dentokristjanskega priseganja se hočemo za trenutek pomuditi in zapisati nekaj ugotovitev. Predvsem: Raj in Itoga predstavlja demokristjan prof. Palutan? Ali ga je mogoče vsaj nekdo — kot n. pr. ing. Ba.rtolija — izvolil na junijskih usvobodnih demokratičnih« tristopetinštiridesetsko-uka-ških volitvah? Ne, nihče ga ni izvolil! Za predsednika cone so ga postavili okupatorski anglo-ameri-ški imperialistični predstavniki proti volji vsega demokratičnega prebivalstva cone in proti volji katerega je šel isti nikogar ne 'predstavljajoči predsednik že neštetokrat v Rim /c De Gasperiju po nasvete, in ne samo po nasvete, temveč morda tudi po ukaze. Ti ukazi in nasveti pa so zadevali za demokristjane in vse eGiuntine« stranke najbolj pereče vprašanje — ki ni niti brezposenost, niti u-veljavljanje določb mirovne pogodbe — temveč izvedba čimprej- « v rt«, —1 »Urtl rtSIZUl .«,.avskem 8'banlu. Ssr«na^e PaMS?e *5ilance del" in ("*an(,S4 do rt«1 e 0(1 ustanovnega 4»j 4,'»l|j,«. n?s- »a osnovi na- Na |Nsa n0nm,his(ven’b vPra-V'lnn k°n*re( -Cnega živlJenia. Darij i.« 'zdelati Jasno in I,Jskb linijo v odnosu V zadnji tedenski številki lista «11 Lavoratore« so se Vidalijevi socialpatrinti v tržaških Enotnih sindikatih spet spomnilj sindikatov cone B in njihovih «pravic» do izključnega prvenstva nad odločanjem in vodenjem sindikalnega gibanja X Istrskem okrožju. Ze večkrat je bilo poudarjeno, da so mesto, ki ga je imela »La Voce libera«, ki je te dni izdahnila svojo črno dušo. ter «L’e-mancipazione« in «La fiaccola« pri iznajdljivih izmišljotinah in izzivalnem blatenju Istrskega okrožja, prevzeli «11 Lavoratore« in vidalijevski agent, da bi po sel bolje opravljali v korist reakcije in prot; interesom delovnih množic, - ker omenjenim listen) že samj njihovi pristaši niso več verjeli še manj pa kdor ima priliko pogostonta obiskati ta del Tržaškega ozemlja in videti napore istrskega ljudstva in ljudske oblasti za vsestransko izboljšanje življenjskih pogojev in za zgraditev boljše bodočnosti. Dejstvo je, da se Enotni sindikati v Trstu vedno bolj bližajo svoji dokončni likvidaciji. Štiri jn dvajset strokovnih zvez Enotni sindikati in cona B ki so včlanjevale skupno v samem mestu in njegovi ožji okolici nad 50.000 članpv združenih v skupni borb; proti trustovski demo-imperialistični' koaliciji, ki je hotela s silo zadušiti vsakršno sindikalno borbo, se danes nahaja v popolni dezorganizaciji in politično-gospodarski dezorienta-ciji. Toda Radichu in njegovj druščini ne zadostuje to, ampak kriči na luno in se «razburja» nad usodo delovnega ljudstva istrske cone STO-ja, «ki ječi pod železno peto ljudske oblasti« in se trka na P’,/a, da ima pravico predstavljati tudi sindikat cone B, Izjava Radicha v njegovi kc-minformistični protestni noti, ki pravi, da le celo stvar zatožil Svetovni sindikalni zvezi, koristi lahko samo v toliko delavcem in nameščencem v coni B, da se pošteno nakrohotajo. Skupščina Enotnih sindikatov Istrskega okrožja je že pred e- nim letom spregovorila o teh profesionalnih razbijačih in se odločila, da ne prizna takega novega vodstva, ki načrtno vodi delavski razred Trsta v propad. Istrski delavci, medtem ko gradijo z doslej nevidenim tempom boljše pogoje življenja vsemu delovnemu ljudstvu, pa lahko vprašajo Radicha za obračun za njegovo razbijaško delovane v korist reakcije in imperializma Protest, ki ga je sedanje vodstvo baje poslalo Svetovni sindikalni zvezi, izraža vso podlost teh ljudi in še enkrat prav jasno razodeva njihovo provokatorsko dušo poklicnih agentov imperializma' Sklicevati se na nekakšna grozodejstva, katerim naj bi bil izpostavljeni delavci cone B, pomeni izgubit; še zadnjo trohico ponosa načelnosti in poštenost: in se razkrinkati, z lastnim priznanjem. da so tudi navadn- in u-mazani politikantski banditi in provokatorski agenti reakcije. Medtem ko ljudstvo cone B resnično herojsko gradi in pre-magaje tisoč nepremostljivih težav, medtem ko se je v coni B v teku zadnjih let že toliko u-stvarilo iz nič .n se je življenjski standard dvignil visoko nad Življenjskim standz.rdom same Češkoslovaške, Madžarske in Romunije kot ljudskih držav, medtem ko ni niti enega samega delavca brezposelnega in ko jih je treba na stotine in stotine iskati v Italiji in drugih državah, da b; se zadostilo potrebam in zdravemu gospodarskemu razmahu in razvoju, smatra Radich za potrebo bruhati strup v svojem satanskem sovraštvu prot j vsemu, kar je slovanskega, kar je naprednega in ljudskega. Ce je kaj zdravega in krepkega nastalo iz naporov Enotnih sindikatov izpred resolucije, je prav to nastalo v coni B, kjer si ljudstvo samo voli zakone in postave. Ce ima kdo danes pravico ape- lirati na Svetovno sindikalno zvezo in na tržaški proletariat, so to udarniki in graditelji ter sindikati cone B, za katere je Radich mislil, da jih je predstavljal pred svetovnim kongresom sindikatov v Milanu, ki pa zahtevajo prej od njega odgovor za vse zlo, ki ga je on kot frakcio-naški Vidalijev podrepnik povzročil v delavskem gibanju v Trstu. Enotnost sindikalnega gibanja na Tržaškem ozemlju je bila za sindikate cone B prva skrb. Sindikat; cone B bodo še dalje de-, lalj na tem. da pride spet do te enotnosti, toda resnične enotnosti s tržaškimi delavci in nameščenci a brez Radicha kot črnega agenta- in provokatorja reakcije in zagovornika špekulantov in .njegove druščine. Delavci in nameščenci cone B, združeni v svoji sindikalni organizaciji, nadaljujejo svoje započe-to delo za še večji gospodarski razmah in za ustvaritev boljših pogojev življenja. Radich in njegovi pajdaši pa naj blatijo, naj pjujejo strup in lajejo v svoji nemoči v prazno. Ko bo prišel dan obračuna, bodo delavci cone B lahko kaj pokazali, medtem ko bo agent Radich lahko pokazal samo razvaline nekdanjega sindikalnega 'gibanja v Trstu. Prav ob tej priliki morajo tržaški delavci pričeti misliti o posledicah take breznačelne in ko-rumpirane politike skupine a-vanturistov, ki izkoriščajo nekatera svetla čustva tržaškega proletariata za izvajanje svojega a.genturskcga početja. ’ Preprečiti morajo pot takim ljudem, ki vodijo z dneva v dan delovno gibanje v Trstu na rob propada. Ob zaključku naj še poudarimo, da je enotnost delavskega gibanja na Tržaškem ozemlju in predvsem Enotnih sindikatov o-beh con potrebna iz več razlo-gov. Toda to enotnost bodo delavci dosegli, ko bodo odstranjeni gnili okrajki telesa organizacije in z njimi umazana in ko-rumpirr.na agentura Radicha. Samo tako bodo lahko zmagala zdrava načela, poštenost in resnica v delavskem gibanju pri nas. šnje priključitve Trsta k Italiji, t. j. brisanja z zemljepisne karte Tržaškega ozemlja kot samostojne državne tvorbe. To se praui, da vse, kar delk prof. Palutan kot javna osebnost, dela proti tistemu, kar je bistvo prisege, ki jo polagajo v njegove roke novoizvoljeni župani cone -4. Toda o še ni vse! Jutri opoldne bo «demokratično» izvoljeni demokristjan ing. Bartoli polagal prisego v roke od okupatorjev postavljenemu demokristjanu prof. Palutanu. To se pravi: demokristjanski rušitelj Tržaškega ozemlja bo polagal prisego prav takšnemu de-moknstjanskemu rušitelju istega ozemlja, t. j. prisegal mu bo, da bo to ozemlje spoštoval, zavedajoč sc prav dobro, da tega ne bo storil, temveč da bosta oba, na čelu svoje revizionistične stranke delovala na tem, da bi to ozemlje čim prej zginilo pod klerofašistično zavetje De Gasperijeve in Scelbove imperialistične Italije. Tako stojijo stvari v teh naših demokratičnih, krščanskih in tako dalje razmerah. Vsekakor «logika» brez primere v zgodovini človeštva. Vprašamo se le, kdaj nas bodo z njo prenehali pitati? Mnenja smo. da je čas! Zares, nerazumijvo Doga ja se to na Tržaškem oželi l)u, cona A, ki je po pisanju «D< mokracije« (štev. 30 z dne'8. jul )a, 2, stran v šesti koloni v člai ka «Nasa prosveta«) . »edini 5 svnc°dni košček Slovenije«. Na ta 1ledini ie svobodni košče Slovenije« je prišel pred sle or tremi leti slovenski pesnik in p tatelj, človek širokega obzorj bivši generalni konzul, bivši 01 vetnik dr. Anton Novačan in tu v Trstu končal in obelodan tudi svoj ((Peti Evangelij«. In 1 človek Je vrhu vsega dokazal, d je nioz, da je značaj, kajti Tite T-rthu1 « Sloveniji je dr. Novačan vabil domov z vsemi modočin obljubami in službami, ali krenr niti mož ni hotel zatajiti svoje c m,TJan3aJn iH delat tlak° *' munistom. Vse to smo izvedeli 1(Demokraci+s. ki poroča še dalj da so vse ie dr. Novačanove zašli je jn odlike popolnoma zama ka;ti vsi njegovi upi, da se m po. reci dobiti kako skromno mi sto na slovenskih šolah ali pri n diu, splavale po vodi, nakar ,Z', ačan s soprogo tudi odj dral po široki vodi v — Argentin ■ ,?a ,n* res ne razumemo! C je bil dr Novačan eden nas, rde kar je v titovcev, ki bi hoteli z, tolu' SL«a koijk„ ta edini h scek svobodne slovenske zemli no tedaj bj bilo v redu: za nt skrbijo CIC-i, CID-i, FSS-i ?n na 1 a^licnejse druge bratovščine i . Tcda da ni na «edinei svobodnem koščku slovenske zev l)e» niti skorje kruha za slovet skega pesnika in pisatelja, človek širokega obzorja, bivšega genera nega konzula, bivšega odvetnika i povrhu še kremenitega moža, I ni hotel zatajiti svojega prepriči nja in iti delat tlako komunistov tega pa res