PRIMORSKI DNEVNIK glasilo osvobodilne Leto VI . Ste v. 27 (1715^ p^na V2'*-'/ Spedizione in abho FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE „ , v gotovini Spedizione In abbon. post. 1. gr. TRST, petek 2. februarja 1951 Cena 15 lir ^LSJ IH BURUIH ME BOSTH S0DEL0¥HLI! Pet let ustave FLRJ m DELU OPBOBH ZH KOLEKTIVHE UKREPE Q]q^ ^ _____________ VanU» u»l,^ŠČ,!na Pf‘fdUa ameriško resolucijo - Senegal Rau in Pearson odklanjata sodelo-oimsiji za dobre usluge - Komentarji tiska • Danes se sestane politični odbor OZN ^Sr!VCCESS’ >• ~ Dana skupšfcae07MeSwala 8,av' apierišlr OZN, da potrdi V torek resoiucijo, ki jo je in ki raz?|re-Jel TP°litični odbor. padalko8 ?na “ 23 Proust*111 določa Postopek cij tl? ' t?v morebitnih sa tiobre uSW0ViteV °dbora Sik Eme,™e ki je obtožil resolucij L° predl°žile svojo je ozračte trenutku, ko se ^1 rno^s P°miril° in se -e kift ipmpg°= sporazum. Carap- ^aiale n1-^ itoži* ZDA- da s0 Srožrie pritlsk. izsiljevanje in nsrode’ a Prisilijo Združene Jesoluciina sP,reimejo njihovo gJt na češkoslovaški dele- ail, .Je k temu še pripom-tnlaoii, “amen ameriške re- m v°J»a in ne mir. . \JC sank-za ^vorii je nato britanski de- aCTOt J- , “ Ul itcaiiOA.1 UC’ P°dniri»e ki i® Poudaril, da ®°d n„ .ameriško resolucijo 2“ltat f Jem’ da 50 prvi re-odbora ega nagla ustanovitev ?e ne nH dobre usluge in da Gvajani .vi noben poizkus ter ■13 Pritiska na ta odbor sankcije - Se -e Predlagale gat Sir Benegal Rau, ki je obrazložil vzroke, ki bi po njegovem mnenju morali svetovati zavrnitev ameriške resolucije: 1. Odobritev tega besedila bo v nedogled podaljšala sovražnosti in bo lahko razširila obseg spopada ter dovedla do svetovne vojne: 2. postaviti prfd'oge za pogajanja po obsodbi ene obeh strar.k, pomeni odvzeti tem predlogom njihovo moralno silo in tudi možnost uspeha: 3. v zadnjih dvanajstih mesecih je bilo napravljenih toliko napak glede pekinške vlade, da se ne zdi pravično obsodbiti to vlado; 4. vprašanje napada n; tako jasr.o: ne more se obtožiti napada neko vlado, katere priznanje se odklanja; 5. glavna skupščina nima po mnenju pravnih izvedencev pravice do drugega nego dati priporočila, in še posebno ne mere ugotoviti ali odločiti, da gre za dejar.jc napada. Samo Varnostni svet ima to pristojnost; 6. 6e bi bila sprejeta arab- sko-azijska resolucija, bi bilo mogoče organizirati prenehanje sovražnosti verjetno v enem tednu in določiti program za ureditev vprašanja Koreje in Daljnega vzhoda; 7. zdi se, da emeriška resolucija ne odpira možnosti zn konec sovražnosti V bližnji bodočnosti in tudi ne nudi m žnn-sti za rešitev drugih vprašanj. Egiptski delegat je poudaril, da niso poizkusili vseh mirnih sredstev za ureditev korejskega spora in da OZN nima pravice iti Po drugi poti rego po or.-i, ki lahko vodi do mirne rešitve. Sledilo je nato glasovanje resolucije, ki je bila odobrena s 44 glasovi proti 7 (sovjetska skupina, Indija, Burma) m 9 vzdržan-mi (Afg-nistan, Egpt. Indonezija. Pakistan, Saudov Arabija, Sirija, Švedska ir: Jugoslavija). Po_ glasovanju je predsednik skupščine izjavil: «Jasno je, da sprejeta resolucija pomeni, da OZN ni zaprla vrat za pogajanja«. Pripomnil je, da bo naglo določil dve osebi, ki bo- sta skupno z njim sestavljala odbor za dobre usluge. Nato je bila seja zaključena. Entezam se je že sestal s kanadskim zunanjim ministrom Pearsoncm in z voditeljem indijske delegacije Benegalom Rauom, ki sta bila že prej skupno z njim v komisiji treh. Indijski predstavnik pa je dal razumeti, da ne bo sodeloval pri tem novem poizkusu. Kanadski predstavnik pa je baje izjavil, da bi sodeloval pod pogojem. da sodeluje tudi indijski delegat. V teh okoliščinah omenjajo švedskega, libanonskega, izraelskega in mehiškega delegata, ki bi prišli v poštev. Jugoslovanski delegat Aleš Bebler je danes po glasovanju izjavil, da Jugoslavija ne bo sodelovala pri delu odbora za kolektivne ukrepe, kj je dobil od glavne skupščine nalogo, naj prouči možnost sankcij proti LR Kitajski. Pripomnil je, da je dobil tozadevna navodila od svoje vlade. Jugoslavija je eden od 14 članov omenjenega odbora, ki Pred, ko naa h* .omen jeni odbor lah-sporazy^Vli resne poizkuse za kienfen*?88!. ie tudi> naj se o-odbor takoj loti dela Proti LR Kitajski, se o- m u nai ~ tciAOj JUH ucid ki S-J .Prouči razna sporočila, Zato da prejeli iz Pekinga, ka neoh-ne ostar-e nobena toč-tudi. d* ^njena. Pripomnil je 113 načrt - zaniman jem gleda ve’ ki ga je prejš' rrpaini 'J*. Predloži’ kanadski ®°rr^arii rster Pearson, in je BroujJ-. da -• »mi v je treba nujno t, konf„ 0 naj bi se udele-ears0ri rer.ce, ki jo predlaga bi ta i2.ved!a ’,„ln kako naj — — sovražnraZPm Za Preneha- bo nte d‘legat je izjavil, K,?vila ,,jeS°va delegacija za-in t^Se sile, da se doseže , ’ ko jo l,r;amen je imela tu-eA°lPeiin la za ameriško °vori| ■ 'je nato indijski dele- Ameriške sile bi se ustavile 38» vzporedniku na če bi jim uspelo nadaljevati prodiranje proti severu -Ma|hna napredovanja na zahodnem bojišču, na srednjem bojišču pa delovanje izvidnic TOKIO, 1. — Kakor se je danes izvedelo v Washington,u. so baj^ visoki ameriški predstavniki odločili, da bi se sile OZN ustavile na 38. vzporedniku. če bi uspele nadaljevati svoje prodiranje proti severu. Kljub temu da odgovorni predstavniki niso hoteli dati s tem v zvezi nobenih pojasnil, smatraj,, opazovalci, da je namen tega srtališča postavit, nove temelje naporom za politično rešitev korejskega vprašanja. Izjavljajo. da bo Mac Arthur kot poveljnik sil OZN na Koreji v kratkem obveščen o tej odločitvi. V Waahingtoou pripominjajo, da so sedanja napredovanja za. vezniških čet na Koreji samo izvidniškp akcije in da ne predvidevajo obširnega napredovanja proti seveTU. Po poročilih z bojišča, teče Attlee o angleškem stališču !!Ne korejskega spora rn/ena resolucija opozicije o vprašanju premoga I^NDon ferije D —- Danes ie bi-spodnje zbornice iy*iavok vVlfd® Attlee je po. S$*«s8?3 MT" ra7/- so v polittf-sprejeli anano Ati. K‘tajskf tCijo- ki obsoja Sil e ie , ot napadalko aSSS* da 80 v tei rP- :“'oo «vala Po katerih bo ta ‘d tešitp'" ‘*ia 2 napori za ^ejšev kore.skega sdo-Slavn^rišk popravli'“r.o bese- tJO AHl^0luciie brwi-seže l,Se srM ^Jeve™ mneniu tuli V* ham ^ do- Attlee ie iz-In .... Usln’ bal bi komisija za •0 tki Hs1u'b* “J ‘vonusija za Wji koj Pričela svo je d,-CL l^Z^iivi te reso-tt'isii^° *2Da ^ Proprič.-mje. rlS?». in . A. Podprl JVIbk!*' te i POdPrlp to ko-te -i« Lft Jf .terazii željo. da »jj.gluha ,,h ske ne bo osta. S' se a.aaf>orib te komi- Na^tejskeT^26 lr>ima reši- 0C',,a le ga vPmšaoja». bi 7‘ie ch„ 8 Preloma dobi,,1"01 v te) "2B°- vk, Pr^JSUMiik leve da PosVe^3 vlada nadalje-^io ^?tnveaith”',a 2 . državami Jlja gleratiWi te^slanee Hal* H ^Lpnalal Attlee. Polu,Y Ptj vlh *a vlada za-^th * n^rlbuDA skupno fkora 6 m P^^v- i„' 38■ vzpored- te. “«»» •s? Aarts? iabu"- ^P^iko tSLi tekilo RPra? v Cf^^nvne 5%«®^1« »‘hjstvih s ?*a npr„ie Prem-v ^ ak^afa tedu.' razpra- vi je minister Noel Baker izjavil. da bo vlada zmanjšala dobave premoga industriji za 15 odst. v korist električnih central. Minister je tudi napovedal bližnjo podražitev premoga. Vlada ima p0 izjavi ministra v pripravi petletni načrt po katerem se bo v Angliji za trikrat dvignila dosedanja proizvodnja premoga. Minister je zaključil, da sedanja kriza ni trenutna in da bo to vprašanje mogoče rešiti šele čez nekaj let. Pri glasovanju o resoluciji opozicije je dobila vlada 300 glasov proti 289. Angleška vlada te sklenila sklicati sestanek dežel, ki so zainteresirane pri proizvajanju in uporabi gume. Konferenca bo 5. februarja v Londonu. Razpravljali bodo o vprašanju prouvednje in uporabe gume v teh dveh letih in o ukrepih, ki bodo omogočili «pravično razdelitev te važne surovine«. Na konferenci bodo zastopani predstavniki Kanade, Francije. Italije, Holandske, Ceilona, Tailandije, Indokine in ZDA. sedanja črta sil OZN ob cesti Suwon - Kuir.yan!g - Ciang -Ichon - Somju - Yongwol in se konča prt Kangnungu na vzhodni obali. Na zahodnem bojišču so prišle sile OZN pred obrrtnbno črto nasprotnika in je bilo napredovanje zelo majhno Po popočilu 8. armade, se ameriške in francoske čete bore 15 km severno-vzhr.dno Od fojua proti dlvema sovražnikovima polkoma. Poročilo govori tudi o bojih 7 milj se-verno-vzhodno od Suwona. Na srednjem bojišču pa je vladal pretežni mir in je prišlo samo do delnih spopadov med izvidnicami. Danes se je vdalo 9 km severno-vzhodno od Suwona 6 kitajskih vojakov. Doslej so se predajali le redki ubežniki in se ni nikoli zgodilo, da bi se predalo več vojakov skupaj. Teh 6 Kitajcev je pripadalo nekemu oddelku, ki sta ga včeraj skoraj popolnoma uničila letalstvo in topništvo. Tudi dopisnik France Pressa poroča o znakih utrujenosti kitajskih čet. Po poročilih iz Washingtona, naj bi prišlo med kitajskimi oddeliti na Koreji do epidemije tifusa. Poročilo glavnega stana V. letalske skupine poroča, da je v januarja izvršilo zavezniško letalstvo 14 tisoč poletov, med katerimi je ubilo ali ranilo 19 tisoč sovražnikovih vojakov. Prav tako je letalstvo razrušilo ali poškodovalo 21 tisoč poslopij, 1300 vozil. 411 železniških vagonov in 77 železniških in cestnih mostov. Nničilo je 11 tankov, 27 pa poškodoval’ ■ Danes je komisija OZN za združitev in obnovo Koreje izdala poziv vsem vladam, posebnim ir. privatnim organizacijam. naj pomagajo s svojimi prispevki korejskemu ljudstvu. Komisija pravi, da bi potrebovala 250 milijonov dolarjev za uresničen ie enoletnega načrta za pomoč Koreji. Komisija se tudi zahvaljuje vladam članicam OZN, ki so v ta namen že nakazale zneske. Pleven v Kanadi OTTAWA, 1. — Francoski ministrski predsednik Pleven bo s svojim spremstvom prispel jutri opoldne v Ottavvo, kanadsko prestolnico. Jutri bo prisostvoval zasedanju obeh zbornic kanadskega parlamenta. v soboto Pa bo imei po radiu govor m konferenco z novinarji. Proti večeru ibo odpotoval v Pariz. Med svojim bivanjem! v Kanadi se bo sestal s tamkajšnjimi državnimi predstavniki; general Juin pa se bo j ostal g članj. komisij*, kanadskega parlamenta za obrambo in voditelji glavnega stana. Današnji pariški tisk obširno piše o obisku Plevena v Washingtonu. Pravi, da sta ameriško javno mnenje ln tisk toplo sprejela francoskega ministrskega predsednika. Vendar označuje končno uradno poročilo kot hladno. Vendar pravi na primer «Populaire». da «se med formalnostmi dejansko skrivajo številni praktični u-fcrepi in važne odločitve, ki bodo imele velika posledice«. Odločitve v Washingtonu so, po mnenju časopisa, važne ne’ samo za Evropo, temveč tudi za Azijo. «Parisičn libere« pravi. da to potovanje ni bilo brez pomena. Primerja pa zaključno poročilo z «lepo kadečim se krožnikom, na katerem ie šibka jed z veliko juhe in malo mesa«. «Hutnamite» in »Liberation« sodita p© zaključnem poročilu, da se ie francoska politika popolnoma pridružila ameriški, prav tako so tudi dosegli sporazum glede nemške oborožitve Jošidove izjave o mirovni pogodbi TOKIO, 1. — Japonski ministrski predsednik Jošida je danes izjavil, da je prepričan, da bo japonska mirovna pogodba sklenjena še letos. Vendar pa nj navedel držav, s katerimi bo pogodba sklenjena. Pripomnil je, da Japonci ne bodo pristali, da bi Japonsko bTanile druge države. Japonci se hočejo braniti s svojimi silami. Jošida pa je pripomnil, da je mnenja, da ni potrebno Japonsko takoj oborožiti, m je dejal, da ne bi smeli o tem vprašanju na lahko razpravljati. Končno je še izjavil. da bo samo uravnovešena zunanja trgovina omogočila Japonski. da zadostuje sama sebi, ter ie izrazil upanje, da ji bodo ZDA v tem smislu pomagale. je bil ustanovljen v novembru lanskega leta. Tudi Burma, ki je članica omenjenega odbora, je sporočila, da ima iste namene kakor Jugoslavija. Jugoslovanski tisk danes še ne komentira izida glasovanja o ameriški resoluciji, objavlja