PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini	A !•
Abb. postale I gruppo - LC113 iU llF
Leto XXH. Št. 2 (6289)
TRST, torek 4. januarja 1966
NADALJUJEJO SE DIPLOMATSKE POBUDE V ZVEZI Z VIETNAMOM'
Wilson sporočil Kosiginu svoj predlog za ponovno sklicanje ženevske konference?
Humphrey poročal Johnsonu o svojem potovanju - Harriman prispe danes v Kairo - V Juž. Vietnamu manjši spopadi - Ameriška letala nadaljujejo izvidniške polete nad Severnim Vietnamom
Začetek konference v Taškentu
LONDON, 3. — Predsednik britanske vlade Harold Wilson je poklical danes v svoj urad sovjetskega odpravnika poslov Va-seva in se z njim pogovarjal 30 minut v zvezi s sedanjo ameriško diplomatsko ofenzivo glede Vietnama.
Predstavnik vlade je izjavil, da bo Wilson verjetno še danes
za državno varnost
svetovaicem Bundyjem.
Podpredsednik Humphrey je ob povratku v Washington takoj odšel v Belo hišo in poročal predsedniku Johnsonu. Po sestanku z Johnsonom je Humphrey izjavil, da ZDA ((iščejo samo mir» v Vietnamu. Dodal pa je, da med svojim potovanjem po Daljnem vzhodu ni mogel ugotoviti nobenega znaka, «da komunistična stran želi sesti h konferenčni mizi«. Humphrey je izročil državnikom, s katerimi se je sestal, spomenico, ki govori o ameriških pobudah v zvezi z Vietnamom. Dejal je, da so ta dokument ugodno sprejeli v vseh prestolnicah, ki jih je on obiskal, in da je mnenja, da se ((poslanica o ameriških smotrih v jugovzhodni Aziji začenja razumeti«. Dodal je, da je ameriška mirovna ofenziva povsem «iskrena» in da se bo nadaljevala «ves čas, ko bo potrebno«
Johnsonov posebni odposlanec Harriman je prispel danes v Teheran iz Pešhavara, kjer se je bil sestal s pakistanskim predsedni-
poslal poslanico Kosiginu. Današnji pogovor je v zvezi z nedavnim Goldbergovim sestankom z Wilsonom. Danes sta wilson in Vasev govorila o možnosti ponovnega sklicanja ženevske konference o Vietnamu, glede katere sta Velika Britanija in Sovjetska zveza sopredsea niči. Poudarja pa se, da današnji pogovor ni v neposredni zvezi z bližnjim obiskom Šeljepina v Hanoju. Vasev začasno nado mešča sovjetskega poslanika Soi-datova, ki je te dni v Moskvi.
WASHINGTON, 3. — Predsednik Johnson se je vrnil v Belo hišo iz Teksasa in je takoj začel proučevati najnujnejša vprašanja. Popoldne se je sestal s podpredsednikom Humphreyjem, ki se je pravkar vrnil s potovanja po Daljnem vzhodu. Pozneje se je posvetoval z Deanom Ruskom, s tajnikom za obrambo McNamaro in s posebnim
ttllllllllllllllUIIIIIIIIJlUllIlimiHUllMIIIIIIIIUlUHOKUHllIlUIIIMIIIIIIIlllllIIIIIIIIIIIIIIIIIlIliniiniK'1111111111*
Izmenjava voščil po koprskem radiu
Vejvoda in Ducci - Smole m Berzanti - Janhuba m Cerchione
KOPER, 3. — Radijska postaja Koper je ob novem letu oddajala izjave ipredsedmika izvršnega sveta Slovenije Janka Smoleta, jugoslovanskega veleposlanika v Rimu Iva Vejvode, generalnega konzula Jugoslavije v Trstu Rudija Jan-hube, italijanskega veleposlanika v Beogradu Alberta Ducetj a, predsednika pokrajinskega odbora Pur lanije-Julijske krajine Alfreda Berzantija in generalnega konzula Italije v Kopru Amedea Cer-chioneja. V vseh teh priložnostnih izjavah se poudarja uspešen razvoj prijateljskih odnosov med Jugoslavijo in Italijo.
Dosedanji odnosi med mejnima področjema Jugoslavije in Italije so po mnenju Janka Smoleta ponovno dokazali, da je možno u-spešno in vsestransko sodelovanje med državami z različnim družbenim sistemom, kar prispeva k sodelovanju med narodi in miru na svetu. Janko Smole je izrazil *e-Ijo, naj bi se odnosi med mejnima področjema obeh držav razvijali v korist mejnega prebivalstva in v korist prijateljskih odnosov med obema državama.
Deželni predsednik Alfredo Berzanti je izjavil, da so dvostranski odnosi v preteklem letu omogočili poleg utrditve medsebojnega spoznavanja tudi začetek proučevanja številnih skupnih vprašanj, katerih rešitev se mora poiskati v sporazumnih dogovorih med mej nima področjema. »Pristojni organi proučujejo sedaj prve pobude na področju kulturne izmenjave, kohnunikacij, turizma in industrijskega sodelovanja,* je poudaril Berzanti ter izrazil željo, naj bi se v novem letu te pobude vsaj delno uresničile.
Komisija za zunanje zadeve poslanske zbornice se ne bo sestala ta teden, ker bo zaradi odstopa zunanjega ministra Fanfanija nujna razprava pred parlamentom. Pa tudi s formalnega vidika ni bilo več dovolj glasov za zahtevo po sklicanju komisije, ker komunistični poslanci zahtevajo širšo debato o zunanji politiki vlade. To sta obrazložila predstavnika komunistične skupine v poslanski zbornici in v senatu predsedniku republike Sa-ragatu ter istočasno zahtevala, naj se onemogočijo manevri, da se o bistvenih vprašanjih notranje in zunanje politike razpravlja za hrbtom parlamenta, kot se to hoče storiti v zvezi z «verifikacijo» sedanje vladne večine in s preučitvijo njenega programa.
Danes se bo začela v Taškentu napovedana konferenca za rešitev spora med Indijo in Pakistanom, ki jo je sovjetska vlada posebno skrbno pripravila. Najprej se bodo sestali trije predsedniki vlad: ša-stri in Ajub Kan pod predsedstvom Kosigina, ki se bo nato umaknil, da bosta prva dva sama nadaljevala razgovore. Vsi trije predsedniki so že včeraj prispeli v Taškent, člani sovjetske delegacije so tudi zunanji minister Gromiko, minister za obrambo Malinovski in general Sokolovski.
Medtem pa se nadaljujejo sondiranja za začetek pogajanj o Vietnamu; britanski predsednik vlade VVilson je verjetno že včeraj poslal Kosiginu poslanico, hkrati se je sestal s sovjetskim odpravnikom poslov v Londonu ter z njim govoril o možnosti ponovnega sklicanja ženevske konference, katere sta Velika Britanija in Sovjetska zveza sopredsednici. Johnson se je sestal s podpredsednikom Humph-reyjem, ki se je vrnil s potovanja po Aziji, kjer je izročil raznim državnikom spomenico o ameriških pobudah v zvezi z Vietnamom. Johnsonov posebni odposlanec Harriman se je po setsanku s Titom, sestal najprej v Novem Delhiju s Radakrišnanom in Sastrijem, nato * Ajubom Kanom, včeraj pa v Teheranu z iranskim šahom. Danes bo prispel v Kairo, kjer se bo pogovarjal z Naserjem. Egiptovski tisk Poudarja, da so bili prvi koraki za dosego miru v Vietnamu storjeni že v preteklem poletju na zahtevo predsednikov Tita in kastrija. V VVashingtonu so nekateri opazovalci mnenja, da jc ameriška odločitev o prekinitvi bombardiranja Severnega Vietnama v neposredni zvezi s Šeljepinovim obiskom v Hanoju in da bo trajanje prekinitve odvisno od trajanja tega obiska In od njegovega rezultata. Tudi Včeraj ameriška letala niso bombardirala Severnega Vietnama, ven-dar pa nadaljujejo izvidniške polete. Predstavnik Bele hiše je izjavil, da za sedaj ne more dati pojenj1
0	poteku mirovnih pobud /-UA. Opazovalci pa ugotavljajo, da po božiču ni prišlo do nobene večje bitke v Južnem Vietnamu, kar razlagajo s pripravami za premirje pb vietnamskem novem letu ali P® kot rahel zastoj, ki bi utegnil biti Uvod za nove, širše pobude. Po ugotovitvah Gallupovega sondiranja je sedaj 73 odstotkov javnega mnenja ZDA za nadaljevanje naporov za Ustavitev sovražnosti. Medtem P® •j* papež ponovil svoj poziv za mir *n pridružil se mu je tildi ruski Patriarh Aleksej, ki je pozval zlasti vlado ZDA, naj pokaže razum in uaj spoštuje ženevske sporazume.
Sinoči sc je začela v Havani na Rubi »konferenca treh celin«, na
1	ateri sodeluje 500 predstavnikov Afrike, Azije in Latinske Amerike. Na konferenci razpravljajo o skup-hi borbi proti imperializmu, kolonializmu in neokolonializmu.
kom Ajubom Kanom, še prej se je v Novem Delhiju z indijskim predsednikom Radakrišnanom in s predsednikom vlade šastrijem. Ajub Kan se je nalašč ustavil v Pešha-varu, da se sestane s Harrimanom, nato je nadaljeval pot v Taškent.
V	Teheranu se je Harriman sestal z iranskim šahom, s predsednikom vlade in z zunanjim ministrom. Jutri zjutraj bo Harriman prispel v Kairo, kjer ga bo zvečer sprejel Naser. Zatrjuje se, da je kairska vlada zahtevala prejšnji teden od hanojske vlade nova pojasnila glede nekaterih političnih vprašanj.
«A1 Anram« piše, da je egiptovska vlada stopila v stik že zdavnaj s prizadetimi vladami zaradi Vietnama in da so bili prvi koraki storjeni na zahtevo predsednika Tita in šastrija po njunem poletnem razgovoru na Brionih. Od tedaj je ZAR nadaljevala svoje napore, čeprav se zaveda velikih težav, zlasti zaradi ameriškega bombardiranja v Severnem Vietnamu.
V	komentarju svojega dopisnika v OZN piše list, da so nekatere države mnenja, da ZDA iskreno iščejo mir. druge pa menijo, da so sedanje ameriške pobude diplomatska ofenziva, ki naj upraviči novo stopnjevanje vojne v Vietnamu.
Ameriški državni podtajnik za afriške zadeve Mennen VVilliams pa nadaljuje potovanje po Afriki. Včeraj je bil v Tunisu in Adis Abe-bi, danes pa je prispel v Najrobi od koder je nadaljeval pot v Mombaso na sestanek s kenijskim predsednikom Kenjato; zvečer se je vrnil v Najrobi.
Hanojski dnevnik «Nan dami piše, da bo mir v Vietnamu takoj vzpostavljen, če ameriški imperialisti u-stavijo svoj napad, prenehajo vse akcije proti Severnemu Vietnamu, zapustijo Južni Vietnam in omogočijo vietnamskemu ljudstvu, da samo rešuje svoje zadeve v skladu z ženevskimi sporazumi. Glasilo vietnamske komunistične stranke pa piše: «Ker so utrpeli velike izgube na bojišču, bi hoteli ameriški napadalci sedaj doseči pri konferenčni mizi to, kar jim ni uspelo doseči z vojno.« Ameriški demokratični poslanec Zablocki, ki se je nedavno vrnil s potovanja po Poljski in po nekaterih državah jugovzhodne A-zije, je po televiziji izjavil, da je Severni Vietnam pripravljen pogajati se za konec vojne, toda ((glavna ovira za ta pogajanja prihaja iz Pekinga in ne iz Hanoja.« Zablocki je poudaril, da je to njegovo osebno mnenje.
Voditelj južnovietnamske osvobodilne fronte Hu To pravi v svoji poslanici predsedniku Hošiminhu, da bodo osvobodilne sile zadale v letu 1966 še hujše udarce v Južnem Vietnamu. Sevemovietnamska agencija poroča o poslanici, ki jo je poslal Podgomi sevemovietnamskim voditeljem kot odgovor na voščila iz Hanoja ob njegovi izvolitvi za predsednika prezidija vrhovnega sovjeta. Podgorni je poudaril, da se bodo odnosi med SZ in Severnim Vietnamom še bolj razvijali in kre pili.
Premirje nad Severnim Vietnamom še traja. V Južnem Vietnamu pa nadaljujejo ameriški strateški bombniki «B-52» svoje napade na osvobojena ozemlja. Ob ustju reke Mekong so ameriške čete začele večjo vojaško akcijo na področju, ki je v rokah osvobodilne vojske. Ni pa prišlo do večjih spopadov. Ves čas pa nadaljujejo ameriška letala izvidniške polete nad Severnim Vietnamom.
Predstavnik Bele hiše je časnikar-
jem izjavil, da za sedaj ne more dati pojasnil o poteku mirovnih pobud ZDA. Predstavniki ameriške vlade sedaj skrbno analizirajo elemente ameriške diplomatske ofenzive. Pri tem ugotavljajo, da kljub obnovljenim bojem v Južnem Vietnamu, ni po božiču prišlo do nobene večje bitke. To bi se lahko razložilo s pripravami za premirje ob vietnamskem novem letu. Tudi rahel zastoj bi mogel biti uvod v nove širše pobude. Domneva se tudi, da hanojska vlada morda skrbno proučuje ameriške predloge.
V Washingtonu upajo, da bo moč kaj več vedeti o stališču Hanoja, ko bo sovjetski voditelj šeljepin obiskal Severni Vietnam. Nekateri o-pazovalci so celo mnenja, da je a-meriška odločitev o prekinitvi bombardiranja Severnega Vietnama v neposredni zvezi s šeljepinovim o-biskom v Hanoju, in da bo trajanje prekinitve odvisno od trajanja tega obiska in od njegovega rezultata. Prevladuje mnenje, da bo prekinitev bombardiranja trajala še dolgo, vsaj še do ponovnega sklicanja ameriškega kongresa v prihodnjem tednu. Mogoče je, da se bo Johnson nato obrnil na parlament, da znova dobi zaupnico za nove u-krepe za nadaljevanje vojne.
Značilno pa je, da vzporedno s prekinitvijo bombardiranja narašča težnja ameriške javnosti po pomi-ritveni dejavnosti. Nedavno Gallupovo sondiranje kaže, da se je 73 odstotkov vprašanih v vsej državi izreklo za nadaljevanje naporov za ustavitev sovražnosti, in samo dvajset odstotkov se jih je izreklo proti temu. Ostalih sedem odstotkov je neodločenih.
Dahomej prekinil odnose s Kitajsko
COTOU, 3. — Dahomejski zunanji minister je sporočil kitajskemu poslaniku, da se diplomatski odnosi med obema državama ((trenutno« prekinjajo. Osebje poslaništva ima tri ali štiri dni časa, da zapusti Dahomej, navadni kitajski državljani, ki živijo v Dahomeju, pa lahko ostanejo. Tudi dopisnik kitajske agencije «Nova Kitajska« lahko nadaljuje svoje delo v Dahomeju. Minister je dejal, da za sedaj ni govora o priznanju for-moške vlade, da pa zadevo skrbno proučujejo.
Predsednik sovjetske vlade Kosigin (desno) ob prihodu na letališče v Taškentu, kjer bo posredoval
v indijsko-pakistanskem sporu
iiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiHuiiiiiniiiioiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiitiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiMiiiiiiiiiiiiiiiimuiniiniiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiii
LE KRATEK PREMOR ZA MORA
Odpovedan sestanek komisije za zunanje zadeve v poslanski zbornici
Komunisti zahtevajo razpravo o vladi v parlamentu - V soboto kongres PSDI - Pripravljen zakon o odpustih - Belgijski kralj obišče Italijo
RIM, 3. — V sredo ne bo debate o zunanji politiki, ker se ne bo sestala pristojna komisija poslanske zbornice. Komunistični poslanci in senatorji so' namreč mnenja, da je z odstopom Fanfanija v razpravi celotna vladna zunanja politika, oziroma da gre za krizo vlade, in
da je potrebna širša razprava ne več v komisiji temveč v o-beh domovih parlamenta. Zato so tudi umaknili zahtevo za sklicanje komisije za zunanje zadeve poslanske zbornice, s čimer ni bilo več po pravilniku predvidene potrebne večine.
Po uradnem sporočilu o odpovedi sklicanja komisije je minister za stike s parlamentom Scaglia pojasnil omenjeno stališče in ugotovil, da «ni več razlogov za sklicanje komisije, ko se predvideva obširna debata v zbornici«.
Predsednik komunistične poslanske skupine Ingrao in podpredsednik Skupine senata Perna sta bila pri predsedniku republike Sa-ragatu, kateremu sta obrazložila stališče v zvezi z odstopom Fanfanija. Pojasnila sta, da mora ta ostavka pomeniti vladno krizo zaradi perečih političnih vprašanj, ki so z njo povezane, kot tudi zaradi izrednega pomena zunanjega ministrstva. Zato je potrebno, da pride čim prej do parlamentarne debate tudi zaradi izredno zaostrenega zunanjepolitičnega položaja. V tej zvezi sta komunistična parlamentarca tudi govorila o zaskrbljenosti, ker se skuša razpravljati o bistvenih političnih vprašanjih zunaj parlamenta.
.................................................
CHAUVEL0VE IZJAVE 0 VOJNI V VIETNAMU
Treba se je povrniti k bistvu
Kitajci ne verjamejo v iskrenost IDA - Nov papežev poziv Patriarh Aleksej poziva na spoštovanje ženevskih sklepov
PARIZ, 3.	— Poslanik Jean | na
Chauvel, ki se je vrnil z dolgega potovanja po Daljnem vzhodu in je prisostvoval otvoritvi francoske industrijske razstave v Pekingu, je napisal za «Figaro» članek pod naslovom ((Možnosti miru v Vietnamu«. Chauvel omenja zadnje pobude za mir v Vietnamu in poudarja, da bi v splošni zmedi idej bilo koristno povrniti se k bistvu vprašanja in iskati jasnosti. V prvi vrsti Je potrebno ugotoviti namene strank, ki so zapletene v spopad ali dejansko zainteresirane pri tem. Peking je očitno eden od protagonistov vietnamske krize in kitajski voditelji, čeprav ni njihova dežela materialno zapletena v vojno (kakor so ZDA), izrekajo kategorično mnenje, ki se lahko tako le povzame: ne verjame se namenu Wa-shingtona, da Išče mir, in se ne zaupa v ameriške izjave; ponudbe za pogajanja, ki se postavljajo v zadnjem času, težijo za tem, da mednarodno odobrijo zlorabe ene same strani, t j. ameriške; zato vprašanje pogajanj ni zrelo, toda po zrelo, ko bodo Američani priznali, da Je zaman nadaljevati vojno ln da jo bodo zgubili ne glede na jakost, s katero Jo bodo nadaljevali; napadalna politika ZDA kaže voljo po svetovni nadvladi. Toda ta volja, nadaljuje Chauvel, Je tudi v Moskvi, vedno po mnenju pekinških voditeljev, ki menijo, da ZDA in Sovjetska zveza težijo za tem. da si razdelijo dominacijo, ki jo praktično skupno izvajajo. Učinki tega . sovjetsko-amerlškega sodelovanja se
pril
se tiče Vietnama, se kažejo v moskovskem podpiranju naporov za začetek «t£tko imenovanih mirovnih pogajanj«.
Poslanik Chauvel pravi zatem, da je ugotovil enake občutke v Hanoju: v severnovietnamski prestolnici so povsem nezaupljivi do ameriških namenov, dočim so prepričani, da so ameriški vojni napori zapisani neuspehu. Zdi se, da enaka čustva obdajajo kroge južnovietnamske narodnoosvobodilne fronte.
Na koncu ne prikriva Chauvel svojega skepticizma glede izida sedanje mirovne ofenzive, razen če ne bo rezultat metodične priprave, in opozarja na nevarnost razvoja, ki lahko «uide nadzorstvu najboljše volje«. «Vse to, pripominja, ko bi morali posvetiti delu za mir mnogo potrpljenja, mnogo zmernosti in po možnosti nekoliko človeške simpatije do vietnamskega ljudstva.«
Papež Pavel VI. je včeraj govoril z okna na Trgu Sv. Petra zopet o Vietnamu. Med drugim je izjavil:
«Danes se nadaljuje naš včerajšnji poziv in nihče naj se zaradi tega ne dolgočasi: za mir, za mir, ki ga je treba vzpostaviti, kjer je bil prekršen z nevarnostjo še hujše kršitve, in za mir, ki naj se ohrani na svetu.«
MOSKVA, 3. — Agencija Tass je oddajala nocoj poslanico moskovskega pravoslavnega patriarha Alekseja v zvezi z Vietnamom. Patriarh	...	.	.
se sklicuje na bližnji pravoslavni I pore za vzpostavitev miru v Viet-božič (6. januarja) in piše, da mo-1 namu.
rajo narodi Vietnama končno imeti pravico neodvisno rešiti svoje probleme in se posvetiti obnovi svoje dežele.
Aleksej nadaljuje: «V Južnem Vietnamu bijejo tujci krvavo vojno; nadaljujejo se letalski napadi na suvereno državo; niso prihranjeni ne ženske ne otroci; uničujejo se u-metnine in celo tisti spomeniki, ki pričajo o vernosti Vietnamcev, še več: sedaj, ko se odpira pot težnji po nadaljnji razširitvi spopada, postaja očitno, da se s tem ogroža svetovni mir.
Človeštvo se sprašuje, kako je mogla dežela demokratičnih tradicij, kakor so ZDA, priti do tega, da tepta pravičnost, in kako se mere še dalje s silo upirati pravici Vietnamcev, da svobodno odločajo o svoji usodi. In vendar so to pravico izvajali isti Američani v času borbe severnih držav proti zasuž-njevalcem južnih držav. Pozivamo vse prizadete vlade, in še posebej vlado ZDA, naj pokažejo razum.« Aleksej poziva Washington, naj spoštuje ženevske sporazume iz leta 1954 in izjavo dvajsete skupščine OZN, ter zaključuje: ((Spoštovanje teh odločitev, v katerih vidimo pojav božje volje, mora pripeljati do takojšnjega prenehanja vojaške dejavnosti v Južnem Vietnamu, bombardiranja Severnega Vietnama in do umika vseh tujih oboroženih sil iz Vietnama.«
Poslanica se končuje s pozivom vsem kristjanom in vsem ljudem dobre volje, naj združijo svoje na-
Tajnik PLI Malagodi, ki je prvi zahteval izredno sklicanje komisije za zunanje zadeve poslanske zbornice, je v zvezi z odpovedjo tega sklicanja ugotovil, da je nujno potrebna razprava, ki bo zajela celotno zunanjo politiko in poleg nje tudi splošno politično usmerjenost vlade in do čes. r mora priti že prihodnji teden, ko se bo sestala poslanska zbornica.
Z odložitvijo razprave o zunanji politiki se je za kratek rok preložila debata o sedanji vladni usmeritvi, ki je postala še zlasti zapletena zaradi Fanfanijeve o-stavke. Po vsej verjetnosti bo zato še v januarju prišlo do debate o vladi in vladni politiki, kot tudi o nekaterih izpremembah v sestavi vlade. S tem da je Moro takoj sprejel Fanfanijevo oslavko in da je sam začasno prevzel zunanje ministrstvo, pa ie pridobil na času, vendar pa bo ta premor kratkotrajen.
Vendar pa po vsej verjetnosti prav zato še ta teden ne bo seje ministrskega sveta in bo še dalje trajalo politično zatišje, o čemer je dokaz tudi dejstvo, da je podpredsednik vlade Nenni zapustil Rim in se danes odpeljal na kratek dopust v Chamonix.
V	ospredju zanimanja bo ta teden socialdemokratski kongres, ki se bo pričel v soboto v Neaplju in ki bo razpravljal predvsem o socialističnem združenju. Izid kongresa ni dvomljiv, saj je prejel sedanji tajnik stranke Tanassi na kongresih federacije okoli 90 odstotkov glasov, preostale pa so prejele lokalne liste in samo v Bergamu nekaj več glasov edina opozicijska lista posl. Ariosta. Tudi na kongresu bodo volili na osnovi ene same liste. Tako so socialdemokrati, premostili notranje težave in ((ukinili struje«.
V	poslanski zbornici so razdelili poročila v zvezi z zakonskim načrtom, ki predvideva norme o odpustih. Končno besedilo sta izdelali na skupnih zasedanjih komisiji za delo in pravosodstvo. Sedanji sistem odpustov temelji na čl. 2118 civilnega zakonika, ki predvideva med delodajalcem in delojemalcem ' popolnoma svoboden kapitalistični odnos. Po novem pa bo moral delodajalec dokazati ((pravični razlog« za odpust, podrobneje bodo izdelana določila o odškodnini itd. O tem važnem zakonu bo pričela razpravljati poslanska zbornica, takoj ko bo za-klučila debato o otroških vrtcih.
Posebna letna publikacija «No-tiziario FIAT«, ki jo izdajajo izključno za delničarje, objavlja zanimive podatke o tem velikem italijanskem podjetju v preteklem letu. Tako je lani znašal inkaso 954 milijard lir in je bil za 46 milijard lir višji kot predlanskim. Izdelali so preko milijon avtomobilov vseh vrst (torej tudi tovornjakov), medtem ko so leta 1964 izdelali 946.433, leta 1963 pa 956.468. Od tega so približno 300 tisoč vozil izvozili, pri čemer pa ni upoštevana proizvodnja okoli 150 tisoč vozil, da so bila napravljena v tujini po licencah FIAT.
V	vestniku se zanikajo govorice o pogajanjih glede ameriške udeležbe v podjetju. Glede osebnih avtomobilov je govora o uspehu modela «850», ki je sedaj na pi^ vem mestu pri vpisu novih vozu v Italiji in kateremu sledi «FIAT 500». Ob koncu leta je bilo v vseh obratih FIAT zaposlenih 123.000 u-službencev, od česar 99.000 delavcev in 24.000 uradnikov. Vestnik ugotavlja, da je bilo preteklo leto
predvsem zaradi uspeha novega modela osebnega avtomobila. Težave pa so osAale zlasti glede tovornih vozil, kjer se čuti kriza gradbene industrije in nekak zastoj, ker še ni znano,. kakšna vozila bo zahteval novi cestni zakonik, o katerem se sedaj razpravlja.
Izvršni odbor sindikata pomorščakov svobodnih družb FEDER-SINDAN je sklenil proglasiti stavkovno gibanje, ker ni prišlo do pogajanj za obnovitev delovnih pogodb za pomorščake. Istočasno sindikalna organizacija tudi protestira, ker ni bilo urejeno^ socialno zavarovanje za pomorščake in niso bile zvišane pokojnine.
Tiskovni urad predsedstva vlade je sporočil, da sta belgijski kralj in kraljica sprejela vabilo in da bosta uradno obiskala Rim cd 29. do 31 marca. Krali Baudouin in kraljica Fabiola bosta nato o-stala v Italiji na zasebnem obisku do 2. aprila.
lonializmu. 2. Proučevanje aktivnih žarišč protiimperialistične borbe • na treh celinah (v Vietnamu, Rodeziji in Dominikanski republiki). 3. Protiimperialistična solidarnost med afriško-azijskimi in la-tinsko-ameriškimi državami na gospodarskem, socialnem in kulturnem področju. 4. Združitev naporov revolucionarnih gibanj treh celin v njihovi borbi.
Prvi tajnik KP SZ Brežnjev in predsednik vlade Kosigin sta poslala konferenci brzojavko, ki poudarja, da bo sovjetsko ljudstvo še dalje v celoti podpiralo narode, ki se borijo za svobodo in neodvisnost.