ne moremo nikakc. razumeti. In smo prepričani, d te čudovite svobode ne razume) mn redni čitatelji «Demokracije) Saj bi napisali o tej svobodi ti di mi tak članek za čitatelie «D( mokracije«. a se nam reveži srn hjo ih jih nočemo po zadnjer odloku Vatikana imeti na vest TRŽAŠKI DNEVNIK /» na, Seja odbora OF I. okraja V sredo 3. t. m. je bJa prva seja novo-izvoljenega odbora O-svobodilne fronte I. okraja s sledečim dnevnim redom: 1) qitanje zapisnika zadnjega plenuma z dne 29.7.1949; 2) razdelitev referatov; 3) načrt za bodoče delo. Zapisnik je bil z malimi popravki sprejet. Iz zapisnika sledi, da je bila udeležba na skupščini za izvolitev novega odbora z izjemo nekaterih upravičeno odsotnih polnoštevilna. Tov. Kalin je v kratkih besedah orisat politične dogodke. Omenil je protestno noto Sovjetske zveze Jugoslaviji zaradi aretacije belogardistov; dotaknil se je nenavadnega stališča Madžarske glede industrijskih dobav Jugoslaviji in iznesel Trumanov govor o gospodarski in vojaški pomoči marshalliziranim državam, iz katerega je jasno razvidno, da spravlja zapadne evropske države pod pretvezo vojaškega napada s strani Vzhoda v popolno odvisnost ameriškega imperializma. Omenil je kominformiste, ki so na sindikalnem polju tako nizko padli, da beležijo kot uspeh šestdnevno odgoditev odpustov delavstva v tovarni Ca-sllnt, in ki se v zadnjem času v smislu njihovega internac iona-lizma s pomočjo fašistov spravljajo nad slovenske otroške vrtce. Potem io bili razdeljeni referati med odbornike, upoštevajoč posebne zmožnosti posameznikov. Tov. Novak je naiprej omenil, kako je okrajni odbor OF 1 o kraja ža leta 1945 v glavnem izvršil vse takratne naloge. Vpo-tov'l je, da so z malimi izjema- mi v sedanjem odboru tovariši, ki so že takrat častno uspeli in požrtvovalno nadaljevali svoji delo kot organizatorji in aktivisti SIAU, katero je gospod Vi- dali s svojimi zavedenci brezvestno likvidiral. Glede na daminii položni ie tov. Novak nakazal v osnutku smen bodočega dričanja rro-izvoljenega odbora. Navedel je nujnost tesnejše povezave s terenskim,■ odbori, s ženami in mladino, katerim te mora nuditi vsa pomoč za krepitev in širjenje našega gibanja. Na odboro-vih tejah bodo obravnavali na podlagi votivnega programa Slo-Vensko-italijantke ljudske fronte posamezne probleme, ki se tičejo našega okraja, n. pr. slovenske šole (Barkovlje, Rojan), ljudsk'e prosvete in gospodarskih vprašanj, ker je naša naloga, da bodo konkretni predlogi za izboljšanje življenjskih pogojev prebivalcev po predstavniku Ljudske fronte izneseni v mestnem svetu. Odbor je nadalje razpravljal o Širjenju našega tiska in so na seji sklenili, da bo odbor po do- p'šovanju v časopisju poročgl o delovanju Osvobodilne fronte v svojem območju. Sestavila se je komisija treh tovarišev, da prouči način čimprejšnje oživitve delovanja prosvetnih društev v okraju. Nadalje so sklenili organizirati v okrajnem merilu udarniške in poučne izlete v cono «B». Petdnevna stavka sobnih slikarjev se je končale Delodajalci so morali odstopiti zaradi enotnosti stavkajočih, ki jim niti policijsko ustrahovanje ni moglo do živega Pred zaključkom seje «o še določili tovariše, ki bodo prisostvovali v tekočem tednu sejam terenskih odborov. Repentaborci in volitve za župana Borba repentaborskega delovnega ljudstva za svoj obstanek in pradice, katere mora imeti vsak pošten delavec, sega še precej v zgodovino. Takoj ko je Italija po prvi svetovni vojni okupirala to ozemlje, je naše ljudstvo občutilo Vse «dobrote» imperialistične Italije. Delo v kamnolomu se r.i razvilo, kot bi se moralo, mladeniči, kateri so bili željni izučiti se kakega poklica (saj jih je V prvi svetovni vojni precej ostarelo), niso imeti nobene možnosti, da bi se jim ta želja izpolnila. Se predno se je nekoliko razvilo dtlo, je nastal fašizem, katerega so tu ustvarili tujci. Tako so bili naši delavci s krvavečim srcem prisiljeni, da so jih vpisali v fašistično stranico, če so hoteli dobiti delo. Kljub temu pa je upor prati fašizmu vedno naraščal. Saj je fašizem uničil vse kultumo-prosvetno delo, katero se je po prvi svetovni vojni precej razživelo. Zaradi tega preganjanja je bilo prisiljeno, da se je izselilo v Ameriko v letih 1924-23 nad 50 najboljših ljudi z Repentabora. Nekaj mladeničev pa je zbežalo v Jugoslavijo. Nastala je druga svetovna volna in ta je prinesla polom naši mačohi Italiji. Tako je naše ljudstvo slišalo glas naših bratov ter vzelo orožje v roke in bilo sovražnika, kjer koli se je pojavil. V narodno-osvobodilni borbi je sodelovalo vse brez izjeme, staro in mlado. Sposobnejši so šli D naše partizanske edinice, drugi so opravljali delo na terenu, katero med postojankami ni bilo lahko. Redm šolski pouk v materinskem jeziku se je pričel na Re-pentaboru že leta 1943 in se je neprekinjeno nadaljeval vso vojno in naprej. Takoj po osvoboditvi se je ljudstvo zavedalo potrebe po kulturno-prosvetnem delu. Repentabor, kateri je bil prej sto in stoletja vedno razdvojen, se je Združil. Ustanovili so Prosvetno društvo »Novi dom» za vso občino Repentabor. Ravno tako sta te združili dve godbi v eno. Vse je napredovalo z najlepšim uspehom. Nastala je krivična meja in Repentabor presekala na dvoje, kar pa ni ustrašilo našega ljudstva, ki je kljub temu še naprej hodilo po začrtani poti v osvobodilni borbi. Potem pa je zloglasna resolucija Informbiroja napravila tudi v naši občini veliko škodo. Elementi, ki jim nikoli ni bilo do dosledne borbe proti imperializmu in njegovim domačim hlapcem, so se je poslu žili in šli po navodilih Vidalija in njegovih opričnikov na linijo likvidacije vseh pridobitev NOB in pridobitev borbe po združitvi nad-fašizma. Blatili so Jugoslavijo, domovino socializma z vsemi mogočimi izmišljenimi vestmi in lažmi. Izkazovali so njihov «in-teimacionalizemt z vsakodnevnim popivanjem in pretepanjem po gostilnah. Vsakdo, ki ni hotel trobiti v njihov rog, je bil »izdajalec«, «nacionalisti> itd, Sadovi tega njihovega doslednega ulnternaconalizmas niso mogli izostati. Dosegli so to, kar so hoteli, in sicer, razbili so našo enotnost in vnesli sovraštvo med ljudstvo, razbili so naše organizacije, ohromili so naše prosvetno delovanje. Skratka, s tem njihovim delovanjem so se postavili v vrste hlapcev imperializma. To, kar ni uspelo imperializmu in njegovim domačim pomagačem napraviti v vseh teh letih po osvoboditvi, se je njim posrečilo v neka) mesecih. Našli 30 sc pa tudi pri nas po- Ke.kor smo ie pred dnevi poročali, io lobnl slikarji in pleskarji Stopili v splolno stavko, ker delodajalci niso hoteli ustriči nijhovim zahtevam za povišanje plač. Njihovo pravično borbo pa so poskušale policijske oblasti preprečiti z aretacijami stavkajočih delavcev. Vendar policijski teror po eni strani in pritisk delodajalcev po drugi strani nista omajala odločnosti stavkajočih delavcev, temveč sta jih samo še bolj strnila v odločni borbi za svoje zahteve. Enotnost v borbi je stavkajočim delavcem pripomogla tudi do zrna. ge. Ko so sobni slikarji in pleskarji zvedeli, da je Zveza obrtnikov delodajalcev sprejela njihove zahteve, so se le-tt danes zjutraj vrnili na delo. Predlog o vrnitvi na delo je bil sprejet na skupščini stavkajočih delavcev. Sporazum določa povišek osnovne plače za 35 odstotkov slikarjem in pleskarjem, 20 odstotkov zvišanja pri osnovni plači tudi za ročne delavce; dalje sezonsko dokla- do v višini 10 odstotkov osnovne plače in še 19 odstotkov od celotne plače (vstevši nadure in mezdo). Delavci, ki delajo izven občine, kamor so pristojni, bodo prejemali 400 lir dnevne doklade. Plačati jim bodo moralj tudi potne stroške in Juiri proces proli skupini mladeničeu vse ure, ki jih bodo izgubili za prevoz na delo in domov. Poleg dnevne doklade v višini 400 lir tistim delavcem, ki so zaposleni izven domovinske občine, bodo delavci, ki delajo zunaj razmejitvene črte, Obelisk, Opčine, Mitnica, Barkovlje, Bazovica in most pri Sv. Ani, prejemali še dnevno doklado v znesku 100 lir. Priborjene zahteve bodo priznane tudi stavkokazom, katerih sicer ni bilo veliko, vendar pa so s tem korakom pokazali sovražno razpoloženje do svojih zavednih to- ZADNJA SEJA STAREGA OBČINSKEGA ODBORA ki je slikala po ameriških avtomobilih Potem ko se prejšnji teden sodniki odpravili z mladoletno tolpi-co, ki se je specializirala na krajo zapestnih ur, bodo jutri v ponedeljek sodniki okrožnega sodišča sodili všo skupino, ne sicer prav mladoletnih kretkohlačih dečkov, pač pa nekake fante, ki so prav med prelomno starostno dobo o-krog dvajsetih let. Ta skupina mladeničev pa se je posvetila drugačnemu poslu. Prežr.la je na a-meriške avtomobile, ki so stali prazni pred raznimi hoteli in klubi ameriške vojske. Medtem ko so bilj njihovi lastniki odsotni in so se zabavali, so fantje s kamnom, zavitim v cunjo, najprvo razbili steklo avtomobilskih vrat, nato jih odprli in končno izmaknili iz avta vse, kar jim je prišlo pod roko. Druščina tatinskih fantov je delovala tja do letošnjega marca, ko jih je ujela policija. Na zatožni klopi bo sedelo dvanajst obtožencev, in sicer: 18-letni Ivan Petrino, 21-letni Piermartlno Mulinanti, 18-letni Pavel Baschin, 20-letni Oton Rocco, 19-letni Stelio Molek, 20-letni Mario Prlester in 19-letni