pa v celoti Beblerjeve izjave ki pojasnjujejo stališče Jugoslavije. V političnih krogih tolmačijo vzdržanje Jugoslavije pri glasovanju o ameriški resoluciji kot nov dokaz da želi jugoslovanska vlada mimo rešitev korejskega spora. Izjavljajo tudi, da Jugoslavija ni glasovala proti ameriški resoluciji, ker se je izrečno izjavila proti kitajski intervenciji na Koreji, ni pa mogla glasovati zanjo, ker bi ukrepi, ki jih predvidevajo ZDA. lahko povzročili nove ovire za mimo rešitev korejskega spora. Indijski časopisi zelo obžalu-jejo sklep političnega odbora in nekateri izražajo bojazen, da je s tem odprta pot za tretjo svetovno vojno. Poluradni list «Hindustan Times« piše med drugim; «Najmanj, kar se lahko reče, je, da glasovanje v političnem odboru ni Izboljšalo možnosti za mirno rešitev. Nato pa izraža upanje, da bodo pogajanja vendarle še mogoča, in želi, naj bi tisti, ki so delali za mir, nadaljevali svoje napore. Neodvisni iist «Indian Ex-press« pa poudarja, da je odobritev ameriške resolucije imela edini učinek, da utrdi sovjetsko strategijo. Večina londonskih listov poudarja «kompromisni» značaj besedila emeriške resolucije. Po mnenju «Timesa» pa predstavlja prav ta kompromisni značaj šibkost resolucije, ki ni zadovoljila r.ikogar. Nato pa poudarja list, da je potrebno takoj posvetovati se, zato da bodo cilji vojaških voditeljev OZN jasni in da jih bodo sprejele vse države, ki so poslale svoje čete na Korejo. Konser-vatlunijist . ■■dpailji Expeessu se veseli nad sklepom političnega odbora, laburistični časopisi pa tudi odobravajo britansko glasovanje za ameriško resolucijo, vendar pa kažejo neko zadrego. Glasilo laburistične stranke «Daily Herald« piše, da je upanje britanske vlade, da sklep OZN ne bi predstavljal konca epizode, pač pa začetek naporov, da se onemogoči razširitev spopada na Daljnem vzhodu in da prid« do rešitve korejskega vprašanja Na zahtevo sovjetskega delegata so sklicali za jutri zvečer sejo političnega odbora OZN, da razpravljajo o obtožbah «napada proti Kitajski« ki jih je svojčas postavila Sovjetska zveza proti ZDa. Razen tega je na dnevnem redu političnega odbora še vprašanje Formo-ze, ki ga je postavila ameriška delegacija. Odpravljene so komisije državne kontrole - Podjetja upravljajo po novem načinu deavski sveh in upravni odbori, ki tudi nadzorujejo delo ravnatelja in upravnega aparata Spomenica društva < Pravnik» VS OZN vala, naj bi se nadaljevanje pogajanj odložilo na nedoločen dan. Ameriški uradni krogj pri. pominjajo, da ni bil dosežen pri razgovorih noben napredek. Zdi se. da je nastal spor zaradi ameriške zahteve, naj bj SZ vrnila 670 trgovinskih in voj- nih ladij. Na podlagi omenjene- jeta pred petimi leti, je bila §a zakona so ZDA dobavile v „ °i.i Y°jni Sovjetski zvezi nad 12 milijard dolarjev materiala. BEOGRAD, L — Pred petimi leti, 31. januarja 1946 je ustavodajna skupščina FLRJ razglasila ustavo nove Jugoslavije. V. zgodovini vseh jugoslovanskih narodov je to prva ustava, ki jo ie ljudstvo izbojevalo samo. Ustava, kakršna .ie bila spre- v celoti in v vsakem določilu veren zapus tega, kar si je ljudstvo v borbi priborilo in kar si je želelo na osnovi pridobitev svoje osvobodilne borbe in ljudske revolucije zagotoviti za bodočnost. O tej prvi ustavi niso glasovali in, razpravljali samo člani ustavodajne skupščine, pač pa je o njej razpravljalo in glasovalo vse ljudstvo. O načrtu ustave so razpravljali v vsaki tovarni, v vsaki vasi in, v vseh množičnih organizacijah in vsak državljan je imel možnost in pravico povedati o tem na, Črtu svoje mnenje. BEOGRAD, 1. -— Prezidij Ljudske skupščine FLRJ je danes izdal ukaz, s katerim je odpravil državno kontrolno komisijo. Sedaj po novem načinu u-pravljanja v gospodarstvu bodo sveti zvezne vlade in republiških vlad ter ministrstva in odbori v glavnem vršili nadzorstvo in koordinacijo dela državnik gospodarskih podjetij in gospodar skih združenj. Delavski sveti in upravni odbori pa bodo upravljali podjetja. Hkrati bodo nad. zorovali tudi delo ravnatelja in upravnega aparata. Odložena pogajanja med ZDA in SZ WASHINGTON. 1. — Poga'ja-nja med ZDA in Sovjetsko zvezo za rešitev dobav v okviru zakona o posojilu in zakupu so bila odložena na nedoločen čas. Sovjetska delegacija je zahte- III Im o evropski vojski LONDON. 1. — Predstavnik zunanjega ministra je danes javil, da je angleška vlada izročila francoskemu poslaniku v Londonu odgovor na francosko noto. s katero ie bila Velika Britanija povabljena, naj se udeicži konference, ki ho 6. t. m. v Parizu o vprašanju ustanovitve evropske voisice. V odgovoru izjavlja angleška vlada, da je zelo zainteresirana na tej konferenci in jo bo na njej predstavljal britanski poslanik v Parizu kot opazovali c. Danes so na francoskem zunanjem ministrstvu izjavili, da je Schuman prejel pismo ameriškega zunanjega ministra A-chesor.a, ki izjavlja, da bodo ZDA poslale v Francijo opazovalca na konferenco glede evropske vojske. Acheson pravi v pismu, da «moremo pričakovati rešitev dalekosežnih problemov, če bo francoska vlada uspela s pogajanji z Nemčijo in drugimi državami izdelati načrt za večjo enotnost svobodnih držav«. LONDON, 1. — liL-v-inovo zdravstveno stanje se zboljšuje. LAS VEGAS, l. — Danes je prišlo v državi Nevadi do nove atomske eksplozije. Eksplozija je bila približno enaka eksploziji, do katere je prišlo preteklo soboto. 1. Druitvo «PRAVNIK)>, stro-koitno združenje slovenskih in hrvotskih pravnikov anglo- ameriške cone Svobodnega tržaškega ozemlja, si dovoljuje obrniti Vašo pozornost na sledečo zadevo; V mednarodni javnosti je nesporno, da je v hipu, ko je mi. rovna pogodba z Italijo stopila v veljavo, na predelu, ki tvori STO, prenehala suverenost Italije in je s tem. ugasnila njena pravica, da na tem ozemlju še nadalje izvršuje svoje zakonodaje, pravosodne in vladne funkcije. Na enako Stališče se je postavilo v svojih sodbah tudi marsikatero sodišče v Italiji. Kasacijsko sodišče v Rimu, ki predstavlja najvišjo sodno oblast v italijanski republiki, je sicer v nekaterih primerih raz-sodilo, da je ukaz št. 6 od 12. julija 1945. s katerim ie ZVV odvzela kasacijekemu sodišču v Rimu jurisdikcijo rta STO. mednarodno-pravno neveljaven, v kolikor gre za okupacijsko dobo pred 15. septembrom 1947, ni pa doslej asporavaio dejstva, da je suverenost Italije nad STO in s teni njena pravica, da tu izvršttje suojg pravosod-stvo. ugasnila z dnem 15. septembrom 1947, ko je Stopila v veljavo mirovna pogodba. Vkljub vsemu temu je pri •nekaterih sodnih organih na samem STO prišlo do poskusov, da bi se s sodnimi odločbami utemeljila trditev o nadaljevanju suverenosti Italije na tem ozemlju. Pobudo za to je dal rektor Italijanske univerze v Trstu ob otvoritvi lanskega akademskega leta s svojo politično pravno tezo, češ da suverenost Italije nad STO še vedno ni prenehala, ker je bila njena ugasnitev podrejena efektivni ustanovitvi STO v vseh njegovih bistvenih elementih, ta pogoj Pa da se ni še izpolnil in da se po objavi tripartitne note od 20. marca 1948 tudi nikoli ne bo Ta trditev, vzdrževana od privatne strani, bi nas dalje ne zanimala, da je ni nedavno povzel sam predsednik apelacij-skega sodišča v TrSču, torej predstavnik najvišje sodne ob. Nova grška vlada Več evropskih vojakov zahteva general Eisenhower Do konca teta 1952 misli postaviti v Evropi 40 divizij ede Nem<5lje hoče general prej poiitiOnl sporazum ATENE, 1. — Danes je pr se. gla nova grška vlada v kateri je 9 liberalcev in 6 desnih socialistov. Parlamentu se bo predstavna v ponedeljek Predsednik vlade Venizelos je prevzel tudi zunanje m obrambno ministrstvo. Notranje ministr stvo je zaupal Nicholrsu Ba-koupoulosu, finance pa Stavro-su Kostopoiilosu. 14 mrtvih pri letalski nesreči LAGENS (Azorskj otoki) 1. - Včeraj je neiko portugalsko vojaško letalo padlo v morje Posadka je štela 14 ljudi ki so vsi zgubili življenje. Preiskava je ugotovila, da se je nesreča zgodila zaradi eksplozije motorjev. SOFIJA, 1. — Bolgarska vlada je razpisala Urzavno posojilo «za razvoj bolgarskega gospodarstva« v skupni vrednosti io milijard levov. WASHINGTON, 1. — General Eisenhower je danes poro-čai pred člani ameriškega kongresa o svojih vtisih s potovanja po Evropi. Dejal je, da zavzema evropska industrija Jttesto takoj za industrijo A- *"e bi se te industrije po-služil nasprotni blok, bi bile ZDA v nevarnosti. Nato je poudaril, da je naletel v evropskih prestolnicah na prepričanja, po katerem so potrebne skupne žrtve in tveganja. «V Franciji so pripravljeni odbiti komunistične grožnje na zunaj in znotraj«. Prav tako bo Francija pripravila 25 divizij do leta 1952. Na isto mnenje je naletel na Holandskem, v Belgiji, Danski in drugih državah, ki so se «odločile, da ne bodo nikoli več trpele zasedbe in se bodo branile do porušenja«. V Rimu je general naletel na prepričanje, da je treba povečati vojaške sile. Eisenhovver je dejal, da zaenkrat Evropa ne potrebuje a-meriških čet, temveč opremo, katero je treba «poslati v zadostnem številu in hitro«. A-meriške čete je treba poslati v Evropo v razmerju s četami, ki jih pripravljajo evropske države. Dodal je: «Cas predstavlja važen faktor v obrambnih pripravah svobodnega sveta«. Glede Nemčije je dejal: #0-sebno sem prepričan, da je treba prej doseči politično podlago in razumevanje, predno pričnemo govoriti o nemških silah. Nočem imeti vojaških sil, ki bi se obotavljale. Dokler ne bodo politični voditelji, diplo mati in državniki našli zado katerih bi se Evropa ne hotela upirati napadu. Po njegovem mnenju ni treba ZDA vzeti sveta na svoje rame 'n nositi njegove gospodarske težave. Zato je ireb3 doseči sodelovanje. ((Ameriška moralna, materialna, vojaška in finančna sila pa bi moram siliti naše zaveznike v tujini k razmeroma večjim naporom. Ne moremo koncentrirati naših sij na enem samem področju, pa čeprav je to tako važno, kakor Zahodna Evropa. Imeti moramo v rezervi velike sile, pripravljene, da z njimi podpremo našo politiko, naše pravice in interese, kier koli bodo ti v svetu v nevarnosti«. Eisenhovver je še dejal, da morajo ZDA zaupati v Evropo in obratno. Potrdil je tudi, da morajo biti ZDA potrpežljive s svojimi evropskimi zavezniki Ob koncu je Eisenhovver priporočil članom ameriškega kongresa, naj Evropo obiščejo in se prepričajo o tamkajšnjem položaju. O današnjih Eisen-hovverjevih izjavah je razpravljal predsednik senatne komisije za odnose s tujino Tom Connally. Dejal je, da so ga te izjave opogumile. «Ce se bodo evropske države oborožile in obnovile z navdušenjem svojo vojaško moč, bomo dosegli popoln uspeh«. Republikanski senator Kenneth Wherry, ki je, kot znano pričel akcijo, naj bi ameriški kongres prepovedal Trumanu, da bi na svojo roko pošiljal čete v Evropo, pa je izjavil, da izhaja iz tega poročila, da so «prejšnji načrti že imeli uspeh io da nam ne ostane drugega kot da nadaljujemo z naka- s predstavniki senatnih komisij za odnose $ tujino in vojaške sile. Kakor izjavljajo navadno dobro obveščeni krogi, je Eisenhovver izrazi) svoj namen postaviti v Evropi 40 divizij do konca leta 1952. Obenem je dejal, da bodo ZDA poslale le nekaj svojih divizij. Vendar je Eisenhovver poudaril, da ameriški kongres ne sme postaviti nobene številke, ki bi omejevala ta ameriški prispevek. Po izjavi nekega senatorja je Eisenhovver dejal, da se je danes zjutraj zmotil, ko je govoril o francoskih divizijah. Dejal je, da bo Francija do konca leta 1952 postavila na noge samo 15 divizij in r.e 25. V krogih, ki so blizu kongresa. pravijo, da bodo ZDA poslale v Evropo zaenkrat pet ali več divizij in bi jih potem povečale v razmerju z morebitnim povečanjem evropskih sil. Iz ZDA pa poročajo, da je danes ameriška policija aretirala 83 kitajskih državljanov, za katere sumi, da so komunisti. Internirali so jih na otoku Ellis