Začetek konference «treh celin»
HAVANA, 3. — Nocoj se je v Havani začela konferenca solidarnosti narodov Afrike, Azije in Latinske Amerike, na kateri sodeluje 500 delegatov, opazovalcev in povabljencev, ki zastopajo 77 držav omenjenih treh celin. Na konferenci, ki je dobila ime ((konferenca treh celin«, bodo govorili o skupni borbi teh držav proti imperializmu, kolonializmu in neokolonializmu.
Dnevni red konference vsebuje:
1. Revolucionarna borba proti imperializmu, kolonializmu in neoko-1 kol o trgovini med SZ in Kubo.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiniiiiitiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiii
USTAVLJENI AVTOBUSI IN POPZEMEUSKA ŽELEZNICA
New York paraliziran zaradi stavke v prometu
Zaprte vse šole in univerze - Uslužbenci zahtevajo 32-urni delovni teden ter 30-odstotno zvišanje plač
Kitajci odpovedali dobave riža Kubi
HAVANA, 3. — Fidel Castro Je govoril včeraj ob sedmi obletnici kubanske revolucije. Med drugim je obrazložil razloge, zaradi katerih bodo še bolj zaostrili racionira-nje riža. Izjavil je, da je v dobri veri predlagal Kitajcem dolgoročen sporazum za menjavo kitajskega riža proti kubanskemu sladkorju. «Toda, je dodal Castro, kitajski voditelji so odpovedali ta sporazum po enem letu s strateškimi izgovori (potreba po zalogah in zaradi pomoči Vietnamu) in z gospodarskimi izgovori, in to prav v trenutku, ko se Kuba ne more obrniti na druge države.«
Agencija Tass je nocoj javila, da so danes podpisali v Moskvi proto
TAŠKENT, 3.	— Pakistanski
predsednik Ajub Kan ln predsednik indijske vlade Sastri sta prispela danes v Taškent na sestanek, ki ga je bil organiziral predsednik sovjetske vlade Kosigin. Ajub Kan in Sastri sta prišla v presledku dveh ur drug za drugim. Na letališču so ju sprejeli Kosigin, Gromiko in Malinovski. Številna množica ju je prisrčno pozdravila, ko sta se peljala v avtomobilih po ulicah mesta,
S pakistanskim predsednikom so prišlj tudi zunanji minister Buto, minister za trgovino in svetovalec za obrambo ter minister za informacije. V sovjetski delegaciji so tudi zunanji minister Gromiko, minister za obrambo maršal Malinovski in bivši načelnik glavnega štaba maršal Sokolovski.
Sastrijevo letalo je napravilo velik ovinek, da je lahko prispelo v Taškent. Letelo je nad Iranom in Afganistan, zato da ne bi letelo nad Pakistanom. Tudi Ajub Kan ne more leteti nad Indijo, če se hoče podati v Vzhodni Pakistan ter se mora nasloniti na Cejlon. Na konferenci v Taškentu bodo govorili tudi o tem problemu. Sovjetska vlada je zelo skrbno pripravila konferenco, ki se bo začela jutri. Zjutraj se bodo sestali trije predsedniki vlad neuradno, popoldne pa se bo konferenca formalno začela pod Kosiginovim predsedstvom, ki se bo nato u-maknil, da bosta Ajub Kan in Sastri sama nadaljevala posvetovanja, Kosigin se je nocoj ločeno sestal z Ajubom Kanom in s Sastrijem. Z vsakim je govoril več kakor eno uro. Ponovno se bo sestal z obema jutri na kosilu in ni izključeno, da se bo še pred kosilom ločeno sestal z njima.
Iz Lahora v Zahodnem Pakistanu poročajo, da so se med vojaškima delegacijama Indije in Pakistana začeli aanes pogovori o umiku čet na položaje, na katerih so bile avgusta 1935. Pogajanja vodi čilski general Marambio kot predstavnik glavnega tajnika OZN. Pogajanja se bodo nadaljevala jutri v Amricaru v indijskem Pund-žabu.
Tujski promet zelo narašča
NEW YORK, 3. — Nadaljuje ar stavka 35.000 uslužbencev mestnih prevoznih podjetij. Promet podzemeljske železnice in avtobusov je popolnoma ustavljen. Med novoletnimi prazniki posledice še niso bile tako hude, vse pa kaže, da bodo porazne, ko se je pričelo normalno delo. župan New Yorka, republikanec John Lindsay je pozval prebivalce, da naj ne gredo na delo, oziroma naj zapustijo svoje domove samo v nujnih primerih. Zaprli so šole, na univerzah pa so prekinjena predavanja. Na tak način so znatno omejili dotok uslužbencev v središče New Yorka. Na otoku Manhatan ni danes prišlo do predvidenih zastojev, ki lahko dosežejo orjaške obsege. Računajo namreč, da se bodo uslužbenci pričeli posluževati osebnih avtomobilov, s čemer pa bo že tako preobremenjeno mestno cestno omrežje nezadostno in so zastoji nujni.
Oblasti proučujejo razne ukrepe in med njimi prepoved vožnje z
težavno, vendar so ga prebrodili eno samo osebo v osebnem avto-
mobilu, ki bo moral v središču New Yorka voziti toliko ljudi, kot jih lahko največ sprejme. Po drugi plati so prišla v «modo» kolesa, in so prodajalci koles napravili odlične kupčije. Vsi hoteli so v New Yor-ku zasedeni in nikjer ni najti sobe, ker so se številni uslužbenci že v soboto in v nedeljo enostavno preselili v središče mesta, da bodo lahko v ponedeljek v redu na delu.
Sindikat prevoznih uslužbencev zahteva zvišanje plač za 30 odstotkov in uvedbo izredno kratkega tedna — štirih delovnih dni po 8 ur — in torej 32-umega delovnega tednika brez znižanja prejemkov. Danes se bo predsednik sindikata moral zagovarjati pred vrhovnim zveznim sodiščem, ki je izdalo sodbo proti stavki in zlasti proti načinu boja proti stavkokazom. Posebni newyorški zakon namreč prepoveduje stavko uslužbencem javnih u-stanov, in prav tako mestnih kot državnih; v primeru kršitve predvideva odpust iz službe, sindikalnim voditeljem pa lahko grozi tudi zapor.
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 3. — Preteklo leto je bilo rekordno leto, tako po številu tujcev, ki so obiskali Jugoslavijo, kakor tudi po številu Jugoslovanov, ki so potovali v inozemstvo. Na mejnih prehodih so namreč v enajstih mesecih preteklega leta zabeležili nad 30 milijonov mejnih prehodov. Jugoslavijo je do konca novembra obiskalo 7.768.000 tujcev, v primerjavi s 4.079.000 v letu 1964, medtem ko se računa, da je lani okrog 700.000 Jugoslovanov, v primerjavi s 448.000 v letu 1964, odpotovalo v inozemstvo. Med vsemi o-biskovalci Jugoslavije so najštevilnejši, ne vštevši prehodov v okviru maloobmejnega prometa, zahodni Nemci pred Italijani in Avstrijci.
Do naglega povečanja dotoka tujcev je prišlo ne samo zaradi razvoja jugoslovanskega turizma, temveč tudi zaradi ukinitve vizumov z mnogimi državami ter zaradi velike liberalizacije in poenostavitve izdajanja vstopnih dovoljenj, posebno uvedbe izdajanja vizumov in prepustnic na mejnih prehodih. Lani je namreč bilo izdanih na mejnih prehodih 327 tisoč vizumov in okrog 1.600.000 turističnih prepustnic, na podlagi katerih so se tujci lahko tri dni zadržali v Jugoslaviji. Poleg mejnih prehodov v tako imenovanem mednarodnem prometu je bilo lani tudi okrog 12.670.000 prehodov v okviru malega obmejnega prometa na podlagi posebnih sporazumov z Italijo, Avstrijo in Grčijo. Ugodnosti teh sporazumov uživa 905.000 Jugoslovanov in 881.000 prebivalcev omenjenih držav. Največ mejnih prehodov v okviru malega obmejnega prometa je bilo na jugoslovansko-italilan-ski meji (11,5 milijona), na meji z Avstrijo (nekaj nad milijon) in na jugoslovansko-grški meji (okrog 58 tisoč).
B. B.
v
Članek dr. Francija Zwittra v celovškem «Slovenskem vestniku»
Izhodišča za novo leto so ugodna
Predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Franci Zwitter je za novoletno številko »Slovenskega vestnika* napisal uvodni članek z naslovom «Izhodišča za novo leto so ugodna«, v katerem navaja najpomembnejše dogodke v razvoju narodnostne borbe koroških Slovencev v preteklem letu ln na podlagi teh povzema zaključke o perspektivah te borbe v novem letu. Ker je prav, da smo tudi mi seznanjeni z napori koroških bratov v Avstriji za njihove narodne pravice in z odnosi avstrijske vlade do slovenske manjšine na Koroškem, objavljamo članek v celoti.
Leto ,od Katerega se poslavljamo, je bilo za koroške Slovence brez dvoma zelo pomembno. Zlasti obiski in razgovori med državniki sosednih držav in dežel so vedno spet poudarili važnost manjšine kot pomembnega faktorja v medsosed-skih odnosih. Tako je avstrijski kancler dr. Klaus v Beogradu izrecno obljubil, da hoče republika Avstrija reševati še odprta vprašanja v sporazumu in sodelovanju z manjšino; isto gledanje pa je prišlo do izraza tudi ob uradnem obisku koroškega deželnega glavarja Sime v Sloveniji.
Pravno gledano so za neposredno borbo koroških Slovencev vazni predvsem naslednji vidiki:
•	v vseh razgovorih je bilo priznano, da je vprašanje manjšine vprašanje obeh držav, ki sta se svoječasno sporazumeli v zaščito manjšine na določbe člena 7 avstrijske državne pogodbe;
•	manjšina je samostojen subjekt svojih teženj in zato v sodobni koncepciji manjšinske politike ne more biti več mesta za pojmovanje manjšine kot objekta barantanja za druge interese;
•	v tem smislu manjšina ne more biti več element spora in spotike med sosednima državama, marveč postaja vse-bolj element zbližan ja in sporazumevanja;
•	v državi sami manjšina s tem pomeni obogatitev in plemenltev kulture in vsega družbenega življenja;
•	v konkretni koroški problematiki sta ob teh obiskih osrednji organizaciji koroških Slovencev — Zveza slovenskih organizacij na Koroškem in Narodni svet koroških Slovencev — dosegli mednarodno priznanje kot predstavništvi slovenske narodne skupnosti na Koroškem;
•	s povabilom obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev s strani Izvršnega sveta SR Slovenije in z obiskom sta bili končno manifestirani načeli, da ima sleherna manjšina po eni strani naravno pravico do neposrednih siikov z matičnim narodom, po drugi strani pa, da ima sleherni narod naravno pravico, da se zanima in zavzema za življenjske interese svojega ljudstva v zamejstvu.
Če tako interpretiramo vsebino stikov in srečanj med našo domovino Avstrijo ter Jugoslavijo v tem letu, potem so leti za nas koroške Slovence brez dvoma bistvenega pomena.
Ni vzroka, da teh kontaktov ne bi tako pozitivno ocenili, kajti kancler dr. Klaus je svoje obljube in izjave, ki jih je podal v Beogradu, ponovil v avstrijskem parlamentu, ki je poročilo z odobravanjem vzel na znanje, in še pred koroškimi Slovenci na proslavi v Celovcu. Novi koroški deželni glavar Sima je že pred svojim obiskom v Sloveniji v vladni deklaraciji priznal prisotnost slovenske manjšine na Koroškem in poudaril potrebo pozitivnega upoštevanja tega dejstva tudi v deželni politiki. Končno je tudi sam državni predsednik Jonas že kot kandidat na svojem volilnem pohodu in pozneje kot izvoljeni prezident na svojem prvem uradnem obisku na Koroškem izpovedal načelo, da v današnjem svetu, ki stremi vsepovsod za združitvijo in razumevanjem med narodi ni več mesta za narodnostno mržnjo in nacionalne spore, marveč je potrebno mirno sožitje in razumevanje, pri čemer so koroške obmejne občine, kjer so že prišle do tega spoznanja in to tudi v praksi izvajajo, lahko vzor drugim in še širšim stremljenjem.
Vendar pa, kakor je pred kratkim dejal predsednik južno-tirolske ljudske stranke dr. Magnago. za obstoj in razvoj manjšine ne zadostujejo le lepe izjave in dobra volja, marveč je manjšini treba z dejanskimi ukrepi zagotoviti pravice, ki ji grejo. To velja v polni meri tud za nas na Koroškem.
Ob vseh pozitivnih izjavah so namreč po desetih letih veljavnosti državne pogodbe še številna odprta vprašanja, ki nujno terjajo rešitev. Le-ta so znana vladi ter segajo od nezadovoljivo rešenega šolskega vprašanja preko priznanja enakopravnosti slovenskega jezika v sodstvu in zlasti v upravi, na cerkvenem področju in na topografskih napisih na vsem dvojezičnem ozemlju do uresničitve že obljubljene gradnje lastnega poslopja za slovensko gimnazijo in dodelitve javnih sredstev za naše kulturne težnje.
Koroški Slovenci pa se tudi zavedamo, da obstoj in razvoj manjšine v prvi vrsti zavisi od njene lastne življenjske volje in njenega lastnega prizadevanja. Zveza slovenskih organizacij na Koroškem je zato ob izkušnjah desetletnega prizadevanja za uresničitev člena 7 državne pogodbe v smislu in duhu Spomenice koroških Slovencev sprejela ob začetku tega leta nove obveznosti in smernice v obliki programa o narodno -političnih, kulturnih in gospodarskih vprašanjih slovenske narodne skupnosti na Koroškem.
Tako pripravljeni stopamo kljub vsem težavam z optimizmom v novo desetletje borbe za uresničitev upravičenih teženj našega ljudstva na Koroškem. Osnova naše narodnopolitične koncepcije je dejstvo, da smo koroški Slovenci avstrijski državljani, ki imamo do države enake obveznosti kakor vsi ostali državljani, ki nam pa grejo tudi enake pravice kakor vsem ostalim. Zavestno in iskreno se vključujemo v splošno družbeno in državno življenje republike Avstrije, pri tem pa se zavedamo tudi svoje naravne pravice in obenem dolžnosti, da vzdržujemo žive stike tudi z matičnim narodom.
Zato s posebnim zadovoljstvom pozdravljamo bližnji u-rodni obisk državnega predsednika SFR Jugoslavije Josipa Broza Tita v naši državi, prepričani, da ta obisk predstavlja višek meddržavnih stikov in najvišjo manifestacijo dobrososedskih odnosov, ki morajo nujno priti do izraza tudi v konkretnem reševanju še odprtih vprašanj naše narodne skup nosti.
že .v prihodnjih tednih in mesecih bomo tudi koroški Slovenci kot polnopravni državljani z aktivno udeležbo pri državnozborskih volitvah soodločali o bodoči vladi in nadaljnji politiki naše države
Kakršnakoli bo nova vlada bomo tudi od nje zahtevali svoje pravice in pričakujemo, da bo — neobremenjena s skrbjo za izid volitev — končno resno pristopila k reševanju tudi našega vprašanja. Pogoji za to so bili ustvarjeni že v tem letu, ko je ministrski svet končno rešil ves čas nejasno in sporno vprašanje pristojnosti za reševanje manjšinskih vprašanj ter odločil, da je za to vprašanje neposredno pristojen zvezni kancler. To velja tudi za neposredne kontakte z manjšino, ki jih je doslej na lastno pobudo skliceval zunanji minister dr. Kreiskg in ki so brez dvoma pomenili velik korak naprej in mnogo prispevali k uveljavljanju načel in spoznanj sodobnega reševanja narodnostnih problemov. Kontakti s pristojnimi faktorji vlade bodo lahko še bolj učikovtti, saj ne bodo več le informacijski, marveč delovni z možnostjo neposrednih odločitev in dejanske realizacije.
Če bomo pri tem tudi enotni sami doprinesli svoje ter vsi skupaj brez razlike političnega in svetovnonazorskega gledanja pomnožili svoja prizadevanja na kulturnem in gospodarskem področju, posvetili vso svoio skrb in vzgojo predšolske, šolske in študentske mladine z odgovornim in aktivnim spremljanjem dogajanja na šolsko - političnem področju, nam bo gotovo tudi novo leto pomenilo korak narrrej k zagotovitvi življenjskih teženj našega ljudstva na Koroškem.
3Cy3T7 ™7

žena pokojnega ameriškega predsednika Kennedyja je z otrokoma Caroline in Johnom preživela novoletne praznike na snegu v Sun Valieyu
PRED GLASOVANJEM 0 ZAKONU 0 OBVEZNEM CEPLJENJU
Lani je bilo v vsej državi le 265 primerov poliomielitisa
Kljub zadovoljivim rezultatom cepljenja s Sabinovim pivom še vedno obstajajo «prazna področja»
ce-
icm, 3. — Po vsej Italiji se v pospešenem tempu nadaljuje cepljenje proti poliomielitisu v pričakovanju zaključnega glasovanja v poslanski zbornici o predlogu ministra za zdravstvo Mariottija o obveznem cepljenju. Od 5. novembra (dneva obnovitve kampanje za leto 1965-66) do 31. decembra, je bilo cepljenih 38.516 otrok s trifaznim cepivom Sabin. K tej številki je treba dodati še 7,865.111 otrok kolikor jih je bilo cepljenih z vsemi tremi fazami, od marca 1964 do avgusta 1965. Vseh otrok v Italiji za katere se lahko reče, da so dokončno imunizirani proti poliomielitisu, je sedaj 8,903.627.
število primerov obolenj za po-liomielitisom v letih 1963-64 in 1965 je bilo v posameznih mesecih naslednje:
Januar	1963 131	1964 172	1965 45
Februar	101	132	19
Marec	91	124	38
April	135	84	25
Maj	237	61	23
Junij	322	56	18
Julij	350	48	17
Avgust	302	28	8
September	304	21	14
Oktober	378	36	23
November	293	33	28
December	186	44	7
Tiskovni	2830	839	265 urad ministrstva za		
dravstvo podčrtuje.		da kljub na-	
zadovanju števila primerov obolenj za poliomielitisom od 2830 v letu 1963 na 839 v letu 1964 in na 265 v letu 1965, še vedno obstajajo nevarna «prazna področja«, na katerih je število primerov poliomielitisa še vedno previsoko, predvsem zaradi zamujanja ali celo brezbrižnosti staršev do kampanje za cepljenje. V pričakovanju odobritve zakonskega osnutka o obveznem cepljenju. ki ga je predložil minister Mariotti v poslanski zbornici, ministrstvo poziva vse starše, učitelje ln zdravnike, naj na vse možne načine pospešijo in popularizirajo kampanjo, ki je sedaj v teku.
BARI, 3. — Brzec iz Milana je v dopoldanskih urah na glavni po-
zavozil v lokomcctor lokalne zveze z Monopolijem. Štiri osebe so bile ranjene.
Indonezijski letali trčili v zraku
DŽAKARTA, 3. - V Džakarti so sporočili, da sta civilni letali indonezijske družbe »Gaiuda*, od katerih se je eno zrušilo nad južno Sumatro, drugo pa imajo za izgubljeno, v resnici trčili med letenjem. 34 oseb, ki so bile na obeh letalih (13 potnikov in 4 člani posadke v vsakem) je izgubilo življenje.
Letali vrste «DC 3 Dacota* sta vzleteli včeraj zjutraj nekaj minut eno za drugim z letališča v Džakarti, namenjeni v Palembang na Sumatri. Drugo letalo, verjetno hitrejše od prvega, je — kot se zdi — dohitelo prvo. Obe letali bi morali leteti v različnih višinah, vendar je v hudi nevihti zgornje letalo izgubilo višino in verjetno padlo na nižje leteče letalo.
Japonski ribiči 4500 let
pred Kolumbom odkrili Ameriko?
VVASHINGTON, 3. - Antropolo-ga washingtonskega inštituta »Smithson* Clifford Evans in Bet-ty Meggers zatrjujeta v članku, objavljenem v reviji »Scientific American«, da so Japonci prišli v Ameriko 4500 let pred Krištofom Kolumbom. Znanstvenika opirata svojo trditev na dejstvo, da so črepinje posod ki izhajajo izpred 3000 let pred našim štetjem, in ki so bile leta 1961 najdene v E-kvadorju, popolnoma podobne posodam, ki so jih v tistem času izdelovali na Japonskem. Poleg tega pa tudi obstoj morskega toka, ki začrtuje 13.000 kilometrov dolg lok preko Pacifika, opravičuje verjetnost kakšne japonske odprave v Ameriko, toliko bolj, ker so takratni japonski ribiči imeli navado ostati na morju po več časa.
Umrl je pisatelj Rene Behaine
PARIZ, 3. — Francoski pisatelj Rene Behaine je umrl v starosti 85 let v vili v Villefranehe-sur-Mer, kjer je živel že kakih 10 let. Behaine, med drugimi deli avtor »Histoire de la societe«, «Ma mois-sons des morts*, «Jour de gloire*, «Sous la char de Kali«, je bil pre4 petimi leti predlagan za Nobelovo nagrado.
............I..mitinmiiniuiiiiiNnifinimnniiuiuniiiiiitiimiiiiiiiiiniiniimmraininiiiuiiiiHiiiiiii.um«'.".......‘"'""m.
ZOPET TRAGIČNO PRVENSTVO BLAZNE MOTORIZACIJE
Za novoletni «weekend» v ZDA 640 mrtvih zaradi številnih prometnih in drugih nesreč
40 severnoameriških zveznih držav je prav za novo leto zajelo silno neurje - Visoko število mrtvih tudi v Franciji
CHICAGO, 3. — V Ameriki so za letošnje novoletne praznike zabeležili tragični rekord v prometnih nesrečah, pa tudi v smrtnih žrtvah teh nesreč. Opolnoči je Svet za narodno varnost, ki ima svoj sedež v Chicagu, sporočil, da je zaradi prometnih nesreč izgubilo življenje 553 oseb. K tej številki pa je treba dodati še 51 mrtvih zaradi požarov, 11 zaradi letalskih nesreč in 48 zaradi drugih nesreč, ki so prav tako povezane z novoletnimi počitnicami. Vseh žrtev novoletnih praznikov je bilo torej 640 v primerjavi s 474 v lanskem letu. V tej žalostni lestvici je na prvem mestu država Ohio s 46 mrtvimi, nato pa Kalifornija s 45, Nev York z 38. Michigan in Illinois z 29 ter Severna Karolina in Teksas z 22 žrtvami.
Glasnik Sveta za narodno varnost je takole komentiral te pre
sunljive podatke: »Očitno je, da grozota teh številk ne more dovolj spametovati avtomobilistov in jih prisiliti k manj tveganim vožnjam na cestah. Kdo more še dvomiti, da spričo sedanjega tehničnega razvoja avtomobilizma, sedanjega stanja cest in spričo nivoja spretnosti vozačev naš pre-
vozni sistem ne odgovarja več našim zahtevam?«
Da bi bil tragični obračun še bolj porazen, se je nad velikim delom dežele zneslo prav za Novo leto hudo neurje v štiridesetih državah Severne Amerike. V državi Washington je nevihta trajala več ur. V Arkansasu je prišlo do poplav. Močni vetrovi so zajeli po-
Dr. FRANCI ZWITTER predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem
.................................................
Z ZAKONOM KRONANA LJUBEZENSKA IDILA
Rascel in Carthierova od včeraj mož in žena
Rascelu je bila za pričo tudi Delia Scala, ki je
igralčeva partnerica v glasbeni komediji gZelvin dan>
MILAN, 3. — Znani filmski in revijski igralec, pevec in skladatelj Renato Rascel se je opoldne civilno poročil s svojo tajnico Francozinjo Huguette Carthier. Funkcijo matičarja je izjemoma opravil župan prof. Pietro Bucalossi. Ceremoniji sta prisostvovala tudi otroka Carthierjeve iz prvega zakona Ca-therine in Pierre. Rascel, ki je sedaj star 53 let, je pred osemnajstimi meseci dosegel razveljavlienje svoje poroke z igralko Tino De Mola. Carthierjeva ima 35 let.
1 Vest o Rascelovi poroki, ki jo je prej objavil neki milanski tednik, je privabila pred občinsko palačo veliko število radovednežev.
Iz gledališkega ambienta je bila prisotna Italia Paone, žena impre-zarija Remigia, lastnika gledališča »Nuovo*, v katerem Rascelova skupina prav sedaj uprizarja glasbeno komedijo »Želvin dan. Za priče so bili igralka Delia Scala, njen zaročenec Giorgio Nocella, založnik Vito Blanco in odvetnik Clau-dio Cargiullo. Točno opoldne sta se z avtom »Maserati 1500. pripeljala Renato Rascel in Huguette Carthier ter njena hčenka Catheri-, ne. Pred vstopom v poročno dvorano sta Rascel in Carthierova morala pozirati skupini fotografov ter filmskih in televizijskih operaterjev.
Potem ko je župan Bucalozzi prebral zakonske člene, ki zadevajo poroko in ko je občinski tajnik izpolnil zapisni« so ga podpisali zakonca in priče: Delia Scala in odvetnik Cargiullo za Rasce-la, založnik Vito Bianco in Giorgio Nocella pa za nevesto. Zupan je nato ponudil zakoncema šopek rdečih in lila orhidej, povezanih e trakom v barvah milanske občine. Zakon med Rascelom in Car-thierovo je bil v registru označen
dročje velikih jezer, neurje je prekinilo električni tok v Portlandu v Oregonu, znano smučarsko središče Timberline Lodge na gori Hood pa je popolnoma izolirano zaradi visokega snega. Na Aljaski je silovit požar uničil staro rusko mesto Sitka in le požrtvovalnemu delu gasilcev in drugih prostovoljcev se je zahvaliti, da so rešili številne dragocene relikvije, ikone in druge dragocene predmete iz mnogih samostanov še iz carskih časov. Številnim prebivalcem, ki so ostali brez strehe, so na vso fiaglico začeli pošiljati električne pečice, da bi se vsaj nekoliko obvarovali pred hudim mrazom. Neurje je zajelo tudi Kanado: Na mednarodnem letališču v Vancou-verju je neko letalo družbe »Brit-tish Columbia Airlines* zavozilo v močvirje ob letališču in se razbilo na dva dela. Pilot je pri tem izgubil življenje. Življenje je izgubil tudi neki drugi potnik, triletni otrok je padel v močvirje in utonil, drugih pet potnikov in eno potnico pa so z raznimi poškodbami pripeljali v bolnišnico.
Tudi v Franciji je bilo število žrtev prometnih nesreč med božičnimi in novoletnimi prazniki visoko. Po še neuradnih podatkih je izgubilo življenje 216 oseb, 1434 I pa je bilo ranjenih. Od teh je bilo 131 mrtvih in 6S0 ranjenih za I novoletne praznike, ostali pa za j božične.
GALLIPOLI
Tobakamer Giuseppe DAjello je v domači ribarnici kupil polenovko, Ki je bila ujeta ob obali Gallipolija. Ko io je doma odprl, je našel v njenem želodcu starinski kovanec iz predrim-skih časov z upodobljeno žensko glavo z zvezanimi kitami in z napisom «Augustus Divi F.» Najdba je seveda takoj pritegnila pozornost znanstvenikov in numizmatikov, čudno pa je. kako je kovanec zašel v ribin želodec.
KAIRO
Moderne egiptovske pošte so slavile prvo stoletnico svojega obstoja in stoto obletnico izdaje prvih egiptovskih znamk, ki jih je dal natisniti sultan Ismatl štiri leta pred otvoritvijo sueškega prekopa. Znamki sta imeli nominalno vrednost 5 tn 10 ptaster. Dotlej je bila egiptovska poštna služba, ki jo je ustanovil Carlo Meratti, v italijanskih rokah. Priredili so tudi filatelistično razstavo raritet, katere se udeležujejo razstaplalci iz 104 držav.