Gabrijel Prlesta. Vsi tl se morajo zagovarjati zaradi tatvin. Ostali obtoženci, ki so na svobodi, pa se bodo morali zagovarjati zaradi nakupa ukradenega blaga. Ti so; Marija Dolani, poroč. Bosi, Simeon Goglia, Marko SaftiČ, Ro- meo Boglia in Danijel Coloni. Razen Prieste, ki je medtem odpotoval v Južno Ameriko, so vsi obtoženci tu v Trstu. Predsednik sodišča bo Ostoich, tožilec Rosano, zagovorniki pa sle-deči odvetniki: Antonini, V. Bologna, Capri, Jacuzzi in Ulcigrai. Motorno kolo in Lambretta sta trčili Včeraj ob 18.25 je na ortopedskem oddelku glavne bonišnice iskal pomoč 34-letni Zuliani Gueri-no iz Vicola S. Fortunato 11. Zuliani je povedal, da se je o-krOg 18 popoldne vozil z motornim kolesom po Furlanski cesti. V bližini svetilnika nad Barkovljami, pa je z motornim kolesom udaril v Lambretto. na kateri sta se vozili dve osebi. Res sta se še pred sedmo uro zvečer pojavila v bolnišnici 21-letni Martini Josip iz ul. Bonomea 162 in 22-letnj Ferluga Alojz. Obema so na ambulanti nudili prvo pomoč. Prvi je imel odrgnjeno kožo in podplutbe na nogi, drugi pa odrgnjeno kožo na levi roki in desnem stegnu. Oba fanta sta povedala, da sta bila ona na Lam-bretti, ki se je zaletela z motornim kolesom. V splošnem so se njune izjave strinjale z Zuliano- Začeii in končali so z »madre patrio" Te dni se je sedaj že pokojni prejšnji Mianijev občinski odbor zbral k svoji zadnji redni seji. Glavno delo te seje je bilo posvečeno pregledu dosedanjega dela tega občinskega odbora v zadnjih štirih letih paševanja na podlagi menovanja od zgoraj. Kot običajno, je tudi ta zadnja prilika bila odvetniku Mianiju dobrodošla, da je začel mešati z običajno dozo starega šovinističnega mamila o prihodnjem povratku Trsta k sVoji «materi» z onstran Soče. Seveda nj manjkalo pritrjevanja, in sam prof, Scioli9 se je oglasil k besedi ifl opozoril na vestnost odvetnika Mianija pri svojih italianskih — tokrat ne ita-liantssimih — čuvstvih in pri dčlu za občinsko upravo. Torej, kakor vidimo, je predvsem važno, da so najprej e čustva glede «patrie», šele pozneje korist; tržaške občine. Sicer pa, da je to tako, je dokaz bilanca občinske uprave v zadnjih štirih letih, kjer se je paševalo po mili volji brez kakršne koli kontrole, saj Je bila občina stoodstotno fevd «Lege Nazionale« ali tržaške «giun-te» - bodisi z malo ali veliko začetnico. Veliko bolje ne bo nitj v naprej pod jezuitskim Bartolijem in vso «giunto», ki je prišla V odbor na podlagi one slavne volivne matematike, ki je pr; 250 tisočih prebivalcih dala volivno pravico nič manj kot 200 tisočim. Prva sejo tega odbora je že bila dovolj zgovoren dokaz, da bo to res tako. steni borci iz NOB in dosledni antifašisti, ki se niso dali zapeljati od takih sinternacionallstovs ter so nadaljevali pod vodstvom naše slavne in borbene Osvobodilne fronte borbo proti novo nastajajočemu fašizmu in tudi borbo proti tem lažnivim sinter-nacionalistom», skratka borbo za ohranitev pridobitev naše narod-no-osvobodilne borbe. Bodrili so tiste naše ljudi, ki so se trenutno ustrašili terorja Vidalijevih razgrajačev. Opozarjali »mo m nevarnost, ki preti zaradi tega razdora, in sicer, da ga bodo izkoristili sovražniki delovnega ljudetva. V takem položaju so bile razpisane volit-ve tudi v naši občini. Na teh volitvah, namesto da bi nastopili kot enotna granitna fronta antifašistov, kot smo bili pred resolucijo, so po zaslugi »In-ternacionalistovn nastopile ne dve, ampak celo tri skupine. Zgodilo se je, kakor so naši dosledni borci opozarjali. Peščici ljudi sna krmilu* pri občini- se je posre- čilo z lepimi frazami in obljubami zaslepiti nekaj občanov, da so sestavili kandidatno listo pod znakom egrozdas, ki pa ni nič drugega, kot podružnica SDZ. In zopet z istimi frazami je tej skupini uspelo dobiti pri volitvah največje število glasov (glasov poštenega delovnega ljudstva). Prišlo je do drugih volitev župana (na prvih ni dobil noben kandidat dovolj glasov) in počilo je kot strela z jasnega. Za župana je bil izvoljen kandidat Ljudske fronte. Vodstva obeh ostalih skupin so se razburjala, kako je to mogoče. Slišal sem, da »e Je tudi časopis «Unitd» zelo razburil in napisal, da so sbabi-Ciani* zmagali z glasovi vidalijev cev na podlagi nekega sporazuma, katerega pa se niso držali ter »o jih ogoljufali. Nel Kandidati ljudske fronte niso biti izvoljeni v občinski odbor na podlagi nekih paktov, goljufij ali nekaj podobnega. Glasovali so zanje ljudje, ki kljub temu da »o kandidirali na dru- gih listah, vidijo v programu Ljudske fronte in v ljudeh, ki to fronto predstavljajo, jamstvo, da se bori in se bo borila dosledno proti imperializmu in njegovim domačim služabnikom, za dobrobit našega delovnega ljudstva. Od našega ljudstva ni mogoče zahtevat i, kakor to delajo Vi* dali in njegovi kolovodje, da bi pljunilo na svojo slavno in krvavo narodno-osvobodilno borbo, ki je razrušila nacifašističnl jarem; da bi pljunilo na kri svojih najboljših sinov, ki je v tej borbi tekla. Prav tako ni mogoče zahtevati, da bi izdalo sinjo domovino Jugoslavijo, katera s trudom svojih narodov, naših bratov, gradi socializem. Prepričan sem, da bodo naši tovariši, ki so biti izvoljeni na listi LF v občinski svet in v občinski odbor, znali častno izpolnjevati svojo nalogo na podlagi programa Ljudske fronte, ki je program nas vseh. Repentaborc Danes oM Ar ZDIV na sladienu ..Prvi mai" Vodstvo Zveze društev za telesno vzgojo sporoča, da bo danes 7. t. m. na stadionu »Prvi maj» na Vrdelski cesti št. 7 občni zbor vseh v tej zvezi včlanjenih društev. Ce občni zbor ne bo sklepčen ob prvem sklicanju ob 8 zjutraj, bo sklepčen eno Uro pozneje, to je ob 9 ob vsakem številu navzočih. II RADIO JUG. CONA TRSTA (Oddaja na srednjih valovih 240 m ali 1250 kc) NEDELJA 7. AVGUSTA 1S49. 7.00: Jutranja glasba. 7.15: Poročila (v ital. in slov.). 8.3il; Slov. lahka glasba. 9.90: Kmetijska ura (v slov. in ital.). 10.00: Iz Cajkov-skijevih del. 10.45: Iz življenja Hrvatov v Eujščini. 11.15: Operetna in filmska glasba. 11.50: Našim ženam (v slov.). 12.00: Nedeljska glasba. 12.45: Poročila v ital. in slov.). 13.15: Glasba po željah (v slov. in ital.). 14.15: Pionirska ura (v slov.) nato lahka glasba. 17.45: Zabavna glasba. 18.15: Oddaja za podeželje. 19.00: Glasbena medigra. 19.15: Poročila (v ital. in slov.). 19.45: Igra orkester Al. Dermelja. 20.00: Schumann: Koncert za čelo in orkester v A molu, nato lahka glasba. 20.30: Politični pregled (v ital.). 21.00: Veseli večer (v itai.). 22.00: Športne vesti (v ital.). 22.10: Iz znanih oper. 22.30: Plesna glasba. 23.00: Zadnje vesti (v ital. in slov.). 23.15: Večerne melodije. Opozarjamo na oddajo danes ob 11.50 ko bo prenos iz koprskih jasli. Oddaja bo zlasti zanimiva za matere. PONEDELJEK 8. AVGUSTA 1949. 6.30: Jutranja glasba. 0.45: Poročila (v ital. in slov.). 12.00: Študentski zagrebški zbor. 12.45: Poročila (v itai. in slov.). 13.15: Pevski koncert Bukovec Vilme nato lahka glasba. 13.59: Športni pregled. 14.00: Prenos iz Ljubljane. 14.30: Pregled svetovnega tiska in poročila (v ital. in slov.). 17.45: Plesna in lahka glasba. 18.45: Glas mladih (v ital.). 19.00: Prenos iz Ljubljane. 19.15: Poročila (v ital. in slov.). 19.45: Pianisti virtuozi. 20.00: Koncert pevskih solistov in ansamblov. 20.50: Sindikalna ura (v slov.). 21.00: Prenos iz Ljubljane. 22.00: Iz življenja jugosl. narodov (v ital.). 22.20: Pester večerni spored. 23.00: Zadnje vesti (v ital. in slov.). 23.15: Plesna glasba. TRST II. MM Nedelja 7. avgusta Kajetan, Vidojka Sonce vzhaja ob 4.54. zahajs ob 19.26. Dolžina dneva 14.32. Luna vzhaja ob 19.17, zahaja ob 2.48. Jutri ponedeljek 8. avgusta Maša, Godesla SPOMINSKI DNEVI 1943 Množična ubijanja in sežiganja Judov v nemškem taborišču Birkenau. V tem tednu so pomorili in sežgali 34.000 Judov, v naslednjem tednu 31 tisoč, v tretjem tednu pa 56 tisoč. 1945 se je pričelo tretje zasedanje AVNOJ-a. 8. VIII. 1839 so bile prve občinske volitve v Beogradu. 8. VIII. je sovjetska vlada izjavila, da se bo smatrala od 9. avgusta v vojni z Japonsko. OF OF III. okraj. V torek 9. t. m. ob 20.30 bo sestanek prosvetne komisije v društvenih prostorih. Aktivnost ZAM V torek 9. t. m. bo v Lonjerju ob 20.30 množični mladinski sestanek s sledečim dnevnim redom: 1) politično poročilo; 2) organizacijska vprašanja; 3) volitve vaškega odbora; 3) slučajnosti. Prosvetno društvo «ZARJA V SVO. BODI« - Sempolaj vabi danes 7. avgusta ob 16 na OKRAJNI PEVSKI KONCERT Sodelujejo pevski zbori iz Gabrovca, Nabrežine, Saleža, Sempolaja iz Trsta. Preskrbljeno bo tudi za okrepčila. Udeležite se ! Prosvetno društvo iz Bazovice JAVLJA da bo 21. avgusta t. 1. proslavilo 50 letnico obstoja Pevskega društva »LIPA« PROSVETNA DRUŠTVA Nedelja 7. avgusta 1949. 8.00: Koledar. 8.05: Jutranja glasba. 8.15: Poročila. 8.30: Slovenske narodne pesmi izvaja na harmoniko Mario Sancin. 8.45: Iz simfoničnega repertoarja. 9.30: Kmetijska oddaja. 10.00: Prenos sv. maše iz cerkve Sv. Justa, vmes 15' klasične. glasbe. 11.15: Komorna glasba. 11.30: Pridiga. 11.45: Nedeljska opoldanska glasba. 12.45: Poročila. 13.00: Glasba po željah. 14.00: Popoldanska glasba. 14.40: Iz opernega sveta. 15.30: Zabavni orkestri. 16.00: Sprehodi po našem podeželju. 16-30: Lahka glasba. 