Island za toliko časa, dokler se ne bodo odločili za nadaljnje ukrepe. voljivega odgovora, ni naloga vojaka to vprašanje globoko I zili«. proučiti«. Eisenhovver je izja- Eisenhovver je danes razvil, da so r-eosnovani dvomi, po I pravljal tudi ob zaprtih vratih Demonstracije v Franciji LILLE, 1. — Dmes so b le V Dunquerque, Calaisu in Boulo-gne sur Mer demonstr cije proti nemški oborožitvi V Boulo-gne ie prišlo do incidentov med demonstranti in pclicijo. Aretirali so 10 oseb, med rrimi člana republiškega sveta De-fomtea. V CaLisu so aret rali 50 oseb, v Durquerque so stavkali pristaniščniki. Odkar sta vidna člana KP Italije Magnani in Cucchi podala ostavki na svoja poslanska mandata v rimskem parlamentu. kar pa je parlament odklonil (pri čemer so se kominjor-movski poslanci vzdržali glasovanja), polni vse italijansko in skoro vse svetovno časopisje svoje stolpce s poročili o vzrokih in posledicah njunih ostavk. Naravno je, da politični nasprotniki Kominforma izkorišča io za svoje politične cilje to slabo stran italijanske KP, kakor izkorišča usako slabo stran svojih nasprotnikov KP, kadar koli Se ji za to ponudi priložnost. Zato je povsem neopravičena jeza kominformovske propagande. a pretirano vpitje o tem dokazuje le. da je ideološka šibkost kominfomiistov tem večja, čim bolj kričijo. Seveda ne morejo s svojim kričanjem ničesar dokazati in jim služi le zato. da bi prevpili ti sto vprašanje. na katero bj morali dati obema svojima bivšima poslan, cema, ki sta prejela če2 120.000 glasov jasen in nedvoumen od-govor, kakor je jasno in nedvoumno njuno vprašanje, na katerega zaman pričakujeta odgovora. odkar sta ostavko podala in ki se glasi: cAli ?e morajo komunisti brezpogojno in nedvoumno izjaviti za obrambo narodnega Vodstvo KPI ne more odgovoriti na jasno postavljeno vprašanje poslancev Magnanija in Cucchija ozemlja proti morebitnim napadom, pa naj pridejo napadi s katere koli strani?« Doslej je glasilo italijanske kominformovske partije objavilo šest člankov o zadevi Ma-gnani - Cucchi, od teh samo včeraj tri. In v nobenem nismo mogli najti odgovora na gornje vprašanje. Prvi članek pod naslovom »DVA IZDAJALCA» je prepoln zmerjanja tudi z drugimi vzdevki, pri čemer pa ni obrazloženo, zakaj naj bi bila izdajalca, provokatorja itd. Mar samo zato, ker sta postavila gornje vprašanje? Mar se ne sme pomisliti spričo vse dosedanje Dolitifce ZSSR in praktičnih primerov v zgodovini njenega Obstoja. da tudi ZSSR postane lahko napadalka? Ali ni ZSSR nekoč napadla Finske? Ali njeni sateliti od Albanije preko Bolgarije, Romunije in Madžar. sfce ne izzivajo že več kot dva leti vsakodnevno mcidente na jugoslovanskih mejah, pri čemer ZSSR te očitne incidente enostavno zanika in celo trdi, da incidente izzivajo jugoslovanski graničarji? Nemogoče je zahtevati tudi od fanatičnih komintomustov katere koli narodnosti, da bi iskreno in do kraja verjeli, da hoče 16 milijonska mala država izzvati vojno ali po celo napasti kominformovske države s 300 milijonov prebivalcev! Zato je povsem /ogično, da takšni kominformovski propagandi ne verjame tudi ogromna množici pripadnikov KP Italije ter da sta se med njimi našla vsaj dva, ki sta imela toliko hrabrosti, da sta rekla jasno in glasno, da ne verjameta tisto, kar je tako očitno nemogoče. Prepričani smo, da sta s tem povedala mnenje sto-tlsočev pristašev KPI. Kajti njuno vprašanje vsebuje prav prepričanje, da je spričo politike, lei jo vodi ZSSR do Jugo- slavije in tudi do drugih držav, povsem mogoče, da postane tudi ZSSR napadalka ter da med drugimi ne napade samo n. pr. Jugoslavijo, na katere mejah se po njenem nalogu dogajajo provokatorski incidenti, temveč tudi druge evropske države in med njimi Italijo. Zato sta postavila vprašanje svojemu vodstvu, kaj je v tem primeru dolžnost italijanskih komunistov? Pa ne samo to! Molčanje namesto odgovora in histerično zmerjanje je dokaz več. da so domneve, da postane tudi ZSSR napadalka, pravilne Saj bi sicer kominformoveko vodstvo KP Italije lahko odgovorilo, da jamči, da ZSSR ne bo nikoli -napadalka. In zavedajoč se, da se v vrhovih njenega vodstva, ki ga brez dvoma predstavljajo tudi njeni poslanci v parlamentu, o tem dvomi, naij bi KPI jasno pove- dala; če bi se pa kljub temu zgodilo da bi postala ZSSR napadalka, potem izjavljamo, da se bomo proti njenemu napadu borili. Takšen bt moral biti odgovor vodstva KPI če bi bilo do kra-ja gotovo, da ZSSR v resnici nikoli ne bo napadalka. Toda prav v tem je bistvo vse zadeve: vodstvo KPI v to ni gotovo in je verjetno celo prepričano o nasprotnem ter s svojo f‘P°, poslušnostjo in popolno vključitvijo v vse zunanjepolitične poteze Kominforma celo o tej vofnohujskaški politiki sodeluje. Zato vodstvo KPI Magnaniju in Cucchiju na njuna vprašanja rte more odgovoriti in jima tudi ne bo odgovorilo. Pri tem ne pomagajo prav rtič naštevanja vseh reakcionarnih, časopisov, ki se ostavke obeh poslancev veselijo, kajti s tem naštevanjem kominjor- misti ničesar ne dokazujejo razen tega, da s tem potrjujejo, da na postavljena vprašanja odgovoriti ne morejo: Zato je zadel v prazno tudi uvodni članek samega L. Longa, ki ga smatrajo Za Togi atti-jevega namestnika, do n.eg ve-ga povratka iz Moskve, v včerajšnji *lVnitd». Tudi Longo ni v svojem članku razen ponavljanja žaljivih larlovkov Povedal nič novega. Tudi v tem članku ne najdemo nnmreč odgovora na iasno postavljeno vprašanje obeh poslan-ev Pr, tem ni nrav nič vežno kronološko naštevanje dogodkov, s, katerih pravilno oceno bi prč vsak objektivni čltatelj rad sli. sat oba zvona, da bi si ustva-ni pravo sliko o njihovem poteku. Vendar pa Langov članek dokazuje tudi zmedo, ki je m-stala v vodstvu KPI s trm. da hiti zatrjevati leako se KPI z izstopom Obeh poslancev ni oslabila, temveč celo — okrepL la! Sicer pa je bil prvi znak zmede že v tem, da je paria. mentama skupina poslnnccv KPI zapadla v proHsPvj- sn. ma s seboj, ko se ie pri glasovanju o ostavki vzdržala, medtem ko istočasno njihova glasi-la pišejo, da sta oba poslanca prenehala biti predstavnika svojih volivcev. Tudi v naprej organizirane in pripravljene izjave in resolucije aktivist čnih skupin p, vsej Daliji, od katerih je l’U m-ta« rbjavila komaj eno al dve, ne morejo izprrm-ntti mučn~-ga vtisa, ki ga te ustvarila nemoč vodstva KPI pred vpra a njem obeh poslancev. Najbolj tragično ra je pri vsem tem, da je vrd-tvo KPI dalo nalogo prav bivšemu fašističnemu španskemu dobro, voijcu Davidu Lajolu-Visseju naj napiše senzacionalni d pis o razpoloženju d lavcev v Regato ffmilia, ki tudi ob te prit -ki ne pozab, omeniti »preganjanja 25 000 Italija ov c ne B» in ki se povzrne v blatenju Magnanija in Cucchija, ki sta bit-člana KPJ takrat ko te on pisei slavospeve dučeju in v Španiji moril demokratično ljudstvo do izjave: « .kdor hote govori, ti o komunistih, mora iti iskat resnico med komuniste, ne med /as*st(Un | 1 lasti v angto-amerišfci coni | STO. V svoji sodbi od 20. aprU ' la 1950 zanika Svobodnemu tržaškemu ozemlju značaj neodvisne tvorbe mednarodnega, prava., ki da niti ni bila v namenih držav podpisnic mirovne pogodbe: saj da ne raz po-letag niti z lastnim prebivalstvom, ki Je Po večini ohranilo ita.lija.nslx> državljanstvo! Tvorba mednarodnega prava bo, po njegovem, STO postalo šele z uvedbo stalnega statuta; do tega časa pa mora Zavezniška vojaška uprava v smislu čl. 1 priloge VII. mirovne pogodbe nadaljevati upravo tega ozemlja v skladu s pravnim stanjem pred 15. septembrom 1947, Z drugimi besedami: vkljub jasnemu besedilu čl. 21 mirovne pogodbe, po kaiterem je suverenost Italije nad šem ozemljem prenehala z dnem 15. septembrom 1947, bi po mnenju predsednika najvišje sodne oblasti na STO imela Kalija pravico izvrševat; tu še nadalje svojo jurisdikcijo, ki je eden bistvenih atributov suverenosti, (itnfco da se sodni ukrepi, izdani v izvenspemem in v spornem postopku v republiki Italiji ali na STO, lahko brez ovire Izvajajo tu ali pa tam». T0 poliiično-pravno tezo je usvojilo tudi Vrhovno kasacijsko sodišče v Rimu v svoji sodbi, št. 23. od 14. septembra 1950 KaSacijsko sodišče v Rimu obravnava sicer vprašanje z večjo previdnostjo kakor pred. sednik a;pelacijskega sodišča v Trstu in se ne dotika vprašanja suverenosti Italije nad STO, vendar pa zastopa stališče, dq Italija vkljub mirovni pogodbi še vedno IZVRŠUJE IN IMA PRAVICO IZVRŠEVATI SVOJO JUR ISDIKCIJO NA STO. Slo je v gornjem primeru za rešitev vprašanja konflikta v neki kazenski zadevi med preiskovalnim sodnikom pri tribunalu v Trstu in med preiskovalnim sodnikom pri tribunalu v Turinu. T urinski sodnik j« proglasil svojo izključno kompetenco za sojenje dveh italijanskih državljanov, ki sta izvršila neko kaznivo dejanje V Trstu, a sta se nahajala v zaporih v Turinu, torej ng tleh italijanske republike, naglašu, jot. da se Svobodno tržaško ozemlje mora v smislu mirovne pogodbe z Italijo smatrati v zvezi z republiko Italito ZA INOZEMSTVO - Preiskmalni sodnik pri tržaškem tribunalu oa je v istem primeru razglasil svojo izključno kompetenco, naglAsujoč, da se Svobodne tržaško ozemlje v zvezi z republiko Italijo NE MORE SMATRATI ZA INOZEMSTVO. Vrhovno kasacijsko sodišče n Rimu — v katerega kompetenco bi spadalo, seveda, le reševanje kompetenčnih konfliktov med sodišči same republike Italije in torej nfi med tržaškim in torinskim sodiščem — je vkljub svoji nekompetencl izdalo gornjo razsodbo, $ katero rešuje ta konflikt, razglašajoč sodišča na STO ZA ITALIJANSKA SODISCA iu to vkljub temu da se na STO sodbe ne razglašajo v imenu zakona in ne v imenu italijanskega naroda kAkor v republiki Italiji in vkljub temu da so na STO sodne oblasti podrejene Zavezniški vojaški, upravi in ne italijanski vladi. Končno je pred kratkim z enakimi argumentacijami nastopil še generalnj prokurator nri prizivnem dvoru v Trstu, ki je bil pred letom dni poklican na to mesto ne glede n« sodnike na STO in proti duhu mi.rovnc pogodbe. Državni prokurator ima po svoii funkciji dolžnost, da čuva nad rednim izvajanjem pro-vosodstva v imenu države, katero predstavlja ln katere interese zastopa. Generalni do--avni prokurator pri prizivnem dvoru v Trstu predstavlja oči-vidno pri tukajšnjih pravosod-sJ. venih oblasteh državno oblast Svobodnega tržaškega ozemlja in med njegove funkcije spada v prvi vrsti čuvanje javnopravnih interesov Svobodnega tržaškega ozemlja. Vkljub temu se je Generalni državni prokurator dne 5. t. m. « svojem javnem govoru ob otvoritvi novega sodneaa leta pridružil zgoraj omenjeni trditvi dn se ozemlje Svobodnega tržaškega ozemlja Pod an-glo-ameriško upravo sne more smatrati za ozemlje druge države »lego je Italija; da Svobodno tržaško ozemlje s pravnega stališča še ni postalo tvorba mednarodnega prava s svojo samostojno in stalno organizacijo, s svojim nedeljenim teritorijem ter s svojim posebnim in ločenim prebivalstvoma. Nadalje je Generalni državni prokurator poudaril, da analo-nm er iška in jugoslovanska vojaška komanda upravljata to ozemlje kot okupacijska ob last «v istih dejanskih in pravnih pogojih, kakor pred uveljavljanjem mirovne pogodbe» Ne samo,- Generalni državni prokurator je v svojem govoru zrecno potval ZVV, naj bi preklicala svoje ukrepe, s katerimi je bila Vrhovnemu kasači jskemu sodišču v Rimu odvzeta kasacijsko kompetenca za sodbe sodišč Svobodnega ‘ržaškega ozemlja. Tako naj bi kontinuiteta italijanske juri*. dikcije na Svobodnem tria. škem ozemlju v brk mirovni pogodbi Postala še boli eri. vidna! ASe nadaljuješ Starši iz Doline zahtevalo za svoje oirohe snovno izonrazDo Ze pred časom je roditelj-tki svet iz Doline vloHl na Prosvetni urad Zavezniške; vojaške uprave ter na Višjo š l-sko upravo prošnjo, v kateri je zahteval, naj se končno Uredi vprašanje otvoritve nižje industrijske strokovne šole V Dolini, Na svojo prošnjo in intervencije