W£XFORD
Korveta irske mornaric« je morala streljati, da je prekinila pravcato pomorsko bitko med ribiči irske republike in Severne Irske Pet irskih ribiška ladij je obkolilo rib.ško ladjo Severne Irske «Westburn» kljub odredbi iz Dublina, da lahko v skladu s petletnim sporazumom severnoirski ribiči lovijo slanike v irskih vodah. Ker je bila ladjica «Westburn» poškodovana ie zaprosila za pomoč in šele orllo-
DANES V CORTINI
Majdi Sepetovi Oskar «Poklon umetnosti»
CORTINA D’AMPEZZO, 3.	-
Jutri bo v Cortini v glavnem hotelu VII. »Gran gala narodov*. O-srednja točka prireditve bo podelitev mednarodnih »Oskarjev. »Poklon umetnosti«, ki jih bodo podelili letos Italijankama Ginl Lollobrigidi in Milvi, Švicarki Ma-risi Friggerio, sovjetskemu pevcu Vladimiru Waimanu, Jugoslovanki Ljubljančanki Majdi Sepe in Libanoncu Badru Trambuziju.
ložnost prišla iz Pariza, kjer pravkar snema neki film, in bo iz rok princezinje Ire Fuhrstenberg prejela posebno nagrado za elegantnost, ki so jo že prej prejele tudi bivša perzijska j-rincezinja So-raya, Ira Fuhrstenberg sama in pa filmska igralka Eleonora Rossi Drago. Med prireditvijo bodo izvolili tudi «Lady Cortina«, ki bo kasneje sodelovala pri tekmovanju za »Lady Evropa*.
«Michclangelo» v doku zaradi revizije
GENOVA, 3. - Kot je bilo predvideno ie pred meseci, bo prekooceanska admiralska ladja italijanske potniške flote »Michelangelo* jutri dopoldne vplula v dok za pogodbeno revizijo ob »izteku jamstva*. Po reviziji, ki jo bo opravilo podjetje »Ansaldo*, ladja ne bo več uiivala jamstva graditeljev.
Revizijo so anticipirali za nekaj mesecev (jamstvo namreč poteče šele maja) zaradi odličnega delovanja naprav v vseo osmih mesecih, odkar ladja pluje. »Michelangelo* bo ponovno izplula iz doka 6. februarja.
Anthony Quinn se je poročil z Jolando Addolori
BEVERLEY HILLS, 3 - Filmski igralec Anthony Quinn se je včeraj zvečer poročil z Italijanko Jolando Addolori, staro 30 let, s katero živi že nekaj let in s katero je imel tudi Iva otroka. An-thony Quinn, ki ima sedaj 50 let, se je lani ločil od Katherine De Mille, hčerke pokojnega režiserja in filmskega producenta Cecila De Milleja, po zakonu, ki je trajal 27 let. Poročna ceremonija je bila v stanovanju Quinnovega agenta Miltona Grossmana v prisotnosti maloštevilnih prijateljev. Zakonca Quinn bosta verjetno stanovala v Rimu.
Dvojčki med 1965-1966
~~------- ~
r....-	-----------”
iiiv..
Adriana Ronchi je v bolnišnici v Brescii povila dvojčki Doris in Nicoletto, ki pa se nista rodili v istem letu. Doris je zagledala luč sveta 31. dec. 1965 ob 23.57’, Nicoletta pa 1. januarja 1966 ob 00.01’. Verjetno izjemen primer dvojčkov z različnim rojstnim letom
iiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiittiimiimiinMmiimtfimmitiiiiiiiittiiiiiiiiiiitiitmiM
27., 28. IN 29. L M. V SANREMU
26 pesmi za festival italijanske popevke
V finale bo prišlo štirinajst pesmi Napovedovalec bo Mike Bo n g io mo
SANREMO. 3. — Družba A.T.A., I glh 13 pesmi. Za finalno Izvedbo vsakoletna organizatorica festivala 29. januarja bodo oba večera :z-italijanske popevke v Sanremu, je | brali po 6 pesmi neposredno, nak-
objavila seznam pesmi, ki jih Je posebna komisija izbrala za konkurenco med 35, kolikor Jih je bilo predloženih. Vseh pesmi v konkurenci bo letos 26, to Je dve več kot lani. Razlog za to povečanje Je v dejstvu — kot je rečeno v poročilu družbe za tisk — da Je kvaliteta vseh predloženih pesmi zelo Izenačena in na visoki ravni. Kljub temu pa so med Izključenimi tudi pesmi takih avtorjev kot so Rascel, Bindl in Oaber.
Festival v Sanremu bo v dneh od 27. do 29. t.m. Dne 27. bodo lz-Ivajali prvih 13. zvečer 28 pa dru-
Lollobrigida bo prav za to pri-
.............................mi....Illlllllllllllllllllllllllllll..Milil.II......................
ZANIMIV ČLANEK V MOSKOVSKI 4:PItAVDI»
Nekateri umetni sateliti bodo ostali v vesolju tudi več kot tisoč let
Rascel in Carthierova
s številko ena za leto 1966 s pripombo, da gre za zakon po pooblastilu civilnega urada rimske občine.
Po izhodu iz poročne dvorane sta Carthierova in Rascel prisrčno objela Catherino n Pierra. Na vprašanje če se nameravata podati na poročno pot ivanje, je Rascel odvrnil, da bo njuno poroč. no potovanje povezano s turnejo igralske skupine v Benetke in v Sanremo.
Rascel in Carthierova sta se spoznala pred desetimi leti v beneškem kazinoju. Ponovno sta »e srečala nekaj let kasneje v Rimu pri družbi »Scalera film* za ka tero je takrat Rascel snemal neki film Tedaj se je med njima razvila simpatija in Carthierova je
Trenutno leta okrog Zemlje več sto aktivnih telitov . Aktivno življenje satelitov traja
MOSKVA, 3. — «Kozmos 100» bo ostal na svoji krožni poti okrog 100 let, ostali sateliti iz iste serije «Kozmos 80, 81. 82, 83 in 84» pa bodo ostali na krožni poti okrog Zemlje več kot tisoč let; satelita «Eleotron 1» in »Electron 2» bosta ostale v vesolju na poti okrog Zemlje najmanj 200 let. Tako zatrjuje danes «Pravda» v posebnem članku iz koordinacijskega in računskega centra, v katerem obdelujejo in proučujejo podatke, ki Jih pošiljajo sovjetski umetni sateliti. Trenutno spremlja ta center polete nad 20 sputnikov, ki krožijo okrog Zemlje V članku, objavljenem v «Prav-
čen^oastop ^korvete je pomiril |	rTŠcelova‘Ujme*
dl«, je tudi rečeno, da je sedaj v vesolju veliko število umetnih satelitov ln aktivnih vesoljskih ladij. Razen kakih 100 satelitov vrste »Kozmosn. so v vesolju tudi sateliti serije »Molnla« (z apogejem 40 tisoč kilometrov), satelltl-dvojnikl serije »Electron«, ki proučujejo Van AUenov pas, sateliti tipa «Proton», televodenl sateliti «Pollot 1» ln «Po-Uot 2» ter še drugi.
Razen tega letita proti Veneri vesoljski ladji »Venera 2» ln «Vc-nera 3», prav tako pa še vedno funkcionira medplanetarna ladja
«Zond 3», ki je posnela drugo nevidno stran Lune ln ki je 27. decembra poslala na Zemljo slike z razdalje 87 milijonov 500 tisoč kilometrov. Trenutno Je ladja »Zond 3» oddaljena od Zemlje 95 milijonov kilometrov.
Vsak satelit, piše »Pravda«, ima «aktlvno življenje«, katerega dolgost traja od nekaj tednov do dveh let.
Nekatere avtomatske satelltke Je mogoče tudi rešiti. Gre za tiste, katerih oddajna telemetrična sredstva so se Izkazala za nezadostna.
ali pa mrtvih sa-največ dve leti
Med te «rešljlve» satelite Je treba šteti tudi nekatere vesoljske ladje, ki so bile Izstreljene na krožno pot zato, da bi Izpopolnile sisteme, ki bodo kasneje služili vesoljskim ladjam s človeško posadko, al) pa zato, da proučujejo sisteme za pristajanje. Prav tako »rešujejo« tudi nekatere znanstvene satelite, ki proučujejo vpliv daljšega bivanja v vesolju na rastline, mrčes ln dru ge žive organizme.
Ko nekateri sateliti končajo svoje »aktivno življenje«, ostanejo v vesolju ln krožijo okrog Zemlje kot mrtva telesa, drugi z nižjimi krožnimi potmi ob vstopu v gostejše plasti zgorijo, medtem ko tretji ostanejo še dolgo pri »popolnem zdravju«.
Na zaključku odgovarja »Pravda« na nekoliko lndlskretno vprašanje ln pravi, da na televodenlh satelitih seveda ne deluje vse vedno v redu.
nadno pa med Izključenimi še vsak večer po eno, tako da bo prišlo v finale 14 pesmi.
Napovedovalec bo Mike Bonglor-no.
V naslednjem navajamo po abecednem redu in v Izvirniku naslove vseh 26 pesmi v konkurenci ter avtorje glasbe In besedila:
1 »Adesso sl« Serglo Endrigo, Serglo Endrigo;
2.	«A la buena de Dios« Malgo-nl, Pal lesi;
3.	»Cosl come viene« Leoni. Pal-lavlcinl;
4.	«D!o. come tl amol) Domenico Modugno. Domenico Modugno;
5.	«Dlpendesse da me« tller Pat-taclni. Pallavlcini;
6.	«11 ragazzo delia vla Oluck« Adriano Celentano, Betetta • Del Prete:
7	«In un flore« Bonida. Mogol;
8	«Io non posso crederti« Mar-chettl, Sanj ust;
9.	»Io tl amo» Faliabrino. Piinlo
Maggf;
10.	»Io ti darč dl Dlu« Remigi, Testa;
11.	«La carta Vincente« Glno Paoli, Glno Paoli;
12.	«La notte dell'addlo» Dive-rlo, Testa;
13.	»Lel ml aspetta« Baldan Bem-bo, Pallavlcini;
14.	«Mai. mal, mat Valentina« Colonnello. Testa;
jg, »Nessuno dl vol« Kramer, Pallavlcini;
16.	»Nessuno ml pub gludlcare« Pace-Panzerl, Beretta-Del Prete;
17.	»Paff... Bum« Reverberl, Bar-dottl;
18.	»Parllamo dl te« Edoardo Vla-nello, Pallavlcini;
19.	«Per questo vogllo te» De Pontl, Mogol,
20.	«Quando vado sulla rlva« Pa-gano, Resca;
21.	«Questa volta« Sattl, Mogol;
22.	«Se questo baiio non flnisse mal« Mescoll, Pallavlcini;
23.	»Se tu non fossi qul» Carlo Alberto Rossi, Marlsa Terzl;
24.	«Una časa ln cima al mondo« Pino Donagglo, Pallavlcini;
25.	«Una rosa da Vlenna« Guar-nleri, Bruno Lauzi;
26.	»Un glorno tu ml cercheral« Campanino, Campanino.
KITAJCI NA RENU
Zanimivi odnosi in stiki med Bonnom in Pekingom
Zahodna Nemčija se je za Kitajsko začela zanimati predvsem, odkar so bili vzpostavljeni francosko-kitajski diplomatski odnosi • Brošura s kitajskimi nasveti za dieto bolnikov na jetrih itd. - Kaj je izjavil veletrgovec z orožjem, Seidenschnur
Bonn se je za Peking začel bolj zanimati, odkar so bili vzpostavljeni francosko-kitajski diplomatski odnosi in se je povečalo število trgovinskih aranžmajev med Pekingom in Parizom. Odtlej so se začeli tudi nekateri bonski gospodarski krogi ukvarjati z mislijo, kako bi okrepili zahodnonemški izvoz na kitajsko tržišče.
Te težnje so se še posebno okrepile, ko je lani septembra Maoce-tung izjavil, oziroma omenil delegaciji japonskih socialistov «sovjet-sko okupacijo tujih ozemelj«, pri čemer je med drugim imenoval tudi področja, ki so pred vojno pripadala «tretjemu Reichu«. Bile so to za Zahodno Nemčijo močno spodbudne besede, in ne samo v gospodarskem, temveč tudi političnem smislu. Na Renu se je začela Pojavljati vrsta osebnosti, ki so kazale nekakšne »delne simpatije za Maocetunga«, nekateri pa so celo začeli razpredati strateške kombinacije o bodočem «pomenu geografskega položaja SZ med Zvezno republiko Nemčijo in Kitajsko«.
»Frankfurter Rundschau« je kmalu zatem (točneje, 14. septembra 1964) zapisal: «Kitajci so nedvomno zainteresirani na povojni združitvi Nemčije, če bi se s tem zagotovila odprava ameriškega in sovjetskega vpliva v obeh delih Nemčije.«
Omenjeni «ugodni veter« je prižel do izraza tudi v krogih, ki se ukvarjajo z zunanjo politiko Zvezne republike Nemčije. Skoraj istočasno, sredi novembra lansko leto, je v tisku namreč bilo govora o dveh različnih bonskih akcijah: o obisku načelnika informativne službe Straussove CSU Karla Schmoel-lerja v Pekingu in o načrtih ministrstva za zunanje zadeve o bilateralni kitajsko-zahodnonemški izmenjavi trgovinskih misij, kar je v praksi Bonn že bil uveljavil v svojih odnosih z nekaterimi socialističnimi deželami Evrope.
Pa ni bilo nič. Najprej je bil demantiran obisk Straussovega predstavnika v Pekingu, zatem je bilo sporočeno, da se bo Zvezna republika Nemčija «o morebitnih zahodnonemško-kitajskih aranžmajih posvetovala s svojimi zavezniki«. Rečeno je bilo, da bo zunanji minister Schroeder o tem razpravljal z ameriškimi partnerji ob svojem obisku v Washingtonu, ki se je nanj tedaj pravkar pripravljal. Po Schroederjevem povratku v Bonn, pa se o izmenjavi trgovinskih misij ni več govorilo. Bilo je to v času, ko se je v dokajšnji meri povečala ameriška «eskalacija» v Vietnamu in se je spričo tega tudi bonska proameriška politika brez pridržkov morala podrediti ivashingtonskim glediščem.
Odtlej je v odnosih med Pekingom in Bonnom vladalo relativno zatišje — vse do pred nekaj tedni, ko je v drugi polovici novembra lanskega leta nastopila nenadna sprememba. Zatišje je bilo pretrgano v dveh smereh, ki med sabo navidez nimata nobene zveze, a zaradi tega nista nič manj značilni za politična načela Bonna in Pekinga, ne glede na vse mogoče medsebojne razlike in nasprotujoče si cilje.
Prva poteza očitno prihaja iz Pekinga. Pred kakimi šestimi ali sedmimi tedni so številni zahodnonemški državljani po pošti prejeli neko čudno «poliudno-znanstveno brošuro«. Na ovitku je bil razvi-’ člen poštni pečat Frankfurta ob Meni in naslednji naslovi tem: »Napredek v dieti za bolnike na jetrih«. «Rimska cesta in Germani« in ((Potovanje v Nemško sredogorje«. V resnici pa se je, namesto omenjenega medicinsko - zgodovin-sko-turističnega čtiva, v tekstu'nahajal — kitajski recept za rešitev nemškega vprašanja.
Baje so brošuro izdali in razpe-čali nekateri posamezniki, ki se šemi iinalo za «Marksistično-lenin-sko partijo Nemčije« in skušajo čitatelja prepričati, da njihov «dan zmage ni več daleč«. V tekstu se na zelo vulgaren način napada ne samo politika SZ in Jugoslavije, marveč se frontalno nastopa tudi proti Enotni socialistični partiji riemokratične republike Nemčije in ilegalni Komunistični partiji Zahodne Nemčije, katerima se celo očita zločinska neodgovornost do nemškega delavskega razreda.
Seveda, cilj ni toliko v tem, da bi se koga zmerjalo, kolikor v kite Iškem programu nemške združitve. Vse je zelo enostavno in je treba »začeti pri Berlinu«. Namesto zgraditve berlinskega zidu — Zatrjujejo nemški maocetungovci — bi se bil «iz zahodnega Berlina moial pregnati ameriški imperializem«, s čimer bi Berlin postal «nedeljiva prestolnica Nemške demokratične republike in dostojno Klavno mesto socialistične Nemčije«. To bi bilo treba storiti po vietnamskem vzoru, pa se s tem v zvezi v brošuri tudi vzklika: «Berlin bo osvobojen kot Sajgon!«
Ta nastop »maoizma« na Renu Je čuden iz več razlogov: tudi če Pustimo ob strani njegovo vulgarnost, primitivno in psevdorevolu-cionamo frazeologijo, popolno nepoznavanje političnih pogojev v Evropi itd, ostane na koncu še neko vprašanje. Kako Je mogoče, namreč, da odlično organizirana žahodnonemška policija, ki se tabo hvali s svojim odkrivanjem elanov prepovedane Komunistične Partije Nemčije, dovoljuje razširjanje te brošure? Ali gre v tem Primeru za gol slučaj ali za kaj drugega?
Nekatere mdicije so dokaj čudne, vtem ko so zahodnonemški poštarji omenjeno brošuro raznašali Po hišah zahodnonemšklh državljanov. so se istočasno v Pekingu , vodila pogajanja v zvezi z obsežni-zahodnonemšklmi trgovinskimi transakcijami s Kitajsko. In še bol) čudno Je pri tem, da ne gre *a blago široke potrošnje, marveč Za strateške artikle.
Zahodnonemški veletrgovec z o-fožjem Hans Joachlm Seidenschnur, ki Je pred nedavnim dvakrat obiskal Peking, je v obširni izjavi bonski agenciji DPA rekel, da gre za posel v vrednosti 400 milijonov mark. Na seznamu pa
niso samo naročila nekega kombinata kemične industrije, marveč tudi delikatni artikli, kot n.pr. 35-tonski kamioni, transportna letala in hitre ladje.
Posebno zanimiva sta zadnja dva artikla. Gre namreč za 170 transportnih letal ameriške proizvodnje, ki jih je ameriški glavni štab v Heidelbergu prodal zahodnonem-škim in švicarskim tvrdkam, zdaj pa jih Seidenschnur prodaja Kitajski. Ladje pa so zahodnonem-ške proizvodnje, a Peking jih želi kupiti nič manj kot — osemnajst. Imajo po 160 ton, njihova hitrost pa znaša 90 km na uro. Namenjene so carinski in policijski službi na morju, vendar se na njih lahko montirajo tudi topovi.
Na osnovi številnih stikov s kitajskimi partnerji, je Seidenschnur prišel do prepričanja, da bi ((Okrepljena udeležba zvezne republike pri gospodarski graditvi Kitajske ustvarila velike in trajne možnosti za zahodnonemško industrijo«. Zahodnonemški tisk, ki se niti dotaknil ni zgoraj imenovane brošu-
re, pa je Seidenschnurovim poslom posvetil veliko prostora in publicitete.
Gre torej res za dva povsem nasprotna si dogodka v odnosih med Bonnom in Pekingom: prvi v Bonnu ni zbudil kdove kakšne pozornosti, kljub temu da toleriranje kitajske propagande morda vendarle ima tudi določeno zunanjepolitično ost, naperjeno proti vzhodu. Kar zadeva drugi, trgo-vinsko-strateški dogodek, pa se pričakuje, da bo zaradi ameriškega nasprotovanja v dokajšnji meri okrnjen. A bo kljub temu ostalo dejstvo, da je Bonn v Pekingu storil določene korake.
Možno je končno tudi to, da so se na Renu — zaradi poslabšanja odnosov s SZ, oziroma nasprotovanja le-te bonskim jedrskim težnjam — odločili zaigrati na »kitajsko karto«. Bonska politika je že tako polna raznih absurdov, da bi eden več ali manj v resnici ne pomenil mnogo.
K. K.
Izmed novoletnih voščilnic
-.J
(Tončka Kolerič)
V SEPTEMBRU JE IMEL ŠESTDESET LET
Istran IVE MIHOVILOVIČ
publicist in javni delavec
(Nadaljevanje in konec) Mihovilovid je spremenil smer in ton dotedanjega lista in napravil iz njega bojevito protifašistično glasilo za vse emigrante v celi Jugoslaviji. List je i-mel bogate in številne podtalne vire v obmejni in notranji fašistični Italiji. Vrhu tega je bil povezan s protifašističnimi emigrantskimi listi v glavnih mestih Evrope, zlasti Francije. Zato je ‘Istra’ daleč presegala svoje obmejno emigrantsko območje in naletela na pozornost in odmeve v vseh jugoslovanskih krogih, ki so v Jugoslaviji zbirali na vkup vse demokratične sile. Še posebne zasluge si je pridobilo to tedensko glasilo Istranov in Slovenskih Primorcev tudi s tem, da je bil urejevan v slovensko-hrvaškem duhu naijožjega zbliževanja med Slovenci in Hrvati. Slovenski in hrvaški člani so napolnjevali njegove stolpce, a razširjene številke ob novoletnih in drugih praznikih so seznanjale o kulturnih- dosežkih istrskih Hrvatov in primorskih Slovencev. In končno je žel list še to žalostno slavo, da so ga uporabljale fašistične oblasti še kot 'corpus delicti’ proti raznim obtožencem
KAJ VSE NAM VEDO POVEDATI RAZNI VEDEŽI IN JASNOVIDCI
Vojne, one velike - pravijo - letos ne bo
več pa bo majhnih vojn
Potresi na vseh straneh - Spori med velikimi - Krize pri bogatih in revnih - Med vidnimi ljudmi bo smrt hudo kosila Vreme bo, kakršno pač bo, ker vsak napoveduje po svoje
Vedeži, jasnovidci, prerokovalci, skratka ljudje, ki vidijo v bodočnost, so pojav, ki je star, kolikor je staro človeštvo, kajti rodila jih je človekova želja, da bi v naprej zvedeli, kaj bo čez mesec, čez leto. Od tod izhajajo tudi razni mitični preroki, pa tudi današnji jasnovidci, ki se po navadi oglasijo k besedi ob koncu leta in napovedujejo, kaj vse se bo zgodilo v novem letu. Zdi se, da je na svetu še veliko ljudi, ki vedežem verujejo. To pričajo številne publikacije, ki jih ti izdajajo in ki gredo v promet. Prepustimo vero v sposobnosti teh ljudi vsakemu posebej in se zaradi kronike ustavimo pri nekaterih napovedih za letošnje leto.
Slcpr. pa bi morali že malone sami verovati v to, da je nekaterim dano videti v bodočnost. ..Vedjei, ki .je izdal majhno, brošuro »Iride«, je za prve dni januarja letos napovedal «na jugu potres« in današnje dnevne vesti že poročajo o potresu v Maroku in Grčiji.
Da bi nas prve posrečene napovedi ne zapeljale, bomo v nadaljnjem najpomembnejše napovedi nekaterih bolj znanih jasnovidcev ali vedežev le registrirali:
Francoz ANDRE BARBAULT, podpredsednik mednarodnega združenja za astrologijo, napoveduje, da bo letošnje leto — leto kriz tako na gospodarskem, kot
na političnem področju, posebno med Kitajsko in ZDA. Sovjetska zveza pa bo v tem letu napravila ogromen skok naprej. Proti njegovim napovedim govorijo sicer ekonomisti, toda Barbault vztraja pri svoji trditvi, da se bo Sovjetska zveza povzpela na prvo vodilno mesto v svetovnem meriiu. Kar zadeva ZDA, ji francoski vedež napoveduje bolj temne dni, kar da bi znalo nevarno vplivati na vso svetovno politiko.
Američanka SHIRLEY SPENCER meni, da bo letošnje leto dramatično, ker bo treba že v februarju in marcu začeti reševati vrsto nerešenih problemov. Kljub temu upa, da bomo ob koncu leta že j^vpn težav, če bo med letom dosežen kak u-speh, kajti sicer nas bo stanje privedlo na rob'pfcopada. V ZDA bodo doživljali inflacijo in gospodarsko krizo, kar pa bo veljalo le od marca do maja, kajti od avgusta dalje bodo ZDA doživljale še večji gospodarski uspeh. 2ena pokojnega predsednika Kennedyja Jacqueline bo po njenem «zaživela novo življenje«, vendar se bo ponovno omožila šele prihodnje leto, medtem ko ji drugi napovedujejo poroko že letos. To pa da bo spravilo v jezo njenega svaka Boba Kennedyja. Američanka nadalje napoveduje težave za Wil-sona ;n Erharda, premieru Sa-striju Pa napoveduje celo zru-
..............imiiin.inmiiiiinii.m""""".....mn«
| IZ UMETNOSTNIH-GALERIJ |
Kolektivna razstava v Slovenskem klubu
Na letošnji skupni razstavi naših slikarjev v Slovenskem klubu vidimo prvič tudi olja Toneta Miheliča, dva velika razgleda starega Pariza in pestrih hiš Murana. Manjši sta olji Roberta Faganela, ki sta temnih barv, a zato iivahr nejših potez, vse v načinu mojstrov pokrajin iz konca preteklega stoletja
Luketič pa ostaja vedno Luketič, poln zasanjane lepote tudi v talobni, sivo zaoblačeni ravnini pod Zavljami s trsjem in vranami. Je pa svete rezek v dvobarvni bežni risbi Krasa v snegu. Bambičev brezposelni teiak, ki si s hudim pogledom greje roke ob petrolejki, je starejša šelak-tem-pera, »Kraški grmi» v voščenih barvah pa so z zadnje osebne razstave. Hlavaty je pač odlični akva-relist, ki v obeh listih jesenske vasi in zasneienega Krasa skoro presega samega sebe.
Vsi omenjeni slikajo več ali manj tako, kot svet izgleda, česar pa ne moremo trditi o Palčiču. Je pa on najbolj vztrajen in dosleden v izvajanju svoje umetniške naloge. Obe ogromni platni sta zelo spretno sešiti z nad in z podstavljenimi oblikami
kotnatega videza in v središču enega so spojeni svetli kovinski odrezki. Vplivata temno, tajinstve-no, kot spomin pradavnine, kar sta v nekem pogledu za geologe, ker sta podobna v ogromnost povečanim okamenelim enoceličnim algam iz skladov apnenca.
Vmesno pot hodi Spacal v dveh dovršeno tiskanih lesorezih v barvah: «Istrski noktumoi) in »črnski spirituala. Ne bi bili pravični, če ne bi tudi Rudolfu Saksidi priznali doslednost v izvajanju njegovega simbolizma vojnih grozot človeka-ujede, ki pa je vklenjen v začarani svet snaine geometrič-nosti lepih barv, da se nam ne zde več tako grozne.
Spremenljivi Černigoj pa je za spremembo tokrat nalepil med časopisne izreze v lesu izrezano postavo nekakega robota, ki se dviga nad mastno natiskanim naslovom «Pismonoša revoluc ijeu. Njegova druga slika pa je res naslikana, čeprav v že opuščenem načinu iz predzadnje dobe. Razstava nam tako podaja sicer zelo bežen, a vseeno poučen pregled tega, kar ustvarjajo slovenski slikarji na Tržaškem.
MILKO BAMBIČ
šenje z oblasti zaradi notranjih težav.