17.00: To, kar vsakdo rad posluša. 18.00: Ali že veste? 18.15: Ravelove skladbe. 18.30: Plesna glasba. 19.00: Človek in šport. 19.15: Simfonični plesi in rapsodije. 19.45: Poročila. 20.00: Z narodno pesmijo po Sloveniji. 20.30: Z domače knjižne police. 20.45: Ritmična glasba. 21.00: Radijski o-der: Posette: «Moja žena« - komedija v 3 dejanjih. 23.00: Večerne melodije. 23.15: Poročila. 23.30: Kaj vam nudi jutrišnji spored? 23.35: Polnočna glasba. A D E X - IZLET Prosvetno društvo iz Bazovice prosi tovariška prosvetna društva naj 21. avgusta t. 1. ne prirejajo proslav, ker bo ta dan v Bazovici proslava 30-letnega obstoja bazov-skega Pevskega društva «LIPA». ODBOR. V ponedeljek boksanje na gradu Sv. Justa Za boksarske tekme v ponedeljek zvečer na gradu Sv. Justa vlada posebno zanimanje zaradi dvoboja med Tržačanom Mitrijem in Francozom Chape-jem. Danes velika javna prireditev Nedeljska in nočna služba lekarn NEDELJSKA: Cassa Provinciale di MalatM j viale XX. Settembre 4, tel. ®jj I Ravasini, trg Liberta 6, tel. I Gmeiner, ul. Giulia 14, tel. 61®' Benussi, ul. Cavana 11, tel. Zeleni križ, ul. Settefontane 39, 90857; Rovis, Goldonijev trg, **■ 8009; Maddalena, Istrska ul. 43, tel 90274. NOČNA: Mutua Impiegali, trg Oberi® 25, tel. 6120; Lloyd, ul. delPOrola gio 6, tel. 6747; Zeleni križ, ul. S«1' tefontane 39, tel. 90857; Zanetil*'" vante, ul. S. Lazzaro 3, tel. 7813- KINO KINO OB MORJU. 16: »Prisegal. ^ vjetski film. ROSSETT1. Zaprt. „ EXCELS!OR. 16.30: «V spalnem V«F nu v Trst«, Jean Kent, Albert «lf ven, Eagle Lyon. FEN1CE. Zaprt. FILODRAMMATICO. 14.30: ((Pr*® in gospod Muir«, Gene Tlernef Rex Harrlson. .. ITALIA. 15: »Modra dalija«, Ladd. ALABARDA. 14.30: «Ognjevita Veronika Lake, Joel Mac Crea- 1MPERO. 14.30: »Krožna dirka 0» Francije 1949» (Tour de Fra:iic& VIALE. 15: «Nesmrtni narednik«, " ry Fonda, Mauren O’ Hara. GARIBALDI. 16, na prostem ob »•* «Sesta kolona«, H. Bogart. MASS1MO. 15: «Skrlvnosten gla*».B zana Foster, Boris Karloff. , vojal* ARMONIA. 14.30: ((Zbogom, VI na!», Giannl in Pinotto. jj SAVONA. 14: ((Tarzan in sirene«, da Cristian in J. VVeissmueller. i i iluzii«. ff1! ODEON. 15.30: «Semenj iluzij«, ne Potveil. IDEALE. 14.30: «Os\vieczlm (Aj^ vvltz)«. Sledi «1. krožna dirka ja,)' ,03* MARCONI. 16, na prostem na «Surova sila«. . RADIO. 14.30: «Zelezna maska«, Bennett, Louis Hayward. ,j VITTORIA. 16, na prostem ob «*■, AU n ržane- Tu 3e 358 članov 24. ju,H^Pravil° v času od 12. do "j' Zadrn-naSleiin^a dela Pr* grad‘ naPaiaiis-ZItega d°ma in čiščenju Vil; ]ramc' . 1329 urah so pripra- trov. DvSnia 90 in zemlje 51 me-*radiii==;a Jj^niona sta izvozila na ? 59 metrov kamenja v 26 šov (jpt;,J2 so ludi 14.136 koma- ^tuJf^nje gospodarskih, imel; tr. Političnih vprašanj so '‘“Vri mn°žit'n,‘ sestanke in eno S, pri ■Smarjah 21 V jjTl Prireditev. juUjar)ab je ljudstvo od 12. do *l2t5 nr„ilapravda me manj kot j* bilo .Voljnih ur! Zaposlenih 6 del *em 379 prostovoljcev. ZadrujT1a 2e šlo v prid zgraditve . doma, obnove vasi in n'*h&bJc" Tako so izkopali i* Omenja, prevozili 350 > Pripravili 65 me- s®**® hn*’ 60 ru^ruv P^ka in * tetj 0 stotov apna. V zvezi f/°v 4O00111 ‘e °PravIlo še 50 voz-Jj1 Prem .. el°vnih ur. Poleg tega d^šajo 1 razna vprašanja, ki se t. ^ rwa P°ložaj v Smarjah in lfiošto n„,rani° organizacijo in na Ne sn, tiano ^uuje- f.1*!]®. Pozabiti na Korte in m9 dei=i ^°rtah je 20 članov L PaU tem^l-100 ur in V tem žasu ter Za zgradnjo svinja- 8ia in 25 5 metrov kame- f «klica]i ^etr?v zemlje. Tudi tu bllo sestanek kjer V Po>iih-120 ««“■ t** udele^ ni®° zaostajali, saj SS*voIine! doPrmeslo 350 ur SWka nfmdela za zgraditev ... Psdiiin borcem, za elek-'?si “o za zgraditev # r,*UVi ‘ vaem »o pomagali 'V,* 49 Urami in 1 konj z 1 ■ Skupnega dela se je J Pionirka, kar je bilo j-Oojv- še bolj v vzpodbudo. ■ d»Clri2 v Pomjanu so se odlo-"Pravijo mrtvašnico ta- koj, ali prej ko je mogoče. Zares, delala je skupina 10 ljudi dnevno od 5 zjutraj do 9 zvečer, dokler ni bilo delo končano. Piran je v enem mesecu napravil precej. Tam so si zastavili razna dela v Mladinskem domu, Domu odmora v Fiesco in Pionirskem domu. Prostovoljnega dela se je udeležilo 123 oseb, ki so opravile povprečno po 10 ur, skupno 1236 delovnih ur. Ostale baze niso prišle še prav v zagon in nalet; pričakujemo pa, Danes bo Prosvetno društvo ((PRIMORJE« priredilo večjo kulturno predstavo s sporedom, ki bo obsegal pevske, recltacij-ske in deklamacijske točke ter igro «PUNT». Sodeloval bo pevski zbor iz Bertokov. Ker je to prva prireditev v novi sezoni, vabimo k številni udeležbi. da bodo nadoknadile zamujeno in da se bodo kmalu približale najboljšim bazam. V Skocijanu nimajo zaenkrat visokega aktiva, vendar ga bodo gotovo zboljšali. Ze ti podatki dokazujejo, da niso delovne množice v prostovoljnem delu prav nič popustile, nasprotno, da vidijo v njem tisto veliko moralno silo, ki jim daje vedno večjo pobudo za životarjenje v korist splošnosti. Praktično pojnenj veliko gospodarsko pridobitev za naše narodno gospodarstvo, saj bi morali drugače za tako ogromno delo potrošiti na stotine milijonov. Vsi prostovoljci po naših vaseh zaslužijo našo pohvalo za njihovo neutrudljivost, tistim pa, ki še niso zadostili svoji moralni dolžnosti, kličemo: Vzemite za zgled zgoraj navedene vasi in primere! ROJSTVA, SMRTI IN POROKE v Kopru julija 1949 Rojstva: Varin Fiorelo, Huret Mario, Buršič Zora, Porro Pavel, Bavec Darko, Perini Josip, Bersan Nadja, Zlatič Dalija, Toscan Marija, Keršovan Branko, Argenti Angel, Sabadin Slavica, Laurenti En-zo, Angelini Franco, Gerin Libero, Selvagno Sergeij, Schlavon Kar men, Barut Silvan, Babič Remigij, Perossa Nadja, Zetto Klavdij, Ma-ranciria Severin, Kermac Evelina. Smrti: Apollonio Nikolaj, 60 let star, Zorč Ivan, 43 let, Deponte Sparta, 27 let in Riccobon Marija, Poroke: Pecchiari Virgilij, uradnik in Pizzaraus Klavdija, uradnica; Bolez Geminvano, varilec in Mersi Alba, šivilja; Zorzet Sergij, kmet in Medizza Nerina, gospodinja; Tomat Silvij, knjigovodja in Stulle Cecilija, šivilja; Zorzet Viktor, kmet in Felician Lidija, gospodinja ter Prelaz Ivan, ket in Fanna Amalija, delavka. stvu znanje ■Bli »o bili prej zapori, bo zrastla nova šola. ...................... i®0r T°!e’ šePetai°č, *t rasten eItl rt0jtU(,i iem ni Spala' Tina t)Qj. ■ - ^ ^ L *>la ' * ‘"a se je čudila, ugo N Je btiV'°f '}a sclze- Toda Ste-nrlot kamen, trd in neiz- tie Je T*kln P?^de- Saj tudi o«tO' f»ri -• Tis/; ?oa tako ne pre- n ostane, če hoče, je ojde. -»isf tC0a uL dan pa tfe je z njim S tr. k0d°bia, da jima ni bi--% n^0°uarjuti. I„ -daj se Vsak 2 drv-je čuti!, T„,3e je frutki- Stela 7 -.C 1(0 se luif0 ^ na v‘dez vdala. SS^io nioU) /e zde‘o, da ima še UVlio nekaj za bre- Vtt Je K "d ”"Peto Zastrmel v 'S1 uue>! on. Rahel, komaj SrŽ1- pril-a!t>^ n,u 7e sPr(;le' Saa hi*a 'nrl se 7e na P°l Sin *h^Pinn strehe. Nato VS, , *revj« z golimi, sl tekm- Slednjič kla- “‘oni?kvriVmib0rni ^ K" Slivo^>- «Tu Vs ■ Midva sva do- l^c ■ %se Potetž?ltI za vajeti. 3e začudil. «Mislil ^ St Tuelkm V P° ^anCv-, na- Sn> s‘aPU z uoza. . t« r,i?a Srort- na St« kakor še ^klrm *™enja sta > ko- V,e trd« vedno od hla- r*kl H, k 1'nl^a p“’ kTl *>- 10 *“«h. Tina »c *n ‘•»cam * ....... & |i * P0nU,i f2 CeSt0 Pr0ti •i „ £«t«rt«ia moža. ste-r°ke, se nemiren Pobegi Naše mamice Naše mamice, ki so pod težkimi pogoji fašističnega terorja garale in stradale zato, da so nas preživljale, so tudi danes v prvih borbenih vrstah. Na svojem prvem sestanku preteklega meseca so sklenile, da se bodo udeleževale udarniškega dela vsak četrtek. Marsikdaj se zgodi, da ostanejo sklepi mladinskega aktiva na papirju. Glejte, vaška organizacija naših mater, ne pozna takih sklepov. Obremenjene so veliko bolj kot ml, kljub temu nam lahko služijo za zgled v izvajanju sklepov. Na svojih rednih sestankih pregledajo, če so se izvršili na zadnjem sestanku sprejeti sklepi, nakar sledi politični pregled in ob zaključku konkretizacija istega. Nikoli ne pozabijo na načelno razkrinkavanje tistih, ki skušajo ovirati njihovo delo in razvoj. Zavedajo se, da so ti ljudje neozdravljivi, da poizkušajo s svojim neznosnim smradom okužiti naše zdrave vrste. Zategadelj smatrajo za nujno dosledno razkrinkavanje teh. Minuli četrtek so delale do dvanajstih ponoči. Bilo jih je 32 in ob tej priliki so opravile 64 udarniških ur pri čiščenju opeke za zadružni dom. Pri tem delu je bila mati katere sin ne zasluži, da bi se ponašal, češ, jaz sem njen sin. To pa zato ne, ker ovira njeno delo, ki služi skupnosti. T.a pobalin postaja s svojo materjo s posebno ošabnostjo in krutostjo, ki je samo njemu znana in podobna. Dobro naj si zapomni, da se prej ali slej; take stvari maščujejo. Jakomin Ferruccio Sv. Anton Nesmisel Med prebivalstvom Sv. Antona vlada veliko nezadovoljstvo. Povzročile so ga govorice, ki so jih trosili verjetno ljudje, ki ne vidijo radi, da bi v naži vasi zgradili zadružni dom. Po teh govoricah naj bi imela zat-družna . zVeza sedaj, ko so se dela gradnje zadružnega doma v Sv. Antonu že pričela, ta namen, da bi sezidali to stavbo na kraju, ki je od domačega pokopališča bolj oddaljen. To bi pomenilo, da bi bilo vse dosedanje delo ljudstva, ki je. že pripeljalo material na gradbeni prostor zlasti na