m dobil d0 sedaj ie nobenega odgovora Ker je Vprašanje velike važnosti, hočemo odgovorne oblasti tudi s tem opozoriti na njihovo dolžnost, da v interesu tamkajšnjih slovenskih otrok to vprašanje čim prej rešijo. V Dolini ima letos slovenska šola tudi šesti in sedmi razred, katerega ob skuje skupno 44 otrok, od teh 33 i— sti razred, 11 pa sedmi razred. Vsi ti otroci so doma i.z Doline, Bol junca. Boršta, Mačkc-velj in Prsbenega in ne nameravajo nadaljevati šolanja na srednjih šolah, temveč pojdejo za vajence v razne obrti in industrijo. Zato seveda fiuino potrebujejo strokovno industrijsko šolo, ki bi jih lahko usposobila za bodoči poklic. V dolinski občini do seda i ni bilo take šo’e; sicer s- je učiteljstvo šestega in sedmega razreda trudilo in se še trudi, da bi z učenci predelalo učno snov nižje strokovne šole. vendar je. ta pouk precej nepopoln, ker manjka učencem praktični del pouka, kar je pa za nižjo strokovno izobrazbo nujno potrebno Ker gradi o prav v območju 'dolinske občine, in sicer v Zavljah, novo industrijsko središče, ki se bo raztezalo po vsej dolini in bo segalo prav tja do vrv h hiš doVnsko vnsi, te postavlja tamkajšnjim slovenskim staršem seveda prav resna naloga, da usmerijo svoje otroke v take p~klice, s pomočjo katerih s- bodo Iahfc- v novozgrajenih tovarnah služili kruh Zato postaja zanje vprašanje otvoritve slovenske nižje strokovne šole v Dolini še prav posebno važno in pereče. Prostori za strokovno šolo bi bili na razpolago v poslopju osnovne šele v Dolini; cd teh bi bilo treba le eno sobo preurediti v delavnico, jo primerno urediti in poskrbeti za strokovno učno o m na podlagi temeljite proučtve ravji slovenske šole na našem ozemlju in na p dlai< d }~n-stoh pot eb če, j» temu tako. po’ ev moramo poudariti, da je to popolnoma zgrešeno; ka 'ti odgovorni šolski krogi bi morah vPrašana s’ov nske šole reševati ne glede na to, če so bile za to vložene ute-me’jene prošnje ali pa ne Slovenski strrši iz Dol’ne zato ponovno zahtevajo, da se še to zimo odpre nž.ja st rokovna šrla in se teko nudi možnost učencem šest ga in sedmega razreda os 'ovne š le v Dolini, da postnejo P'vi absolventi te šol0. Škrbina krivično bi namreč b 1°. če bi odgovorni šolski či 'itelji se nadalje dopustili, da bi let š-njl učenci teh dveh razredov izgubili eno šolsko leto; kajti kljub temu, da obisku e jo omenjena razreda, malo spričevalo LE O DOVRŠENI OSNOVNI SOLI. Iz podatkov, ki smo jih navedli, je popolnoma razvidno da ne obsfaia prav n bena ovira Za takojšnjo reš tev tega vprašanja. Slovenski sta:šl iz Do:'ne upi jo. da se njlhcve prošnje ne bodo eizgvbVen ter da ne bodo potrebni ponovni protes'i in d-legaciie za rešitev problema, od kaferega jc odvisna bodočnost slove riških otrok dolinskega okraja. Tudi naši ribiči se bodo združili v lastno stanovsko organizacijo Tudj naši ribici čutijo potrebo po svoji stanovski organizaciji, ki bo ščitila njihove interese, zato so se svetokri-ški, nabrežinski, kontovelski in sesljanski ribiči že dvakrat zbrali v Sv. Križu in podrobno razpravljali o svojih zadevah. Na zadnjem sestanku so ribiči sklenili ustanoviti ribiško zvezo in so v ta namen izvolili pripravljalni odbor, ki ima nalogo, da v kratkem času prouči in pripravi osnutek pravil za ribiško zvezo. Pripravljalni odbor bo stopil v stik s posameznimi ribiči in bo pripravil vse potrebno za ustanovni občni zbor te orga- Prislanii delavci I Poslušajte danes zvečer ob 19.45 sindikalni pregled tov. B. Petronia, ki ga bo oddajala radijska postaja Radio Trst - jugoslovanska cona, na valovni dolžini 212,4 m in ki bo obravnaval vprašanje načrta sindikalnega delovanja Zveze enotnih razrednih sindikatov ter vprašanje položaja tržaških pristaniških de- lavcev. nizacije, ki bo združila vse naše ribiče na tem področju Tržaškega ozemlja in branila njihove interese, kakor brani in zastopa naše k met g Kmečka zveza. Na istem sestanku so prisotni napravili tudi protestno resolucijo proti ribičem, ki že dolgo časa ribarijo z dinamitom na škodo ribarstva in proti vsem obstoječim zakonom ter ne spoštujejo pravil, ki že stoletja urejajo medsebojne odnošaje med našimi ribiči. Luško poveljstvo, na katero je bila resolucija naslovljena, je dolžno, da podvzame vse potrebne ukrepe, da se te krivice odpravijo. Prav tako zahtevajo naši ribiči od uprave nabrežinske občine, da se potegne za pravice domačih ribičev, zlasti pri novem ribiškem naselju, ki ga gradijo v Stivanu. Tu imajo vse pravice, podpore in olajšave tuji ribiči in razni esuli na škodo domačinov. Pri razdeljevanju podpor za dvig ribištva nimajo naši domači ribiči nikake pomoči in denarnih sredstev o- Petek 2. februarja Svečnica, Ljubomira Sonce vzide ob 7.27, zatone ob 17.11. Dolžina dneva 9.44. Luna vzide ob 4.27, zatone ob 12.2U. Jutri, sobota 3. februarja Blaž, Jagoda Moj očka so mi rekli i Pionirji od Sv. Ivana SLINAVKO V DOLINO so prinesli furlanski prašiči Ena krava je že poginila • Lepljenje po vaseh Kakor smo že poročali, se je pri nas pojavila zelo nevarna bolezen živine, SLINAVKA, najprej v predmestju Trsta nato pa v Dolini. Opozorili smo naše kmete na veliko nevarnost, ki preti naši živinoreji in jim dali nekaj koristnih nasvetov, od oblasti Pa smo zahtevali takojšnjo pomoč za obrambo naše živinoreje. V dolinski občini so do sedaj ugotovili okuženje le v dveh hlevih v Dolini. Tudi y Dolino so prenesli okuženje furlanski prašiči. Kocjančičevi v Dolini so kupili pred dnevi malega prašiča od nekega trgovca, ki ga je pripeljal iz Furlanije. Prašič je bil že okužen in je kmalu poginil, od njega pa so se okužile tudi krave, od katerih je ena že poginila. Kmalu se je okuženje preneslo tudi v sosednji Barutov hlev. Pravijo, da so se njegove krave okužile pri studencu «Sanci», kjer so se napajale Kocjančičeve krave. Na srečo so takoj opazili bolezen in obvestili občinskega živinozdravnika, ki je ravno tisti dan prišel iz Milj. Dolin-čani imajo namreč občinskega živinozdravnika skupno z milj-sko občino. Kmetje so takoj spoznali nevarnost in dali cepiti svojo živino, v soboto v VLOMILCI SO SE LOTILI TOBAKARN Za milijon lir domačih in tujih cigaret Včeraj smo poročali o vlomu v tobakamo v UL Solitar-io, kamor so vlomilci prišli na vse zgodaj ter odnesli lastniku Luigiju Ritossi za okrog 400 tisoč lir denarja 'n poštnih vrednotnic. Na enak način so tatje izkoristili zgodnjo uro včeraj, takrat v Barkovljah, kjer so oplenili tobakarn0 ob Miramarski cesti štev. 143. Vlom je odkril ob rog 6. ure zjutraj policijski stražnik, ki je imel v tamkaj šnjem okolišu službo. Opazil je namreč, da je rolo že omenjene toba-kame, ki je nameščena v lokalu skupno z barom, na pol odprt, poleg vrat Pa sta bili dve vreči polni zavitkov cigaret. Na mesto je prišlo še nekaj policijskih agentov, ki so takoj poiskali lastnika lokala 50-letnega Andreja Giusta, stanu, ječega na ista cesti štev. 203. Giust je ugotovil, da so mu drzni tatovi odnesli malone vso zalogo cigaret in tobaka, ki si jo je oskrbel ravno prejšnji dan. 2e nepopoln račun je pokazal, da je oškodovan za okrog' milijon Ur. Policijski agenti so ugotovili, da so bila vrata tobakarne od- Nove hiše na Greti prta s ponarejenimi ključi, povsem na enak način, kakor pri vlcmu v tobakamo v Ul. Solita rio. Kakor se je dalo takoj presoditi, so tatovi pustili dve vreči pred vrati, bržčas zato, ker so jim na begu gorela tla pod nogami. Na srečo je lastnik prejšnji večer, predno je odšel iz lokala, odnesel s seboj vso gotovino. Po načinu vloma bi se dalo Sklepati, da so bili tu na delu isti mojstri, ki so dan prej oplenil,; tobakamo v Ul. So-litario. Poleg tega so bržkone bili poučeni tudi o tem, da je lastnik dan prej založil svoje police z novo nabavko cigaret. Policija je takoj uvedla preiskavo. Dolini, nato v Gročani, Boljun-cu, Dragi, itd.. Vsaka injekcija stane okrog 1000 lir, kmetje pa plačajo le 500 lir, ker ostale stroške krije predsedstvo cone. Nekateri kmetje niso hoteli cepiti krav, bojed se, da bodo zgubile mleko. Ta bojažen ni utemeljena in je vsak tak kmet preveč lahkomiseln, ker se ne žaveda nevarnosti in svoje dolžnosti. Občinska uprava y Dolini je prepovedala kretanje goveje živine, koz, ovac in prašičev, ki v Dolini ng smejo iz hlevov. Prav tako je vsak živinorejec obvezan, da razkuži hlev m dvorišče z živim apnom. V jutrišnji številki bomo objavili članek o slinavki in parkljevki z opisom bolezni in potrebnim, navodili, ki ga je napisal kmečki strokovnjak. Priporočamo vsem kmetovalcem, da članek prečita jo in se ravnajo po danih navodilih. Moj očka so mi rekli: »Oženi se, moj sin, ti bom hišico naredil z orehovih lupin#. Kako se bom oženil, k’ nobena zame ni! Oj, če si vzamem staro, za nobeno delo ni. če pa si vzamem mlado, mi jo drugi kradejo, če pa si vzamem vdovo, je vedno žalostna. Pa se bom le oženil, to mlado si bom zbral, to mlado imam najrajši, je vedno vesela. Za mizo bo sedela in pela prav lepo, bo lepe pesmi pela, in tudi jaz tako. SINDIKALNE VESTI Zveza prosvetnih delavcev Enotnih razrednih sindikatov priredi v nedeljo 4. februarja ob 9. uri v Ul. Ruggero Manna 29 širši sindikalni sestanek. Na dnevnem redu je pedagoško predavanje in razprava ° zelo važnih sindikalnih zadevah. Vabimo člane na polnoštevilno udeležbo. Enotni razredni sindikat pekovskih delavcev. V soboto dne 3. t. m. ob 18 bo v Ul. Machiavelli 13 seja glavnega odbora razrednega sindikata pekovskih delavcev, na kateri bodo razpravljali o vprašanju prilagoditve plač današnjim življenjskim prilikam. Vabimo vse člane odbora, da se seje polnoštevilno in točno udeleže. DOLINSKE Zebe, zelo jih zebe, zato so si ovile okrog glave volnene rute, da jih ne bi burja preveč prepihala. Tudi voda je mrzla in koža na roki jim bo razpokala. Pa kako naj si pomagajo? Prati je treba, ker je treba nekaj zaslužitj za družino. Naporno je to delo in ga zmore le, kdor je utrjen in odporen. To so naše dolinske perice. Skoraj vsak dan jih lahko vidite v Dolini sredi vasi ob potoku, tam pod županstvom. Tudi zdaj, ko je pritisnil mraz in neprestano piha barja. Doma ni mogoče opraviti tega dela, v vasi pa ni primerne pralnice. Pod vasjo je ena, ki ni pravilno urejena. Zato dolinske perice rajši perejo domače in tržaško perilo kar zunaj, kljub mrazu in vsej burji. NE SME OSTATI ZA VEDNO TAKO! NAPRAVITI JE TREBA V VASI LEPO IN PRIMERNO PRALNICO. KO PA JO BODO ZIDALI, NAJ VPRAŠAJO PREJ ZA NASVET IN NAČRT TE PERICE, DA BO PRALNICA ZARES PRALNICA. ZDTV ZDTV . lovska sekcija priredi U. februarja v okolici Razdrtega lov na divje svinje. Vpisovanje v Ul. Machiavelli 13. do vključno 2. februarja do 12. ure. Izleti P1>T Udeležence smučarskih izletov v Črni vrh, ki bodo 3. in 4. februarja, opozarjamo, v kolikor n rio še poravnali voznine naj to storijo še danes, v petek, ker drugače ne bodo mogli potovati. Odhod prvega vozila bo v soboto 3. februarja ob 15-, v nedeljo 4. februarja Pa ob 5. zjutraj od začetka Ul. Fabio Severe. Začetek tekem ob 11. uri v nedeljo. Dne 18, februarja bodo v Lokvah smučarske tekme v teku za prehodni pokaj («Mirko Pavlovič«), ki jih priredi PDT. Ob tej priliki bo tudi izlet. Vpisovanje za tekme in izlet do 7, februarja. Vpisuje in sprejema se voznina in društvena članarina v uradih ZDTV, Ul. Machiavelli 13. II., od 17, db 19. Zveza pionirjev vabi vse otroke od Sv. Ivana na lutkovno predstavo, ki bo jutri ob 18. uri v dvorani stadiona «Prvi maj«. Pustno rajanje za pionirje Zveza pionirjev vabi vse pionirje iz mesta in okolice ta pustno rajanje, ki ga bo zanje priredilo prosvetno društvo «Vojka Smuc«, v nedeljo 4. februarja od 15. ure dalje na stadionu «Prvi maj«. Pridite vsi, prinesite s seboj koš dobre volje in smeha, da nam bo čim lepše in veseleje! S seboj pa pripeljite tudi svoje mamice in očke, da se bodo še oni pozabavali z vami. Otroško rajanje pionirjev III. okraja Pionirji IIL okraja vabijo vse otroke na otroško rajanje, ki bo v nedeljo 4. t. m. ob 14. uri v dvorani PD «Oton Zupančič« v Ul. Molino a ven-to 158. Plesne miieffive v Skeiiu Odbor lastnikov javnih lokalov v Skednju obvešča, da bodo za pust v kinodvorani v Skednju sledeče plesne prireditve: V soboto, 3. februarja, ples od 21. do 4. zjutraj: v nedeljo 4. februarja otroški ples od 15. do 19; v ponedeljek 5. februar, ja ples °d 21, do 2. zjutraj; v torek 6. februarja ples od 21. do 4. zjutraj. Planinski ples PD Koper PD Tret vabj svoje člane in prijatelje, da se udeležijo planinskega plesa, ki ga priredi koprska podružnica v soboto 3. februarja od 20. ure dalje v Sv. Nikolaju. Vpisovanje za prevoz z avtobusom pri Adria-Express v Ul. F. Severo 5 še danes. Izlet na Koroško Zveza prosvetnih delavcev ERS STO pripravlja za veliko noč dvodnevni poučni izlet slo. venskih šolnikov po Koroški. Prijave se sprejemajo na sedežu in na Corso Garibaldi 4-II1 in sicer do 4. februarja. STRELSKE VAJE V MALEM REPNU TRST, 1. (AIS) — Na strelišču v Malem Repnu bodo streljali z ročnimi in tromblonskimi granatami v dneh 7., 8. in 9. februarja 1951 od 8. do 17. ure. izim En sonišf.» Na Greti gradijo tak o imenovane ljudske hiše, ki so namenjene carinskim uslužbencem. Tako se marsikdo lahko že vnaprej veseli, da bo stanovanje dobil, če je carinski uslužbenec in si je že kako zagv topil, da bo katero od novih stanovanj pripadlo njemu; pr av tako pa je seveda že vnaprej izključen tisti brezdomec — p Lupino. . Belvediere. 