Nemka ELFRIEDE KEISER, ki jo v Nemčiji zelo cenijo, je zelo zaskrbljena za usodo Brazilije, Velike Britanije in Common-vvealtha. Prav tako so v nevarnosti Ceylon, Portugalska in Java. Finančne težave predvideva tudi za ZDA in Zahodno Nemčijo, «katere državljani se bodo morali privaditi na varčevanje«. Vse bolj rožnate so njene napovedi za Italijo, pa čeprav ji napoveduje dvig cen in še nadaljnje ekonomske težave. V Italiji bo, po njenem, prišlo tudi do večjega škandala (saj so na dnevnem redu), vtem ko napoveduje velike uspehe v Sovjetski zvezi, na Švedskem in deloma na Poljskem. Po njenem bo Vietnam vendarle dočakal mir,
V Londonu se je oglasila k besedi KATINA THEODOSIOU, ki je grškega porekla in ki napoveduje ublažitev mednarodne napetosti, pa čeprav hkrati napoveduje «najhujšo krizo v Vietnamu v februarju ali juniju«. Združenim državam napoveduje Grkinja iz Londona plemenske izgrede, Johnsonu pa nadaljnje uspehe, hkrati Pa težave zaradi srčne bolezni. Za Sovjetsko zvezo Grkinja iz Londona napoveduje notranje težave in popuščanje Zahodu, Kitajska pa bo o-krepila svoj položaj, ker bo Cangkajšek izginil iz političnega življenja. LR Kitajska še ne bo stopila v OZN, ker se bo to zgodilo šele spomladi prihodnjega leta. Letošnje poletje bo po njenem zelo vroče, posebno še avgust. Možni so seveda potresi, glede česar so v največji nevarnosti Srednji in Daljni vthod
FRANZ WALDNER iz Morana nam zagotavlja, da svetovne vojne letos ne bo, zato pa Domo tako na Vzhodu kot v Alriki in Latinski Ameriki imeli neprestane vojaške izbruhe. Tudi gospo-aarstvo bo prinašalo zelo zaskrbljujoče tendence. To velja tudi za Italijo, pa čeprav se bo stanje nekoliko izboljšalo, kar da bo privedlo tudi k večji politični ureditvi. Pied tem pa bo posebno v pomladnih mesecih veliko stavk, trenje v vladi in še kaj podobnega. Z druge strani pa Waldner napoveduje u-spehe v ameriškem gospodarstvu in ameriški politiki. Isti vedež napoveduje velike uspehe v a-stronavtiki in znanosti nasploh. Medtem ko napoveduje za ZDA sindikalne in plemenske težave ter pošilja predsednika Johnsona na dolga potovanja
Ko smo tako, s pomočjo petih vedežev, napravili približno sliko leta, s» bomo ustavili še pri nekaterih »drobnih« dogodkih:
neki svoj kulturni program, vedali se boste neki pustolovščini.
BIK (od 21.4. do 20.5.) S svojo prisebnostjo se boste uspešno obvarovali pred neko nepošteno osebo. Imeli boste nekaj nevšečnosti z najmlajšimi.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Zaradi nepredvidenih stroškov boste primorani menjati svoj načrt. Skušajte si privoščiti nekaj počitka daleč od vseh
RAK (od 22.6. do 22.7.) Današnje naloge bodo od vas zahtevale več napora kot običajno. V družini bo prišlo do manjšega nesporazuma
LEV (od 23.7. do 22.8.) Zelo lepo se boste uveljavili na svojem poklicnem področju. Zadoščenja bodo
m....
OVEN (od 21.3. do 20.4.) V sodelovanju z drugimi boste uveljavili neki svoi kulturni program. Odpo-
HOROSKOP
deležni vsi širokosrčni ln plemeniti ljudje.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Obstaja možnost dokajšnjega presenečenja na poslovnem področju. Dobro razumevanje z drago osebo.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Zahvaljujoč se posebni sreči, se boste prav dobro izvlekli iz neke ne-všečne situacije. Skušajte biti manj razburljivi.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 21.11.) Ne razmetavajte svojih energij, pač pa osredotočite svojo dejavnost na en sam cilj. Nastopil je primeren
trenutek za neko čustveno ponudbo
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Ne dovolite, da bi vas pri delu kdaj koli prevzelo pretirano navdušenje. Sprostite svoje živce.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Prišlo bo do primerjave med idejami, kar vam bo na delu zelo koristilo. Ne zaupajte svojih skrivnosti osebam, ki Jih komaj poznate.
VODNAR (od 21.3. do 19.2.) Ne napadajte neke vplivne osebe, če prav vam Je storila krivico, marveč čakajte na ugodnejši trenutek. Bodite bolj odkritosrčni s svojimi prijatelji.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Skušajte že zdai nrnravit.i teren za neko važno srečanje. Lahko imate še nekaj upanja v ugoden zaključek neke srčne zadeve.
Neki vedež napoveduje v maju smrt neke znane filmske umetnice, za oktober Pa napoveduje «razčiščenje med Vatikanom in SZ«. Neki drugi vedež napoveduje za avgust izredne uspehe na znanstvenem področju, za naslednji. mesec pa smrt neke slavne osebe. Neki tretji vedež napoveduje v marcu «velik pogreb«. Isti vedež napoveduje za maj'smrt «visokih cerkvenih in vojaških dostojanstvenikov«, za junij pa izredno slabo vreme, ki da bo škodovalo kmetijstvu. V avgustu bomo priča velikim dogodkom na področju mednarodne politike zaradi «izdajstva ministrov«. Ta vedež je sploh zelo črnogled, ker napoveduje nove «velike pogrebe« v juliju in oktobru, za nameček pa še za konec leta — za december.
V začetku omenjena «1R(DE», ki je napovedala potres v teh dneh, prav tako napoveduje velike znanstvene uspehe, hkrati pa velik škandal, kj bo vzbujal pozornost vsega tiska. Iz istega vira se nam napoveduje potres tudi v maju, potres, ki bo zavzel širše področje. Iz istega vira nadalje zvemo, da bo prišlo v juliju do vstaje v neki evropski državi. V nekem znanem u-metniškem zakonskem paru pa bo prišlo do preloma, neka znana osebnost Pa bo hudo zbolela. Medtem ko so številni vedeži prepričani, da v Italiji ne bo prišlo do hudih notranjih težav, nam ta napoveduje ((bistvene spremembe«.
Čeprav bi bilo bolje, da bi se za dolgoročne vremenske napovedi obrnili na vremenoslovce, se bomo tudi glede tega zadovoljili z napovedmi, ki nam jih dajejo vedeži ali jasnovidci. Večina meni, da bo v januarju zelo hlad-
no, hkrati pa lepo vreme. Za februar nam napovedujejo »znosno« ali pa tudi zelo viharno vreme v začetku, lepo pa proti koncu meseca. Za marc nam eni napovedujejo poledice in mraz, drugi pa zelo veliko dežja in vetra. V aprilu bo deževno vreme in celo ponovna zahladitev. Kar zadeva maj, ga letos praktično ne bo, vsaj kar zadeva prve tri tedne, ki da bodo zelo deževni in polni neviht. Proti koncu maja pa se bo vreme vendarle spametovalo. Za junij so vsi mnenja, da bo zelo vroč, razen njegovega konca, ko bo spet zelo grdo vreme.
V juliju bo po mnenju enega dela jasnovidcev zelo vroče in suho vreme, po mnenju drugih pa bo julij deževen in proti koncu vroč. Za avgusta nam napovedujejo lepo, pa čeprav po avgustovsko vroče vreme, ki ga bodo blažili vetrovi. V septembru smo že ponovno v dežju in v prvi zahladitvi. V oktobru pa bomo po mnenju enih imeli deževno, po mnenju drugih pa suho vreme, na koncu tudi nevihte. Tudi za november se napovedi ne skladajo, ker nam eni napovedujejo neprestan dež m tudi mraz, drugi pa hladno, vendar pa jasno vreme. Za december napovedujejo pač zimo, kar je logično, za naše kraje, kot je tudi za prejšnje napovedi logično, da bo v istih mesecih lahko lepo ali grdo vreme, saj je nemogoče, da bi povsod bilo lepo ali grdo hkrati.
Ko smo tako na kratko navedli glavne napovedi za letošnje leto, nam ne preostane drugega kot počakati do zadnjega decembra, hkrati pa sproti beležiti, kdo je imel prav in kdo ne.
za dopisovanje v ta list, ki je razgaljal njihovo samovoljo. Kot glasilo številnih emigrantskih združenj v enotni Zvezi je bil tudi odsev posebnega razvojnega procesa emigrantov iz Julijske krajine, ki so bili spočetka po prebegu v Jugoslavijo zaradi krivic in nasilja, ki so jih bili pretrpeli od italijanskega fašizma, nacionalistično-protiitalijansko usmerjeni, a so delno tudi po zaslugi lista ‘Istra’ prehajali na pozicije demokratičnega protifašizma in na sodelovanje z italijanskimi protifaši stičnimi strankami in gibanji.
Postopoma je Mihoviloviča vsrkavalo njegovo razvejano časnikarsko delo, ko je postul še redni urednik zunanjepolitične rubrike v dnevniku ,Novosti’. Zato se je le težkega srca ločil od dela pri ,Istri’ in izročil uredništvo Tonetu Perušku, ki je obdržal izrazito protifašistično usmerjenost lista. Mihovilovič je v nekaj letih postal glavni urednik in končno direktor dnevnika ,Novosti’ do zloma stare Jugoslavije. V teh letih je Mihovilovič napisal na tisoče protifašističnih člankov. Globoko poznavanje fašističnega fenomena od blizu v Trstu na lastni kožj in usodi lastnega naroda v Istri in neprestano desetletno proučevanje fašizma na podlagi fašističnih virov in po drugi strani tudi iz razprav in knjig, ki so jih pisali demokratični protifašistični voditelji, bivši italijanski predsednki vlad, ministri in parlamentarci, voditelji množičnih delavskih strank: Nitti, Sforza, Amendola, Sturzo, Turatti, Nenni, bratje Rosselli, Gramsci, Ercoli-Togliatti, Saragat, Reale in toliki drugi, je izoblikovalo Mihoviloviča v vsestranskega poznavalca italijanske zvrsti fašizma na vseh njegovih področjih: ideološko-po-litičnem, gospodarskem, sociološkem, družbeno-organizacijskem, a predvsem še zunanjepolitičnem z ekspanzivno vzmetjo povampirjenega rimskega imperializma v Sredozemlju.
Vdor fašistično-nacističnih sil v Jugoslavijo v aprilu 1941 in zmaga ustaške države, ki je prinesla s seboj še bolj, posurovljeno nacionalistično nestrpnost, je presekala 12 let skrajno intenzivnega Mihovilovičevega delovanja. Ves čas tuje zasedbe je sicer Mihovi-lovičeva roka prenehala tipkati članke in razprave, odpovedal se je svojemu življenjskemu delovanju — časnikarstvu: toda njegovi možgani niso prenehali študirati, spet od blizu in spet na lastni koži, tokrat hrvaška zvrst asizma, a na področju zunanjih dogodkov padajočo parabolo osnih držav. Prav tako je študiral in ocenjeval vso vojno publicistiko italijanskega fašizma in hrvaškega ustaštva. Vrnil se je v večerih policijskih ur, k proučevanju starih italijanskih tržaških iredentističnih pisateljev in k številkam srednjeevropskih gospodarstvenikov o gospodarskih zako. nih Trsta in njegovih konkurenčnih lukah, k risanju diagramov o izvozih in uvozih. Zraven je že opravljal dolžnosti novega državljana, ki je imel priti po vojni in uporabljal podtalne metode iz mladih tržaških dni v narodnoosvobodilni mreži Zagreba.
Seveda je bil v tem svojem praktičnem protiustaškem delu preveč angažiran, da ne bi padel v kremplje ustaške policije. Držali so ga dolgo po zaporih, a so se morali prej umakniti, preden so ga uničili. Vendar so ga v svojem bežanju vlekli s seboj kot števine druge svoje pomembne in dragocene talce in priče. Posrečilo se mu je zbežati in se vrniti v Zagreb
Odgovoriti je nato treba tudi na vprašanje, kaj je počel po vojni ta veliki protifašistični borec s svojim čudovitim novinarskim rapirjem, na katero visoko zasluženo mesto je bil imenovan, da bi pomagal graditi novi družbeni mehanizem. Dovolj je že pre. trpel muk, da ni štiri leta sedel za svojim pisalnim strojem in zato je v novem miru še hitreje udarjal na tipke in so leteli tipkopisi na vse strani, kakor so se odpirale redakcije: Vjesnika, Večernjega lista, Narodnega lista ita
Mimo vsega tega dnevnega vročičnega dela prvih povojnih mesecev za stalne rubrike v raznih listih je hitel z izdajo svoje najboljše knjige o Trstu z etnografske in ekonomske plati.
Njegov ,Trst' je izšel že 1. fe-
T0REK, 4. JANUARJA 1966 Nacionalni program
8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 Strani iz albuma; 9.45 Pesmi leta; 10.05 Operna antologija; 10.30 Sola; 11.15 Pianist V. Horowitz; 11.45
___________________ Godala; 14.55 Vreme na morjih;
ijahT 17.00**Orkester p.v. Giannija 15.15 Likovne umetnosti; 15.45 Go-Safreda; 17.20 Glasbeni kaleido- spodarska rubrika; 16.00 Spored skop; 18.15 Umetnost in priredit- za najmlajše; 16.30 Komorna, glas--	......... *•-- ba; 17.25 Simf. woncert; 18.35 Pia-
nist Earl Hines; 18.50 Znanost in tehnika; 19.10 Oddaja za delavce;
20.30	A. Fiocco: «L’ippocampo»;
22.30	Plesna glasba.
Radio Trst A
7.00	Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih; 11.45 Ansambel Gina Mescolija; 12.00 Iz slovenske folklore; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po že-
ve; 18.30 Sopranistka Nadja Per-tot; 18.45 Violinist Silvestri; 19.00 Plošče za vas; 19.30 Romantične melodije; 20.00 Šport; 20.30 Sodobni motivi; 21.00 Pregled slovenske dramatike; 22.00 Plešite z nami; 22.50 Nova glasba.
12.05	Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Juke box; 13.45 F. Veliani:
II. program
7.30	Jutranja glasba; 9.35 Ital. akvareli; 10.40 Nove pesmi; 11.05 Vesela glasba; 11.40 Orkestri; 14.05 Pevci; 14.45 Glasbeni koktail; 15.15 Vrtiljak pesmi; 15.35 Koncert v
dijska šola: Janko in Metka; 9.25 Zabavni orkestri; 10.15 Iz Rozinove opere ((Ekvinokcij«; 11.00 Turistični napotki; 11.15 Nimaš prednosti!; 12.05 Slavni virtuozi; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Veseli hribovci; 13.30 Priporočajo vam...;
14.05	Radijska šola: Stara Grčija; 14.35 Janez Kuhar: Zima poje;
15.30	V torek na svidenje; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Koncert po željah; 18.00 Aktualnosti; 18.20 ZORL in ansambel Weekend; 18.45 Na mednarodnih križpotjih; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Zbor JNA; 20.20 Radijska igra — D. Wellerschoff: Tajnica; 21.33 Orkester G. Bames; 22.10 Nočni koncert; 23.05 Popevke.
Ital. televizija
assatr-* asasagja SSSS?
ljudna* endklop^jaf 18.35 VaS ^ ^fe2?)1S5S]£: v^ije »pozoHa ritlm?21 MSpP KnJlževni pregIed; 2310 Dnevnik'
Koper
7.15 Jutranja glasba; 11.00 Otroški kotiček; 11.20 Orkestri; 11.40 Uspele melodije; 12.00 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Kvintet »Kranjčani«; 14.00 Za mlade poslušalce; 14.15 Poje L. McDonald; 15.00 Iz Verdijevih oper; 15.45 Kvintet Avsenik; 16.20 Poje Dusty Springfield; 16.35 Mali umotvori velikih mojstrov; 17.00 Pevci; 17.45 Glasba in fantazija; 18.00 Prenos RL; 19.00 Šport; 19.30 Prenos RL; 22.15 Ritmi; 22.35 Glasba za lahko noč.
red iz New Yorka; 21.40 Večerna glasba.
III. program
18.30 Soaobna zgodovina; 18.45	st”1-
Frescobaldijeve skladbe; 18.55 Ob 70-letnici G. Comissa; 19.15 Tuji periodični tisk; 19.30 Koncert;
20.30 Revija revij; 20.40 Haendlo-
II. kanal
21.00	Dnevnik; 21.15 Tedenski športni pregled; 22.00 Zimske pe-
Jug. televizija
18.20 Risanke; 18.45 Torkov večer; 19.00 Svet na zaslonu; 19.50
ve skladbe; 22.15 Radijska črtica. Obzornik; 20.00 Celovečerni film;
Slovenija
8.05	Glasbena matineja; 8.55 Ra-
21.30	Kriminalistični laboratorij film; 22.00 Za lahko noč; 22.16 Zadnja poročila.
bruarja 1946, saj je izročil rokopis za 386 tiskanih strani z grafikoni in črteži že 18. decembra 1945. O vseh, ki so pisali kaj pomembnega o Trstu s političnega, narodnostnega in gospodarstvene-ga stališča, je pretresal in preverjal njihove podatke in trditve, o Caprinu in Tamaru, s Schiffrerju in Rolettu, o Salveminiju in Luz-zattu, o Vivanteju in Slataperju, o AJP. Tayloru in Watsonu, o Čermelju in Gregorinu in tolikih drugih. To je naša najboljša knjiga o Trstu, ki bi io moral imeti pri roki vsak naš tržaški javni delavec in politik.
Ker se je vprašanje Trsta čedalje bolj zamotavalo, je posvetil Trstu leta 1951 še eno knjigo, ki se je z novih mednarodno-politič-nih pozicij borila proti tripartitni izjavi zahodnih zaveznikov o STO ter pojasnjevala, kakšne so nove gospodarske razmere v Trstu in kako smo bili Slovenci še daleč od enakopravnosti. Vrstile so se še druge njegove knjige o pokrajinah ob Jadranu. Knjiga .Italijanska ekspanzionistična politika prema Istri, Rijeci i Dalmaciji u godinama 1945-1953’ je osvetlila trdoživost določenih krogov, ki so skušali vplivati na povojno italijansko zunanjo politiko tako, kakor jim je bilo lahko v pustolovski kratkovidni igri fašizma. Leta 1954 sta s Čermeljem zbrala knjigo dokumentov o rodomor-ni politiki proti Slovencem in Hrvatom v Italiji. Kdo pa bi mogel našteti vse njegove članke in razprave po listih o naših krajih, ko je sam pisec že zdavnaj izgubil nad njimi evidenco. Bil je prvi in edini Jugoslovan, ki je v posebni knjigi objavil študijo o Scipiu Slataperju.
Ko je prišlo do sklenitve londonske spomenice v novembru 1954, se je najbolj iz srca oddahnil Mihovilovič, ta stari zaljubljenec v italijansko kulturo, da bo mirni opazovalec in poročevalec za široke kroge jugoslovanskih bralcev o vzponih, začasnih zastojih in novih zagonih povojne demokratične Italije Desetletja se ukvarja s problemi Vatikana in napisal je posebno knjigo o Vatikanu in ustaših. Sedanja doba koncila mu kot nalašč nudi dovolj snovi za razmatrivanje nove cerkvene politike v nasprotju s staro, ki 'o je proučeval posebno glede določenih vplivov na usta-ško NDH.
Obširneje smo pisali o Mihovi-lovičevem novinarskem in tudi raziskovalnem delu glede obmejnih zahodnih slovenskih in hrvaških krajev, ker ga po tem poznajo široki krogi starejših in srednjih bralcev na Tržaškem, toda vedeti je treba, da je Mihovilovič predvsem neutruden fenomenalen delavec in po svoj* pronicljivi, jasni in nič zapleteni logiki in razlaganju, novinar velikega kalibra ne samo v jugoslovanskem merilu. On združuje v sebi najrazličnejše lastnosti pravega u-niverzalnega novinarja. Je veliki uvodničar, pravi columnist v ameriškem pomenu besede, pisec popularnih knjižic in brošur, znanstvenih knjig in razprav, veliki polemik, organizatorski uredniški talent, ustvarjalec velikih popularnih tednikov in mesečnikov po okusu in ustroju sedanje jugoslovanske skupnosti, ki zna pisati za vse jugoslovanske narode in ne samo za Zagrebčane; je dober predavatelj, razgiban in živahen, primeren za radijskega komentatorja, in ker goji zase nekoliko sramežljivo ljubezen do lirike in dobrih drugih leposlovnih del, je dober ocemevalec književnih del, filmske umetnosti in vsega, kar lepega ustvarja človek.
Človeku se kar zvrti v plavi, ko sliši za podatke o razsežnostih njegovega časnikarsk»ga u-dejstvovanja: Nenehno objavlja v tedniku .Vjesnik u srjedu, ki ma
350.000	naklade in je bil tudi njegov prvi urednik skozi 13 let. obširne prikaze o zunanje-polit'čmh dogodkih. Premnogokrat je bilo njegovega teksta po tri a i štiri strani. Že sedem let je vsakodnevni komentator za .Večerni list’. Mimo tega so letele in kar naprej letijo, to je pravi izraz za njegovo naglo delo iz njegovih rok brošure in knjižice (zadnja knjiga je: Poslednja pustolovščina Benita Mussolinija) za razna založniška podjetja: »Zora«, «NiP», ((Stvarnost« in «Epoha». Mnogo je moral po vojni delati tistega dela, ki ne spada strogo v časnikarsko stroko. Nekaj se je ukvarjal tudi s filmom, o katerem je pisal redne kritike za Radio Zagreb in bil v raznih državnih komisijah in odborih za filmske stvaritve. Dve leti je bil predavatelj na Višji novinarski šoli v Zagrebu, nekaj let je delal kot znanstveni sodelavec v Višji novinarski šoli v Zagrebu. Znanstvenega dela tudi zdaj ni opustil. Sla po prostem časnikarskem delu je pri njem potisnila ob stran vsa drugo, kar bi ga pri tem motilo.
Meni se zdi Mihovilovič v tem svojem skozi desetletja nepretrganem delu kot neki galeot, zapisan na dosmrtno delo na novinarski barki. Ni še stopil na kopno. Zdaj je daleč nekje na odprtem morju in ni videti nobenih bregov. Zato ne ve za nobene jubileje in še najmanj za svoje in plove	naprej.	Je	pravi	.morski
volk’, ki pozna minljivost vseh viharjev. Zvesto ga spremljajo va. lovj njegovih bralcev.
Dostikrat se spominja svoje tržaške mladosti', pa iskrenih in čudovitih prijateljev, kakor je bil Roman Pahor urednik »Novega glasa«, pa tudi drugih, ker so za njega	vsi ljudje	na Tržaškem,
mrtvi in živi, izredno dobri in pošteni ljudje Nima verjetno časa, da bi pisal pesmi, morda pa to dela skrivaj in nobenemu tega ne pove, toda prav zagotovo vem, da se mu nežne misli na tržaško mladost podijo tu pa tam po glavi in manjkajo jim samo rime, da bi skočile na papir kitice. Zdaj je še	preveč	prešerne	moči v
njem in zato nima časa za takšne sentimentalnosti.
Ne želi, da bi moral pisati še kdaj o Trstu takšne knjige in razprave,	kot jih je	pisal	v letih
nuje in stiske za naše ljudi.
A. R.
Uredništvo našega dnevnika, katerega sotrudnik je Ive Mihovilovič že dvajset let, mu ob 60-letnici tudi v imenu njegovih tržaških prijateljev iskreno čestita.
Vreme včeraj: naj višja temperatura 8.6, najnižja 7.6, ob 19. uri 7.2; zračni tlak 1006.3 narašča, nebo 2 desetini pooblačeno, vlaga 79 odst., morje mirno, temperatura morja 11.5 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes,	TOREK, 4.	januarja
	Angela	
Sonce vzide ob 7.46 in		zatone ob
16.34. Dolžina dneva		8.48 Luna
vzide ob	13.57 in zatone ob 4.40	
Jutri,	SREDA, S.	januarja
	Simeon	
Nedeljski ((Primorski dnevnik« je v uvodniku že poročal o svojstvenem novoletnem voščilu dolinskemu prebivalstvu. Ni kaj reči glede izbire časa, izbira je bila res posrečena, saj sovpada kot nalašč s splošno svetovno željo po pravici, miru in zadovoljstvu. Pravosodno ministrstvo je odredilo — kot sicer vsako leto — začasno prekinitev sodnih postopkov za stanovanjske izgone med božičnimi in novoletnimi prazniki. Zato je ta uredba prišla res nepričakovano in v slabo izbranem trenutku.
Na sam božični večer je prejelo dolinsko županstvo prefektovo u-redbo, s katero ta, sklicujoč se na ukaz št. 66 bivše ZVU kakor tudi na zakon o razlastitvah v javno korist z dne 25.6.1865 št. 2359, ukazuje dolinskemu županu, naj poskrbi za objavo skozi 15 dni na občinski oglasni deski in v Uradnem pokrajinskem vestniku prefektove uredbe, s katero prefekt sporoča o začetnem razlastitvenem postopku, o seznamu lastnikov in zemljišč, ki bodo razlaščena v korist Ustanove za industrijsko pristanišče za javna dela ali za izgradnjo industrijskih obratov.
Ne bo morda odveč, če se pomudimo, preden preidemo k podrobnejši razpravi o utemeljenosti ali bolje neutemeljenosti prefektove uredbe, vsaj trenutek in le na splošno o razlastitvah in razlastitvenem postopku.
Razlastitve zemlje in drugih materialnih dobrin v javno korist so razmeroma precej stara pravna institucija. Zato vsaj s te strani ne predstavljajo same na sebi nič bistveno novega. Nekateri ugledni pravni učenjaki menijo, da je poznalo razlastitve, čeprav ne tako podrobno, že rimsko pravo. Vendar razpravlja jasno o razlastitveni instituciji šele francoska ustava iz leta 1791, zadevni pravni predpisi pa so bili izpopolnjeni komaj v Napoleonovi zakonodaji leta 1807 in 1810; ta zakonodaja pa je posredovala razlastitveno institucijo in zadevne pravne predpise bolj ali manj skoro vsem modernim zakonodajam.
Temeljna načela italijanske razlastitvene zakonodaje je treba iška ti predvsem v čl. 19 bivše italijan ske ustave, ki določa: «Vsa last nina brez izjeme je nedotakljiva Vendar ko to zahteva zakonito ute meljena javna korist, je treba del te ali vso v celoti odstopiti proti pravični odškodnini v skladu z zakonom.« Skoraj isto ponavlja tudi čl. 438 bivšega civ. zak., ko določa: «Nihče ne more biti prisiljen, da odstopi svojo lastnino, ali da dovoli njeno rabo drugemu, če ne iz razloga zakonito priznane in proglašene javne koristi, po predhodnem plačilu pravične odškodnine.« Isto ponavljata v bistvu tudi čl. 42 veljavne ustave italijanske republike: «Zasebna lastnina je lahko razlaščena v splošno korist proti odškodnini v primerih, ki jih zakon predvideva«, in čl. 834 sedaj veljavnega civ. zak. (razlastitev v javno korist): ((Nikomur ne more biti odvzeto delno ali v celoti zasebno imetje, razen iz razlogov zakonito proglašene javne koristi proti plačilu pravične odškodnine. U-strezne razlastitvene predpise v javno korist določajo posebni zakoni«.
Ta temeljna načela imajo svojo dopolnitev v zakonu o razlastitvi v javno korist iz leta 1865, ki je bil spremenjen še s poznejšim za-konom od 18. decembra 1879 st. 5188. Za tržaško ozemlje pa velja kot temeljni zakon za razlastitve ukaz št. 66 bivše ZVU, enotno besedilo ukazov in predpisov o industrijskem pristanišču v Trstu. Člen XVI tega ukaza pa v svojem tretjem odstavku določa: ((Predpisi zakona z dne 25. junija 1865 št. 2359 s kasnejšimi spremembami pa ostanejo veljavni, v kolikor ta ukaz ne vsebuje predpisov.«
2e ob površni primerjavi omenjenih dveh zakonov je kaj hitro mogoče ugotoviti, da so mnoge določbe zakona iz 1. 1865 mnogo pravičnejše in nudijo prizadetim razlaščencem bolj nepristranski postopek in učinkovitejšo zaščito njihovih upravičenih koristi zlasti glede ocenitve in določanja pravične cene za odškodnino. Tako čl. 26 določa: «Pred potekom določenega roka za ugovor («proti uredbi«) po čl. 18, se lahko zglasijo prizadeti lastnik in predlagatelj razlastitve ali njihovi pooblaščenci pri županu, ki si bo ob prisotnosti občinskega sveta, če je to potrebno prizadeval, da nasprotni stranki določita prijateljsko višino odškodnine«. Prav tako je značilen drugi odstavek čl. 46, ki določa način za ocenjevanje višine odškodnine.