stotine metrov kamenja, zaman in da bi moralo vse to delo napraviti iznova, kar bi pomenilo veliko potrato časa in sile. Vse te z določenim namenom razširjene novice so brez vsake podlage. Zadružni dom bo zgrajen tam, kjer je določilo ljudstvo in volja ljudstva pomeni v našem okrožju toliko, kot zakon! Dijaški dom v Portorožu Kdor želi biti v šolskem letu 1949-50 v Dijaškem domu, mora vložiti pri upravi doma najkasneje do 15. avgusta 1949 prošnjo na predpisanem obrazcu. Po tem datumu prispele prošnje se ne bodo upoštevale. Prošnji je treba priložiti: 1) Overovljen prepis zadnjega šolskega spričevala; 2) izjavo staršev o zmogljivosti plačevanja. Vsi prvošolci, oziroma tisti, ki želijo vstopiti ha novo v Dijaški dom, morajo poleg naštetega priložiti še: a) Rojstni list; b) Zdravniško spričevalo. Dijaki, ki ne morejo sami plačevati celotne oskrbnine, naj prav tako do 15. avgusta vložijo pri u-pravi doma prošnjo' za dodelitev štipendije. Prošnje, mora biti kol- ali podpiraš slovenski NAPREDNI TISK? in otvoritev planinske koče na Poreznu Planinsko društvo V Cerknem sporoča vsem ljubiteljem planin ter bivšim borcem, da bo v nedeljo 14. avgusta, ob 10. uri na Poreznu (1632 m) odkritje spomenika v NOB padlim borcem ter otvoritev obnovljene planinske koče Najprimernejši dostopi na Pore-zen so naslednji: Z vlakom do Podbrda, nato čez Petrovo brdo (3. ure hoje). Z avtobusom iz Ajdovščine, ali Sv. Lucije do Cerkna, od tod preko Poč (3 in pol ure hoje). Z avtobusom iz Škofje Loke do Cerkna, nato preko Poč (3 in pol ure). kovana z 10 dinarji, treba ji je priložiti izjavo o premoženjskem stanju, potrjeno od krajevnega LO. Naslovljena mora biti na Istrski o-krožni ljudski odbor, odsek za prosveto, referent za dijaške podpore, v Kopru. Uprava Dijaškega doma v Portorožu Semedela Od izkušenj k pravilnemu poslovanju Ce primerjamo delo naše kmečko nabavne zadruge v , letošnjem Ičtu z delom. preteklega poslovnega leta, lahko ugotovimo, da je delo v tem letu veliko boljše. Da je bilo delo v preteklem letu na slabši stopnji, je nedvomno posledica slabega vodenja. Delovodja je bil bivši Trgovec. Vodil ni tako, da bi zadruga napredovala v korist skupnosti, temveč je njeno delo namenoma zaviral. Letos gradimo svinjak, izpopolnili smo inventar, in kar je najvažnejše, dobilj smo novo vodstvo, ki nam ga je vzgojila naša ljudska oblast tako da se nam ni treba bati zaviranja, s čemer smo imeli opraviti prej. Se o stanovanjih Pred nekaj dnevi smo objavili dopis, v katerem smo podčrtali odtegovanje : domačega delavstva v Trst in dotok delovne sile z dežele v mesta, zlasti v Koper. Pri tem smo omenili posledice, ki. so zaradi tega nastale v vprašanju preskrbe stanovanj za te nove delavce, ki ne dobijo zase in svoje družine primernih stanovanj. S tem v zvezi smo poročali še to, kako se nekateri delomržneži šopirijo v prostranih stanovanjih, medtem ko morajo trenutno ti delavci hoditi ure in ure daleč na delo in nazaj k svojim družinam. 2e zadnjič smo navedli nekaj primerov tega nemogočega stanja in od tedaj smo prejeli še druge dopise, ki dajejo v celoti prav našemu dopisniku. Tako nam piše tov. Radin Roman takole: «Dragi tovariši, čital sem vaš dopis glede vprašanja stanovanj za delavce in nameščence ter.o postopačih, ki imajo neopravičeno zasedena cela stanovanja. Dostavljam še, da kar ste pisali, odgovarja resnici«. Nato zopet nadaljuje: «Moj družinski položaj je Zares mučen, ker moram zaradi pomanjkanja stanovanj v Kopru ži veti daleč od nje in delati zamudna in utrudljiva pota. Ta položaj je postal zame nevzdržen in ne morem pojmovati, da živijo v Ko. pru še vedno ljudje, kateri so prav navadni špekulanti, ki našemu gospodarstvu samo škodujejo in nimajo torej nobene pravice do tako udobnih stanovanj«. Končno tov. Radin pravi: «Kdo ne pozna vendar v Kopru Zucca Payla, učitelja, ki dela v Trstu, čeprav živi v Kopru? Ta človek, bivši poročnik pri milici, kakor je to razvidno iz slike, kjer se postavlja v fašistični uniformi, gotovo ne zasluži, da ima zasedeno stanovanje, ki bi ga mi delavci tako potrebovali«. Takšna je vsebina dopisov in pisem, ki nam prihajajo. Naše oblasti bodo gotovo pedvzele primerne ukrepe, kj bodo odpomogli sedanjemu stanju. To bo pravično in je tudi nujno. Pogaianla za sporazum s kmečkimi sindikati V petek popoldne so se sestali v prostorih uroda za delo zastopniki zveze kmečkih posestnikov z zastopniki raznih sindikalnih organizacij, da bi se sporazumeli o delovnem pravilniku kmečkih delavcev v naši pokrajini v zvezi z nedavno vsedržavno stavko te kategorije. Zaradi nepopustljivosti posestnikov so dosegli sporazum samo v nekaterih nebistvenih točkah. Zato so se dogovorili da bo ponoven sestanek na istem mestu v četrtek 11. t. m. ob 9. uri in upajo, da bodo takrat prišli do dokončnega u-godnega zaključka pogajanj. Olajšave nabornikom bivšim partizanom Pokrajinski naborni urad v Gorici javlja s svojo okrožnico št. 9. od 1. t. m. glede olajšav vojaških nabornikov letnika 1928, 1. in II. štirimesečja naslednje: ObramDo ministrstvo — vojska je v posebni okrožnici z dne 27. julija t. 1. odredilo, naj se dovolijo olajšave pod črko A št. 14. oglasa za nabornike letnika 1928 ((partizanskim borcem - ranjenim ali pohabljenim« Zato naj vsi tisti mladeniči, ki se nahajajo v položaju, kot ga navaja naborni oglas, napravijo prošnjo na naborno komisijoi s vsemj prepisanimi dokumenti do 20. t. m.. Obenem obveščamo tiste nabornike. ki jim je bila z odlokom prejšnjega ministrskega odloka zavrnjena kvalifikacija partizana, da bo naborni urad to popravil na podlagi dokumentov, ki so jih svoječasno v tej zadevi predložili. Nabornikom II. štirimesečja letnika 1928 pa so dovoljena poleg tega. še naslednja olajšanja: . . 1) kdor je imet 2 ali več bratov pod orožjem najmanj 18 mesecev. Predložiti mora naslednje dokumente: prošnjo na prostem papirju; poročni list staršev; izvleček in potrdilo q vojaškem službovanju bratov; 2) kdor je poročen z otroki ali vdovec z otroki, ki so nespreskb-ljeni. Tak nabornik mora predložiti naslednje dokumente: prošnjo na prostem papirju; poročni list; rojstni Ust svojih otrok. Tudi te vrste prošnje ie treba predložiti nabornemu uradu v Gorici najkasneje do 20. t. m.. GORIŠKI DNEVNI PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI • SVETOGORSKA ULICA 42 • TEL. 749 Prvi dan III. konaresaDelavske zbornice ta KM a mm nmitna Pozdrav senatorja Tamborina in drugih gostov - Posledica sindikalnega lazkoia in reorganizacija - Borimo se za izboljšanje delovnih in življenjskih pogojev ČiSerje Samomor starega kovača V četrtek prejšnjega tedna so našli pri rešetki odvodne struge električne centrale v Cizerjah truplo nekega utopljenca, v katerem so takoj spoznali 80-letnega kovača Rinaldija Radina. Nekateri, ki so ga poznali pravijo, da je trpel pokojni na neki možganski bolezni. Verjetno pa je bil glavni vzrok, ki je teral v smrt starega kovača revščina. Vsa zadnja leta se je namreč potepal okrog, brez doma in prave oskrbe, ker se nikdo zanj ni pobrigal. Po komisijskem ogledu sO prepeljali truplo na pokopališče, kjer so ga pokopali. Včeraj Zjutraj se je začel napovedani 'III. pokrajinski kongres Delavske zbornice y dvorani gostilne «Pri zvezdi« na trgu sv. Antona v Gorici. Delegati vseh krajev Goriške in vseh važnejših podjetij so prišli, da se pogovorijo o dosedanjem delu, o položaju in o smernicah za nadaljnje delo v korist delavskega razreda. V pričakovanju delegatov iz Tržiča in Gradiške je bila izvoljena volivna komisija in ko so prišli še zakasneli delegati, je tov. Sergij Fabbro podat besedo tov. Manfre-diniju, ki je v imenu goriških delavcev pozdravil kongre.-iste. Povedal je, da jim je EN AL iz Stra-žic odpovedal dvorano, čeprav pravi o sebi, da je ustanova za pomoč delavstvu. Govoril je o politiki gospodarjev, ki vnašajo razkol v sindikalne vrste in o republiki, ki kljub temu, da po prvem členu ustave sloni država na delu, doslej še ni ničesar storila, da bi preskrbela delo brezposelnim in ga zagotovila zaposlenim. Nato je pozdravil kongres senator Tamburin, ki je zagotovil, da bo storil, kar je v njegovi moči za pomoč delavskemu razredu in je poudaril, da je enotnost podlaga za uspeh. V imeflU socialistične stranke je pozdravi! kongres tov. Bo-scarol in tov. Polelto v imenu KPI. Tajnik goriške Delavske zbornice, tov. Trippi je nato podal svoje poročilo o stanju organizacije. Povedal je, da je današnji tretji kongres prav za prav prvi po razkolu Sindikalne organizacije. Sedanje stanje organizacije je zelo podobno stanju pod preteklim režimom. Treba je najti pravilna sredstva, da bomo uspešno popravili napake iz preteklosti, ki so privedle do prvega razkola v juliju lanskega leta. Tokrat še niso obstajale organizacije po kategorijah in posameznih pokrajinah. Vse je bilo preveč centralizirano in te napake je delavska organizacija pozneje Po razkolu bridko občutila. Delavci takrat nišo imeli direktnih stikov s svojo sindikalno organizacijo, zato se tudi precej časa niso znašli v novem položaju in so ostali nekaj časa popolnoma pasivni. To je bil tudi vzrok, da nismo reagirali na ofenzivo gospodarjev v trenutku, ko -So orti navalili z'vso silo na nas takoj po. prvem razkolu. Drugi Kongres