16.00: »Grozljivi r jez d». Marconi. 15.30: «Gadje gnezd0*' Massimo. 16.00: «Se plapola z35 vas, Errol Flynn. Novo Cine. 16.00: «Kadeti iz G scogne«. BUtt Odeon. 16.00: «Mestne ulice«, B Lancaster. Radio. 15.30: «Sinje nebo«. j. Viltoria. 16.00: »Moraš biti sm na«. Venezia. ((Znamenje križa«. Sv. Vid. 16.45: ((Kresnica«. ■!li RADIO JUG0SL.C0NE TBSt* val«*® PUSTU NA LJUBO Dne 6. februarja, to je, zadnji dan pusta, bodo vsi javni lokali lahko odprti do 4. ure zjutraj naslednjega dne. (Oddaja na srednjih 212.4 m ali 1412 kc) PETEK, 2. II. 1951. 6.30: Jutranja glasba. 6.45: . ročila v ital. 7.00; Napoved c3nj» poročila v slov. 7.15: Jut glasba. čaši 12.00: Opoldanski koncert. “Jj; Santel: Jugoslovanska bes jtJi Emil Adamič: Tatarska sri,, 12.30: Igra orkester Pe*r tir 12.45: Poročila v ital. 13.0°',ji: poved časa- poročila v slov. toji Slovenske narodne pesmi, ® ; Božo Grošelj. na harm«U spremlja Marijan vodoP 13.50: Nova Jugoslavija $. Amerike. 18.15: Mozart: rtj«? za klavir, 18.39: Lahka .{■, tjj 19.00: Pogovor z ženo. l-ri-pO’ , lodije iz revij. 19.45: G,asbet, časa in poročila. 20.00: to.ert i medigra. 20.10: Pevski ko" jO.J norlsta Dušana Perl,0'?,' Tržaški kulturni Pestra glasba. 21.00: V sede: James Jovre. 2V'«ti ?!i* orkestri z zbori in soj' j Jtjj Beethoven: Simfonija fujjojLr Baletna g'asba. 22.30: Li^. psri Brahmsove rapsodije. • jnUj vanke. 23.15: Napoved glC ročila. 23.30: P°'n0Ž" o^1 24.00: Zaključek večerne RADIO T«s T ’ PETEK. 2. II. 19*‘‘0 A 7.15: Koledar, vrem«'13C>. nie čilo. 7.18: Telovadba. <• 745v čila, vremensko P?-roi^kUui t tranja glasba. 8.30: ^ jj.V- ft 12.00: Vesela glasb3- pin'tft vsakega nekaj. 12.4S- (n L# radiu. 12.46: Priredltve .0r 12.55: Koledar _T„a>a ii< 13.00: PoročilaK Ameriki-stran. 14.15: Lahka ,, Program BBC. 15.00: j/ ročila. • i8-Y' sj 17.30: Glas Amerike. |(fl| -rf rlčne pesmi, posvečene g a/ pran Miretta Chitter. »»5: V3,* ster Tommv Dorsey. ^ Pjir k operi: «Boris Godu n dll Glulio Vtozzi. ,J°' prril^K, in čitanje večernih £,. S' e> 20.15: Aktualnosti. £ cisa Poulenca; v odn’°,raU AKiuainosu. ---.fi koncert - vod' rito nični koncert - voaJla'n!st3 M žile s sodelovanjem oi rU. *jJ|it' fumo«, variacije Antobij*. ja. 23.10: Poročila. 23' glasba. --*F P^P^ndisti slavo-titini — xr - ■--o-*««*! Oidvu-umu Ven tuf c anek 0 dolinah s slo- 0FS.. m TaknŽjem- > zadel-tekmi -i ° začenja mestno Stjann ?tnek Slasil° demokri- Pozlva f n“°vo Friuli» i« nas 5etlr^’i- ,• govorimo na de- Sv°jem Vi ,jih Pos^vljajo v N,e,bi iim od- ljiva . Prilika je zape- lifeokrat snao 3im že to' kateHh P0;;tregli z argumenti, Vednn n,S° mo§li ovreči,, se in ^,5?10va zaganjajo v nas 5 katerim° n0Ve nafiine< °b ziA Todp nv!f, rtd' Pritlsnili »jajo J;,, a h01! ko se zagatami še rt*- Ua P°d ^dikcito,,3,.1^30 v kon-niso ki jih čudno da še 5;« <*. i-tili. narav- Zadnje^1 atavek njihovega aw „3 izp®da je zanimiv: tejnUra-C ki SO Si jo zadali Vay itC r °m? Kajti dokazo- ^erieči. ,aristvo prebivalstva P«znanlem°Vrtniie S tak°jšnjira Sloveni r da se y Beneški rečje,. ■ govori «slovensko na-katere’ i6 “hvaležna naloga, tisti i_. 6 ko oprimejo samo teli’ da S° .Se aele sedai spom-kouv Je treba nekaj rešiti, v . ^ re^Ui da- namena odgovarjati te ta fa , kajti odgovore te (tj, . rašanja j.n trditve smo 1,10 dal-11, Je bo Potreba, jih bo-teo ^ kdaj 't^ika jo, vIn?kristjani nas vprašuje-‘J^aveni imenu nastopa-sb|lW*7,lrdiio’ da ie njihovo Pomnil, i bi pri tem pri' kičiti ’ ,ra. oikakor ne moremo Stranj. ij. demokristjanske •da Vi °d tistih ki jih podvze-še imamo v cedad,Ujfl?rib°d De Gasperija v V°rten r, 50 med njegovim go-^Hiokri„,re0 . teple nekatere Slo-^Prto12 beneške Slovenije) voline> ,°d županov Nadižke ie «Il * 50 napisali pismo in ato Se Puovo Friuli* objavil. S'avlja vprašujejo: Kdo pred-V dsteok hivalstvo, Ali niso , Niltaj. r&ciJi to župani? *racjje ,ne omenjajte demo-rt ste iiK dti že bi vse grehe, 'PokraPapravili na račun težke Je.sešteli, tedaj bi šli v imp ° To vam govori-, vi z vseh tistih, ki ste teoten naje5 demokracijo, na *>n spravili tako da- pozneje. Zato sa-«cvetk» iz tega l?let SPD in ZSM i „ V Trbiž ltI>skob1fJlar.'ia Priredi Slo-rtei i>, aninsko društvo v Jktodne et v Trbiž na med-° prl ‘‘cl As<;oii štev. 1. h,* j^voza 7oo „r od. ^dtrai rice v nedeljo ob ' D°vratek ob 22. ptehod cei mejo ?rjat> tudf,** ie moral zago- ateLkpi' Je h'ni Bruno To-tes. ačij . biez dovoljenja j* J mej°-ob- lansjh ekoraeil mejo 26. d»i."skeaa 1(6 leta v bližini ij,” „ Pokopališča. To biKe ^o,«a apravil zato, ker D|h ’’ ft&la -%,vhnahajal v zel° sla* Ha bij' b razmerah. Obso- °tlDU ‘b plaeju. meseee za-*ki so 'lo lb tisoč lir. Z """■m, 1 ' izbrisali. '""‘"•'"ninniiiiiiiiiiiMiiiH leč, da prepuščeni samim sebi ne poznajo več drugega, kakor borbo za življenski obstoj, a se jim je po 84 letih vašega tlačenja zopet povrnilo upanje v srečnejšo bodočnost, kajti tega upanja niso nikoli izgubili. Čudno, da ste se šele sedaj dvignili v obrambo prebival-stva Beneške Slovenije. Dokazati hočete, da so prebivalci verni Italiji, ki jim je dala elek triko, ceste itd,. Govorite, da Italiji verne množice želijo mir in vi se obvezujete, da jih boste s polno pravico branili pred raznimi spletkami, ki po vašem ustvarjajo «slavokomu-nistični» otok na skrajnih mejah domovine in pozivajo ljudi k uporu. Kako da se do danes niste spomnili na Beneško Slovenijo? Ce mislite, da so prebivalci verni in zvesti podaniki italijanske države zato, ker plačujejo davke in nič ne zahtevajo, č» mislite, da so zvesti zato, ker so Se do pred kratkim pokorili vsakemu vašemu ukazu, tedaj vedite, da so minuli čas!,' v kat’rih je vsakdo, ki je nosi! uniformo ali imel kakršnokoli državno službo, lahko p0 mili voljj ukazoval in izžemal. Vi lahko branite ljudi pred spletkami, toda tisti, ki jih boste vi vzeli v zaščito, ne • bedo predstavniki delovnega ljudstva. to bodo občinski tajniki, finar.carji, orožniki in drugi, ki skušajo še danes slediti dol. goletni praksi. M j imamo polno pravico, da ljudem odpiramo oči in jim pustimo na izbiro, da po lastnem preudarku spregovorijo odločno besedo, ki pomeni udarec več vašim spletkam, kajti vi spletkarite na račun ljudstva, za katerega ste mislili, da je umrlo in ne bo nikdar več vstalo. Zato vam ne gre v račun, da Nadižka dolina in sploh Beneč-jg dobivata značaj, ki nikakor ne dokazuje izginotja nekega naroda, temveč nasprotno. Mi hočemo, da se narod kulturno dvigne, da pride na tisto kulturno višino, kot Jo imajo ostali Slovenci. Jasno je, da se ne bomo,, brigali samo za kulturno življenje, hočemo, da se ustvarijo taki živ-ljenski pogoji, ki bodo dostojni človeka v državi z dvatisočletno kulturo, kajti vi «kultur niki» ste živeli najprej za svoj žep, potem šele za druge, a doline s slovenskim narečjem so bilo vam španska vas Strah vas je slovenske knjige. Zakaj in odkod strah, če prebivalci Beneške Slover.-ije ne razumejo knjižneaa jezika, kakor vi trdite? Priznavate torej, da lahko knjiga, pisana v slovenskem knjižnem jeziku za vas neugodno vpliva na katerega koli prebivalca Beneške Slovenije (Oprostite, da še nadalje rabimo izraz Beneška Slovenija, kajti desetletja smo vajeni tako, a vam na ljubo se ga prav gotovo ne bomo odrekli!). Kajti če bi vam bilo vseeno, tedaj bj mirne duše gledali kako Benečan bere slovensko ali francosko knjigo Ce priznavate, da ljudje razumejo slovenskj jezik, zakaj r.-e bi razumeli jezika, ki bi ga govoril učitelj v slovenski šoli? Pravite, da ljudje odklanjajo slovenske šole. Toda, a]j ste kdaj sploh pomislili, da bi tako šolo predlagali in jo odprli Odprite slovenske šole v Benečiji, pa bomo videli če -jih bodo prebivalci odklonili ali ne! Pravite, da lahko delamo svobodno kar h čemo, kajti tudi ^ vj boste svobodno pobijali našo propagando, naše trditve naše zahteve, jr.- to na demokratičen način. Poznamo vršo demokracijo in vemo, kako pobi iate našo propagando, naše zahteve: Pretepi, aretacije, grožnje, in če je treba še j liujš ga To je vaša demokracija! Toda zaman vse vaše akcije. Narod se je začel prebujati in vi ne boste več mogli ustaviti njegovega razvoja. O tem se boste lahko sami prepričali! Podaljšanje roka za izplačevanje odškodnin uradnikom Uradni list št. 17 z dne 22. januarja 1951 je objavil zakon 12. decembra 1950 št. 1165, po katerem je bil podaljšan rok za izplačila odškodnine uradnikom za izenačenje pogodbe glede zavarovalnine in sicer do 30. junija 1951. Posebne značke za pse Goriški župan sporoča vsem lastnikom psov, naj opremijo svoje pse s posebno značko, ki je bila določena Po čl. 136 T. U. od tukajšnjega finančnega urada in potrjena po D. L. z dne 14. septembra 1931 št. 1175. Omenjeno značko določeno za leto 1951 lahko interesenti dvignejo pri občinskem davčnem uradu v Ulici’ Crispi 3, I. do 28. februarja. Po preteku te dobe, bodo vse pse, ki bodo brez značk, oblasti polovile in obenem kaznovale lastnike psov po pravilih zato določenega zakona. Določen rok za prijavo prejemkov na delu Ministrstvo za finance je z okrožnico št 300170 z dne 84. preteklega meseca pooblastilo davčne urade, da lahko sprejemajo do vključno 30. aprila, brez kakega sodnega postopka prijave delodajalcev, ki se tičejo prejemkov njihovih nameščencev v letu 1950. Nadalje ie Ministrstvo določilo. da mora omenjena prijava vsebovati imenik uradnikov. Glede delavcev pa je treba samo navesti vsoto prejemkov brez katerega koli navajanja imen po sedežih in tvrdkah. Vesti za trgovce Zveza trgovcev za goriško pokrajino sporoča vsem zainteresiranim tvrdkam, da si lahko na njenem sedežu v Ulici IX. avgusta 11, I. ogledajo sledeče okrožnice: prijava kontroliranega uvoza v federativno republiko Nemčijo in v zapadne predele Berlina; razdeljevanje kontingentov za 3 tromesečje zapadni Nemčiji; pravila za izvajanje trgovinskega spora; uma med Italijo in Romunijo z dne 25. novembra 1950; trgovinska izmenjavanja med Italijo in Švedsko; pregled p. >stopka za izdajo uvoznih dovoljenj petrolejskih proizvodov. Seja Trgovinske zbornice Preteku torek se je na se-dežu Zbornice za trgovino, industrijo jn poljedelstvo sestal občinski odbor in odbor Trgovinske zbornice. Razpravljali so o davčnih olajšavah, ki so priznane goriški občini na osnovi zakona št. 1438 z dne 1. decembra 1948. Na seji, ki je trajala okoli dve uri, je bil