Iz navedene primerjave izhaja, da so določbe zakona iz leta 1865 mnogo bolj nepristranske, čeprav do danes še ni bil izdan pravilnik za točen postopek o vlaganju ugovorov in bi bilo morda umestno, če bi prizadeti razlaščenci in pravniki, ki se ukvarjajo z razlastitvenimi vprašanji, sklicujoč se prav na že omenjeni čl. XVI ukaza št. 66. zahtevali večjo uveljavitev raznih določb iz zakona iz leta 1865, ki jih v omenjenem ukazu ni ali pa, so površne in pomanjkljive, ali bi pa sklicujoč se na določbe ustave, ki jamčijo enakopravnost vseh državljanov pred zakonom, zahtevali tudi razveljavljenje nekaterih določb, ki nasprotujejo določbam ustave Ital. rep.
Po teh zakonih poteka na splošno razlastitveni postopek, ki ga je mogoče razdeliti na več ali vsaj na štiri stopnje ali faze. V prvo fazo je treba najprej uvrstiti proglasitev javne koristi. V drugo fazo tega postopka spada določitev objekta, katerega razlastitev se zahteva, kot tudi še določitev nudene višine odškodnine. V tretji fazi gre za določitev odškodnine. To fazo lahko razdelimo še na dve nadaljnji stopnji: «Na prijateljsko ali tožbeno določitev odškodnine. V četrto in zadnjo fazo pa je treba uvrstiti posledice in učinke razlastitve v javno korist.«
Izhajajoč iz prve stopnje razlastitvenega postopka se zastavlja kot nujna posledica vprašanje, kdaj se uveljavlja pravica razlastitve v javno korist. Po zakonu se zahteva razlastitev v javno korist samo za dela, ki so bila po zakonu izrecno proglašena za javno koristna. Po zakonu je treba nekatera dela proglasiti za javno koristna samo z
zakonom, medtem ko je mogoče proglasiti druga z upravnim aktom javne uprave, to se pravi z razlastitvenim odlokom. Cl. 9 zak. iz leta 1865 določa, da je treba proglasiti z zakonom za javno koristno delo samo v dveh primerih, in sicer, ko gre za gradnjo državnih cest, železnic, plovnih prekopov, izsušitev jezer, in za druga dela splošne koristi, ne glede če država prispeva ali ne za stroške, ali pa v drugem primeru, če gre za izvršitev nekega dela, za katero je treba zahtevati prispevek tudi od mejnih lastnikov ali lastnikov tik ob javno koristnem delu ležečih zemljišč. V vseh ostalih primerih pa se neko delo proglasi za javno koristno z upravnim odlokom. Po čl.
11 zak. 1865 proglasi na predlog obrambnega ministra za javno koristne vojaške utrdbe in druge vojaške naprave z odlokom sam republiški predsednik. Javna dela pa proglasi v posameznih pokrajinah z odlokom ali minister za javna dela ali oa sam prefekt. V vseh o-stalih primerih pa proglasi za javno koristno delo po predlogu ministra za javna dela in po zaslišanju državnega sveta še z odlokom republiški predsednik.
V prošnji za razlastitev v javno korist mora navesti predlagatelj razlastitve točen razlog, ki mora biti seveda res javno koristen. Dokazati mora tudi, da je stvar, katere razlastitev zahteva, res potrebna za zadostitev neke javne potrebe, da je tehnično in ekonomsko izvedljiva, da jo je nemogoče pridobiti na drug način, na primer s prostovoljnim nakupom li s povzročitvijo manjše škode itd.
Po proglasitvi javne koristi in po predhodni odobritvi načrta za izvršitev javno koristnega dela izda na prošnjo predlagatelja, prefekt uredbo s katero zahteva od župana občine, v kateri so zemljišča, da poskrbi za njeno objavo, seznama lastnikov in zemljišč na oglasni občinski deski in v Uradnem pokrajinskem vestniku. Ta uredba ni še pravi razlastitveni ukrep, pač pa le nekakšen uvod ali priprava za pravi razlastitveni postopek. Od dneva omenjene objave teče 15-dnevni rok, v katerem se prizadeti z »ugovorom« lahko pritožijo proti prefektovi uredbi. Kakšen mora biti ugovor? Spisan mora biti na kol-kovanem papirju za 400 lir in naslovljen na istega funkcionarja, ki je izdal izpodbijani upravni akt, v našem primeru torej na prefekta, ki je izdal uredbo. V ugovoru mora pritožitelj navesti najprej svoje ime, priimek in bivališče, označiti mora nato ukrep, uredbo, proti kateri ugovarja, navesti mora dan vročitve ukrepa, pojasniti dejanski stan in razloge, na katerih temelji ugovor. Označiti mora tudi zakonske predpise, ki naj bi jih uredba kršila. Nato sledijo zaključki ali zahteva po preklicu, odnosno razveljave izdane uredbe.
Ker je zlasti ta faza razlastitvenega postopka sedaj najbolj aktualna zaradi komaj izdane prefektove uredbe, je prav če v tem sestavku v nadaljnjih izvajanjih razpravljamo samo o njej in odložimo razpravo o ostalih fazah na poznejši čas.	,	..	.	.
Tu naj poudarimo zlasti^ da je zelo važno, kako se prižaueti in njihovi zastopniki pritožijo z ((Ugovorom« proti izdani prefektovi u-redbi ali bolje, kaj lahko v njej upravičeno izpodbijajo. Gre v glavnem za vprašanje, ali je pravkar izdana uredba pomanjkljiva, ali celo nezakonita. Na vprašanje bo mnogo lažje in utemeljeno odgovoriti, če si bomo najprej na jasnem, kaj je na splošno vsak upravni akt javne uprave in seveda kakšne so njegove bistvene značilnosti, ki odločajo sploh o veljavnosti vsakega upravnega akta. U-redba, kot so tudi odlok, odločba, odredba in slični upravni ukrepi, je upravni akt, ki ga izda javna uprava odnosno za to pooblaščena posamezna fizična oseba ali kolegij, ki zakonito zastopa s svojim delovanjem javno upravo. Za bistveno veljavnost upravnega akta je potrebno, da ga izda pristojni upravni organ, v našem primeru prefekt, da Je v njem izražena Jasno in nedvoumno funkcionarjeva volja, da ima upravni akt zakonito predpisano obliko in vsebino. V našem primeru, ko gre za prefektovo uredbo, sta bistvene važnosti zlasti njena oblika in vsebina. Med bistvene pogoje za njeno veljavnost moramo najprej navesti določeni predpisani uvod, v katerem morajo biti navedeni zakonski predpisi, na katere se prefekt sklicuje. Zato se navadno tudi U-redba začne z obliko «Glede na čl zakona iz leta itd.«. Navedena mora biti tudi utemeljitev ukrepa ali razlogi, ki opravičujejo Jasno in nedvoumno izdajo uredbe, že ob bežnem pregledu omenjene prefektove uredbe ugotovimo, da e njen namen ali njena obrazložitev preveč generična (splošna) in, da, celo nejasna, če ne morda tudi dvoumna. Večji del zemljiških lastnikov, ki so vključeni v sedanjem seznamu, so bili v glavnem že navedeni v prejšnji uredbi z dne 31. julija 1965, ko Je šlo za tako imenovano drugo skupino, v kateri pa Je bila utemeljitev popolnoma drugačna, pa čeprav Je šlo za ista zemljišča in za istega predlagatelja razlastitve. Ali se je morda SIOT odpovedala svojim načrtom? Tako se je obrazložitev prejšnje prefektove uredbe glasila, da so «zemljišča potrebna za Izgradnjo naftovoda Trst - Ingol-stadt (v Nemčiji)«,'se utemeljitev sedanje kar naenkrat glasi ((zemljišča in stavbe, ki bodo razlaščena v korist Ustanove za industrijsko pristanišče za javna dela ali izgradnjo industrijskih obratov«.
Resnici na ljubo, kaj takega Človek ne bi niti zdaleč pričakoval. Zato je lahko očitati uredbi, da je njena obrazložitev protislovna, kar bi kazalo vsaj na funkcionarjevo negotovost, ko Je izdal omenjeno uredbo. Seveda bi šlo v tem primeru za kršitev zakonskih predpisov, ki jo pravo Imenuje prekoračenje dane oblasti. Zelo zanimivo, poučno in veljavno je o tem vprašanju mnenje državnega sveta. V eni izmed njegovih sodb Je rečeno dobesedno: «Upravni akt, Dr. FRANC ŠKERLJ
(Nanaljevanje na 5. strani).
SESTANEK TRŽAŠKIH GOSPODARSTVENIKOV NA TRGOVINSKI ZBORNICI
Z obiskom v Budimpešti nameravajo povečati madžarski promet v pristanišču
Občutno nazadovanje madžarskega tranzita skozi Trst
Nocoj ob 18. uri bo na trgovinski zbornici poseben sestanek tržaških operaterjev, ki se bodo dogovorili o obisku tržaškega poslovnega odposlanstva gospodarskim krogom v Budimpešti. Vodstvo trgovinske zbornice pričakuje, da se bo nocojšnjega sestanka udeležilo večje število gospodarskih operaterjev ne samo iz Trsta, ki je neposredno zainteresiran na trgovinskem poslovanju z Madžarsko, temveč tudi iz drugih središč
deželi Furlaniji-Julijski krajini.
Madžarska republika je važen klient tržaškega pristanišča, vendar bi njen tranzitni promet v bodoče postal lahko še mnogo večji, kajti še zdaleč niso izkoriščene vse možnosti, ki jih v tem pogledu imajo tako naša luka, ki lahko nudi madžarskemu poslovnemu svetu mnogo večji obseg storitev kakor danes, pa tudi sami Madžari, katerih trgovina se zlasti v zadnjih letih siri tudi izven meja vzhodnega bloka tudi v številne čezmorske dežele. To je med drugim razvidno tudi iz postopnega madžarskega naraščanja prometa skozi Reko, ki je tudi postala važna tranzitna luka za srednjeovrop-sko republiko.
Od leta 1963 do leta 1964 se je madžarski tranzitni promet skozi naše pristanišče dvignil od 949.105 stotov na 1,269.402 stota, lansko leto pa je ponovno upadel, saj je od januarja do konca novembra dosegel le 441.280 stotov, to se pravi, da je padel na polovico v primerjavi s prometom iz prejšnjega leta.
Nazadovanje v tranzitu madžarskega blaga skozi našo luko je pripravil tržaške poslovne kroge, in še posebej trgovinsko zbornico, da skušajo navezati tesnejše trgovinske stike z Budimpešto. O novih pobudah na tem področju se »je v našem mestu govorilo že pred meseci, vendar so težave, v katere so zašla Javna skladišča, potisnile to vprašanje za nekaj časa v ozadje. Po prebroditvi finančne stiske pri Javnih skladiščih — kakor znano bo država krila njihov dosedanji primanjkljaj in tudi primanjkljaj, ki se bo nabral do trenutka, ko bo začela poslovati pristaniška u-stanova — je prišlo vprašanje o madžarskem tranzitu hkrati z vprašanjem češkoslovaškega tranzita ponovno na dnevni red. Za tržaško luko je ugodna rešitev tega problema še posebne važnosti ker se madžarska republika, poslužuje pristaniških naprav predvsem za promet z blagom razmeroma boljših vrst, kot je n. pr. kosovno blago, ki zastavlja naši luki aomenben zaslužek.
V letu 1964 so iz Madžarske pripeljali v naše pristanišče po železnici 275.818 stotov raznega blaga, med tem 40.852 stotov kosovnega blaga, 36.960 stotov premoga, železa v palicah
stotov sira, 10.425 stotov stekla, 9.021 stotov sladkorja, 5.400 stotov bombažnih tkanin, 1050 glav živine, itd. V nasprotno smer pa so v istem času odpremili 993.584 stotov blaga, in sicer 398 615 stotov pšenice, 278.601 stotov fosfatov, 80.134 stotov koruze, 52.140 stotov agrumov, 46.029 stotov surovega bombaža, 17.410 stotov mesnih izdelkov, ter še manjše količine surove jute, kave, kakaa, riža, bakra in drugega blaga.
Kakor rečeno, je lanskoletni tranzit blaga za in iz Madžarske v naši luki močno popustil. V razdobju prvih enajstih mesecev so namreč iz Madžarske pripeljali po železnici v Trst 250.710 stotov blaga), v nasprotno smer pa odpre-in mehaničnih naprav, kemičnih naprav, kemičnih proizvodov, železarskih izdelkov in kosovnega blaga), v nasprotno smer pa odpremili 190.570 stotov blaga, predvsem kolofonije in drugih umetnih smol, azbesta in azbestnih izdelkov, plastičnih mas, kristala in stekla, ter surove jute. Blagovni promet z Madžarsko se odvija skoraj izključno po železnici, saj gre po cesti s tovornjaki vsako leto le po nekaj stotov blaga.
Deželne federacije PSDI pred vsedržavnim kongresom
Pred sklicanjem vsedržavnega kongresa PSDI, ki bo v Neaplju, se danes sestanejo v Vidmu predstavniki pokrajinskih federacij v deželi iz Belluna. Sestanka se bo u-deležil tudi podtajnik notranjega ministrstva Ceccherini
Na današnjem sestanku bodo zastopniki federacij razpravljali o točkah dnevnega reda kongresa in o sestavi novega centralnega odbora.
Neapeljskega kongresa PSDI
PO OBJAVI NOVIH RAZLASTITEV V DOLINSKI OBČINI
Marija Bernetic in Dušan Lovriha posredovala pri vladnem komisarju
Dr, Mazza je zagotovil svoje zanimanje in posredovanje
Včeraj je vladni komisar dr. Li-bero Mazza sprejel župana dolinske občine Dušana Lovriho, katerega je spremljala poslanka Marija Bernetičeva. Vladnemu komisarju sta obrazložila nekaj konkretnih predlogov v zvezi z razlastitvami v dolinski občini. Posebno sta ga zaprosila:
da bi z vso svojo avtoriteto posredoval pri družbi SIOT, da bi povišala odkupno ceno za razlaščena zemljišča in pravično odplačala trte in vinograde;
da prefekt ne bi izdal razlastitvenih dekretov, ker bi se s tem preprečilo, da bi družba SIOT, oziroma' Ustanova za industrijsko pristanišče položila denar za razlaščena zemljišča v denarni zavod «Cas-sa di depositi e prestiti«. (Prizadeti razlaščenci imajo namreč nato velike težave pri izplačilu in tudi morebitna pogajanja med predstavniki razlaščencev in družbo SIOT bi se lažje razvijala);
____	_	_	_	se
bo udeležilo~14 delegatov iz dežele — — -----	-	•	____....
Furlanije - Julijske krajine. Poleg da sploh ne bi razlastili zemljišč niih ce hnrin nrtplpžili kongresa mi- iz IH- seznama, za katera ni nobe-
njih se bodo udeležili kongresa ministrski podtajnik Ceccherini, senator Zannier, poslanec Zucalli, podpredsednik deželnega odbora prof. Dulci, deželni tajnik Cesare, deželna odbornika odv. Marpillero in dr. Nardini, podpredsednik deželnega sveta odv. Devetag ter deželna svetovalca prof. Bertoli in dr. Bisol.
nega gradbenega industrijskega načrta.
Vladni komisar je za pojasnila poklical k sebi svoje najožje sodelavce, ki se ukvarjajo s tem vprašanjem. Zagotovil je svoje zanimanje in posredovanje ter županu obljubil čimprejšnji odgovor.
......................>•••••••••............................
PO OBVESTILU 0 REGISTRACIJI PROŠENJ
Bivšim deportirancem nemških taborišč naj se čimprej izplača odškodnina
Koristno delo Združenja bivših političnih deportirancev nacističnih taborišč
Požar v stanovanju
V stanovanju Marie Rizzattijeve v Ul. Lazzaretto Vecchio 22 je včeraj okrog 19. ure nastal silovit požar. Niso znani vzroki požara, ogenj pa je hitro zajel stanovanje in v eni sobi uničil 3_ kv. metre poda, dva fotelja, pohištvo, pritikline in vrata. Prihiteli so gasilci in v dveh urah dela pogasili požar, ki je povzročil pri; bližno 700.000 lir škode. Policisti letečega oddelka vodijo preiskavo, da bi ugotovili vzroke požara.
Slovensko gledališče v Trstu
Jubilejna sezona 1965-66
V KULTURNEM DOMU V TRSTU
J. Robert — J. Duvivier — H. Jeanson
r
Marie - Octobre

igra v dveh dejanjih Režija: BRANKO GOMBAČ Scena: DEMETRIJ CEJ Prevod: BRUNO HARTMAN Osebe:
V naslovni vlogi ŠTEFKA DROLCEVA (kot gost)
V	sredo, 5. januarja ob 21. uri
V	četrtek, 6. januarja ob 16. uri
Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma.
Včeraj-danes
Kakor smo že poročali, so bivši interniranci v nacističnih taboriščih in svojci umrlih v taboriščih, ki so v predpisanem roku predložili prošnje za izplačilo odškodnine, pred mesecem prejeli od zakladnega ministrstva sporočilo, da so bile njihove prošnje registrirane.
Marsikdo nas je vprašal, če to pomeni, da so bile prošnje ugodno sprejete in kdaj bodo prejeli izplačilo. Dopisnica, ki so jo prejeli in na kateri je označena številka, pod katero je bila prošnja registrirana, samo potrjuje, da je bila prošnja registrirana. Posebna komisija bo morala vse prošnje in priložene dokumente pregledati ter ugotoviti, kdo ima po zakonskih predpisih pravico do odškodnine in v kakšni meri. Nato bodo seznami upravičencev objavljeni v Uradnem listu ter bo sledil kratek rok za pritožbe. Po tem roku bodo čez nekaj mesecev sledila izplačila.
Kdaj bo to? Na to vprašanje ni tako lahko odgovoriti. Računajo,
45.492 stotov železa v -,
35.234 stotov drugega železa, 11.181
..........................................
Zadnja pot priljubljenega znanstvenika in antifašista
Za srčno kapjo je v soboto v našem mestu preminil prof. Leonardo Ferrero, znana osebnost v kulturnih krogih naše dežele m vse Italije. Prof. Ferrero se je rodil 7. decembra 1915 v mestu C u-neo. Tam je dokončal srednjo šolo, nakar se je vpisal na turinsko vseučilišče. V šolskem letu 1936-37 je doktoriral iz filozofskih ved, in sicer z znanim literatom prof. Rostagnijem, s katerim je branil obširno tezo o Nievu. Po dokončanih študijah je poučeval literarne predmete na raznih licejih, in sicer najprej v Casalu in Cuneu, pozneje pa še v Turinu. Njegovo delo se ni omejevalo le na podajanja snovi mladim generacijam, temveč se je prof. Ferrero čedalje bolj poglabljal v proučevanje literature, ki mu je predstavljala pravi življenjski smoter. Vsa ta leta šolskega poučevanja je objavljal članke in razprave, s katerimi je globoko posegal v literarno življenje v državi Po vojni je objavil vrsto razprav, predvsem o življenju m delu Lukre-cija, Horaca in Katula, obsežno zgodovino Pitagorovega nauka o rimskem svetu, v zadnjih letih pa je pod naslovom »Rerumscrip-tor» izšla njegova zbirka razprav o antičnih pesnikih in pisateljih, za katero je prejel priznanje in naziv mojstra latinskega zgodovinopisja.
Rajni se je leta 1957 uspešno u deležil vsedržavnega natečaja za zasedbo stolice latinske literature na vseučilišču v Aquili, pozneje pa je zasedel stolico latinske literature na tržaškem vseučilišču. Pred tremi leti je postal dekan tukajšnje filozofske fakultete.
Prof. Leonardo Ferrero je bil po svojem svetovnem nazoru prepričan antifašist ter se je v skladu s tem svojim prepričanjem u-deležil tudi odporniškega gibanja. Ze 8. septembra 1943 se je vključil v protifašistično gibanje «1 ta-li a libera«, kar ga je stalo osem mesecev zaporne kazni. Pozneje se je politično uveljavljal tudi v okviru upravnega sveta v svojem rojstnem mestu, kjer je predstav Ijal napredno stranko •Partito d’a-zione», v kateri je bil včlanjen do njene končne razpustitve. Isto stranko je pokojni Ferrero zastopal tudi v osvobodilnem odboru. Njepori nazori so bili dobro zna ni zlasti po številnih posegih, ki jih je imel v vseh forumih, kjer se je razpravljalo o literaturi, o socialnih in kulturnih stikih doma in s tujino. Na teh forumih je zagovarjal tudi stališče, da bi bilo treba na našem področju čimprej ustanoviti kulturno zvezo, ki bi povezovala Trst * Slovenijo ka kor povezuje sosedni pokrajini že obstoječa kulturna zveza med Furlanijo in Koroško. To zamisel je rajni Ferrero ponovno povzel tudi na nedavnem sestanku ki ga je socialistična stranka organizira la na našem nodročiu in katerega so se udeležili številni predstavniki tukajšnjega kulturnega življe-
nja. Ob tej priliki je prof Ferrero poudaril, da bi bilo treba u-resničitev take zveze med Trstom in Slovenijo pozdraviti kot zmago, ker bi njena ustanovitev dejansko pomenila kulturno zmago na našem področju.
V nedeljo dopoldne je skupina študentov na ramenih prenesla pokojnikovo truplo v glavno halo stare univerze, kjer je sedež filozofske fakultete. Rektor Origo-ne se je v kratkih besedah poslovil od preminulega stanovskega tovariša, ki se ga bo tržaška univerza vedno spominjala zaradi njegovega požrtvovalnega dela in vsestranskega prizadevanja. Tudi prof. F. Petronio je v imenu tržaških študentov izrekel nekaj pozdravnih besedi umrlemu tovarišu, nakar so krsto ponovno prenesli na ulico, kjer je čakal furgon, s katerim so jo prepeljali v Cuneo. Pred univerzo, na kateri je plapolala zastava na pol droga, so se še nekoliko zadržali slušatelji filozofske fakultete, pri katerih je bil pokojni prof. Ferrero nenavadno priljubljen.
da ie na podlagi zakonskih predpi-1 borce, je treba tudi ohraniti spo-
-	----- min na vse žrtve nacifašizma, na
grozodejstva, ki jih je počenjal, da zločini ne bodo šli v pozabo, da bodo v opomin in svarilo, da se kaj takega ne bo več dogajalo. To je naša dolžnost. To svojo nalogo pa bomo opravili, če bomo sodelovali s svojo organizacijo.
Zdaj delijo izkaznice Združenja bivših političnih deportirancev za leto 1966. Kdor je že vpisan, naj vpraša za izkaznico in naj plača skromno članarino. Kdor pa ni še včlanjen, naj se včlani. Člani omenjene organizacije so lahko bivši interniranci irr svojci (sinovi, matere, očetje, žene, možje, sestre in bratje) bivših deportirancev, ki so umrli v nemških taboriščih. Včlanijo naj se torej-vsi bivši interniranci in svojci umrlih internirancev.
Na Tržaškem, tako na podeželju, kot v mestu, je veliko število bivših internirancev in njihovih svojcev. Zato je lahko njihova organizacija tudi številčno močna, tembolj ker je po svojem ustroju enotna, saj so njeni člani, tako v vsedržavnem kot v krajevnem merilu pripadniki raznih strank, ali nobene; druži pa jih skupno trpljenje v taboriščih in želja, da se taka grozodejstva ne bi nikoli več ponovila, da bi narodi živeli v miru.
sov skupno od 30 do 35 tisoč upravičencev, prošenj pa je približno 400 tisoč. In vse prošnje je treba pregledati. To pomeni, da bo preteklo še precej mesecev pred izplačilom. Vsekakor bi bilo potrebno, da bi na pristojnem mestu nastopili parlamentarci z zahtevo, da se pospeši delo komisije in čimprej zaključi vsa zadeva, ki se vleče preveč na dolgo. Denar že nekaj let leži v banki, marsikateremu pa bi tudi mala vsota prav prišla za nujne potrebe. Kdor je bil med zadnjo vojno v internaciji, ima zdaj že svoja leta in občuti posledice. Zaradi tega je tudi odstotek umrljivosti večji. Spričo tega je krivično, da morajo prizadeti toliko let čakati na sicer skromno priznanje.
Združenje bivših političnih deportirancev v nacističnih taboriščih se zavzema in je že nastopilo na pristojnem mestu, da bi bila zadeva čimprej rešena. Kakor smo prej pripomnili, pa bi morali to akcijo podpreti tudi parlamentarci.
Delovanje omenjene organizacije, ki ima v Trstu svoj pokrajinski sedež v Ul. Zonta 4, se ne omejuje samo na vprašanje izplačila odškodnine. Pri nas ima prav ta organizacija največjo zaslugo, da je bila Rižarna proglašena za narodni spomenik. Tržaška občina, kakor je bilo pred kratkim objavljeno, namerava dostojno urediti Rižarno, v kateri naj bi bil tudi muzej odporniškega gibanja. Razen denarnih sredstev, za katera bodo morale poskrbeti vlada, dežela, občina itd., bo potrebno sodelovanje vseh odporniških organizacij in članov, zlasti za zbiranje zgodovinskega gradiva, spominov itd.
O sami Rižarni in o internacijah v nacističnih taboriščih Je žal zbranega malo gradiva, niti statističnih podatkov. Z zbiranjem tega dragocenega gradiva je treba nadaljevati, da zob časa ne uniči vsega, dokler so še žive priče. .Za to pa je potrebno sodelovanje bivših deportirancev ln njihovih svojcev.
Razen tega so še druga vprašanja, ki se tičejo bivših deportirancev in svojcev umrlih v taboriščih. Kakor je treba ohraniti spomin na osvobodilno borbo in na padle
Dijak je neprevidno prečkal cesto
14-letni dijak Franco Parenzan iz Istrske ulice 126 je predvčerajšnjim zvečer v bližini doma neure-vidno prečkal cesto. Prav tedaj -e s Trga Pe.stalozzi z vespo TS 18715 j rivozil 18-letni kovač Mirko Kr.i-jj’č iz Prbenega 69 Kraljič ie or* z J neprevidnega dijaka, vendar nu ni uspelo, da bi se mu izognil. Trčenje je bilo neizbežno in zaradi sunka sta Kraljič in Parenzan pa: dla ter se oba pobila in ranila.
Pri nesreči se je Parenzan pobil po čelu in si zlomil desno nogo, Kraljič pa se je pobil po glavi, čeljusti, desni strani prs in desnem komolcu. Oba ponesrečenca so odpeljali v bolnišnico ter ju sprejeli na nevrokirurški oddelek. Prvi se bo moral zdraviti mesec dni, dru-gi pa dva tedna.
1„ 2. in 3. januarja 1965 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 42 oseb.