pa.' se ni pustil vplivati d>d vseh teh okoliščin in je takoj ukrenil, da se postavijo sindikalne organizacije, posameznih kategorij in krajev, ter da so se ustanovile propagandne organiza-cijp. Prav tako se je na ekonomskem področju odpomoglo skoraj' njemu razpadu. Govornik je nato poudaril, da dve tretjini delavcev naše pokrajine še ni v naši organizaciji. Najslabše je stanje bolničarskega osebja, in potem kinopodjetij. Najbolje na stoje električni nameščenci. Vkljub vsem pomanjkljivostim pa je naša organizacija V pokrajini najboljša, ker s,e delavci nanjo popolnoma zanesejo in obe razkolni-ški skupini nista dosegli tega,, kar je bil njun riairjen ter je vsak dan bolj očiten njun strankarski značaj. Prvi pokret V naši pokrajini so organizirali brezposeln! pod Vodstvom Delavske zbornice. Čeprav ni bil velikega pomena, je vendarle pokazal, da je za dosego naših ciljev potrebna dobra organizacija in enotnost. Sledilo je gibanje kemičnih delavcev, ki so se dolgo in odločno borili. Najbolj važno pa je bilo gibanje kmečkih delavcev, ki so jasno in odločno postavili svoje zahteve. Tudi ta borba je bila dolga in ostra, z policijskimi nastopi ln šikanami. Toda kmečki delavci so Se dobro odrezali. V zadnjem času so pokazali velik napredek kovinarji s sVbjo stav- ko. S to stavko se je tudi Gorica odločno prebudila in sedaj kofaka ob strani drugih pokrajin in ne' bo več za njimi zaostajala. Qb zaključku je govornik poudaril, da je cilj našega dela izboljšanje življenjskih pogojev 'delavskega razreda, borba brezposelnosti in.omogočenja dostojnega življenja Upokojencem. .Sledila je debata, o kateri bonjo poročali v naši prihodnji številki. . ; •: Zveza obrtnikov v Tržiču ie objavila lestvico mezd, ki je stopila v veljavo dne 1. t. m.. Po tej novi razpredelnici bodo prejemali obrtniški nameščenci sledeče plače na Uro: Skupina A 42,80; 38;50; 36,40; 33,55 Skupina B 41,30; 37,25; 35,15; 32,40 Skupina C 39,85; 35,95; 33,90; 31,25 Skupina D 46,10; 42,35; 40,00; 36,90 Pod skupino A spada; železna ■obrt, lesna obrt, sobdslikarji, inštalaterji za elektriko, vodo in plin, krojači in šivilje, tekstilna in čipkarska qbrt, • fotografi, kamenarji in, marmistj; pomorski rokodelci, .tapetniki. 1° vulkahizatorji. Pod skupino B. spadajo; šteklar- IZ SLOVMSKE »EMILIJE - - Irtev kopanja v Praprotnem V nedeljo popoldne takoj po kosilu se je odpravil 14-letni Aldo Vislo iz Praprotnega proti Idrijci, da bi se tam osvežil z mrzlo kopeljo. Ko so čez nekaj časa prišli na isto mesto še nekateri drugi kopalci, so ugledali dečka na bregu Idrice, kjer nj kazal več nobenih znakov življenja. Ker je voda tu precej mrzla in tudi precej globoka, ga je najbrž pri kopanju prijel krč, ker je šel v vodo takoj po obedu in s polnim Želodcem. Deroča voda ga je pozneje zopet vrgla na obrežje. N?, kraj nesreče so poklicali zdravnika, ki se je zaman trudil, da bi z umetnim dihanjem zopet priklical dečka k življenju. Opozai-jamo starše, naj ne puščajo svojih ptrok, da se hodijo kopat sami. Prav ta primer kaže, da deček najbrže ne bj tako tragično končal, ako bi Mii v njegovi bližini še drugi kopalci. kredite in oddala na javnih dražbah delo za popravilo nekaterih asfaltnih cestišč v naši pokrajini. Med drugim je določenih za popravilo ceste iz Pevme na O-slavje 136 tisoč lir. Pri tej priliki naj pripomnimo, da je zelo potrebna temeljitega popravila ceste, ki gre od Kostnice na Oslavju više zgoraj do Števerjaha in bi bilo treba tudi za. njeno ureditev najti potrebne kredite. Za ceste po drugih krajih je bilo določeno; za Tržič - Gradež 2.225.00(7, Fojan - RaVnopolje 4.500.000. Prav tako je bila razpisana drržba del za asfaltiranje ceste med Krminom in Marjanom s predvidenim stroškom okrog 18.000.000 lir. ' 'ji, keramika, razna oblačilna obrt, strojno vezenje. Pod skupino C spadajo: pralnice, bavarne, likalnice in izdeloval-nice žimnic. Pod skupino D: zlatarji, urarji, grafiki, knjigovezi, optiki, popravljalci radiev in godal, rezbarji in ortopediki. Za draginjsko doklado veljajo naslednje določbe: Moški ha uro: nad 20 let po 72,25 lir, od 18 do 20 let 68,60 lir, od 16 do 18 let po 54,20 in pod 16 let po 30,10 lir. Zenske na uro: nad 20 let po 62,90 lir od 18 do 20 let po 50,60 od 16 do 18 po 45,50 in pod 16 let Po 36,10. Glede prejemkov vajencev se lahko obrne vsako podjetje za pojasnila na sedež Zvez« obrtnikov. Vsekakor pa so tudi za vajerjce določeni y glavnem naslednji prejemki: za vajenca, ki je bil sprejet pri 14 letih: prvo polletje po 7 odst. plače in draginjske doklade strokovnega delavca; drugo polletje 15 odst.; drugo leto 25 odst., tretje leto 40 odst. in 4 leto pa 60 odst. zgoraj navedenih prejemkov. Sporazum za to plačilno lestvico še ni bil podpisan od prizadetih strank, vendar pa obstaja med njimi v tem pogledu popoln sporazum in ga lahko smatramo kot končno veljavnega. Da bj se ne nabrali večji zaostanki priporočamo obrtnikom, da takoj praktično upeljejo nove mezdne določbe. Popravilo asfaltiranih cest Uprava goriške pokrajine je dovolila v zadnjem času potrebne prestopal ln se oziral kakor v bojazni, da ju kdo ne vidi. Začelo je znova deževati v drobnih, gostejših €urki h kot prej. Od vasi, ki je ležala za obronkom pod brljavo svetlobo redkih luči, se je približeval krog svetlobe. Nekdo je prihajal na kolesu in vozil u vijugah, kakor da neodločno niha med sredino kr robom ceste. t(Pojdival» je rekel Ste/a in zagrabil dva kovčega. Tina je molče vzela tretji kov-čeg in torbo, se z muko vzravnala. Krenila sta po klancu, ki se je zdaj med plotovi in zidovi, zdaj po prostem svetu spenjal navkreber. S seboj sta nosilu skoraj vso premičnino, le nekaj cunj in ropotije je še ostalo v mestu, prej ne bi' šlo na štiri vozove, zdaj pa sta nesla v štirih rokah. In še je bilo pretežko Za njune moči. Stefa se je kljub dežju potil pod bremenom, ki ga je vleklo k tlom. V mislih je tisto uro primerjal z dnem odhoda. Takrat je kljub zimi sijalo tako krasno sonce tu zlatilo gole bregove, da se je zdelo: zdaj zdaj, pred očmi, bo pognalo zelenje IZ tal. A vendar — kakor da tdkrat tega ni videl in mu je šele -daj stopilo U spomin. Odhajal je z neko narejeno mržnjo, da se mu je ves svet zdel črn. Ce bi tega krivega srda ne bilo, bi nikoli ne bil mogel oditi. Ako bi mu dala pamet, bi mu srce ne bilo dalo, S sito je zatiral v sebi čustva, kl so ga količkaj vezala na domačijo in na preteklost. Samo zarnamll jih je, zatreti jih ni mogel. Vse tedne so se mu zopet oživljala, a jih je še sebi tajil, kakor se je sramoval vsake nežnosti. A tedaj, ob pogledu na vas pod bregom in ob misli, da stoji v bližini v tem o zavita njegova hiša, »g mu j« X € IS B IS čudno zavozlalo v srcu... Kaj čuti Tina? Kaj misli’/ Na klancu, tam, kjer sc od njega odcepi steza proti hiši, je spustila breme na zemljo, kakor da je omagala. Z vzdihom je sedla na kovčeg in z roko šla preko obraza. «0, ti moj bogl» je zaječala bolj iz neke notranje stiske kot od izmučenosti. Tudi Stefa je postavil kovčege na klanec. No, noj si nekoliko odpočijeta. Da je bil sam, bi šel naravnost v hišo, pa četudi bi nosil goro m plečih. Ni sedel. Stoje si je znojno čelo obrisal z mokro dlanjo. Ozrl sc je na ilovnato, s kamenjem posuto stezo, kjer se je začenjal njegov svet. Se kakih dve sto korakov strme poti. Tudi klanec je po o-vinku vodil do hiše in dalje, a peš so zmeraj uporabljali le stezo. Pogledal je ženo, ki se je bila na pol skrila pod dežnik in je njena desnica gladila rese na robu šala. V tistem trenutku mu je hudo dela osamljenost, rad bi Nil s kom spregovorit. Vsaj besedo. Molčal je iz bojazni, da ne bodo njegove misli bolj kot kdaj prej ostro trčile ob Tinine. Oba sta mislila na dom in na vrnitev, vendar sta bila vsak v svojem »vetu Da bi se s čim zamotil, se je Stefa oziral na temne grebene vrhov, ki so se le rahlo odražali od oblačnega neba, 'Mpet je nehalo deževati. Tina je zaprla dežnik in »e oeloni- la nanj. Na roke je oprla čelo in tako obstala, kakor da je brez volje in moči. Možu se je skoraj zamislila. «Narediva še teh nekaj korakov», je rekel malone z nežnim glasom. Prikazala se jima jc hiša med golim drevjem, na zaplati položnega sveta. Na severnem koncu je bil hlev, a na južnem stanovanje — v.se v istem, razpotegnjenem poslopju. Majhna okna so bila kot mračne oči, ki prežijo iz teme. Ob pogledu na svoj stari dom sta nehote pospešila korake. Tudi Tina, kakor da so jo nenadoma pritegnili spomini. Ali pa se je hotela čimprej znebiti bremena. Vrata so bila samo priprta, saj je bil Stefa snel in prodal ne samo ključavnico, ampak tudi notranji zapah. Brcnil je vanje, da so se sama s cvrkutom odprla in butnila v steno. Kovčege sta spustila v veži na tla in dotipala vrata v kuhinjo, ki je bila obenem izba. Tudi ta so se na sunek sam« odprla, kot bi se odprla vsakomur, ki bi prišel od koder koli. Iz Izbe je zavel hlad ter duh po plesnobi in zapuščenosti. Nekaj je drobno steklo po podu in utihnilo. Mii, ki so jo presenetili in je preplašena pobegnila. Stefa je kot prikovan obstal za vrati, in iskal s očmi po prostoru, Za hrbtom je čuti! ženo, kako mu strmi čez ramenu in težko diha. Okna so se le medlo odražala, ni bilo ga toliko svetlo- be, da bi razločil pest pred obrazom. Skozi ubite