ta predlog obravnavan z različnih gledišč. Ostali predlogi, ki se prav tako nanašajo na omenjeni predmet, pa bodo prišli na vrsto na prihodnji seji. SMRTNA NESREČA V JAMLJAH S sekiro je udaril po bombi Te dni se je v Jamljah kot blisk razširila vest, da se je smrtno ponesrečil 70-letni Ivan Pagan. Ivan Pagan je bij po poklicu zidar in se je kot po navadi napotil y svoj gozd, da naseka nekaj drv za domačo uporabo. Skoraj eno uro se je že mudil okoli enega čoka. Presekati je bilo treba samo še eno koren/ino, ko je po nesreči udaril s sekiro po skriti bombi. Udarec je povzročil eksplozijo, kar pa sevedsj ni ostalo brez posledic. Drobci, ki so se od bombe razleteli na vse strani so hudo ranili tudi Pagana, ki se je v trenutku zgrudil na tla. Takoj po nesreči so na kraj sam prišli vaščani, ki so ponesrečenca našli v mlaki krvi. O dogodku so obvestili tudi finančne stražnike, ki imajo v vasi svojo postaja. Tj so telefonirali v Tržič, od koder je prišel rešilni avto. Na žalost je ponesrečenec med tem časom izgubil toliko krvi, da je podlegel. Osebje rešilnega avtomobila je prišlo na kraj nesreče, vendar je moralo sa- mo ugotoviti, da je ponesrečenec že. mrtev. Truplo ponesrečenca so takoj nato odpeljali na njegov dom, cd koder je bil včeraj pogreb na domače pokopališče. Svoji ženi ni plačeval obljubljenih denarnih obrokov Na sodniji se je moral med ostalimi zagovarjati tudi 40-letni Ivan Sciortino, ki stanuje v Ul. Tunisi 31 v Gorici. Obtožnica mu je očitala, da se ni zanimal za svoje tri nedorasle otroke in ženo, ki jim kot družinski glavar ti dajal dovolj materialnih sredstev za preživljanje. Obtoženi Sciortino, ki je bil včeraj sojen v odsotnosti, je že v marcu leta 1947 zapustil družino, ker se z ženo nista razumela in sklenil, da kljub rojstvu tretjega otroka začne živeti samostojno življenje. Ženi pa je pri tem obljubil, da ji bo mesečno dajai po osem tisoč lir za družinske potrebe. Dano obljubo pa je Sciorti- no kaj kmalu pozabil in čez nekaj mesecev je morala žena skrbeti, kako se bo preživljala, ker ji mož obljubljenega denarja nič več ni pošiljal. Moža je opozarjala na obljube. K njemu je celo poslala svojega sina Mihaela, češ da naj da obljubljeni denar, vendar je ostal mož zakrknjen in vztrajal pri tem, da zapuščeni družini ne da niti lire. Zaradi nezaslišanega moževega ravnanja se je žena obrnila na kvesturo, kjer je moža prijavila. Poklicali so ga na kvesturo, kjer je Sciortino popolnoma odklanjal ženine obtožbe in vztrajno trdil, da je ženi dajal dnevno od tisoč do tisoč-petsto lir poleg tega pa tudi družinsko doklado. Ker pa se je kvestura za vprašanje zanimala tudi drugod, so izvedeli, da so ženine trditve veliko bolj verodostojne. Zaradi tega se je moral Sciortino zagovarjati pred sodniki. Kot priča proti njegovim trditvam pa je nastopil tudi njegov sin Mihael, ki je pove, dal, da mu je oče ob vsakem njegovem obisku v ladjedelnici dajal le od 100 do 150 lir. Sodnik ga je med razpravo spoznal za krivega in ga obso- SEJA POKRAJINSKEGA ODBORA Pred ustanovitvijo zadruge za lovljenje neprijavljenih psov Sestalo se je Pokrajinsko odposlanstvo, ki je razpravljalo predvsem o. vprašanjih vsakodnevnega upravljanja. Najbolj so se zadržali pri sprejemanju novega notranjega pravilnika za Pokrajinski zavod za otroško zaščito, o katerem so že razpravljali na prejšnjih sejah-Pravilnik sestavlja okoli 40 točk. Po krajši diskusiji so ga sprejeli. Nadalje so razpravljali o predlogu notranjega ministrstva, naj po vseh večjih krajih v pokrajini ustanovijo posebne zadruge za lovljenje neprijavljenih psov. Pokrajinsko oc^poslamstvo je izkazalo naklonjenost temu predlogu in sklenilo, da bQ sklicalo sestanek vseh županov v pokrajini, kjer bodo postavili temelje za ustanovitev omenjene zadruge. Na tak način bi prenehal; z dosedanjo prakso, ki se je marsikdaj pokazala za nepriklad-no in je čestokrat povzročala nevšečnosti. Sklenili so tudi, da se bo pokrajina naročila na tehnične revije. Ob zaključku so potrdili sklep, da se s 3 milijoni in 997 tisoč lirami plačajo različne dobave institutom, ki so odvisni od pokrajinske administracije. ------------ Nakazila za Živila proste cone Zveza trgovcev za goriško dil na štiri mesece zaporne in pokrajino sporoča vsem trgov-, deset tisoč lir denarne kazni, J cero in lastnikom javnih obra-1 Billa*. tov, ki imajo nakazila za živi« la proste cone, kj jih izdaj* Trgovska zbornica, da ista veljajo samo za mesec, v kate* rem so bila izdana, če ni drugače navedeno na nakazilu samem. Vozni red nagoriškem kolodvoru ODHODI Proti Trstu: 6.23, 7.25, 8.39i 10.20, 13.32, 15.52, 16.40, 19.34 22,32, 23.30. Proti Vidmu: 5.07 (brzovlak za Benetke), 5.45, 6.37, 8.11; 10.58, 13.48, 17.26, 18.54, 20..05, 22.50. PRIHODI Iz Trsta: 5.43, 6.36, 8.08, 8.29, 10.56, 13.46, 17.24, 18.49, 202)3; 22.46. Iz Vidma: 5.01, 6.19, 7.23, 8.37; 10.16, 13.29, 15.49, 19.28, 22.31; 23.29. KINO VERDI, 17: «Hotel Berlin*, RJ Massey. VITTORIA, 17: «To moje ra« burjeno srce*, S. Hayward. CENTRALE, 17: «Zmagall smo*, V. Chiari. MODERNO, 17: «Ponosn* Kreolka*, M. 0’Hara. EDEN, 17: «Na ozemlju Bufal* Zaradi trgovanja sta si skočila v lase Bratranca Franc Fesenti iz Ulice Volturno iz Vidma in G. B. iz Gorice sta lansko leto nameravala kupiti od ustanove za dvig Treh Benečij v Trbižu precejšen del gozda. Ker pa ni sta imela na razpolago dovolj denarja, je Franc izročil svojemu bratrancu, ki je imel nalogo, da se je zanimal za vse zadeve, menico za 200.000 lir posojila. Iz neznanih vzrokov pa je šel nakup po vodi in Franc je zahteval od svojega bratranca, naj mu menico vrne. Kljub vsem sorodstvenim zvezam in staremu prijateljstvu pa se je tudi med njima pokazalo, da če gre za denar, je v nevarnosti staro prijateljstvo in dobri odnosi. Franc je trdil, da je bratranec menico izpolnil in jo spravil v promet, ne da bi on za to dal kakršnokoli pooblastilo, medtem pa je G. B. to trditev zavračal in dejal, da je bil sorodnik o njegovem koraku popolnoma na tekočem in da je vse delaj z njegovim privoljenjem. Zaradi nesoglasij, ki so nastala med njima, je Franc prijavil svojega bratranca sodnim oblastem. Tako sta se oba znašla pred sodnikom, kjer sta zagovarjala vsak svoje stališče. Med zaslišanjem ni prišlo do vidnih nasprotstev. V glavnem so se zanimali za njihovo družinsko življenje. Medtem ko je bilo pred pričetkom usodne kupčije med obema družinama prijateljstvo žeto čvrsto, se je le-to po neuspeli kupčiji gozda popolnoma omajalo. Pri zasliševanju ostalih prič pa je Franc nenadoma zapustil sodno dvorano in vprašal dr. Luvidiana, če je še čas, da umakne svojo tožbo, ker se mu zdi, da ni vredno toliko besed zaradi neznatne menice. Sodnik je prošnjo odklonil in kmalu nato obtoženca oprostil zaradi pomanjkanja dokazov. Na delu se je ponesrečil Rešilni avto Zelenega križa je moral včeraj v neko avtomobilsko delavnico po 30-letnega Sfiligoja Cvetka iz Gorice, Ulica Colombo 27, ki se je ponesrečil pri delu. Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - Pl. Cesare Battisti 2 - Telefon 70 Delo in pomen socialnega shrhstia Otroškim zavetiščem, domom onemoglih, sirotam in invalidom nudi socialno skrbstvo Vso pomoč Težko, da je kje ustanova, ki vrši za dobro človeštva tako veliko delo kot ravno socialno skrbstvo. V mirnem času in v času vojne je delo socialnega skrbstva visoko humanitarno, saj pomaga lajšati vse tiste bolečine in celiti rane, ki jih prizadevajo človeštvu izredni dogodki in nepredvidene nesreče. Ce pogledamo samo primer požara v katerikoli vasi, je vedno socialno skrbstvo tisto, ki podvzame prve korake za pomoč. Tudi v slučajih družinskih nezgod je socialno skrbstvo tisto, ki priskoči na pomoč. Prav tako je socialno skrbstvo tisto, ki skrbi za stare m onemogle ljudi, da najdejo pod njegovo zaščito jn varstvom — svoj drugi dom. Prav tako skfbi socialno skrbstvo za mladino, ki bi drugače ostala brez vse pomoči. V naslednjem bomo navedli nekaj številčnih podatkov o pomoči, ki jo je okrajno socialno skrbstvo dalo v letu 1950. SV. ANTON Pod zadružnim domom pripravljamo veliko skladišče Uvale vredna iniciativa vaščanov Naši čitatelji že vedo, da bodo imeli v Sv. Antonu prostoren in lep zadružni dom. Poročali smo tudi že, da so pokrili zadružno dvorano, v kateri so imeli že več kulturnih prireditev. Po iniciativi krajevnih aktivistov pa bo zadružni dom pridobil sedaj tudi veliko skladišče. Po zadružno dvorano, ki je dolga 29 m in široka 11 m, bodo namreč odkopali zemljo in napravili po vsej tej površini skladišče. Podjetje Slovenija -cesta, ki ima sedež svoje podružnice v Dekanih, je za-drugarjem v Sv. Antonu posodila tračnice in vagončke, na katerih odvažajo izipod dvoran ne nakopam material. Pripomniti moramo, da je zadružni dom zgrajen na pobočju hriba in da je zaradi tega pročelna stran doma z dvoriščem nekaj metrov višja od zadnje strani. Krajevni položaj ima nadalje še to ugodno lego, da bo tudi dovoz in odvoz v bodoče skladišče zelo prikladen ter pristopen tudi za najtežja vozila (kamione), ki bodo po potrebi pripeljali blago lahko naravnost v skladišče. Na ta način bo prišel zadružni dom v Sv. Antonu brez posebnih stroškov do potrebnega in lepega skladišča, ki ga ima drugače malokateri dom. Prednost je tudi v tem, da bo ena streha pokrivala istočasno zadružno dvorano jn skladišče. To bo prišlo zadrugi tudi v toliko prav, ker nima drugače nobenega primernega skladišča. Tako je morala urediti zadruga lani zbiralnico za odkup v baraki, ki seveda ni odgovarjala higienskim in drugim praktičnim zahtevam. Letos pa bo že funkcioniralo hladno skladišče, ki 130 zlasti primerno za sadje in druge pridelke. Naj še omenimo, da so prišli krajevni aktivisti na misel zgraditve skladišča enostavno pod dvorano brez pobude inženirjev. Tako vidima, da bodo prejeli zavedni domačini v Sv. Antonu za ves trud, ki so ga že vložili in ki ga še bodo vložili v zadružni dom, tudi obilo poplačila, zadoščenja ter zadovoljstva in veselja, ki ga d tv prinašajo dramske in pevske prireditve v zadružni dvorani. Turk Viljem Za redne mesečne podpore 23 odborom v okraju je socialno skrbstvo izplačalo 2,226.085 din, za izredno pomoč pa še nadaljnjih 391.734 din. Za zdravila brezimietnikom iz vojne 1914-1918 in NOB 345.339 din. Za domove starih in onemoglih n enoieZr " Uradnlh listlh še lep51 ko ^ stra^f1; narednik Pa se ni vrnil, je rekel do je'hnneketn enofetn v rra'-Km uradnih listih še leps N to v Galic)j, nt? ™ Prostovoljcu, doktorju Jožefu Vojni. Vni dobil kroglo v sltem balalJonu ‘n. ko je prišlo na Sne?Var:l0vel. eeS °‘ Ko s0 ga nesli na obvezovallsče, 6 Creld® hotel lakni ra Se Zaradl tak"ne praske ne da obvezati. &aiico a kleten j o”apadatl s SV°J° Cet0- toda granata mu Na*ntkuPatl proti Zt,™ ?a hoteli odnesti on Pa je začel Wrl ,k • Pa je V°im 'rti in se je s palico branil proti N tega dr?al Palico granata ln mu odtr*ala ™ko v br* nato tb° °dpustn T le pallco v drug0 roko' zavp11- da ebrn0 l . rapnei 111 ta kdo ve, kaj bi bilo z njim. da ga t 8veta * mo. ko K! fno usmrtil. Morda bi bil tudi dobil ,otaHla- n i'?’1 le tn Si. ne bU1 na konec vendarle spravili hn-tir* ol2no8t je ybll° glavo- Je še zaklicala, ko se Je dolžnost, tudi ce čutiš okrog sebe dih «Kaj /se se piše po časnikih!* je rekel eden izmed moštva. «Ampak taksen urednik bi bil v eni uri od tega ves bedast* Domobranec je pljunil: «Pri nas v Caslavi je bil neki urednik z Dunaja, Nemec. Služil je kot praporščak. Z nami ni maral po češko govoriti, ko pa so ga dodelili maršbataljonu, kjer so bili sami Cehi, je takoj znal češki.* Med vrati se je prikazal narednik, grdo je gledal in zavpil: «Wenn man biti drei Minuten weg, dA hort man nlchts anderes alsr če&ki, Cehi.