UMRLI SO: 81-letna Enrica Bait vd Sigon. 65-letna Giovanna Vec-chiet por. Ceugna, 50-letni Leonardo Ferrero, 77-letna Maria Giorgolo vd, Morich, 83-letna Griselda Mayerber-ger vd. Delpin, 19-letni Renato Ma-cuglia, 74-letni Antonio Mitiča, 68-letni Giovanni Križman, 77-letni Gio-vanni Simoni, 62-letni Gaspare Pen-zo. 50-letni Mario Barazutti, 69-letni Natalioo Medveš, 41-letna Marcella Michelazzi, 82-letna Antonia Kovic vd Lonzarlch, 52-letna Adalgisa Mil-lo vd. Viola. 72-letni Riccardo Pri-mieri, 77-letnl Nicold Pangaro. 68 letna Lucia Vuch por. Rocchetti. 86-letna Orsola Strajn vd. Merlak, 52-letni Pericle Nassivera, 85-letna Rosa Silvestrini vd. Voivodich, 86-letna Antonia Gombač vd. Perc, 80-letni Giovanni Valentinčič, 25-letni Alfre-do Mottica, 79-letna Maria Kuharich vd. Turini, 69-letni Luigi Meneghet-ti, 79-letna Ida Russian vd. Klein, 84-letna Elisabetta Folin vd. Rejiz 82-letna Antonia Ielenich vd. Dorini, 79-letna Giovanna Marassich vd. Fon-tanot, 88-letna Regina Pullay vd. Le-vy, 66-letna Carmela Schro: vd. Žago, 75-letni Giovanni Gant. 61-letni Giovanni Norbedo, 63-letni Giuseppe Sirol, 76-letna Maria Toros vd. Mar-ghegiani, 48-letna Giuseppina Ghim por. Salvestrini, 65-letni Federico Stary, 83-letna Anna Sivich vd. Raz-ze, 57-letni Ubaldo Triscoli, Mario Franzin, star 11 dni m Maria Rigut-to. stara 3 ure.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (Od 13. do 16. ure)
Alia Salute, Ul. Glulia L; Benussi Ul. Cavana 11; Picrola, Ul. Orlam 2; Vernari, Trg Valmaura 11.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do 136)
D’Ambrosi, Ul. Zorutti 19-c; Croce Verde, Ul. Settefontane 39: Hava-sini, Trg Liberti 6; Testa d’oro. Ul Mazzini 43.
Ob nedeljah In praznikih Imata dnevno in nočno službo obe skupim lekarn hkrati.
Nocoj ob 20.30 bo v Gregorčičevi dvorani v Ul. Gep-pa št. 9 predaval Drago Pahor o temi: ((Obnovitev slovenskega šolstva ob koncu druge svetovne vojne«.
Cenjeni obiskovalci, šolniki in prijatelji vljudno vabljeni!
Babuder razstavlja v Pasaži Rossoni
Od 2. do 10. januarja razstavlja tržaški slikar Giovanni Babuder v Pasaži Rossoni vrsto pejsažev iz naših krajev.
Gledališča
VERDI
Drevi ob 20.30 bo zadnja ponovitev opere «Netopir» za red B za parter in lože ter red C za galerije. Nadaljuje se prodaja razpoložljivih vstop-
Nazionale 15.30 «La grande corsa« Techmcolor. Panavision 70 mm. To-ny Curtis, Jack Lemmon. Natalie VVood.
Arcobaieno 16.00 «11 principe guer-riero« Technicolor. Charlton He-ston, Richard Boone, Maurice E-vans.
Excelsior 15.00 (d 4 (igli di Katie El-der» John Wayne, Dean Martin. — Techmcolor.
Fenice 14.30 ((Agente 007 — Thunder-ball (Operazione tuono)« Technicolor Sean Connery
Grattacielo 16.00 «Made in ltaly» — Technicolor. Alberto Sordi, Virna Lisi. Nino Manfredi. Catherine Spaak. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Alabarda 16.00 «Agente S03 — operazione Atlantide« Colorscope. Berna Rock.
Filodrammatico 16.00 «La lunga strada della vendetta« Colorscope. Ma-rianne Koch, Edmund Purdom.
Aurora 16.00 «100.000 dollari per Rin-go».
Cristallo 16.30 «1 7 magnifici Jerry» Technicolor Jerry Levvis.
Garibaldi 16.00 «11 ponte sul fiume Kway» Technicolor. VVilliam Hol-den.
Capitol 15.30 «Ciao Pussycat» Technicolor. Peter Sellers, Romy Schnei-der. Prepovedano oladini pod 18. letom.
Impero 16.30 «Shenandoah».
Vittorio Veneto 15.30 «Una Roli Roy-ce gialla« Technicolor. Ingrid Bergman, Alain Delon.
Moderno Počitek.
Astra 16.30 «Gli allegri imbroglioni«.
Astoria Počitek.
Abbazia 16.00 «Mondo cane N. 2» — Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ideale 16.00 »Ullsse« Technicolor. — Kirk Douglas, Silvana Mangano.
Darovi in prispevki
Ema StubelJ daruje 4000 lir za Slovensko gledališče v Trstu.
SINOČI NA OBALNI CESTI
Pogreb
ravnatelja občinskih javnih del
Včeraj so pokopali inž. Pericleja Nassivero, ravnatelja občinskega oddelka za javna dela. Pogreba so se udeležili poleg številnih prijateljev in znancev pokojnika tudi župan dr. Franzil, številni odborniki in svetovalci ter občinski funkcionarji.
Inž. Nassivera, ki je imel komaj 52 let, je prišel v službo občinskega teehničnega urada leta 1947. Leta 1953 je bil imenovan za načelnika oddelka, leta 1960 pa za ravnatelja oddelka za javna dela. Pokojnik si je v svojih letih odgovorne službe pri občinski upravi u-stvaril s svojo prijaznostjo do podrejenih in z delovno pridnostjo velik ugled in spoštovanje. V njegovem zahtevnem delu mu je neposredno pomagala tudi žena Marija Sindellari, hči bivšega načelnika občinskega knjigovodskega oddelka, ki Je že mnogo let v službi pri občinskem tehničnem uradu kot arhitekt
En mrtev in dva ranjena po silnem trčenju avtov
Neprevidnost ali usoda sta botrovali nesreči?
Cesta je ponovno zahtevala svoj krvni davek. En mrtev in dva ranjenca je tragični obračun prometne nesreče, ki :e je pripetila včeraj okrog 19. ure na obalni cesti nekaj sto metrov pred naravnim predorom, pri trčenju avtomobilov in lambrete se je smrtno ponesrečil 66-letni doktor farmacevt Corrado Enneri iz Grljana št. 254, dva brata, 25-letni Edoar-do in 26-letni Germano Smaldino iz Ul. dei Mirti 8 pa sta se ranila.
Smaldinova sta se ob omenjeni uri vračala po obalni cesti proti Trstu. Germano Smaldino se je peljal na lambreti TS 28754, za njim pa se je v avtu »giulietta« TS 68970 vozil brat Edoardo. Ko sta privozila skozi naravni predor, sta se ustavila ob robu ceste. Hu-
da nesreča se je pripetila, ko sta Prizadetim svojcem izrekamo naj- se brata odločila m nadaljevala
globlje sožalje.
vožnjo proti središču. Germano je
mesnica	ELZO LAZZAR0
NABREŽINA — postaja
vošči svojim odjemalcem srečno novo leto
ZALOGA GRADBENEGA MATERIALA
UŠAJ
SV. KRI2 — telefon 225-228
tiošči cenjenim odjemalcem prijetno novo leto 1966
stopil na Lambreto, Edoardo pa v avto, pognala sta vozili in se oddaljila od parkirnega prostora Prav tedaj je za njima z avtom «giulia» TS 65604 privozil Enneri, ki se je v zadnjem trenutku zavedel nevarnosti in ni mu uspelo, da bi se izognil trčenju. Enneri se je namreč s svojim avtom z vso silo zaletel v zadnji del E-doardovega avtomobila, ta pa je zaradi sunka treščil še v zadnji del Germanove lambrete.
Sunek trčenja je bil tako močan, da je Ennerija v njegovem avtu stisnilo med volanom in sedežem in nesrečnik je bil na mestu mrtev zaradi verjetnih notranjih poškodb. Edoardo se je v svojem avtu ranil in pobil po glavi, bradi in spodnjih udih, njegov brat pa se je pri padcu z lambrete pobil in ranil po desnem sencu, po levi spodnji stran: hrbta in spodnjih udih. Brata so z zasebnimi avti prepeljali v bolnišnico, kjer so ju pridržali na nevrokirurškem oddelku s progno zo okrevanja v 10 dneh vsakega.
Na kraj pretresljive nesreče so prihiteli agenti cestne policije, ki so opravili potrebne formalnosti. Prihiteli so tudi bolničarji, toda zdravniku dr. Russiju ni preostalo drugega, kot izpolniti potrdilo o smrti. Truplo nesrečnega Enne-rija so štiri ure po nesreči prepeljali v mrtvašmro glavne bolnišnice, kjer je na razpolago sodnim oblastem.
LADJE V PRISTANIŠČU
Glada, Borea, Bannock, Jolanda, L. Lauro, Rosandra, Vicenza, N. Bi-xlo, Saipa II, Esperlde, Settemarl, Vulcanla. L. Montanari <It.);Lastovo, Dalmacija, Mornar, M, Marulič. Bio-grad Bohinj (Jug,); Pleias, Mykinai, Effy Bremerhaven, Despoina (Gr.); Kemphaan (Hal,), Szeged (Madž.), Inchleana, Hector Heron (Angl.), Tihi (Ha.), G. Brovig (No.), Meena (ZAR), Vlora, Adriatiku (Alb.), King Peleus (LI.).
TRŽAŠKA OBČINA
se pridružuje žalovanju družine ob hudi izgubi predragega preminulega
cav. uff. dr. inž,
PERICLE IU)SSIVERH
ravnatelja oddelka XII — Javnih del, ki je dvajset let opravljal svoje visoko cenjeno delo v službi občinske uprave.
BARI	LOTERIJA 6 1		20	25	44
CAGLIARI	68	M	31	30	11
FIRENCE	15	3	25	57	69
GENOVA	3	36	11	47	35
MILAN	80	44	13	43	5
NEAPELJ	62	76	26	19	7
PALERMO	33	74	44	8	M
RIM	21	U	9	44	16
TURIN	66	84	16	54	57
BENETKE	74	7	17	70	66
12 1 1	ENALOTTO 2 2 XI		2	2 2	1
Dvanajstice dobe po 4.274.000 Ur, enajstlce po 246.500 Ur ln desetice po 20.300 Ur.
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš predragi oče, tast, ded ln praded
Anton Grgič
(Kptanov)
Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes, dne 4 t.m. ob 14.30 iz hiše žalosti na Padrlčah.
žalujoči: sin Anton, nčeri Rozina ln Ljudmila z družinama ter ostalo sorodstvo.
Padrlče, 4. januarja 1966.
Družina
ZAHVALA
FRANCA CARLIJA
se ganjeno zahvaljuje vsem ljubeznivim osebam, ki so ob njegovi smrti s toplimi čustvi počastile njegov spomin
Sporočamo, da nas Je za vedno zapustil naš dragi oče
*IVAN VALENTINČIČ
Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes ob 15.45 lz mrtvašnice glavne bolnišnice na domače pokopališče v Skednju.
žalujoči žena Marija, sin Karlo, hčeri Milka in Pina, sestra Francka In drugi sorodniki.
Trst, 4 Januarja 1966.
HUDE POSLEDICE PROMETNE NESREČE PRI KATINAR!
Včeraj je v tržaški bolnišnici izdihnil tudi vespist Mottica
Vespist se je boril več dni s smrtjo, toda njegovo zdravstveno stanje se je stalno slabšalo
Tragična prometna nesreča, ki se Je pripetila prejšnjo sredo na trbi-ški cesti, na križiču ceste proti Ka-tinari, je zahtevala še drugo smrtno žrtev. Včeraj ponoči je v bolnišnici izdihnil tudi 25-letni delavec Alfredo Mottica iz Ul. delle
•■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiniiiiiiiiiiiiimiMimiii
Nekaj pripomb
(Nadaljevanje s 4. strani)
katerega utemeljitev je dvoumna in negotova ali ni v njem naveden točen razlog, je nezakonit. «V takem primeru, se nadaljuje obrazložitev, gre za izjavo z nelogično vsebino. Kajti organ javne u-prave, ko izdaja neki upravni akt, ne čuti potrebe, da bi dopolnjeval že navedeni razlog s kakršnimi koli dodatnimi izjavami; in če tako ravna, bi se dalo utemeljeno sklepati, da ne čuti gotovosti v nobenem izmed navedenih razlogov. (Gl. Drž. sv. Sek. V. 9.IX.1953.)
K temu bi prav tako veljavno dodali, da prejšnji upravni akt ali uredba ni bila niti preklicana niti razveljavljena. Tudi za ta primer je značilno mnenje državnega sveta: «Upravni akt, ki sledi prejšnjemu neveljavnemu je nezakonit«. (Drž. sv. Sek. V. Dec. 13. junija 1953 št. 345 — Foro amministrati-vo 1954.)
če nadalje upoštevamo čas objave uredbe, ko so potekala med nasprotnima strankama, med prizadetimi lastniki odnosno njihovimi organizacijami na eni strani ter med zastopniki SIOT na drugi, pogajanja za mirno ureditev zadeve, za prostovoljno prodajo in nakup zemljišč brez razlastitve, lahko ugovarjamo izdani uredbi, da je bila neprimerna in neprilič-na, ko je bilo mogoče urediti zadevo brez prisilnega posega z razlastitvijo, prostovoljno proti pravični odškodnini. Tako izdana u-redba v nepravem času spravlja nepravično eno stranko, v našem Primeru prizadete lastnike v podrejen položaj v odnosu do SIOT. Res je, da zakon dovoljuje funkcionarju javne uprave, da presoja po svoji uvidevnosti o upravičenosti danih okoliščin, vendar je tudi res, če funkcionar nepravilno ali slabo presoja, hote ali nehote, dane okoliščine, krši zakonske predpise. To kršitev označuje zakon za meritorno napako in mnogi ugledni pravniki jo uvrščajo med že omenjeno kršitev, znano pod imenom ((prekoračenje dane oblasti«. Pri izdaji vsakega u-pravnega akta mora upoštevati funkcionar javne uprave med drugim tudi socialno plat vprašanja. Tudi o tem so si edini številni ugledni strokovnjaki upravnega prava. Znano je namreč, da bodo z napovedanimi razlastitvami mnogi lastniki, ki so povrh vsega že priletni, izgubili pravico do socialnega zavarovanja in pokojnine, iskati si bodo morali, kot če bi šlo za mladeniče, ki imajo pred seboj še vso bodočnost in razne možnosti izbire poklica, hoTOzh-poslitev in poklic. Tudi iz te strani je torej omenjena uredba nepravilna, kajti prezrla je popolnoma socialno vprašanje mnogih prizadetih zemljiških lastnikov.
Lahko bi bilo našteti Se vrsto drugih pomanjkljivosti in zakonskih kršitev, zaradi katerih bi bilo mogoče izpodbijati povsem utemeljeno zakonitost prefektove uredbe. Vendar že navedeni primeri verjetno zadostno dokazujejo, da je izdana uredba pomanjkljiva, nepravilna in neutemeljena. Dokazano je tudi, da nepravilni upravni akt lahko povzroča neupravičeno škodo le eni izmed nasprotnih strank. V takem primeru bi lahko govorili tudi, sklicujoč se na čl. 2041 civ. zak., o neupravičeni obogatitvi, kar pa nasprotuje tudi splošno veljavnemu načelu «Ne-minem laedere«, ki je poudarjeno zlasti v čl. 2043 civ. zak. Zato določa zakon za z nepravilnim u-Pravnim ukrepom povzročeno škodo pravico do primerne odškodnine. Zelo jasno je mnenje kasa-cijskega sodišča o tem. Kasacija, sklicujoč se na čl 42 ustave in na čl. 832 civ. zak., pravi: ((Proglasitvi nezakonitosti upravnega akta sledi upravičeni odškodninski zahtevek«. (Gl. sodba kas. sod. št. 800, 303 1963.)
Ob zaključku tega sestavka, ki naj bi bil posvečen zlasti komaj Izdani prefektovi uredbi kot trenutno najbolj aktualnemu vprašanju v razlastitvenem postopku, izražam željo ln prepričanje, da bodo zakoniti zastopniki prizadetih zemljiških lastnikov, njihove organizacije kakor tudi njihovi pravni zastopniki, našli vrsto utemeljenih sredstev za upravičeno obrambo njihovih koristi.
Dr. FRANC ŠKERLJ
ranil po glavi in spodnjih udih. Bilo je okrog tretje ure zjutraj, ko se je Ugo vozil s fiatom 1100 TS 79109 proti Tržiču. Ko je privozil nekaj sto metrov po naravnem predoru pod Nabrežino, je iz nepojasnjenih razlogov izgubil nadzorstvo nad avtom, ki je zavozil na desno. Še preden je Ugu uspelo naravnati vozilo, je to z vso močjo treščilo v skalo ob cesti.
Nekaj minut kasneje je privozil mimo avtomobilist in se podvizal do najbližjega telefona ter obvestil bolničarje RK in agente cestne policije. Ranjenega Uga so prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na nevrokirurški oddelek zaradi ran po desnem sencu in zatilju, desnem uhlju in nogah. Ugo se bo moral zdraviti teden dni.
Docce 15, ki je tistega tragičnega jutra z vespo zapeljal čez cesto, ne da bi upošteval znaka «stop».
Kot je znano, sta se v sredo zjutraj okrog 7. ure Mottica in njegov 40-letni stric Umberto Persel iz Ul. San Biagio 5 na vespi pripeljala navzdol po cesti s Katinare.
Ko sta privozila na križišče, bi se moral Mottica, ki je vozil vespo, ustaviti. On pa tega ni storil, kar pa je bilo zanj usodno. Prav tedaj je v smeri proti središču mesta z avtom «volkswagen» privozil 25-let-ni mizar Egon Leban iz Bazovice 165. V avtu se je peljala tudi Le-banova 24-letna žena Darinka Jerič. Trčenje je bilo neizbežno in vespa je po silovitem sunku zdrsela nad petdeset metrov daleč od trčenja. Oba vespista so z rešilnim avtom nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer so ju s strogo pridržano prognozo sprejeli na zdravljenje. Toda zanju ni bilo nobene_ pomoči več. Nesrečni Persel je že 8 ur po sprejemu v bolnišnico izdihnil zaradi hudih poškodb, Mottica pa se je več dni boril s smrtjo, njegovo zdravstveno stanje se je vedno bolj slabšalo in včeraj ponoči je še on izdihnil. Njegovo truplo so prenesli v mrtvašnico.
Z avtom v skalo
26-letni trgovski predstavnik Antonio Ugo iz Ul. Cologna 75 je včeraj ponoči imel veliko srečo. S svojim avtom je na obalni cesti silovi. to treščil v skalo in se samo lažje nim avtom,
niiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilivniiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiii
OPOZORILO ACEGAT PREBIVALSTVU
Zavarujte vodovodne naprave v pričakovanju hujšega mraza
Opozorilo velja predvsem lastnikom hiš, pa tudi stanovalcem, zlasti glede števcev
Lambretist ga je podrl
Dvanajst dni se bo moral na nevrokirurškem oddelku zdraviti 18-letni pleskar Roberto Fieghel iz Ratto della Pileria 5, ki je predvčerajšnjim zvečer pred vhodom v železarno Italsider v Skednju postal žrtev prometne nesreče. Ko je hodil ,ob strani ceste, je za njim, v smeri proti središču, z lambreto TS 3342 privozil 18-letni Jurij Cok iz Skedenjske ulice 114 in Fieghela podrl. Pri padcu se je Fieghel ranil in pobil po desnem sencu. V bolnišnico so ga prepeljali z zaseb-
SP0R0CIL0 TRZISKEMU ZUPANU
Za pristanišče Portorosega dosežena toliko pričakovana klasifikacija
Država bo na tej osnovi prispevala 80 odst. za pristaniške naprave
Podjetje Acegat obvešča vse prizadete, da je treba v pričakovanju mraza zavarovati vse vodovodne napeljave in števce, da ne bo v njih zmrznila voda. Zato podjetje svetuje naslednje ukrepe:
Lastniki hiš naj zavarujejo s cunjami števce in varovalke v hišnih vhodih, luknje s števci in varovalkami zunaj hiš pa je treba napolniti z žaganjem; poskrbeti je treba, da bo glavna varovalka po števcu v hišnem vhodu ob potrebi dobro delovala in zaprla dovajanje vode v glavno vodovodno cev v hiši ; v dneh, ko pritisne močan mraz, je treba sprazniti vodo iz glavne vodovodne cevi v hiši. To se napravi tako, da se najprej zapre glsrvna varovalka, nato pa odpre pipa v najnižji točki stavbe ter pipe v najvišjih legah hiše, da se bo. iztočila vsa voda iz hišne vodovodne napeljave. Ko pa se ponovno spusti voda v‘ cevi, je treba najprej zapreti pipo v najnižji točki stavbe, pustiti odprte pipe v najvišji legi hiše ter počasi odpreti glavno varovalko, da bo voda polagoma polnila cevi in hkrati potiskala iz njih zrak, ki bo uhajal iz odprtih pip.
V hišah, kjer ima vsako stanovanje svoj števec, pa je lastnik hiše pooblaščen, da ob potrebi strga postavljene pečate na posebni odvodni pipi, ki služi za spraznjenje vode pozimi. Ko je to napravil, mora o tem v 24 urah pismeno obvestiti Acegat.
Vsem potrošnikom pa Acegat pri. poroča, naj zavarujejo proti mrazu tudi števce v stanovanjih. Poleg tega pa naj potrošniki poskrbijo, da bodo ob potrebi, če bo pritisnil močan mraz in stanovanje ni se-grevano, zapreti varovalko pri štev. cu ter sprazniti vodo iz cevi in školjke pod stropom v stranišču, da jim ne bo zmrznila.
Acegat obvešča vse potrošnike, da bodo morali plačati zamenjavo ppkvarjenih vodnih števcev zaradi mraza.
odpeljali v bolnišnico, kjer so ga s prognozo okrevanja v 15 dneh sprejeli na ortopedski oddelek.
Druga nesreča se je pripetila približno uro kasneje, ko se je ponesrečil 23-letni delavec Albino Pe-traz iz Begliana pri Gorici, Ul. Verdi 1. Tudi Petraz se je pobil po levem kolenu. V bolnišnici so mu nudili prvo pomoč in ga nato odslovili s prognozo okrevanja v e-nem tednu.
Dve nesreči
na nogometnem igrišču
Dva nogometna igralca «Ronchi-ja» sta morala predvčerajšnjim v bolnišnici zaprositi za zdravniško pomoč, ker sta se ponesrečila na nogometnem. igrišču pri Sv. Ivanu med tekmo proti enajsterici tržaškega arzenala.
Prvi se je ponesrečil 23-letni mizar Ennio Barbana iz Ronk, Ul. Roma 90, ki je trčil v nasprotnega igralca in ranjen padel na igrišču. Ranil in pobil se je po desnem kolenu. Igralca so z zasebnim avtom
■41MO	PROSEK
predvaja danes, 4. t.m., z začetkom ob 19.30 pustolovski barvni film v Cinemascopu
I SETTE DEL TEXAS
Igrajo: Paul Paget, Robert Hundor, Gloria Milland.
KDOR SE PRVIČ NAROČI NA
PRIMORSKI DNEVNIK
ZA LETO lJJ(jt)
prihrani 3..100 Ur
pinlari družini lepo darilo
prejme v dar še lepo slovensko knjifto
rrlcfonlrajle nti 4t»*v. 37-3311	#
■tli |»u ižručile vas naslov ru/.našalcu 0
PRIMORSKI DNEVNIK Ul sv Frančiška 20
Neznanec ji je iztrgal torbico iz rok
40-letna natakarica Maria Ardet-ti iz Ul. Fortino .»Ljg, predvčera;š-njim zvečer doživela neprijetno dogodivščino Ko se je okrog 23.30 po U) dei Rettori vračala pr«': domu. S' ji je približal približno 30 le- star neznanec in ji z urno kret-rjo strgal iz rok torbico. Presenečena in tudi prestrašena se je n» kaj minut kasneje Ardt ttijeva zglasila na kvesturi, kjer je tal '/'n> pri iavila. Povedala ie. Ha ie v Šubic poleg nekaterih brezpomembnih stvari in dokumentov hranila še denarnico s 4000 lirami in transu štor. Ardettijeva je agentom povedala, da je imel neznanec klobuk temne barve, oblečen pa je bil v temni dežni plašč. Agenti so uvedli preiskavo in nekaj ur kasneje v Ul. delle Beccherie našli torbico, ki Da je bila prazna. Policisti nadaljujejo s preiskavo, da bi izsledili neznanega tatu.
Urni tatič okradel prodajalca bencina
Neznani tatič, ki je 67-letnemu prodajalcu bencina Agostinu Divi-chu iz Ul. dei Vigneti 18 ukradel 80.000 lir je moral bili zelo urnih rok in nog.
V soboto okrog 15.30 se je pred bencinsko črpalko «Shell» v Ul. Carducci 11 ustavil Milančan in Divicha naprosil, naj mu napolni rezervoar in napihne zadnjo levo pnevmatiko. Divich je najprej natočil bencina in nato napravil u-slugo odjemalcu. Vzel je napravo za napihovanje pnevmatik in se sklonil za avtom. Zamudil se je morda minuto ali dve, toda v tem kratkem časovnem presledku se je neznani tat vštulil v kabino bencinske črpalke, katere vrata so bila odprta in potegnil predal, ki ni bil zaklenjen. Neznanec je pobral omenjeno vsoto in nato izginil.
Tatvine se je Divich zavedel nekaj časa potem in se seveda zglasil na policiji, kjer jo je prijavil. Povedal je, da je ob tisti uri bila Ul. Carducci skoraj prazna in tudi prometa ni bilo veliko. Kljub temu pa mu ni uspelo videti neznanega tatiča.
Na delu se je ponesrečil
Žrtev hude nesreče na delu je postal včeraj zjutraj 54-letni pristaniški delavec Carlo Zattera Trga Giarizzole 50, ki je uslužben pri podjetju Scaramelli. Okrog 10. ure je Zattera v skladišču štev. 58 v Novem pristanišču nadzoroval raztovarjanje tovora mleka v prahu. Nenadoma je tovor vreč zanihal in da bi se Zattera izognil vrečam, se je nerodno prestopil in padel z nadzidka skladišča na spodnji železniški tir. Pri padcu si je delavec zlomil desni gleženj.
Ponesrečenega delavca so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico ter ga sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v e-nem mesecu.
Tržiški župan Romani je prejel poluradno vest iz Rima, da je bil zadnje dni preteklega leta podpisan odlok za klasifikacijo pristanišča Portorosege. Uvrstili so ga v prvi razred druge kategorije državnih pristanišč. Odlok velja že za leto 1965.
Minister Spagnolli je večkrat obljubil, da bo uredil to zadevo v teku 1965. V resnici so v decembru pospešili vso zadevo pri višjem ministrstvu za javna dela in pri ministrstvu za trgovinsko mornarico, ki so dali svoj pristanek. Pri tem so precej pripomogle posamezne občine, pokrajinska uprava in druge ustanove, ki so se obvezale, da bodo dale svoj prispevek pri kritju stroškov za pristanišče. Kot je znano bo za take stroške 'prispevala država do 80 odstotkov, preostalo pa bodo razdelili med te občine in krajevne ustanove.
Z dosego klasifikacije je bilo u. godno zaključeno vse pripravljalno delo v tem smislu. Z intenzivnejšo akcijo so začeli proti koncu leta 1964: vsa zadeva pa se je obravnavala že dolgo vrsto let. Tu bi bilo treba omeniti številne intervencije občinske uprave iz Tržiča, parlamentarcev dežele, raznih strank, gospodarskih predstavnikov ter pokrajinske uprave za dosego takega priznanja, ki predstavlja osnovo za bodočnost trži-škega pristanišča. S tem priznanjem se namreč Portorosega vključuje med državna pristanišča in z njim se priznava njegova gospodarska in trgovska važnost ne samo v pokrajinskem, ampak tudi v deželnem okviru.