šipe je zavel prepih in zaloputnil prala. rAli imaš s 'seboj kako svečo/ » je vprašal.' «V torbi 30. Posvetih) Tinin glas- je bil spremenjen, kakor da jo je strah tiste zapuščenosti in teme. Stefa je poiskal vžigalico, stopila sta' u vežo in izgrebla svečo iz dna torbe. Prii-gal jo je in jo postavil na črvivo mizo v izbi. Sveča, ki je plapolala v prepihu, je pršila le bore malo medle svetlobe na stene. V nji so oživljale in se spakovale pošastne sence. Razen golega ognjišča, črvive mize in dveh pritrjenih klopi v kotu ni bilo ničesar, na kar bi se bil mogel opreti pogled. Stefa bi bil ob odhodu še mizo prodal, da jo je hotel kupiti kdo izmeri sosedov. Hotel je odtrgati tudi obe klopi in ju razsekati na kose, a se je v zadnjem hipu premislil. Večina šip v oknih je bilo razbitih. Ko je Tina odhajala, je z naslado pobirala kamenje in ga kot paglavec lučala v steklo, da je cveTike talo. Tedaj je Stefa. iz zagrizenosti smehljaje gledal to počet- je, zdaj pa ga je ob spominu na to obšlo sramovanje. Vzel je svečo in posvetil v kamro. Kupi smeti, cunj in ropotije brez cene, kakor da so tu taborili cigani in pravkar izginili Spomnil se je premnogih sladkih in težkih trenutkov, smehov, vzdihov in besed, ki so nekdaj srce povezovati s temi stenami. Kakor da je bilo vse to zabrisano in oskrunjeno, ne da bi se prav zavedel kdaj. Le V kotu je še visela starinska podoba neznanega svetnika, ki se je togo oziral iz okvira. Le zakaj je ni Tina rešila pred brezbožniki? Nasmehnil se je ob tej ironični misli, četudi mu tisti hip ni bilo do smeha, - Vrnil se je in svečo zopet postavil na mizo. Tina je bila medtem sedla na klop, se oslonila s komolcem ln položila lice v dlan. Izpod četa je napeto in vprašujoče pogledovala moža, ki je obstat ob ognjišču in si prižgal cigareto, da sc pomiri. Bil je razburjen do zadnjega vlakcnca telesa in do dna duše. Pogled na zapuščenost in razdejanje ga je globoko pretresel. Tak je torej dom, ki ga zapustijo ljudje? Saj si je mislil, toda nobena še tako živ.a predstava bi mu ne mogla naslikati prave podobe. In takrat, v mestu, sc je kljub mešanim občutkom škodoželjno smehljal ob tej misli. Zdaj, ko je hišo zopet imel za svojo, ga je bridko zapeklo. Saj ni mogoče, da je tako zapustil, neznanci so mu jo opustošili. Se lise odpadlega ometa so se mu zdele nove in črna plast saj nad ognjiščem. Da je srečal dom, kakor gg je poznal vse življenje in se mu je prikazoval v mislih, bi se bil od veselja razjokal. V tej golotj Pa je stal kot izgubljen, do teh sten in Zidov ta hip ni mogel najti notranjega odnosa. Krenil je po izbi in hodil z dolgimi koraki od stene do stene. Pod noge mu je prišel kamen, jezno ga je branil, da je treščil v tirata. Tega ne bi rekel na glas, a sebi ni mogel tajiti, da omahuje. Ali naj zopet odide? Kam? Tja ne za ves svet, od koder je pravkar prišel.,. V topoglavi pijanosti je kot norec zafrečkal in razmetal vse, kar so Vkup znosili rodovi. V žepu mu-je ostalo komaj toliko denarja, da si kupi novo kravico in najpotrebnejše. Vse drugo do Zadnjega žeblja bo moral znova prigarati s stisnjenimi zobmi. (Nadaljevanje sledi) ler Resnica je prišla na dan Po več kot štirih letih čakanja in negotovosti je končno prišla v našo vas vest o smrti domačina vojaka Butula Marija. Poročilo obrambnega ministrstva pravi, da je Butula podlegel trpljenju v nemškem taborišču Dortmundu že 10. aprila 1945. Marij Butula je bil znan med domačini kot moralno in politično zaveden mož, ki se je p m PUmtAbht diimiilk l vedno boril za svobodo in pravico in ga bodo vaščani kot takega pogrešali ter ohranili v dobrem spominu. Krajevni demokristjani so često namigavali in hoteli o tem prepričati tudi druge, da je Butula prišel v ujetništvo sovjetske armade in da je pozneje umrl v Sibiriji na posledicah mučenja. S tem u-radnim poročilom, ki ima za podlago točne uradne podatke, pa Se je tudi ta zlobna zgradba domačih demokristjanov žalostno podrla. Ahten Z vrelo vodo se je oparil Pred nekaj dnevi so pripeljali v videmsko bolnišnico 10-letnega Pojana Frančka iz Ahtna. Deček se je doma tako nerodno sukal o-krog ognjišča, da .ie padel v kotel vrele vode, katerega je njegova mati v tistem hipu odstavila od ognja. Pri tem je dobil opekline druge stopnje po hrbtu in trebuhu tako, da se bo moral zdraviti v bolnici najmanj mesec dni, ako ne bodo nastopilo še kakšne komplikacije. Slike U. Župančiča Zveza slovenskih prosvetnih društev v Gorici ima na razpolago nekaj slik našega velikega pesnika Otona Zupančiča. Slike so v bakro- tisku in v istem formatu kot Prešernove. Vabimo posameznike in društva; da si nabavijo vsaj po eno teh slik, da jim bo v okras njihovih prostorov. Dobijo se na sedežu zveze v ul. Sv. Antona št. 1, I. Cena posamezni sliki 40 lir. KINO VERDI. 15: «Na kitajskih morjih«, J. Harlow ih C. Gable. VITTORIA. 15: ((Odpadniki«, E. Sle-wans. CENTRALE. 15: «Teksas», C. Ford. MODERNO. 15: «Oviran prehod«, D. Lamour. EDEN. 15; ((Džungla v plamenih«. ODEON. 15: «Družina Sullivan«. tmmfam K0CA «C°RSI» POD ViSEM (2666 M), KI SE DVIGA V OZADJU NA DESNO. VIS JE BIL CILJ NEDELJSKEGA IZLETA GORIŠKIH PLANINCEV, tjili »znaka Je šovinistični bes Zadnje, kar se je dogodilo v otroškem vrtcu v Vicolo Ospe-dale Militare je samo eno v vrsti dejanj, s katerimi so se v teku dobrega leta proslavili tržaški kominformisti pod zastavo tako imenovanega «eistega interna-cionalizma«. Ne bo odveč, če se ustavimo pri posameznih obdobjih njihovega udejstvovanja, katerega so se lotili s tako vnemo zaradi svoje «dobroho'nosti» do jugoslovanskega ljudstva, zaradi «kre-pitve» demokratičnega gibanja in «obrambe» slovenske kulture na tržaških tleh. Kako je z vsemi temi stvarmi in kaj je mišljeno pod »dobrohotnostjo, krepitvijo in obrambo«, pa nam povedo dejanja. Začelo se je z blatenjem Jugoslavije in cone B in ter s pozivom jugoslovanskim narodcin, naj gredo v gozdove, da vržejo ljudsko oblast, ki s0 si jo priborili. Toda v resnici je tiščala za vso tisto komedijo dobro pripravljena akcija, ki naj pomaga tudi v ženski organizaciji zabrisati vsak spomin na »vergognoso passato«, ko je bila samo «un’organ.izza-zione dj facchinaggio«, zato ker je stala na stališču brezkompromisne protifašistične in protiim-perialistične borbe ter je njena načela dosledno izvajala. S premišljenim in dolgo poprej pretehtanim udarcem so jo hoteli preusmeriti, za kar je bilo treba odstraniti vse, kar bi v preu-smerjenju zaviralo pot. Resoiu-cija pa je samo odprla zavore, da so nekateri ljudje lahko bruhnili na dan s tem, kar so zadrževali v sebi in jim na neki način ni bilo treba več hinavčiti. Konkretno jg pomenila resolucija na jugoslovansko ljudstvo, naj ne izpopolnjuje svoje tehnike, naj ne gradi svoje industrije, naj ne dviguje svoje dežele iz zaostalosti, skratka naj ne gradi socializma, temveč naj ostane Jugoslavija še nadalje izvor surovin za druge države, ki nai se z njimi po mili volji okoriščajo na njen račun. Za nas Tržačane pa je pomenila resolucija in ves hrup, ki so ga kominformisti napravili okoli nje, le ustvarjanje ugodnih tal za priključitev Tista k Italiji, v stvari za ponovitev zla, ki nas je dušilo pet in dvajset let. Naravno je, da so se z osvoho-dilno borbo in borbo proti imperializmu prepojene žene tega zavedle in da so pomagale še drugim spoznavati ti dve nakani, »Prijateljem« jugoslovanskega ljudstva in »nositeljem« ((čistega internacionalizma« se je pričela snemati raz obraz krinka. ki so si jo nadeli, da bj zakrili svoje pravo lice. Tudi me žene smo imele neštetokrat priliko spoznavati in videti, kako se je manifestiral kominformistični internacionali-zem. Najzvestejše kominformi-stične pristašice so se v Skednju same ali pa z nahujskanjem drugih, nevednih, tako daleč spozabile, da so s pljuvanjem in zmerjanjem za vselej proslavile svoje ime. Ko je šlo za otroško božičnico, so pozabile nekaj nad dve sto potrebnih otrok in to samo zaradi tega, ker jim ni šlo v račun, da bi jih obdarovale, pa čeprav so bili vmes kričeči primeri. Toda ti pri niih niso ničesar pomenili, kqr je bila odločilnega pomena le pripadnost staršev, po kateri so ocenjevale potrebo, V volivni borbi ni bil doslednji internaciona-lizem nobena ovira, da ne bi bili skupaj z reakcijo nastopali proti pristašem Ljudske fronte. saj je vsako sredstvo dobro, samo da se z njim • doseže cilj, ki je tako jasen, da bi ga še slepec lahko otipal. In končno organiziran nastop proti slovenskemu otroškemu vrtcu, pod pretvezo, da se rabi prostor za pionirje. Našq matere se še spominjajo, kako je fašizem segal po slovenskih otroških vrtcih. Tudi danes borba zanje še nj končana, ker ZVU mnoge med njimi noče priznati z izgovorom, da ne odgovarjajo prostori. Namesto da bi jih tisti, ki se trkajo na prsa s svojim čistim internacionalizmom, y njihovih opravičenih zahtevah podprli, ravnajo dejamko tako, kot so ravnali fašisti. To je komin-formizem na tržaških tleh in taka je stopnja, na katero je zdrknil. Kam pelje, ni težko uganiti več m tudi ne, kaj se z njim poraja. Nekdanje šovinistične strasti dajejo znova duška svojemu besu do vsega, kar ie slovensko, z njimi pa prihaja novi fašizem, ki grozi upropastiti vse, kar nosi pečat napredka. To so mali primeri, vzetj iz celotne keminformistične slike. Žalostna je. toda resnična. Ker ima za ozadje laž in obrekovanje. tudi drugačna biti nq more. 