*" Ko je spet odhajal, očitno v restavracijo, je rekel korporalu domobrancu, kazaje na Svejka, naj tega ušivca takoj odvede k poročniku, ko pride. «Gospod lajtnant se gotovo spet zabava s telegrafistko na postaji*, je rekel po njegovem odhodu desetnik, «že več ko štirinajst dni lazi za njo in je vselej kar stekel, kadar pride iz telegrafskega urada in pravi o nji: «Das ist aber eine Hure. sle will nicht mit mir schlafen.*** Tudi danes je bil tako jezen, ker je metal knjige po mizi, ko je kmalu nato prišel. «Nič ne pomaga, fant, moraš k njemu*, je sočutno rekel desetnik Svejku, «skozi njegove roke je že šlo ljudi, starih in mladih vojakov!* In že je peljal Svejka v pisarno, kjer je za mizo z razme tanimi papirji sedel mladi poročnik in divje gledal. Ko je zagledal Svejka z desetnikom, je rekel mnogo obetajoče: «Aha!* Nato je desetnik javljal: «Pokorno javljam. * Ce sem le tri minute prof, se r.e si'š ** To je pač vlačuga, pa lit mam z kot: češki, Cehi. gospod lajtnant. da so našli tega moža na postaji brez dokumentov.* Poročnik je vprašal: «Kaj ste delali na postaji?* »Pokorno javljam, gospod lajtnant, da sem čakal na vlak proti Češkim Budjejovicam, da bi prišel k svojemu enaindevetdesetemu polku, kjer sem sluga pri gospodu obrlajtnantu Lukasu, ki sem ga bil prisiljen opustiti, ker so me zavoljo globe odvedli k načelniku postaje, češ da sem ustavil brzovlak, v katerem smo se vozili, z zasilno zavoro.* «Nič ne razumem*, je zavpil poročnik. «povejte mi na kratko in ne žlobudrajte oslarij!* «Pok°mo javljam, gospod lajtnant, da sva imela od tistega renutka, ko sva vstopala z gospodom obrlajtnantom Lukašem brzovlak, venomer smolo. Najprej se nama je izgubil kovček, Potem je spet neki gospod generalmajor, popolnoma plešast....* »Himmel Herrgott!* je zavzdihnil poročnik «Pokorno javljam, gospod lajtnant, da mora to iz mene esti kakor iz kosmate odeje, da bi bil jasen-ves pregled kakor * f*™ ?ravil rajnki čevl3ar Peterlik. kadar je ukazoval rS waf,VCU' preden ga je zaiel tepsti 2 jermenom, naj In medtem ko je poročnik kar besnel, Je Svejk nadaljeval: •msnJrnf i® bll°: menda nisem b11 tistemu plešastemu to a Ju v5ec in gt,spod obrlajtnant Lukas me da stnru "h bodnlk Na hodniku sem bil potem obdolžen d “mator11 tlst0- kakor sem vam že povedal. Preden se je to uredilo, sem ostal sam na peronu. Vlak se je odpeljal z gospodom obrlajtnantom vred in s kovčki in z mojimi doku- menti; ostal sem kakor sirota brez dokumentov.* Svejk je tako ganljivo nežno pogledal poročnika, da je bilo temu zdaj popolnoma jasno, da je vse res. kar mu pripoveduje tale ‘ lovek, ki se zdi. da je že od rojstva bebec. Poročnik je zdaj naštel Svejku vse vlake, ki so se po brzo-vlaku odpeljali v Budjejovice ter ga vprašal, zakaj je zamudil te vlake. »Pokorno javljam, gospod lajtnant*, je odgovoril Svejk in se dobrodušno smehljal, «da me je, medtem ko sem čakal na najbližji vlak. zadela usoda, da sem za mizo pil vrček za vrčkom.* «Taksnega osla še nisem videl*, je pomislil poročnik. «vse priznava. Koliko sem jih že tukaj imel, pa vsak je tajil, tale pa mirno pravi: «Zamudil sem vse vlake, ker sem pil vrček za vrčkom.* Obrnil se je k Svejku: «Vi ste degenerirani. Ali veste kaj je to, če se o kom reč«, da Je degeneriran?* «Pri nas na vogalu Bojišta ln Katarinske ulice, pokorno javljam, gospod lajtnant, je bil tudi degeneriran človek. Njegov oče je bil poljski grof, mati pa porodniška babica. Pometal je ceste m po žganjarnah si ni dal drugače reči kakor gospod grof.* Poročnik je hotel že vse to končati, zato je rekel s m. udarkom «Tak vam pravim, vi bedak, da pojdete k blagalid si kupite-vozni ‘stek in se odpeljete v Budjejovice Ce vas bom’ še kdal tukaj videl, bom z vami obračunal kakor z dezertertom Abtreten!* (Nadaljevanje »ledih /ZPOPOtNJEN NAČIN OBREZOVANJA /N VEZANJA TRT !(Q OSPODJLMSTV© DOBRE LASTNOSTI SISTEMA „SYLV0Z“ Naš/ vinogradniki bi ga morali vpeljati vsaj pri obrezovanju in vezanju mladih trt in novih nasadov Velika je nega, ki jo posvečajo naši vinogradniki gojitvi vinske trte. Mnogo trdega dela in muke je treba preden si primorski vinogradnik napravi svoj vinograd na skopi, po večini lapornati in kameniti zemlji. Dobi pa iz te zemlje res žlahtno kapljo vina, ki je cenjena ta zaieljena tudi od sosedov detelanov in od mestnega potrošnika, Primorski vinogradnik za. služi res najboljše priznanje za Svoje pridno in vztrajno delo, ki ga posveča vinogradništvu. Ta njegov velik trud pa mu je navadno le slabo poplačan. Bodisi so cene prenizke za njegovo dobro in z muko pridelano vino, bodisi mn trte rodijo na plošno premalo. Glede primernih cen si posamezni vinogradnik ne more pomagati, ioer zavisijo pač po itečini od tržnih cen vina. Dosega obilnejšega pridelka je pa še precej odvisna od umnega obdelo-Vanja in gojitve trte. Pri količini pridelanega vitla igra znatno vlogo skrbna izbira vrst trt in za naše zemlje in podnebje tudi odgovar. jajoča amerikanska podlaga. Za obilen in dober pridelek pomaga zlasti pravilno gnojenje vinograda z domačim gnojem, ki mora biti izpopolnjen z odgovarjajočimi u-metnimi gnojiti. Na rodovitnost trt gotovo močno vpliva tudi način rezanja in vezanja istih. Naši vinogradniki so razme-troma dobro napredovali pri Izbin vrsta in gnojenja trt, čeprav je pravilna raba umetnih gnojil z njihove strani še vedno precej pomanjkljiva. Kar se pa tiče obrezovanja in ve. zanja so pa splošno slabo ati prav malo poučeni o najnovejših izpopolnjenih in uspešnejših načinih teh vinogradniških Opravil. Zaradi tega in ker so mnogi trtorezci izrazili ob raznih prilikah željo, da bi bili v teh načinih ali sistemih bolje poučeni, borno v naslednjem na kratko opisali namen obrezo- skem ta sistem poznan in uve. den že preko 30 let ter se je močno razširil tudi po drugih vinorodnih deželah. Ta način režnje in vezanja trte imenujejo ssistem Sylvoz» po znamenitem francoskem trtorezcu. NAMEN OBREZOVANJA IN VEZANJA TRTE Ze pri samem obrezovanju vinske trte se moramo zavedati, da imamo opravek z rastlino plezavko. Te rastline imajo zlasti močno razvito splošno lastnost rastlin, da imajo zadnja ati vrhnja očesa najhitrejšo rast. Saj doseže trta, če ni obrezana in ako raste na rodovitnih tleh, v nekaj letih dolži no več desetih metrov in obraste v istem času velika drevesa. Umen vinogradnik preprečuje s ^pravilnim rezanjem, da mu trte sne zbeži. jo» in da gre njihova sila rasti bolj v rodovitnost, kot v tvorbo vejevja in zelenja. Naši vinogradniki se po večini zavedajo tega namena pri obrezovanju trt. Ne uspe pa jim pri načinu obrezovanja in vezanja, ki je dandanes pri nas še na splošno v rabi. da bi trte zadržali pri rasti in tvorbi mnogo starikavega lesa. Prisiljenj so večkrat pomlajevati razmeroma še mlade trte ter jim trn. stiti poganjke aii mlad ke iz večletne starine za trezniken. (sperone). Iz toga reznika dobi šele drugo leto rodoviten les. in odstraniti mora od take pomlajene in skrajšane trte mnogo starega lesu ali rožja. Tako pogosto pomlajevanje in skrajšanje trt, ki so razmeroma še mlade in v najboljši rodovitnosti, je neizogibno, če napenjalce ali rodni les vežemo vodoravno ali celo poševno. t.j. v še višjo teao nego je ona, iz katere so pognali. Sicet so se naši vinogradniki že navadili puščati na istem poganjku pod napenjdlcem reznik r dvema očesoma, ki naj bi dala rodni les in reznik za bodoče leto. Ti vezniki pa večkrat slabo počenejo, ker sili sok in vanja vinske trte ter omenili | moč trte v višje ležeča očesa bolj ali manj znane sisteme istega. Podrobneje pa se bomo seznanili z novejšim sistemom rezanja, oziroma vezanja, ki ga primorski vinogradniki še prav malo poznajo in le redko kje uporabljajo. Medtem pa je na Franco- napenjalca. Ta očesa se razvijajo pogostoma, kar je seix>-da odvisno tudi od vrste trt in od drugih činiteljev. tako moč. no v primeri z onimi reznika do se vinogradnik ne more odtoči ti. da bi odrezal ves tanski napenjalec, temveč pusti na njem najmočnejši poganjek za nov napenjalec in skrajša raje poganjek na lanskem rezniku za nov reznik. Na ta način se seveda stari les na trti podaljša kar kvari obliko trte, ozi. roma izgled vinograda in tudi njegovo rodovitnost Tej nevšečnosti se izognemo, ako obrezujemo in vežemo trte po že omenjenem sistemu «Syl-voz«. Ta 'sistem obstaja bistveno v tem, da pustimo pri obrezovanju napenjalec čim bližje staremu lesu trte ter ga zvijemo močno navzdol in ga tako tudi privežemo. Na ta način dosežemo, da poženejo vsa o-česa napenjalca skoraj enakomerno in nam dajo enakomer. no razvito grozdje tudi prva ali spodnja očesa, ki rada «zaspi-jo» pri starem ali poševnem načinu vezanja. Seveda pa moramo pri tem sistemu speljati trte precej višje, kakor pri do-sedanjen, ki izvira tudi iz Fran. cije in ga imenujemo sistem «Guyot» (kadar je napenjalec vezan na isto višino, kot je speljana trta ali skoraj vodoravno) oziroma »Cazenave« (kadar je napenjalec vezan poševno navzgor«. Dočim zado. stujeta pri teh dveh starejši h sistemih navadno samo dve žici, zahteva *Syltx>zov» sistem vsaj tri žice za vsako vrsto ati kordon trt. Trte speljemo v tretjem letu na drugo žico. ki more biti napeta vsaj v višini SO cm nad zemljo. Prva žica pride približno 30 cm izpod druge, oziroma 50 cm nad zemljo. Ta nam služi, da nanjo privežemo navzdol zviti rodni les, ki naj ne bo daljši od 40 do 45 cm. Ako imamo vinograd z zelo rodovitno zemljo in vrste trt z redkimi očesi na rožju ter so napenjal-ci zaradi tega zelo dolgi — kot n. pr. g len in malvaziji — te. daj moramo drugo žico napeti precej višje, tudi nad en meter. Drugače bi vrhnja ali Slika nazorno kaže kakšna je vrsta ali kordon trt obrezanih in komaj povezanih po »istemu «Syivoz». ŠPORTNI DNEVNIK zadnja očesa, ki jih zvijemo in privežemo na spodnjo žico prišla in pognala precej blizu zemlje ter bi se njihov plod hitro umazal ali pa tudi zapleve-vil. Tretjo žico napnemo 40 do 60 cm iznad druge, da na njo pritrdimo in se na njej razrastejo pogrinjki iz reznikov, ki nam dajejo rodni les in reznike za bodoče leto. Pripomniti moramo še, da nam ta sistem rezanja in vezanja trt zelo olajša delo pri pomladanskem in poletnem čiščenju ter krajšanju trt. Pri njem hitro ločimo poganjke iz reznikov, ki so namenjeni za drugo leto in jih zato pustimo, da se močno razrastejo ter jih skrajšamo šele julija meseca enkrat. Ločimo jih od poganjkov ali rozgov na rodnem lesu, ki je zvit proti zemlji. Vse njegove poganjke skrajšamo še prečen cvete grozdje na dve ali tri liste iznad zadnjega zarodka ali grozda. Poganjke na napenjalen, ki nimajo zaroda pa sploh, odstranimo. Sicer pa ima ta sistem tudi neko slabo stran. Ta obstaja v tem, da lahko hitro vežemo trte na sistemu sSylvoz» samo če so trte že v soku. Drugače se ■napenjalci pri zvijanju radi lomijo. Tej nevšečnosti ki se pojavlja tudi pri drugih načinih vezanja, čeprav v manjši meri, se izognemo, če čaka-mo s kopanjem vinograda v vsaki dru. gi vrsti. Sele ko smo povezali trte na obe strani stopajoč po neskopani zemlji, skopljemo še to. Lahko pa tudi skopljemo vinograd še pozimi ali februarja, potem ko smo nakoličili in napeli žico ter povezati kole in trte po vseh vrstah ter pustimo za poznejšo vezavo samo napenjalce. Te zvijemo in poveže, mo, ko imajo že očesa -napeta in ob suhem vremenu, da nam gre delo hitro od rok in pohodimo le malo že skopano zemljo. Da je sistem «Sylvozs zelo priporočljiv tudi za naše kraje, nam pričajo tudi napredni vinogradniki sosedne Furlanije, kjer so ga mestoma uvedli že pred 21 leti in se je danes tam že na splošno razširil po vseh vinogradih. Zaradi tega bi bilo zelo koristno, če bi naši vinogradniki vpeljali ta način obrezovanja in vezanja trt vsaj pri mladih trtah in novih nasadih vinogradov. Gotovo jim tega ne bo žal, ker predstavlja sistem «Sy'vozs za vinogradništvo znaten na, prede k. ing. A. COK Sampdoria:Dinamo (Zagreb) 3:1 V prvi tekmi pa so Dunajčani premagali Inter z 2:1 VIAREGGIO, I. — Prvi nastop mladincev zagrebškega •Dinama« j« bij že tudi njih prvi neuspeh. Za nasprotnika so imeli italijansko mladinsko moštvo «Satnpdorio» (ki je (bila lani zmagovalec turnirja) in so tekmo izgubili. Sampdoria je svojo zmago s 3:1 sicer mogoče zaslužila, vendar je razmerje previsoko izraženo, zlasti ker so «dinamfovci» zelo dobro igrali. Prvi gol je dal Zagrebčan Lipušinovič v 32. minuti prvega polčasa; izenačil je Bellandi v 43. minuti. V drugem polčasu je zabil Berttu letti gol iz enajstmetrovke, medtem ko je tretji gol za padel že po Sampdorio daljsku. Prva tekma danes s« je odigrala med First Vienng in Internacionale; zmagali so Dunajčani z 2:1, Jutri bodo igrali Fioremtina-Racing (Pariz) ta Bologna-Par-tizan (Beograd). * * * GENOVA, 1. — Sampdoria : Platense 2:1. MEGEVE, 1. — Slalom na Mont Blancu: 1. Coutet (Fran.) in Seuger (Astr.) v 2’41”2; 11. Mulej (FLRJ) 2’49”2; 32. Stefe (FLRJ) 2’59". 