Odslej bo Portorosega deležna vladnih prispevkov za taka pristanišča, predvsem za povečanje in izboljšanje pristaniških naprav. Krajevni predstavniki bodo sedaj predložili vladi načrte za vrednotenje tega pristanišča in njihovo čimprejšnjo izvedbo. Predvsem bodo skušali dobiti prva nakazila iz rednega državnega proračuna, ker so prišli prepozno za pridobitev deleža iz že nakazanih 75 milijard za taka pristanišča.
IZ BENEŠKE SLOVENIJE
Posvet o javnih delih v Podbonescu
V Podbonescu so imeli te dni posvetovanje o najaktualnejših problemih vasi te občine. Sestanka se je udeležil tudi deželni odbornik za kmetijstvo odv. Comel-li, poleg župana, odbornikov in predstavnikov posameznih vasi.
Predvsem so ob tej priliki proučili načrt za izvedbo nekaterih javnih del s pomočjo dežele, kot
je to predvideno v nedavno sprejetem deželnem zakonu. Pravtako so proučili izboljševalna dela, za katera bi morala prispevati država v okviru posebnega zakona za pasivna gorska področja, v katero spada tudi podboneška občina. V poštev pridejo pogozdovalna dela, ureditev občinskih poti, gradnja in izboljšanje kmečkih vodovodov in podobno.
Te dni so na županstvu v Podbonescu sprejeli tudi sporočilo, da jim je notranje ministrstvo nakazalo 1,2 milijona lir kot prispevek za ureditev javne razsvetljave v občinskih naseljih.
Francescu Capellu iz Kaprive nagrada «Epifania»
»Nagrado Epifania«, ki predstavlja najvišje častno priznanje v Furlaniji, ustanovljeno od Pro Tar-cento, bo letos podeljeno učitelju
Francescu Capellu iz Kaprive. Doslej so ta naslov prejele nekatere znane osebnosti v Furlaniji, med katerimi naj omenimo China Er-macoro, Vittoria Podrecca, Tran-quilla Marangonija in druge, ki so imeli veliko zaslug za širjenje furlanske kulture ter ljubezni do Fur. lanije tako doma kot v svetu.
Francesco Capello je bil pionir v gojenju ljubezni do furlanščine in tradicij Furlanov na Goriškem. Ustanovil je in vodil pevske zbore, ki so se uspešno uveljavljali. Ker je bil tudi sam pevec, so mu vzdeli naslov ((furlanski slavček#.
Rodil se je v Villessah leta 1894. Nagrado mu bodo uradno izročili na praznik 6. januarja.
Na gradbišču podjetja Comolli v Ul. Caprin se je včeraj dopoldne ponesrečil na delu 44-letni Pietro Vetton iz Trsta, Ul, Scala Santa 40. V civilni bolnišnici so mu nudili prvo pomoč za rano nad levim očesom. Okreval bo v 8 dneh.
V Gorici je umrla Josipina Jelinčič
p
"7
Josipina Jelinčič, ta tipični simbol trpljenja in borbe slovenske iene v zamejstvu med obema voj nama in tudi potem, je dotrpela. Pot njene kalvarije se je zaključila v nedeljo 2. januarja ob 6. uri na njenem domu v Gorici, potem
»iimiiMiiiiiiiiiimimiiiimiiiimiiiiiiiimiimuiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiHiiiitnniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiniiiimiiiMiiiiiiiimmniHiiHimHiim
Plačevalci družinskega davka z osnovo od 1.5 do 3 milijonov
Iginio Madama, 1,8 mil. (101.016); Ernesto Makuc, 2,5 mil. (164.694); Ervino Maniacco, 2 mil. (117.900); Lino Marchi, 2,3 mil. (149.916); Bruno Marega, 1,9 mil. (109.413); Pietro Marši, 1,5 milijona (78.000); Milano Martellani, 2,2 milijona (135.780); Mario Martissa, 2,3 milijona (145.140); Cesare Marzolla, 1,5 milijona (78.000); Ermano Mat-tioli, 1,6 milijona (89.088); Luigi Mauro, 1,8 milijona (101.016); Ca-millo Medeot, 1,9 mil. (109.310); Costantino Melon, 1,5 mil. (78.000); Lambert Mermolja, 1,5 milijona (78.000); Niko Mermolja, 1,8 milijona (101.016); Bartoio Mischou, 2,2 milijona (135.780); Carla Mischou, 2 milijona (175.500); Adriano Miseri, 1,6 milijona (85.260); Mario Miseri, 1,6 milijona (85.260); Giovanni Mizzon, 2,5 milijona (164.694); Alfredo Monaco, 1,7 milijona (92.994); Luigi Moncaro, 1,8 milijona 101.016); Mario Morassi, 1,8 mil. ‘ (101.016); Angelo Munzi, 2,2 milijona (135.780); Giuseppe Musi, 1,7 milijona (92.994); Lucia-no Naccari, 1,5 milijona (81.498); Rodolfo Nanuf, 1,5 milijona (78 tisoč); Natale Norbeto, 1,5 milijona (78.000); Giorgio Orsini, 2,2 milijona (135.780); Antonio Orzan, 1,6 milijona (85.260); Francesco Orzan, 1,5 milijona (78.000); Riccar-do Osbat, 1,5 milijona (78.000); El-
iiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiMim m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiii"""1 iiiiiniiiniiiiiiiin
Robert Faganel razstavlja v pasaži
Slikar Robert Faganel iz Trsta I Franc Skočaj iz Gradiške.
Smrtne posledice zastrupitve s tetanusom
Zaradi okužbe s tetanusom, je v soboto zvečer na prvem kirurškem oddelku izdihnil 80-letni upokojenec Giovanni Valentinčič iz Ul. dell’Acqua 31. Upokojenca so na omenjeni oddelek bolnišnice sprejeli s pridržano prognozo istega jutra. Okužil se je, ker se je nekaj dni prej z orodjem zbodel v levo nogo. Vse zdravniške nege, da bi Valentinčiču rešili življenje so bile zaman in 15 ur po sprejemu v bolnišnico je nesrečnik izdihnil.
razstavlja svoja najnovejša de la v razstavnem prostoru Pro Lo-co v goriški pasaži, ki se odlikujejo po svežosti barv in najrazličnejši motiviki, ki gre od umetniku vedno dragih marin prek kraških motivov, krajin in vaških motivov tja do tihožitja razstavljenih je tudi nekaj slik iz Pleterij na Dolenjskem. Novost na letošnji razstavi so mali študiji, zelo primerni za okras manjših prostorov, v katerih avtor izbira barve ter išče najprimernejši izraz. Faganel ostaja v svojih delih zvest svojemu figurativnemu stilu slikanja in problemom, ki jih rešuje na platnu. Njegove slike so polne kontrastov, svetlobe in senc, prostora, ki ga doseza z razmestitvijo ploskev in predmetov; njegov «Trst» pa ustvarja razpoloženje.
Faganel je bil zadnjikrat v Gorici meseca marca, ko je razstav ljal istočasno v pasaži in pa v • Občinski* v Trstu. Pozneje je šel v Vicenzo, aprila gre v Verono, za božič in Novo ieto, se pravi čez eno leto, pa bo spet v Gorici. Slikarska razstava R. Faganela v pasaži bo odprta do 14. januarja. Na sliki je »Kraška kmetija*.
Prašič je kljub vsemu ostal v Števerjanu
64 parov je sodelovalo na veliki tekmi v briškoli, ki jo je na Stefanovo priredilo v Dvoru društvo Briški grič. Prvo nagrado (prašiča) sta dobila Rodolfo Blanson in Antonio Mezorano iz Gradiške; drugo (gnjat) Vence Maligoj in Jožef Prinčič iz Steverjana; tretjo (4 salame) Bruno Buda) in Darjo Brajnik iz Standreža; četrto (dve salami) Aldo Pirogno in
Ker zmagovalca glavnega dobit-ka nista bila pripravljena odpeljati dobitek domov, je nastala majhna kupčija ter je ostal v vasi.
Na prireditvi bi prav gotovo bilo še več parov, če bi nogometna tekma Ločnik—Sovodnje ne privabila veliko število navijačev. Za dobro voljo je poskrbel domači orkester, na voljo pa je bilo dosti dobrega vina in pa neizbežni — toda dobri čevapčiči.
Za prireditev 1. maja napovedujejo še večje in zanimivejše dobitke, kakršnih na Goriškem še ni bilo na voljo igralcem briškole, obenem pa se vsem udeležencem zahvaljujemo za udeležbo.
Kdo je izgubil lovska psa?
V petek, 31. decembra popoldne ob 15.30 je Milan Mučič iz Standreža, ko je bil na lovu v bližini goriškega metališča, našel dva lovska psa, samca in samico, ki sta se klatila tam okrog brez gospodarja. Ujel ju je In izročil go-riškim mestnim stražnikom. Kdor je psa izgubil, naj se javi v uradu mestnih stražnikov, v Gorici, Ul. Mazzini št. 7.
no Pascoli, 1,8 milijona (105.126); Carlo Pedroni, 1,5 milijona (78 tisoč); Guido Pellarini, 2 milijona (117.900); Lorenzo Penso, 1,8 milijona (101.016); Aldo Perna, 1,5 milijona (78.000); Mario Peteani, 1,5 milijona (78.000); Pietro Piccini, 1,9 milijona (109.314); Mario Pieiu-lin, 1,6 milijona (85.260); Giovanni Piemonti, 1,6 milijona (85.260); Luciano Pitassi, 2 mil. (117.900); Giorgio Poggi, 1,5 mil. (78.00U); Luigi Poiani, 1,7 mil. (92.994); Carlo Posselt, 1,5 milijona (78.030); Giuseppe Predolin 1,7 milijona (96.872); Sergio Predolin, 1,7 milijona (92.994); Senio Pricivalle
2.4	milijona (159.690); Maddalena Redona, 1.5 milijona (78.000); Giovanni Riavis, 2 milijona (177.900); Giacomo Rigonat 1,6 mil. (85.260); Pietro Rinaldi, 2,8 mil (195.588); Martino Riosa, 1,6 mil. (85.260); Giordano Rizzatto, 2,2 milijona
(135.780)	; Giacomo Rosa, 2 milijona (122.262); Bruno Rbščohi, 2,3 milijona (145.140); Mihael Rossi, 1.6 milijona (85.260); Terenzio Rossi, 2,3 milijona (145.140), Giuseppe Russian, 1,6 milijona (85.260); Antonio Russo, 1,8 mil. (101.016); Agostino Sambo, 2 mil. (177.900'; Silverio Santi, 1,5 mil. (78.000); Emilio Sapla, 1,5 milijona (78.000'; Guido Schiozzzi, 2,1 mil. (126696'; Sergio Schipiozza, 1,5 milijona
(78.000)	; Bruno Seculin, 2,4 milijona (154.770); Gino Selenati, 2.2 milijona (135.780); Fausta Serra-valle, 1,8 milijona (101.016); Avgust Sfiligoj, 2 milijona (117.900); Modesto Siena, 1,7 mil. (92.994); Silvio Silvestri, 1,5 mil. (78.000); Miriam Silvi, 1,6 milijona (85 260); Oscar Sinigoi, 1,6 mil. (85.260); Pietro Solza, 1,5 milijona (78.000); Italo Soranzo, 1,5 mil. (78.000); Ljuboslava Sarli, 1,8 milijona (101.016); Bruno Stafuzza, 2,9 milijona (211.938); Teodoro Stori, 2 milijona (117.900); Carlo Storto,
2.5	milijona (164.694); Carlo Sus-si, 2 milijona (117.900); Maria Tac-co, 1.5 milijona (78.000); Mario Ti-berio, 1,9 milijona (190.314); Fede-rico Ticozzi, 1,8 milijona (102.016); Egidio Toffoli, 1,7 mil. (92.994); Nicola Tonkli, 2 milijona (117.900); Carlo Torcello, 1,7 mil. (92.994); Luigi Valent, 1,8 mil. (101.016); Giovanni Vecchi, 1,5 milijona (78 tisoč); Goliardo Vecchia, 1,5 milijona (81.498); Olga Verizzo, 1,5 milijona (78.000); Ferrucccio Verone-se, 1,6 milijona (85.260); Leopolde Vianello, 2,3 milijona (145.140); Augusto Vierthaler, 1,5 milijona
(78.000)	; Mario Viuci, 1,9 milijona (109.314); Giovanni Visintini, 1,8 milijona (101.016); Giuseppe Vogrič, 1,5 milijona (78.000); Alderi-co Žani, 1,8 milijona (101.016); Ar-turo Zitter, 1,5 milijona (78.000); Egidio Zorzenon, 2,2 mil. (135.780); Primo Zorzenon, 2 mil. (117.900); Virgilio Zotti, 1,6 mil. (85.260); Rambaldo Zucalli, 2.2 milijona
(135.780)	.	____________
V megli je podrl kolesarja in si zlomil ključnico
Včeraj zjutraj okrog 7.30 je peljal 41-letni Rolando Bradaschia, kj je doma iz Cervignana z moto-
ciklom proti Zagraju, kjer je za-posien pri podjetju Calcisonzo. V bližini mostu čez Verso med Rudo in Villessami pa se je s svojim vozilom zaletel v kolesarja, ki je vozil pred njim ter ga zaradi goste megle ni pravočasno opazil Pri tem je motociklist izgubil kontrolo, nad svojim vozilom ter padel. Mimo je prišel s svojim avtom Tarcisio Capellotti iz S. Giorgio di Nogaro, ki je ponesrečenca odpeljal v goriško civilno bolnišnico. Tam so ga pridržali za 40 dni na zdravljenju zaradi zloma leve ključnice.
Kolesar je pri trčenju dobil le
ko je pred devetimi meseci dopolnila 90 let. Pogreb bo danes, v torek ob 14. uri iz hiše žalosti na Tržaški cesti št. 119 na glavno mestno pokopališče.
Pokojnica se je rodila 15. marca 1875 v družini Trebše v Srpenici Gornji Soški dolini. Komaj 19i letna se je poročila z učiteljem Ferdinandom Jelinčičem in potem z njim 30 let delila usodo slovenskega učitelja v obmejnih krajih. Kmalu po prvi svetovni vojni je po moževi smrti ostala sama z 12 otroki in s težkim problemom, kako preživiti številno družino s skromno pokojnino. Takrat se je preselila z družino iz Podmelca v Gorico, kjer se je še zaostrila njena trnova pot zavedne slovenske žene in matere.
Sproti ko so otroci dorasli, so odleteli iz svojega gnezda in se vključevali v borbo proti nasilju ter za pravice našega naroda, po naukih, ki jim jih je ona vcepila v srce in dušo. Med njimi je bil tudi sin Zorko, fci je po dolgih letih preganjanja in fašističnih ječ ter partizanske borbe odšel pred njo že lani julija. Videli smo jo takrat, kako je 90-letna žena junaško prenesla težak udarec, kako je na goriškem pokopališču sesula prgišče zemlje na krsto svojega v trpljenju najbolj preizkušenega in zato najljubšega sina. Oko ji je bilo suho, ni bilo več solza v njej. Vendar je ta smrt bila tudi zanjo usodna. Začela je hirati in po več kot dveh mesecih bolezni je v nedeljo zaspala.
Z njo nas zapušča tipičen lik slovenske žene, ki predstavlja dober kos zgodovine ne samo iz borbe naših žena proti nasilju in za naše pravice, ampak tudi lik matere, ki nam bo še dolgo svetal vzgled vzorne matere in žene. Z njo odhaja z življenjske pozorni-ce kos Zgodovine goriških Sloven cev iz dobe največjih preizkušenj Njen spomin pa bo še naprej ži vel med nami kot simbol te bor be in trpljenja, za katero smo ji vsi iz dna srca hvaležni.
Znanci in prijatelji izrekajo ob tej priliki svoje iskreno sožalje družini in drugim sorodnikom, njej pa miren počitek v domači zemlji. Tem željam se pridružuje tudi uredništvo Primorskega dnev-
znatne poškodbe in ni iskal zdrav- j nika, fci je bil pokojnici do zad-niške pomoči. Zapisnik je napra- njega veren tovariš. vila cestna policija iz Gorice.
Nesreče na Tržiškem
V ribiškem naselju pri Štivanu se je zbodla v prst na roki 44-letna Antonia Stancich. V bolnišnici v Tržiču so ji nudili prvo pomoč; o-krevala bo v petih dneh.
Pri padcu se je ranila Roma To-gnon, rojena Pini, stara 36 let, do-ma iz Ul. Piave 18. Ker si je zvila ramo, so jo v bolnišnici pridržali na zdravljenju za 15 dni.
V društvu
«Ivan Trinko» v Čedadu prireditev za emigrante
Prosvetno društvo Ivan Trinko v Čedadu priredi na praznik 6. januarja dan emigrantov. Ob tej priliki bo v dvoranici kratka prireditev, na kateri bodo nastopili Birtičevi Beneški fantje.
GOSTILNA
Romana GABRO
STANDKEZ 1
vošči vsem srečno novo leto
ARISTIDE LUCCHINI
GORICA, Ul. Rossini 15 - Tel. 87-071
Trgovina obrabljenih strojev in kovinskih odpadkov
Špedicija SCOLLO di MARIUCCIA LUCCHINI
GORICA, Časa Rossa — Tel. 25-65 želi vsem srečno novo leto 1966
Trčenje motociklistov na Travniku
Na Travniku sta se ob 17. uri zaletela dva motocikl sta. Oba ponesrečenca, moški in ženska, ki sta se pobila po glavi, rista hotela o-stati v bolnišnici, kot jima je svetoval zdravnik.
Bruna Scarel, porečena Brumat. stara 54 let, dima u Ul. Kormica 44, se je s Travma peljala v Ul. Roma. Iz Ul. Roma pa se ie na levo, se pravi v Ul. Oberdank, peljal z motociklom Pietro Santarosa, star 46 let, doma iz Ul. del Santo 16 Pri trčenju se je Brumatova opraskala po licu in si zlomila nosno kost, Santarosa pa se je udaril v glavo.	----------
V kuhinji se je ranila
Sinoči okrog 10.30 ko je bila na obisku pri svoji sestri v Ul. Pasu-bio 7, je padla v kuhinji in se ranila v roko 41-letna Marija Silvi iz Ul. LunghTsonzo 102. Z avtom Zelenega križa so jo odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so jo pridržali za 10 dni na zdravljenju.
Prispevajte isa DIJAŠKO MATICO I
Gorica
CORSO. 17.00: «Mary Poppins«, kolos Walt Disneya; J. Andrews in Dick van Dyke; v barvah in ki-nemaskopu.
VERDI. 16.30: «Una vergine per 11 principe«, Virna Lisi, Vittorio Gassman, italijanski barvni film v kinemaskopu; mladini pod 18. letom vstop prepovedan.
MODERNISSIMO. 16.00: »Oggi, do-mani e dopodomani«. M. Mastro-ianni, C. Spaak in V. Lisi. Italijanski kinemaskope v barvah.
VITTORIA. 17.00: «1 fllibustieri del mari del sud», JI. Hall in R. Haynes. Crnobell ameriški film.
CENTRALE. 17.00: «Tom e Jerry, disooll volanu#. Ameriška risani-ca v barvah.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan ln ponoči je odprta v Gorici lekarna ALESANI, Ul. Carducci 38, tel. 22-68.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo dnevno temperaturo 9 stopinj in najnižjo 1,6 stopinje nad ničlo ob 7.20 uri. Povprečna vlaga 90 od sto.
Z vzmetjo si je prerezal dlan
V delavnici avtoprevoznega podjetja Montecchi v Rossinijevi uhci se je včeraj popoldne ponesrečil med delom šofer 31- letni Mario Dollani iz Ul. Prato 31 v Gorici. Med odstranjevanjem vzmeti na tovornjaku se je porezal po desni dlani V bolnišnici, kamor so ga pripeljali o*ob 15. ure. so mu u-gotovih poškodbe na kitah pri'!.1-žali so ga na zdravljeniu z mož-nostjo ok-evunja v 20 dneh.
Potrti v neizmerni žalosti sporočamo, da Je 2. t.m. umrla naša draga mama
JOSIPINA JELINČIČ
Pogreb bo danes, 4. januarja ob 14. na goriško pokopališče.
uri izpred hiše žalosti v Gorici, Ul. Trieste 119
Žalujoči: sin Slavko in hčere Milena, Nada, Anda, Vera in Mira s družinami.
Gorica, Trst, Jesenice, Podkoren, 4. januarja 1966.
IZIDI
•Bologna—Brescia •Catania—Spal •Juventus—In ter •L. Vicenza—Torino •Milan—Atalanta •Napoli—Cagliari •Roma—Foggia Inc. •Vare se—Fiorentina •Sampdoria—Lazio
2-1
0-0
0-0
0-0
1-0
2-0
1-0
1-1
2-1
LESTVICA
Inter
Milan
Napoli
Bologna
Juventus
Roma
Fiorentina
Lazio
Cagliari
L. Vicenza
Brescia
Spal
Torino
Atalanta
Foggia
Sampdoria
Catania
Varese
15
15
15
15
15
15
15
15
15
15
15
15
15
15
15
15
15
15
4 11
10
13
13
20
10
12
13
17
11
20
17
20
16
19
13
23
28
32
						lin nmmm	
						SAO PAULO, 3. — Vsi tuji te-	
	IZIDI					kači	ki so se udeležili Silvestrove
						«corride», so v nedeljo nastopili na	
Verona—	•Alessandria				2-1	atletskem mitingu, ki je bil na sta-	
•Livorno—Modena					4-2	dionu Pacaembu. V teku na 10.000	
•Messina—	-Padova				1-0	metrov je Italijan Ambu zasedel	
Reggina-	-•Novara				4-1	drugo mesto, medtem ko je v teku	
Lecco—‘Palermo					3-2	na	3.000 m z ovirami prepričljivo
•Pro Patria—Genoa					1-0	zmagal svetovni rekorder in zrna-	
•Reggiana	—Monza				—	govalec lanske in letošnje «corn	
(prekinjena zaradi megle)						de»	Belgijec Gaston Roelants.
•Trani—Catanzaro					0-0	Izidi so naslednji:	
•Venezia—	Piša				0-0		10.000 m
Mantova-	-•Potenza				1-0	1.	Alveno Jemia Flores (Kol.)
							30’42”6
LESTVICA						2.	Antonio Ambu (It.) 30’54”6
						3.	Valentin Rocles (Meh.) 30’57”8
Lecco	17 8	7	2	19 12	23	4.	Carlos Perez (šp.) 31’04”4
Venezia	17 9	5	3	19 12	23	5.	Hans Hueneke (Nem.) 32’18”
Mantova	17 8	6	3	21 10	22		3.000 m ovire
Catanzaro	17 7	8	2	19 11	22	1.	Gaston Roelants (Bel.)
Potenza	17 8	4	5	18 14	20		8’55”7
Reggina	17 8	3	6	22 18	19	2.	Domingo Amaizon (Arg.)
Verona	17 6	7	4	15 13	19		9’03”7
Palermo	17 6	6	5	19 13	18		1.500 m
Messina	17 4	10	3	14 11	18	1.	Mike Wiggs (VB) 3’45”5
Livorno	17 6	6	5	20 17	18	2.	Albertino Etchechurry (Ur.)
Novara	17 3	12	2	16 14	18		3’54”1
Genoa	17 5	6	6	17 19	16		5.000 m
Reggiana	16 5	5	6	14 15	15	1.	Ron Larrieux (ZDA) 14’25”5
Monza	16 5	4	7	16 21	14	2.	Bengt Naude (Šved.) in Wer-
Alessandria 17 3		8	6	11 16	14		ner Dofsseger (šv.) 14’30”9
Pro Patria 17 4		5	8	12 18	13		800 m
Modena	17 2	8	7	9 17	12	1.	Edson Porters dos Santos
Piša	17 4	4	9	12 21	12		(Braz.) 1’55”7
Padova	17 4	3	10	20 25	11	2.	Salomon Caceres (Par.)
Trani	17 2	7	8	5 21	11		1’57”1
S MUCA N Ji
23. IN 24. T. M. ZA POHORSKI POKAL
Svetovna zopet zbrana
ženska elita na Pohorju
Predvidevajo prijave 70 tekmovalk iz 20 držav
V drugi polovici prihodnjega meseca, v nedeljo 23. in v ponedeljek 24. januarja 1966, se bo na Pohorju nad Mariborom že tretjič sestala domala vsa ženska smučarska elita v tekmovanju za III. Pohorski pokal. Takoj po velikem tekmovanju v Badgasteinu (Avstrija), se bodo najboljše predstavnice smučarskega športa na svetu preselile za tri dni na Pohorje, saj sodijo tekme za Pohorski po-
kal v najvišji mednarodni razred in jih je FIS uvrstila v skupino 1 A.
Letošnje tekmovanje za Pohorski pokal je že tretje po vrsti. Na prvem FIS 1 A tekmovanju na Pohorju leta 1964 je zmagala v obeh slalomih Marielle Goitschel (Francija). V prvem slalomu je bila druga Roy de Blicquy (Belgija), tretja pa Her.neberger (Nemčija), v drugem slalomu pa je bila druga Christina Goitschel (Francija), tretja pa Henneberger (Nemčija).
Na drugem tekmovanju v marcu 1965 je v slalomu zmagala
iiimiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHniiiiiuiimiiiniimiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiimiHiiiiiiiiimiiimi
V 15. KOLU fl LIGE
Milan
dohitel
Inter
Novo leto se je slabo začelo za Inter, ki je zaradi neodločenega izida z Juventusom dovolil Milanu, da ga je dohitel. Medtem ko je Juventus v nedeljo popolnoma odpovedal, je tudi Inter, ki je brez dvoma zgrešil taktiko, razočaral. Milan pa ni zamudil priložnosti, pa čeprav je bil že na tem, da prepusti Atalanti točko. Vratar gostov je bil nepremagljiv; le Sormaniju je klonil in to je zadostovalo Milanu, da je spravil v žep prav gotovo dragoceno zmago.
Zmago je praznovala tudi Bologna, pa čeprav se je morala zanjo precej potruditi. Na srečo je imela Peranija v dobrem dnevu: krilo je najprej po De Paolijevem golu Izenačil, kasneje pa je še dosegel zmagoviti gol.
Obe točki so še osvojili Napoli, ki si je privoščil trdovratne tekmece iz Cagliarija, Roma, ki je s težavo odpravila Foggio in Sampdoria, ki je imela v gosteh Lazio.
Torinu tudi v nedeljo, pa čeprav je bil na gostovanju v Vicenzi, ni uspelo iti dlje od neodločenega Izida. Brez zmagovalca ln poraženca sta se končali tudi tekmi Catania-Spal in Varese - Fiorentina.
TRIESTINA- COMO 0:0
Domačini živahni v napadu gostje nepremagljivi v obrambi
TRIESTINA: Colovatti, Cattonar, Pez, Dalio, Varglien, Del Piccolo, Mantovani, Scala, Ciroi, Palcini, Gentili.
COMO: Maschietto, Paleari, Boriani, Ballarini, Barzaghi, Pestrin, Girol, Verga, Mognon, Sironi, Giacomuzzi.	*
SODNIK Sabbatini (Finale Ligure).
Približno 3000 gledalcev. Sodnik je opomnil Mognona zaradi prigovarjanja. Kotov 4:3 (1:2) v korist Triestine.
Triestina je v svojem prvem na-
stopu v novem letu prisilila na delitev točk močni Como. Rezil'tat povsem odgovarja prikazani igri, čeprav je Triestina imela nekaj več priložnosti.
Kljub slabemu položaju na lestvici so domačini vzbujali nasprotnikom precej strahu, saj so gostje zaigrali predvsem obrambno in le tu pa tam ogrožali Colovattijeva vrata. V prvem polčasu je Mognon zadel prečko, Colovatti pa je moral še enkrat pod noge nasprotniku, v drugem delu pa so se gostje popolnoma zaprli v obrambo in se upirali razigranim nasprotnikom. Tedaj je prišla do izraza čvrstost njihove obrambe, ki je do sedaj prejela le 6 golov (v 15 tekmah)!. Maschietto je moral nekajkrat poseči, v dveh primerih pa sta ga rešila vratnica in sodnik.