'Uenko- vhaik&udld "• -s .--»v": ? - *> Ker jih niso imeli in ker t*1 ni kazalo, da bi jih mogli J® glednem času izplačati, če jih bili kje sposodili, so moi*-osiati, kjer so bili. »Trije naši bodo v kolo®?] je rekla ona. «Dve sta odšla * s prvo skupino, eden pojde z ® go. Zdravnik ie odredil, da Ubogi neta zunaj. Zbogom mi, ljuba, jelen-Jelenka, jutri odrinem v goro pred zoro, Huba, ne morem črn tu črneti, v moški mladosti rob robovati. Ce sem ti, ljuba, grešek zagrešil, ne nizaj, oj me, klevet prekletih, mlada v mladosti ne veni po meni, glej, da si najdeš podobno podobo. Živo vse, ljuba, je puško zgrabilo, staro in mlado nož je prijelo, mrtvi ne bomo v zemlji mrtveli, v robstvu sramotno ne živi živeli. Bujni junaki so blisnili v gori, za narod, glej, so stisnili nože, na rami nosijo glavo najpravo, in v prsih srce je planilo v plamen. Sredi njih bom, jelen-Jelenka, polnil oči v mladosti z radostjo, srce topil bom moško junaško, nosil bom, ojda, puško hajduško. «Nič ne govori, ogenj pereči, ako greš ti, grem jaz s tabo, v boju ne bom ti. ljubi, v sramoto, v dobi junaški sem se rodila. Mene se krogla sovražna ne prime, iskrega očesa smrt mi ne plaši, dvoje src bije mi v užaljenih prsih, eno za narod, drugo za tebe!« Poslovenil OTON ZUPANČIČ dbahtO-ta, vendab jo je včasih težko vsakemu razgaliti. Ne bomo zato pisali, v kateri tržaški ulici in hišni številki je dom, ki ga vidite na sliki. Ker je v Trstu mnogo takih domov, je to tudi brez vsakega pomena. Štiri stene objemajo prostor v lesnem kvadratu. V njem je kuhinja in spalnica, v kateri se ogiblje drug drugemu šest ljudi — mati in oče ter štirje šoli odrasli otroci. Oba sta skrbna in delavna. On po svojem poslu pokrpa doma še kakšne čevlje, da prihrani kako liro. Ona jih obrača na vse strani in desetkrat premisli, predno jih izda, samo da bi se pretokli dalje. Pospravlja, snaži, ali vse ne zmoreš, kaj v taki tesnosti. Ni luči. ni vode Makedonsko ljudstvo je v teh dneh praznovalo svoji največji praznik petletnico republike in obenem z njo spomin na Ilinden-ski upor. Ne moremo mimo teh dveh velikih dogodkov, ne da bi se ozrli na makedonsko ženo. ki jih .je spremljala in jih spremlja s svojim hrepenjem, s svpjim delom in s svojim zanosom. Turško suženjstvo, v katero je bila pahnjena za cela stoletja njena domovina, je tudi ona globoko čutila. Zarezalo se je v njeno življenje. Zapiralo je njenim otrokom pot do prosvete. Uklepalo jih je v verige, s katerimi so jih hoteli prikleniti v temo neznanja, da bi se ne zavedli svojega in narodnega trpljenja. Ona pa jih je hrabrila. Iz roda v rod je čuvala ustno izročilo, ki je govorilo o zlatih dneh svobode. Enako polne hrepenenja po svobodi in želje po zmagi pravice so bile besede, ki jih je govorila sinu, ko se je odpravljal v planine. halomfe l DRUGA SKUPINA TRŽAŠKIH OTROK ODHAJA V KOLONIJE V SLOVENIJO. Borba za osvoboditev Makedonije izpod jarma turškega carstva je trajala dolgo. Na Iiinden je prekipela do vrhunca, toda bila je zaradi pohlepa bolgarske bur-žoaziie in zaradi izdajstva makedonske nad lastnim narodom nasilno pretrgana. Makedonka je začutila v srcu britkost poraza. Porajala pa je v niem še močnejše hrepenenje po svobodi. Se odločneje je vzgajala zanjo sinove in hčere in tudi sebe samo. Toda resnično svobodo jim ni prinesla ne balkanska ne prva svetovna vojna. Makedonija je predstavljala samo Dlen, ki so si ga njeni sosedje razdelili med seboj. Prava svoboda je zasijala na makedonskem svodu šele 1945. leta. Prva partizanska puška, ki je zapela v Prilepu, kjer je živel legendarni junak Kraljevič Marko, je krčila pot. Zdaj je tudi makedonska žena prijela zanjo in šla s tovariši v *planine. Ce iz tega ali onega razloga ni mogla v gore, se je na terenu predala vsa delu za osvoboditev. Zaupala je v ljudi, ki so vodili osvobodilni boj ter na poziv KPJ pripravili zanj makedonsko liudstvo. Niso sl pustili prišepetavati s strani bolgarskih voditeljev delavskega gibanja, da še ni prišel čas za to. Ura je bila in makedonsko ljudstvo jo je slišalo. Njenim udarcem je hotela makedonska žena prisluhniti z vso svojo bitnostjo. Največja ln tista, ki vključuje vse druge, je izgradnja socializma, Z drugo besedo je to popolna odprava zaostalosti, pretrganje z vsem, kar je bilo v preteklosti temnega in težkega, industrializacija in elektrifikacija Makedonije, s pomočjo katere bodo ogromna bogastva makedonske zemlje postala pristopna makedonskemu ljudstvu. Prav te naloge so se makedonske žene lotile s polnim razumevanjem. Takoj po osvoboditvi so se pričele vključevati v proizvodnjo, da se s svojim delom približajo prihodnosti, katero hočejo tudi same okušati. Najprej so začele prihajati v tovarne in podjetja. Pozneje, ko se je začel postavljati problem kmečkih obdelovalnih zadrug, so se začele vključevati v zadruge. O njihovi vrednosti znajo zelo veliko pove- t> 2tt %ft lit nuodvihnt dati Lazaropoljke. Strehe domače hiše, ki so krile poprej njihovo ječanje za možem in sinom, ki sta odšla v svet, ker doma ni bilo kruha za vse, odmevajo zdai v vriskih veselega srca. Nikoli več ne bo nikogar objokovalo, ker nikoli več ne bo noben Lazaropoljec odšel za kruhom v tujino. Odkar imajo zadrugo, ga je za vse na pretek. Zadrugo pa imajo pet let, toliko let, kolikor let obstaja makedonska republika, in jo imajo zato, ker je Jugoslavija dežela, v kateri se gradi socializem. O-gromno znanje in izkušnje, ki so jih Lazaropoljke v petih letih pridobile, rade predajajo drugim. Slednja makedonska vas mora postati tako napredna in bogata, kot je postalo Lazaropolje, slednja mora zaživeti zadružno življenje. Tu ima organizacija AFZ obe roki polni dela, ker se mora boriti pri ženah iz makedonskih manjšin z najrazličnejšimi v veri zakoreninjenimi predsodki, katere je treba premostiti, da se dvignejo tudi one na kulturno raven makedonskih žena in z njimi vred na kulturno raven žena vseh ostalih jugoslovanskih narodov. To delo je silno težko in zahteva mnogo truda. Turška dediščina je žalostna. Verski predpisi niso dopuščali muslimanskemu dekletcu. da bi sploh kdaj posečalc šolo. V šolo so hodili samo dečki. Deklice so smele le v verske šole, kjer so se učile nekaj arabščine. Se na pol dorasle so jih starši po svoji volji zaročili in spravili odkupnino, ki so jo dobili zanje v obliki določene vsote denarja Preko glave so jim dali feredžo. Ko jo dopolnila nevesta 14—15 let, je prišel ženin po njo. Vrata njegove hiše so se skoraj vselej za njo zaprla, saj je smela zdoma na vas le po najnujnejših opravilih. V okviru ženske organizacije prihaja zdaj prosveta tudi med muslimanske žene, med Turkinje in Siptarke. Po šolah se organizirajo analfabetski in hralni krožki ter so njih že dosegli zelo lepe uspehe. Izdajajo že žensko revijo v turškem in šiptar-skem jeziku, ki naj pospeši pri njih' prosveto. Kjer je delo težje, ker hočejo stari uveljaviti še vedno nad mladino in . ji ne .pustijo, da bi se razmahnila v novem casu, se AFZ poslužuje drugih prijemov. Analfabetizem se odpravlja pri tako imenovanih sedelkah v domačem in sorodni-škem krogu. V obdelovalnih zadrugah se formirajo posebne ženske skupine, ki vršijo skupno delo, kot je obiranje tobaka in slično. Take skupine imajo zelo rade, ker jih trgajo iz enoličnosti njihovega življenja. Cim prema- gajo odpor pri domačih in se vključijo v delo, najdejo v sebi dovolj moči za izkoreninjenje vrrskin predsodkov, ki Jim branijo, da bi z polnimi pljuči zadihale stvarnost. Ko se to zgodi, odložijo feredžo in zar. Makedonska. žena lahko za petletnico republike z ponosom gleda na svoj doprinos. In v veliko pomoč, ki jo daje pri ostvarja-nju načela popolne enakopravnosti narodov. Deklaracije same niso poroštvo zanjo, marveč delo. In tega je toliko, da se mu nikoli ne boš mogel dovolj začuditi. Toda ni jim težko, ker delajo za svoio svobodo in neodvisnost. Qb njej se bodo nekoč ogrevale tudi žene iz Egejske in Pirinske Makedonije, katerim danes ni še dano. MARA RAMSA '■■■V.V.*.Vi.V.V.V.V.V.V.’. Dr. GAETA ZOBOZDRAVNIK Izdeluje proteze v jeklu, zlatu, kavčuku in plastiki. Največja garancija. Sprejema od 10 do 12 in od 15 do IS. (Govori slovenski) TRST, UL. TORREBIANCA št. 43 VOGAL UL. CARDUCCI VJV.%VWV."AV.VAV.VA Mizarii kmetovalci T podjeieiki • Deske smrekove, macesnove in trdih lesov, trame, vezane plošče, furnir, parkele in drva nudi najugodneje fnsi Viaie Sonninu 24 Tel. 1)4419 Kmetovalci, pomnite! KMETIJSKA NABAVNA in PRODAJNA ZADRUGA Urad m skladišče; ULICA U. FOSCOLO št. 1 TEL. 94-386. Prodajalna v TRSTU: UL. S. MERCADANTE 4 - TEL 88-19 Prodajalna v MILJAH: ULICA G. MAZZINI 1. iu ji: t{iis|iiiiliirsliako nedeljo napravil eno izredno vožnjo v Sv NIK t* idhodom iz Trsta ob 14.45. Da bi se izognili gneči se ^ 1 namik vračal iz Sv NlVnl-iia ob 19.45 Iiimio z« Ijii in oaziij in uKlup v hopuli*čo: OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: odrasli 200 L otroci OB DELAVNIKIH s parniki odraslj 200 L. otroci Z motorno jadrnico «Levanle» odrasli |70 L, otroci Gornji vozni red vetju v celoti ob lepem vremenu. Un urnik označen z zvezdico ob vsakem vremenu 1*1 15 0 1 doii