36. Lukane (FLRJ) 3’13”6, Znani su jugoslovanski igralci proti Franciji I n?G0 U/AM • /a IdušTrua• • BihuičM) E2IPŠH2. Tržaški Lloyd odvisen od beneških in genovskih družb in zamuda z obnovo ladjevju Bilance in poročila upravnih vetov naj več jih tržaških podjetij, ki so, kakor zn aro, večidel državna last (preko holdingov I.R.I., Finsider, Finmare, Fin-stet itd.) pridejo navadnim smrtnikom le z največjo težavo v roke in niti tisku se v tem pogledu ne godi mnogo bolje. Vladajoči finančni krogi so vedno imeli in še vedno imajo največji interes na tem. da se sicer preproste ugotovitve jn podatki, ki jih vsebujejo poslovna poročila, ali sploh pri. krijejo ali pa tako «sfrizirajo» kakor pač prizadeti »frizerji« žele. Zato le redkokdaj čujemo kaj podrobnega o tem, kako uspevajo razna največja tržaška podjetja, kakšen denarno-bla-govni promet imajo, kdo so njih naročniki odn. odjemalci, kaj vpliva na izkaz dobička odn. izgube itd. itd. Vendar vsega le ni mogoče prikriti, ker takšno prikrivanje niti ni vedno po modi kapitalističnega sistema in kapitalističnih krogov, ki hočejo biti po drugi strani vendar na splošno in do neke mere o marsičem poučeni. Treba se je torej zahvaliti bolj ali manj prav tej navadi, ako moremo ob raznih prilikah obrav. navati — ne preveč podrobno sicer — gospodarsko — finančni položaj raznih podjetij. To pot si bomo ogledali poslovanje Tržaškega Lloyda na podlagi poročila upravnega sveta Finmare z dne 28. oktobra pr. 1. Gre za poslovno dobo, ki se zaključuje 30. junija 1950, z nekaj dodatki o poznejšem razvoju. Poročilo trdi, da je družba Finmare, ki združuje plovne družbe Italia (Genova), Tirre-nia (Neapelj). Adriatica (Benetke) in Tržaški L loyd, gledala na to, da so razne plovne proge sistematičneje porazdeli, li med omenjene štiri brodarje in da so tudi posamezno ladjevje tako porazdeljevali med seboj, kakor je pač kazalo za prometne potrebe. Po drugi strani je šla politika Finmare za tem, da vse bolj prepusti gromadne prevoze zasebni plovbi in vsled tega so mnoge ladje So jugoslovanska moštva dovolj pripravljena za nastop proti Franciji? Zal zadostuje pregledati časopise zadnjih dveh tednov, da se prepričamo, da jugoslovanske reprezentance r.iso v najboljši formi; ni namreč lista, ki bi ne prinesel ob priliki treningov kritike, ki v glavnem zatrjujejo, da igralci niso niti sence onih, kii eo j‘h bili navajeni gledati preteklo leto. Če Se upošteva, da Francozi posebno y zadnjem času naglo napredujejo in, dla so predstavljali Jugoslaviji resno oviro k poti na svetovno prvenstvo že v času. ko so še bili v krizi, res ni razlogov, ki bj vlivali prevelik optimizem. Edino tolažilo bi bilo lahko tole: ka- tinska štafeta v teku. ki je zmagala m 4x10 v Garmischu. Z leve na desno: Salo Valko, Pauli Honkonnen, Aulis Slpponen Vn VUjo Velonnen. dar so bili naši sosedi y polni formi in dobro pripravljeni, se je skoraj redno zgodilo, da so izgubili kako važno mednarodno tekmo: tak primer so igre proti Franciji, proti Avstriji itd. Ko pa je obzorje izgledalo črno, ko Se je govorilo samo o tem, ali bo poraz hud ali pa časten je skoraj vedno rezveselil javnost kaik nepričakov^i ta skoraj neverjeten rezultat; spomnimo se samo na najbolj kričečega, na novembersko tekmo proti Angliji O moštvih ni izgubljati besed v »A« so naAli mesto trenutno najboljši, mislimo pa, da bi bil stari W8lfl že vedno najbolj poklican Za mesto srednjega napadalca, zlasti ker na treningu nista zadovoljila niti Tomače-vič niti Rupnik. Čudno se tudi nam zdi, '°fi btto . 146.32 lastne ladje la - (vdelju štev. btto ten štev. 16 99.135 22 20 189.964 21 21 60.842 19 14 51.746 14 2 47.404 — 73 449.091 76 To ladjeve je doseglo v letu 1949 naslednji prejme činek; Tržaški Lloyd Italia Tirrenia Adriatica voženj prevoženih milj ■potnikov 65 905.201 18.181 88 1,187.509 105.237 2.854 491.240 563.123 245 680.393 42.362 :toi MORDA ŠE NE VESTE VEDNO VEG MLADINE V ZDA uživa pogubno mamilo heroin Ze desetletja vodijo vse napredne države sveta odločno borbo proti trgovcem z mamili, vendar pa ta izredno dobič-kanosni posel še ni povsod zatrt. V ZDA zdravniki s stra. hom ugotavljajo, da uživa mamilo heroin vedno več mladine. Heroin, ki je eden izmed najbolj škodljivih mamil, ima tudi to slabo stran, da je izmed vseh najcenejši. Dr. Victor Vogel, predstojnik lekstagtonske bolnišnice za narkomane je izjavil, da se je število mladoletnih bolnikov povečalo od 13 v letu 1946 na 205 v letu 1950, med katerimi je tudi neki komaj 14 let star deček. Opozarja tudi, da je število uživalcev heroina, ki se pridejo zdravit, izredno ma jhno. Večinoma so to mladeniči, ki so pod vplivom heroina storili kak zločin in jih nato pripelje policija prisilno v bolnišnico. Bolniki so večidel iz premožnih družin, približno ena tretjina je črncev. Vsi ti mladoletniki so začeli uživati heroin po večletnem kajenju marijuana cigaret, ki vsebujejo majhno količino raznih mamil. Kc te niso več zadoščale njih strastem, so si poiskali razpe. čevalee heroina, katerega uvažajo iz Turčije in Irana. 1 gram heroina stane približno 5 dolarjev in zadostuje za eno injekcijo. MinoMski Koncern JIC" bo izdeloval Me Znani ameriški avtomobilski koncern »General Motors« je objavil sporočilo, po katerem je ta koncern od ameriške vlade prejel naročilo za proizvodnjo srednje velikih tankov v vrednosti 57 milijonov dolarjev. Za izvršitev tega naročila bodo v tovarnah koncerna na novo zaposlili 16.000 delavcev. Nadalje poročajo listi, da bodo a-meriške tovarne avtomobilov v zvezi z ukrepi vlade za zmanjšanje porabe surovin omejile proizvodnjo osebnih avtomobi. j na uro, pri čemer porabi okrog lov. Tovarna «PackaTd» je že objavila zmanjšanje proizvod nje za 20 odstotkov. Stanovanje iz vžigalic Prebivalci Združenih držav porabijo približno 125 milijonov vžigalic dnevno. Iz lesa, ki se porabi za izdelavo toliko vžigalic bi lahko zgradili 175 šestsobnih stanovanj. S samokolnico okoli sveta V Melbourneu (Australija) je prisipel neki Južjioafrika-nec s svojo ženo in dvema sinovoma. Je na poti okoli sveta in to na svojevrsten način: prepotovati misli svet peš, vso svojo prtljago pa prepeljati s samokolnico. Njegova žena vozi mlajšega komaj šest mesecev starega sina v otroškem vozičku. Mož, ki svojega imena noče povedati in se predstavlja kot »južnoafriška antilopa« je pojasnil, da gre za stavo. L. 1936 je za stavo potoval okoli sveta s kolesom. NaiveCja knjižnica na sveta Kongresna knjižnica v Wa. shlngtonu ima 28 milijonov izvodov različnih knjig, rokopisov, časopisov, fotografij, gra-mofonskih plošč, filmov itd. V knjižnici je zaposlenih 1900 ljudi. , Leteči avtomobil Ameriške letalske oblasti so po sporočilu agencije Reuter dale dovoljenje za uporabo novega «letečega avtomobila«, ki ga je konstruiral Robert Fool. ton. To vozilo se giblje sicer po zemlji kakor vsak drug avtomobil, s pomočjo prope’erja, kril in repa pa se lahko spremeni v letalo. Največja brzina, ki jo lahko doseže, je 177 km 30 1 bencina. Na zemlji porabi 12 1 bencina na progi 100 km. Robert Foolton je konstruiral prototip «letečega avtomobila« že pred dvema letoma in namerava sedaj začeti izdelovati to vozilo. Prodajal ga bo po 6000 dolarjev. Najmanjši elektromotor Velika Britanija izdeluje e-lektromotorje vseh vrst, med njimi tudi zelo majhne. Najmanjši, ki se uporablja za razne znanstvene instrumente, je širok 4 in pol mm in dolg do 4 mm. Za obratovanje rabi napetost 1.5 volta in se vrti s hi. trostjo 7000 obratov na minuto. Le nekoliko večji elektromotorji se uporabljajo za ki-nokamert;, projektorje, igračke, frizersko orodja itd. Pripominjamo, da se ^ «Tirrenia» v glavnem s ^ po Tirenskem morju žo). Ni na razpolago pričetnih odhodov iz rneznih luk, po kateri bi Trst celp pri prometu L'f> kazalo, kako slabo se ker mnoge njegove ladje jo redno iz Genove. OčR'*^ strijcev o slabih plovnih . zah Trsta s prekmorjftn torej podlago celo tam, . pričakovali t. k tl k' drž*: tega ne domači plovni družbi, morala biti — kot "V podjetje — popolnoma v ^ bi interesov Trsta in poslovnih strank. p(j Slabo odreže Lloyd ,i. primerjanju zaslužkov, cer podrobnih statistik \ toda ker ima Lloyd ze'° men potniški promet. I smo videli, pove pri1*1* $ med izkupičkom tovofn p potniških brodnin d°v0,^it>ž j Dober strokovnjak Znani violinist David Rubinov je pred nekaj dnevi nesel svojo violino v zastavijanilci , da bj videl, koliko jo bodo o-cenili. Po dolgem barantanju je ocenjevalec privolil v vsoto 10 dolarjev. Kakšen »strokovnjak« je mož, kaže dejstvo, da je bila violina prava «sirad :v«r-ka» in vredna vsaj 100.000 dolarjev. * Hitro čitanje Ljudje nekaterih poklicev morajo imeti zelo dobre oči. Nekateri (na primer letalci) pa oči še posebej vadijo s posebnimi napravami, kakor je oftalmograf. Ko gleda človek v to napravo, mu vsak dan hitreje letijo pred očmi številke in tazni*s!avki. V napravi je filmski aparat, ki beleži v obliki grafikona delovanje očesa. Po petih, šestih tednih vidi oko mnogo več in lahko čita 50 do 60 odst. hitreje kakor na vadno. doV prav velja za vse štiri se skupno. Nasproti 1948 „0^ vsota potn ških brodnih ^ „ čala v 1949 za nad 30 vornih le za nekaj nad „j Kazal Potniški promet je izboljšanja na proga" II Srednji Ameriki in A',s Na poslednji se je mi;Se i-kaj slabo ______ uveljavit*. VI imel in še vedno nitaa ji* nemu potniškemu pr0151 mernega ladjevja. Jjrl Brodnine so v I949 j padle, toda v drugi ? # ’ —sl®' p 1950 zopet znatno naia'oe, sti petrolejske in tovo' ^ tol**1')/ ,ed m1 da to velja zaenkrat bodilo plovbo *n nev za linijsko, vsaj n skim letom. Zopet Lloyd, ki nima «tramp’s»-ov, da bl pe’ . konjunkturo in še nianJ ^ lejskih ladij, četudi jVI šnja razvila petrolejski)*' slrija (dve veliki l(i naravnost terjala l;l3ln ,e. * v jo za petrolejske J s0 najdonosnejši in inl glede na velik razvoj^jrf petrolejskih ležišč gr^J Vzhoda in cevovodov jf t1 zemlja največ izf(letioV prej. ....a uiiMTILCHi (St a. 111 nad — Talila« Mm. »3-ttui 10 »4**3». — fuMoi pradai »12. — UPKAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA ®r Telefonska^ »t^S>38 OGLASI: od ASO-ta »n odJi5:18 Tel 73 38 O"' oglasov: Za vsak mm vtšme v Strnil I stolpca: trgovski 60. flnančno- St, 20. — Telefonska 8 . ' . 100 03mrtntce 90 lir. Ža FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. Od* urednik STANISLAV KKNKO. — Tisk* Tržaški tiskarski zavod. — Foarut.: Gorica, Ul. 8. Pelllco t-II., Tel. 11-32 • Koper, U.. Battlsti 301a-l, Tel. 70. NAROČNINA: Cena A: Poštni tekoči račun za 8TO-ZVU' mesečna m. četrtlrtas 730. polletna 1400. celoletna 2600 Ur, cona B: Uvod 3. mesečno 7« diu; FLKJ; Izvod 4.S0. me» Trst 11.5374, — z» Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inozemske** Založništvo tržaškega tiska, Ljubljana, Tyr5eva 34 - tel. 20-09, te koči račim pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-80332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.Z«Z