Triestina je tokrat nastopila s spremenjeno postavo. Poleg Sadarja sta ostala med gledalci tudi Ferrara in Canzian. Del Piccolo je prevzel posel «stopperja», pri čemer je le delno zadovoljil. Prevečkrat
wmmmm			|		ijj % |	* j
Bologna—Brescia	(2-1)	1	1.	— 1.	Visentina	X
Catania—Spal	(0-0)	X		2.	ErUlo	2
Juventus—Inter	(0-0)	X	2.	— 1.	Wild Beard	2
L. Vicenza—Torino	(0-0)	X		2.	Scarampia	X
Milan—Atalanta	(1*0)	1	3.	— 1.	Onifai	2
Napoli—Cagliari	(2-0)	1		2.	Valiant	X
Roma—Foggia Inc.	(1-0)	1	4.	— 1.	Maria Carmela	1
Sampdoria—Lazio	(2*1)	1		2.	Bleriot	2
Varese—Fiorentina	(M)	X	5.	— 1.	Orinoco	X
Palermo—Lecco	(2-3)	2		2.	Maggiotto	2
Potenza—Mantova	(0-1)	2	6.	— 1.	Juist	2
Triestina—Como	(0-0)	X		Z.	Grestasio	X
Empoli—Arezzo	(1-0)	1	KVOTE			
KVOTE			12		3,824.876 lir	
13 — 6,844.000 lir			11	—	212.493 lir	
12 —	240.000 lir			10	—	22.972 lir	
se je pognal v napad in pustil nezavarovanega srednjega napadalca, še enkrat pa sta zablestela Dalio in Palcini, ki sta bila vir vseh tržaških napadov. Napad je spravil nekajkrat v zadrego nasprotno obrambo, manjkal pa je kot vedno realizator. Ciroi je odigral svojo drugo tekmo v rdečem dresu. Zaradi zadovoljive igre tovarišev je še sam nekajkrat zablestel, toda tudi on ne bo rešil vprašanja srednjega napadalca. Na levem krilu je nastopil Gentili, čigar prisotnost je bila v dvomu, tako da smo tudi tokrat zaman čakali Marianija. Najslabši pa je bil Mantovani.
Prve strele na vrata je izvedla Triestina, toda gostje so v 7’ zapravili prvo veliko priložnost, malo kasneje pa je Mognon v protinapadu zadel prečko. V 17’ je prišlo do najbolj razburljive epizode tekme. Ciroi je na Mantovanijev pred-ložek streljal proti vratom, a Ballarini je ustavil žogo z roko. Vsako prigovarjanje je bilo zaman: sodnik ni priznal enajstmetrovke. Še eno priložnost je imel Mantovani, ki je ušel obrambi in se znašel sam pred vratarjem, žogo pa je odbila prečka. Tudi Ciroi je imel lepo priložnost, a se je v odločilnem trenutku zmedel.
V drugem delu je Triestina pospešila tempo in potisnila nasprotnike v obrambo, kar pa ji je bolj škodilo kot koristilo. Vsi tržaški igralci so poskusili srečo s streli izven kazenskega prostora: tudi Del Piccolo in Varglien sta spravila v zadrego Maschietta, ki pa je bil vedno na mestu.
Colovatti pa je moral poseči le v dveh primerih na Giacomuzzijev strel. Do konca tekme so si sledili neprestani navali domačinov, ki pa nikakor niso mogli spraviti na kolena čvrste obrambe gostov.
U. K.
ITALIJANSKI POKAL
MILAN, 3. — Nacionalna nogometna liga je potrdila, da bodo v četrtek 6. t. m. odigrali štiri tekme četrtega kola turnirja za italijanski nogometni pokal 1965—66 in sicer
v Ferrari SPAL - JUVENTUS
v Milanu MILAN-FIORENTIN A
v Catanzaru CATANZARO - TORINO
v Vicenzi LR VICENZA - INTER
» • »
NEAPELJ, 3. — Danes je z letalom prispela v Neapelj enajsterica Torina. Igralci so se v spremstvu trenerja Rocca in podpredsednika kluba nastanili v Vietriju, kjer bodo ostali do srede zjutraj. Torino bo v četrtek odpotoval v Catanza-ro, kjer ga čaka tekma za italijanski nogometni pokal.
• * *
MILAN, 3. — Tekmo 19. kola nogometnega prvenstva B lige Monza - Mantova bodo igrali, po sporazumu med voditelji obeh klubov, v soboto 15. in ne v nedeljo kot je bilo na sporedu.
* » *
FIRENCE, 3. — Tekmo B skupine C lige Carpi - Siena, ki so jo v nedeljo odložili zaradi megle, bodo igrali v četrtek 6. t m.
Steurer (Francija), druga je bila Brauer, tretja pa Kainz (obe Avstrija). V veleslalomu je bila razvrstitev naslednja:	1. Steuer, 2.
Kainz in 3. Brauer. Pohorski pokal je osvojila Francozinja Steurer.
Organizatorji pričakujejo, da bo konkurenca v letošnjem tekmovanju za Pohorski pokal vsaj taka kot v preteklih dveh letih, če ne celo hujša, saj bo na pohorskih strminah nastopila res vsa ženska smučarska elita.
Organizatorji mariborskega FIS I A tekmovanja za Pohorski pokal so uradno povabili v Maribor tekmovalke iz naslednjih držav: Avstrije (5 tekmovalk), Švice (5), Francije (5), Italije (5), Zvezne republike Nemčije (5), Nemške demokratične republike (3), Poljske (3), CSSR (3), Madžarske (2),
S K KRAS
Sklicuje 5. januarja 1966 ob 20.30 v dvorani zgoniške gostilne
redni letni občni zbor
DNEVNI RED:
1.	Otvoritev
2.	Imenovanje delovnega odbora
3.	Poročila predsednika, podpredsednika, tajnika in blagajnika
4.	Diskusija
5.	Volitve
KOKS
LONDON, 3. — Evropskega prvenstva srednje kategorije med Italijanom Ninom Benvenutijem in Angležem Johnnyjem Pritchet-tom ne bo pred junijem. Angleški organizator Mike Barret je ponudil Benvenutiju 15.000 šterlingov, vendar je danes prokurator Prit-chetta izjavil, da bo njegov varovanec potreboval najmanj šest mesecev za priprave.
A SKUPINA	Cliu			= 5 SS ~ =			
IZIDI		LESTVICA					
•Biellese—Mestrina	i.i	Treviso	15 10 3		2	20 8	23
•Legnano—Entelia	3-0	Biellese	15	8 4	3	28 21	20
•Rapallo—CRDA	2-0	Como	15	6 7	2	13 6	19
•Savona—Marzotto	4-0	Piacenza	14	7 4	3	14 10	18
•Trevigliese—Cremonese	3-2	Solbiatese	14	7 3	4	19 16	17
•Treviso—Ivrea	3-0	Rapallo	15	4 9	2	13 7	17
•Triestina—Como	0-0	Legnano	15	6 4	5	13 10	16
•Parma—Solbiatese		CRDA	15	5 6	4	15 12	16
(odložena zaradi megle)		Marzotto	15	7 2	6	16 19	16
•Piacenza—Udinese		Savona	15	6 4	5	23 14	16
(odložena zaradi megle)		Udinese	14	5 5	4	21 13	15
		Triestina	15	4 5	6	12 19	13
Prihodnje tekme (9. januarja)		Mestrina	15	2 7	6	11 17	11
		Entelia	15	3 5	7	10 20	11
CRDA - Treviso: Como - Tre vi-		Cremonese	15	5 0 10		19 24	10
gliese; Cremonese - Parma;	En-	Trevigliese	15	2 6	7	12 19	10
tella • Triestina; Ivrea - Savona;		Ivrea	15	3 4	8	11 23	10
Marzotto - Biellese; Mestrina -		Parma	14	1 6	7	7 17	8
Legnano: Solbiatese • Piacenza;		Parma, Solbiatese, Piacenza					in
Udinese - Rapallo.
Udinese s tekmo manj.
Vel. Britanije (4), Bolgarije (2), Belgije (2), ZDA (4), SZ (3), Norveške (4), Švedske (4), Japonske (2), Kanada (4 in Avstralije (2).
Predvidoma bo na FIS 1 A tekmovanju za Pohorski pokal 23. in 24. januarja zastopanih — če prištejemo še Jugoslavijo — 20 držav s štirih kontinentov in s sedemdesetimi tekmovalkami, kar priča, da bo to res prvovorstna športna prireditev.
SMUČARSKI SKOKI
TURNEJA ŠTIRIH SKAKALNIC
Neuendorf (Vzhodna Nemčija)
prvi v Innsbrucku
vodi v splošni lestvici
INNSBRUCK, 3. — Vzhodni Nemec Dieter Neuendorf je v nedeljo presenetil s tretjim nastopom na tradicionalni novoletni turneji Štirih skakalnic. Nemec je na insbruških skakalnicah pokazal izredno lep slog in je vrhu tega zabeležil z znamko 89 m najdaljši skok dneva. S tem exploitom se je Neuen-
dorf uvrstil ne samo na prvo mesto lestvice nedeljskega tekmovanja, temveč je trenutno celo na čelu splošne lestvice po treh skokih. Sedaj preostaja le tekmovanje, ki bo 5. t.m. v Bischofshofnu. Največji favorit letošnjega tekmovanja na štirih skakalnicah Finec Veikko Kankkonen se mora trenutno zadovoljiti z drugim mestom, vendar vse kaže, da še ni padla zadnja beseda. Prav gotovo se bodo hoteli
MILAN, 3. — Italijanska zimskošportna zveza je iz tehničnih razlogov odpovedala tekmovanje za trofejo «Treh vlečnic« (smuk in slalom za moške), ki bj moralo biti 8. in 9. t. m. v Ponte di Legno.
iiimiiiiimiiiiiiiimiHiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitHiiiiiiiiiuiii
PRIJATELJSKA MLADINSKA TEKMA V BOLJUNCU
Breg-Zarja 10:1
Pohvalne besede predsednika Brega med nedeljsko zakusko
V nedeljo je bila v Boljuncu prijateljska tekma med mladinskima ekipama Brega in Zarje. Razigrani Brežani so goste dobesedno zasuli z goli in Bazovci se lahko zahvalijo le netočnosti nekaterih napadalcev Brega, če so jo odnesli tako poceni.
Moštvi sta se predstavili sodniku —-----------------
Petarosu v naslednjih postavah:
ZARJA: Babuder, Križmančič M.,
Komar, Krasna. Križmančič V.,
Križmančič S., Marc, žagar (Grgič),
Metlika, Renčelj, Raženj.
BREG: Rapotec, Petaros I., Hrvatič Z., Petaros Z., Žerjal E., Žerjal D., Rodella, Zahar, Samec, Mi-kuš, Petaros V.
Tekma ni bila ne agonistično in ne tehnično na visoki ravni, čeprav je napad Brežanov prikazal lep in učinkovit nogomet. Obramba sicer ni bila na višini napada, ker je puščala nasprotnikom preveč prostosti, a je vseeno opravila svojo dolžnost, saj so Bazovci dosegli edini gol iz enajstmetrovke.
Igralci Zarje so igrali precej slabo, nepovezani so bili v napadu, zelo zmedeni v obrambi, kjer sploh niso nadzorovali vseh nasprotnikov. Včasih so pokazali kaj dobrega, toda vse akcije so slonele na pobudah posameznikov ne pa celotnega moštva.
Nekaj kronike: Že v 1’ je Samec pričel serijo golov z lepim strelom iz sredine kazenskega prostora. 2’ kasneje je Samec prodrl v kazenski prostor ter lepo podal prostemu Petarosu V., ki je brez težave podvojil rezultat. V 7’ so Brežani z Zaharjem dosegli tretji gol. Tedaj je Zarja uredila svoje vrste in v 10’ prvič zaposlila Rapotca. Po kratki premoči Zarje je Rodella v 20’ dosegel četrti gol za Breg. Do konca polčasa se je nato tekma odvijala na sredini igrišča brez posebnih prigod.
V drugem polčasu je prišel na igrišče Grgič namesto utrujenega Žagarja, toda to vseeno ni prineslo olajšanja Zarji, ki je še šestkrat klonila napadalcem Brega: v 6’ in v 10’ je dosegel gole Rodella Zdravko, v 12’ Petaros V., v 15’ Samec, v 25’ Petaros Z., v 32’ pa je dosegel edini gol za Zarjo Križmančič V. :z enajstmetrovke. Dve minuti kasneje je Mikuš po osebnem prodoru zaokrožil rezultat za Breg. Brežani so nekoliko popustili in Zarja je nato napadala do konca polčasa. Malo pred koncem je Renčelj prisilil Rapotca na bliskovit poseg, ko je iz bližine precej močno streljal.
Dodati je treba, da je Zarja od 11’ drugega polčasa igrala v 10, ker je takrat odšel z igrišča poškodovani vratar Babuder.
Po tekmi z Zarjo je bil kratek trening prvega moštva, ki bo igralo v nedeljo zaostalo tekmo z Ala-
bardo D., Po treningu pa je vodstvo Brega priredilo majhno zakusko za atlete na sedežu v Boljuncu. Ob tej priložnosti je predsednik društva Kuret Milan spregovoril nekaj besed in se igralcem zahvalil za njihovo požrtvovalnost.
1. skupina
Škotska — Wales 26.2. in 19.11.
EIRE . Škotska L in 27. 5.
EIRE - Wales (še ni določen)
H. skupina
Italija - Francija 23.4, in 18.12.
Španija - Italija 27.4. in 8,12.
Francija - Španija 19.5. in 10.11.
III.	skupina
Holandska-Avstrija 23.4. in 28.5.
Holandska-Anglija 22.5. in 19.11.
Avstrija - Anglija 2. in 26. 10.
IV.	skupina
Jugoslavija-Turčija 26.6. in 26.10.
Z. Nemčija-Turčija 29.6. in 16.11.
Jugoslavija-Nemčija 2.10. in 7.12.
Odbor je javil tudi že domenjene datume raznih turnirjev in sicer:
POKAL POKALNIH PRVAKOV (četrtfinale)
Manchester United - Benfioa 2.2. in 9.3.
Inter - Ferencvaros 23.2. in 2.3.
Anderlecht - Real Madrid 23.2. in 9.3.
Sparta Praga - Partizan Beograd (še ni določeno).
POKAL POKALNIH PRVAKOV (četrtfinale)
Celtic Glasgow - Dinamo Kijev 12. in 19.1. v Tiflisu
Atletico Madrid - Borussia Dortmund 16. 2. in 2. 3.
West Ham United - SC Magdeburg 2 in 16.3.
Honved Budimpešta - Liverpool (še ni določeno).
POKAL SEJEMSKIH MEST (osmine finala)
Hearts of Midlothian - Real Zaragoza 12. in 26 1.
Espaniol Barcelona-Brasov 27.1. in 16.2.
Finci oddolžili v zadnjem nastopu te turneje.
IZIDI NEDELJSKEGA TEKMOVANJA
1.	Dieter Neuendorf (Vzh. Nem.) 226,5 točk (83 in 89 m)
2.	Veikko Kankkonen (Fin.) 209,9 točk (79 in 87,5 m)
3.	Gunther Gollner (Zah. Nem.) 209 točk (85 in 85,5 m)
4.	Josef Matous (CSSR) 208,6 t. (81,5 in 88 m)
5.	Paavo Lukkariniemi (Finska) 208,3 točk (82,5 in 85 m)
6.	Vertenikov (SZ) 204,9 točk
7.	Lesser (Vzh. Nem.) 203,7 točk
8.	Matilla (Fin.) 203,2 točk
9.	Hicks (ZDA) 202,1 točk
10. Ihle (Zah. Nem.) 201,9 točk 27. Giacomo Aimoni (It.)	190,2
točk (79 in 79,5 m)
43. Mario Ceccon (It.) 178,3 točk (76 in 79 m)
67. Nino Zandanel (It.) 159,8 t. (70 in 75 m).
SPLOŠNA LESTVICA
1.	Neuendorf (Vzh. Nem.) 645,2 točk
2.	Kankkonen (Fin.) 633,8 točk
3.	Lukkariniemi (Fin.) 628,7 točk
4.	VVirkola (Norv.) 615,8 točk
5.	Matous (CSSR) 611,4 točk
6.	Goellner (Z. Nem.) 610,3 točk
7.	Ohlmeyer (Z. Nem.) 593,1 točk
8.	Mojtlek (CSSR) 590,3 točk
9.	Ivanikov (SZ) 587,9 točk
10.	Hicks (ZDA) 584,8 točk itd.
iiiiiiiiHiiiiiiiiiinHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiMiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimii
MEDNARODNI NOGOMET
BAZL, 3. — Evropska nogometna zveza je danes javila datume izločilnih tekem mednarodnega turnirja za juniorske reprezentance. Tekme bodo potekale po naslednjem razporedu:
Hannover 96 - FC Barcelona 2. in 16.2.
Milan • Chelsea 9. in 16.2.
PARIZ, 3. — Po mnenju urednikov francoskega tednika »France Football« je bila angleška nogometna reprezentanca 1965. leta najboljša v Evropi. Lani je bila Anglija na 10. mestu, letos pa je lestvica najboljših evropskih reprezentanc naslednja:
1. Anglija, 2. Madžarska, 3. Portugalska,
4. Bolgarija in Italija, 6, Z. Nemčija in SZ,
8. Francija in V. Nemčija, 10. Belgija, Wales in CSSR,
13. Avstrija, Škotska in Romunija, 16. Španija, Švica in Jugoslavija,
19. Severna Irska, Norveška in Poljska,
22. Danska, EIRE in Holandska, 25. Finska in Švedska, 27. Albanija, Grčija in Turčija,
30. Ciper in Luksemburg.
GLASGOW, 3. — Danes je policija aretirala v Hampden Parku 15 oseb, ki jih je obtožila motenja javnega miru. Aretirani so motili tekmo med Celticom in Ranger-som. Srečanje se je končalo s 5:1 (1:0) v korist enajsterice Celtica.
RIM, 3. — Tehnični komisar italijanske nogometne reprezentance je odpotoval v London, kjer bo 6. t.m. prisostvoval žrebanju tekmecev za finale svetovnega nogometnega prvenstva.
' ’	_	T
Piero Caleffi:	LAHKO I
JE REČI LAKOTA^.J
Je bolnišnica Skoraj nihče se ne vrne ozdravljen. Mnogi jo zapustijo z «modro kočijo«. Videli jo boste vsako toliko časa. Je zaprt furgon z okenci, katerih stekla so pokrita z modrimi zavesami... Nanj nalagajo ljudi vseh starosti, ali nezmožne za delo ali hudo bolne, ali pa preprosto tiste, ki se jih hočejo iznebiti; prej Žide, sedaj vsakogar. Zaprejo, odpeljejo avto iz taborišča ter spravijo z njegovim lastnim motorjem v pogon napravo, ki spušča dušeči plin v njegovo notranjost. Ali pa peljejo ljudi nedaleč od tod v dolino blizu Donave v veliko poslopje, kjer tolpa kanal j, nemških zdravnikov ali internirancev — ki pristajajo na to opravilo, da bi preživeli — dela poskuse na telesih teh -nesrečnežev. Nekaj jih Je znorelo in so jih poslali umret v rusko taborišče... In nato je na vrsti plinska celica...
Strašno se mi vrti v glavi. Strese me. Gregor! se zave, da je bilo to za prvič preveč in hoče ublažiti vtis in učinek. Tudi Barbieri je smrtno bled. «No, ne smete se tako vznemiriti. To se ne pripeti vsem. Toda poslušajte me: če se ne počutite dobro, crknite raje v bloku ali v kotu dvorišča, kakor da bi šli v revir. In ne recite nikoli nikomur, da se slabo počutite.«
«Kako pa je tebi uspelo, da si se doslej izmazal?«
«Portretiram te svinje.«
Povprašam Barbierija, če kaj ve o nekaterih prijateljih, ki so odpotovali iz Bočna z njegovim transportom. Pove mi, da so Bepija Caloreja, ki se je pod imenom Marangoni močno izkazal v beneškem odporniškem gibanju, ter Negrija iz La Spezie, ker sta oba zdravnika, premestili v «rusko taborišče«.
«Srečneža!» pravim, saj sem zadovoljen, da jima ni hudo.
«Nista tako srečna, kot misliš,« odvrne Gregori, «Ce hočejo imeti zdravniki srečo, morajo pomagati tudi pri umorih. In dobra mesta so že zasedli Nemci, Avstrijci, Poljaki in Čehi, ki so bili tu že mnogo pred nami. Si moreš pač misliti kako branijo svoje privilegije. Tvoja prijatelja si bosta mogoče rešila kožo. Morda. In to bo že dosti. To toliko bolj ker tu ne sovražijo 2ide, Ruse in Italijane bolj kot vse druge le Nemci, marveč tudi tovariši iz drugih dežel.«
Po menaži nas popoldne «obiščejo» blokač in štubaki; pretaknejo čevlje in pasove, da bi ugotovili, ali smo kaj skrili, denar ali zlatnino. Prste vtikajo tudi v naše telo... Nato gremo na pregled k pravemu zdravniku, mlademu surovemu in nasilnemu Poljaku, ki nas komaj pogleda in mu kljub temu mimogrede uspe, da nas poniža in ozmerja, ko nam pravi «badoglio», ali «fašisti», ali «macaroni».
Kasneje pride k nam možic, ves zavit v cape, išče med nami Milančane in povprašuje po novicah: kdo smo, kje smo bili itd. Je Gigi Martello. Nas ne bodri. Gotov Je, da ne bo nihče ostal živ; pritožuje se in opisuje okolje v najbolj temnih barvah. Pove ml, da sta v 8. bloku 1. taborišča Giuseppe Pugliesi in Franco Antolini. Prosim ga, naj ju pozdravi.
Kmalu zatem pride še en Italijan. Je mlad, visok, vitek, ostrega in oblastnega pogleda z močnim nosom in štrlečimi zobmi. Poizveduje, s kakšnim izmed nas se dolgo pogovarja, me vpraša, kako Je z menoj. Vprašam ga: «Kdo si?«
«Giuliano.»
«Giuliano, in potem?«
«In potem nič. To ti mora zadostovati,« mi odvrne odsekano. Da mi pa kos kruha.
Ko je mladi mož odšel, mi Gregori pove, da je Giuliano Pajetta, komunist. Ko je bil skoraj še deček, se je boril v Španiji; bil je zatem v koncentracijskem taborišču v Franciji, sedaj je tukaj. Njegov brat je že mnogo let v zaporu v Itaijli. Giulianu je uspelo ostati tukaj kot tolmaču. Zna mnogo jezikov. Je povezan s komunisti iz drugih držav, ki so si priborili v taborišču kakšno ugodnost. Pomaga svojim strankinim tovarišem pa tudi drugim, vedno ko je to možno. Je rezek, toda ima zlato srce.
Ob sončnem zahodu preplavi taborišče druga truma nesrečnežev v srajcah in spodnjih hlačah, ki drgečejo od mraza. So Rusi, Poljaki, Židje. Kdo ve od kod prihajajo. Iz velike sobe na desni odnesejo pograde; sedaj bomo morali spati vsi po tleh. Toda kje. Nas bo okrog tisoč...
Apel, menaža, nato spat! Sedaj vem kje in kako bomo spali. Ukažejo nam, naj položimo slamnjače drugo ob drugo, v štiri vrste. Nato nam pravijo, naj se slečemo ter naj se postavimo tostran in onstran vsake vrste slamnjač, od strani in vzporedno. Nato nam ukažejo, naj se uležemo v obliki Škarij. Tako se znajdemo na vsaki slamnjači po štirje in vsakdo ima pred obrazom noge nekega drugega.
Ko mine pol ure in se malo odpočijemo, se začne nova muka. Nihče se ne more ganiti in mora ostati v začetni legi, kajti vsak poskus premika povzroča proteste sosedov. Marsikdo položi nogo na obraz svojemu sosedu, ko zaspi. Ta začne tuliti in skuša odstraniti sovražnikovo nogo, ki pa se upira. Ni se mogoče razumeti, saj smo drug drugemu tuji. Tedaj se začne pretep s pestmi, s čevlji, s pasovi.
Kričati začneta tudi ((predstojnika« (Prominenten): blokač in njegov španski namestnik, ki ju Je prebudil trušč, ki
se noče poleči. Tedaj pritečeta in udarjata, kamor pride.
Tu pa tam morejo teči, eden, dva ali trije na stranišče. V tej zmešnjavi se skušajo izmotati, ne da bi pri tem stopili na tavariše. Toda če prihajajo s konca velike sobe, se spotaknejo, preden pridejo do izhoda, ob kako nogo, glavo, roko. Zopet protesti in udarci s pestmi. In nesrečnež začne teči ter ne pazi več, kam položi nogo.
KATARINI JE PETNAJST LET
Ko smo bili že tri dni v samih srajcah in spodnjih hlačah, so sestavili skupine, ki so se morale iti najprej razkužit, nato pa prevzet oblačila za vse. Nekaj internirancev so oblekli, jih odvedli izven ograjenega prostora ter jim ukazali, naj se večkrat vrnejo v blok z nosili, naloženimi s capami. Bile so uniforme vseh barv in vseh vojskk še iz prve svetovne vojne, razcefrane in umazane, s čudnimi madeži sumljivega izvora. Meni so dali tesno in kratko zeleno uniformo z vojaškimi gumbi iz kovine. Zdela se mi je kot uniforma klovna. Jahalne hlače, ki jih je nekoč nosil konjenik, so mi segale do kolen. Na hrbtu suknjiča Je bilo običajno «okno» s programi. Vprašal sem se, koliko teles je že pokrivalo to revno in smešno oblačilo, ki mi je odvzelo še malce moje osebnosti.
Chili), ki Je bil v eni izmed teh skupin, mi Je preskrbel tudi neke vrste šal in ostanek plašča, ki sta me malce zaščitila pred mrazom. Sedaj, ko smo bili «oblečeni», smo morali ostati mnogo ur izven bloka za oba dnevna apela, ki sta vedno zelo dolgo trajala. Morali smo tudi telovaditi ter poslušati dolge opominjevalne govore poljskega blokača, ki je govoril po nemško, ter njegovega španskega namestnika, ki je govoril pa, kakor Je vedel in znal, in zato ju ni skoraj nihče razumel.
f Nadaljevanje sledi)
UREDNIŠTVU*	TRST —	UL	MONTECCHI 9,11	TELEFON 93-808 in 94-638 - Poštni	predal 559 — PODKuZNiCA: GORICA: Ulica	Silvio Pelllco 1 • II, Telefon 33-82 — UPRAVA: TRST — UL SV. FRANČIŠKA St 20 — Telefon	37-338	—	NAROČNINA: mesečne 800	ui	- Vnaprej:
Četrtletna ! 250	lir	polletna	4 400 lir,	celoletna	7.700 Ur - SFRJ posamezna številka v tednu tn nedeljo 50 - din,	mesečno 1 000	- m letno 10.000 din - Poštni teko« račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za	SFRJ:	ADIT, DZS, Ljubljana.	Stari	trg	g/l, telefon 22 207 teko«	račun	pri	Narodni	banki » Ljubljani 600-14-603 86 - OGLASI: Cene	oglasov: Za vsak mm « Širini	enega stolpca:	trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 Ur. - MaU oglasi 40 Ux beseda. - Oglasi tržaške	in	gortSke pokrajine se	naročajo	pri upravi
- Iz vseh drugih pokrajin	Italije on (Sonietk Pubblicltš	Italiana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst