MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uradnlitvo In uprava: Maribor, Ooaposka ul. It / Talafon uradnlitva 9440, uprava 9408 lzha> razen nadalje In praznikov vaak dan ob 16. url / Valja meaeSno prejeman v upravi ali po potu 10 Din, dostavljen na dem 13 Okt / Oglasi po seniku t Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek Jutra' v Ljubljani « Poitnl čekovni račun ČL 11.408 JUTRA’ 99 Nova ofenziva nemške reakcije SNOVANJE VELIKE DESNIČARSKE FRONTE. V Nemčiji, ki se po zrušitvi demokratskega režima dr. Brilninga ne more več umiriti, se pripravljajo zopet nove akcije in novi dogodki. Narodni socia-ksti, ki kijub vsem svojim velikim vodnim zmagam niso mogli dobiti v svo-roke državne vlade, so po zadnjih neuspehih in notranjih sporih, ki postajajo vedno večji, uvideli, da je njihova usoda zapečatena, če se sedanje stanje kakorkoli ne spremeni. Prav do enakega zaključka so pa prišli tudi H u g e n b e r-S o v i nacionalci in razni drugi ekstrem-n> desničarji, ki so po odhodu gospoda v0n P a p e n a izgubili svoj vodilni upliv Oa notranjo in zunanjo politiko Nemčije. Skoraj istočasno se je pa tudi pokazalo, da von Papen ni odšel z vlade tako mirto k:; kor se je mislilo in da je postal iz-v®n vlade hud nasprotnik svojega notranjega ministra in sedanjega državne-kanceiarja generala von Schieicherja. ’ njim je nezadovoljna tudi velika industrija, katere zaupnik je bil von Papen. Nič čudnega ni tedaj, če so se naenkrat pričeli zbliževati vsi »poraženci« in kovati naklepe proti novemu gospodarju von Schieicherju. Potreba in nevarnost zabriše lahko tudi največje spore in ustvari docela nova, nepričakovana zavezništva. V strankarski politiki ni to nič novega. Zato tudi ne preseneča toliko, da sta se te dni tajno sestala v Kolnu nekdanja besna sovražnika Adolf Hitler in von Papen. Hitler bi rad prišel do oblasti, da zruši genera’a von Schieicherja in reši svoj pokret iz obupnega Položaja razpadanja in iz neznosnih dol-Kov, von P: pen bi pa rad s Hitlerjevo oomočjo zopet uveljavil svojo nekdanjo fnoč in politiko zaščite interesov težke industrije, velekapitala in vseh reakcio-Uarcev. Kako si to zamišljata in kako bi si v primeru uspeha razdelila oblast, vsaj zaenkrat še ni znano. Nekateri trdijo, *Ja bi postal Hitler državni kanceiar in von Papen notranji minister ter podkan-cclar, drugi pa nasprotno, da bi se Hitler zadovolil s podrednim mestom in bi bil von Papen kanceiar. Istočasno so pa bili aranžirani tudi še ?znL crugi s*stanki med prej sprtimi >- esničar.u. Tako so se sestali znani narodni socialist G d b b e 1 s, major 1 abst, nacionaiec S c h m i d t - H a li- no ver in stahlhelmovec S te d te. Na tem sestanku so razpravljali o veliki koncentraciji vseh desničarjev: narodnih socialistov, nemških naclonalcev, poren-skih katoliških nacionalcev In pristašev von Papena. Tu torej ni šlo le za obnovitev znane harzburške fronte, temveč za mnogo večjo, širšo in močnejšo formacijo, katere naloga naj bi bila skupno vreči vlado von Schieicherja in dobiti v roke krmilo Nemčije! Siklepi posvetovanj so bili tajni, nekateri listi pa le objavljajo zanimive smernice, na katerih so se desničarski gospodje zedinili. Da mislijo doseči svoje namene na vsak način, dokazuje pa tudi Papenov obisk pri Hindenburgu, na katerem je bivši kanceiar poročal državnemu predsedniku o željah in težnjah celokupne nemške reakcije. Razni znaki kažejo torej, da so v Nemčiji na delu močne sile, ki bi rade zrušile vlado generala von Schieicherja, kateremu očitajo, da namerava oslabiti nacionaliste in pripraviti tako znova pot zmerni demokraciji. To rušenje se bo pričelo najbrže že na prvi seji državnega zbora ta mesec. Narodni socialisti, ki so bili prej za odgoditev sklicanja, so sedaj nasprotno za čimprejšnjo sejo. Na tej seji bodo, če se doseče dotlej popoln sporazum z ostalimi reakcionarji, izglasovali Schleicherjevi vladi nezaupnico. Na ta način bodo prisilili predsednika maršala von Hindenburga, da izroči vlado njim ali pa znova razpusti državni zbor. Ker so Papenovi pristaši, zlasti pa po sporazumu s Hitlerjem, Hugenber-gom, stahlhelmovci in ostalimi desničarji zelo uplivni in močni, ni izključeno, da se bo von Hindenburg vdal in odrekel nadaljnje zaupanje generalu von Schieicher ju. To bi pomenilo, da pride v Nemčiji na krmilo najtemnejša reakcija, ki bi docela pokopala demokracijo in ž njo wei-marsko ustavo Obenem bi pa nastopala v zunanji poMtiki še bolj agresivno kakor so nr stopale dosedanje neparlamentarne vlade von Papena in von Scblei-cherja Tak režim sl želi v Nemčiji očl-to trdi Italija, ki bi ga z vsemi silami podpirala. Nad Nemčijo se torej zopet zbirajo temni obiski, in to prav v času, ko smo mislih, da se je pričelo jasniti. Intervencija Anglije in Franc je v Aziji velesile so se naveličale japonskih akcij proti kitajski. VA OBSTRELJEVANJA. NO- PEKING, 10. januarja. Poveljnik an. (tleske bojne ladje »Folkestone«, ki je obenem poveljnik angleških bojnih sil, tj so v obrambo angleških interesov koncentrirane v Činkvantau, se je ponudil japonski in kitajski vladi za posredovalca. V angleških krogih upajo, da se bodo zato pričela pogajanja za sporazum na angleški bojni ladji. Maršal Cang Suliang ie nujno zahteval instrukcije iz Nankinga, dočlm čakajo Japonci naredbe iz To-kija. Govori se, da je nastopila Anglija telo odločno in je opozorila obe nasprotnici, da ne more nikakor več mirno gledati, kako se tako z ene kakor tudi druge strani ogražajo angleški interesi. PARIZ, 10. januarja. »IJberte« poroda, da Je dal predsednik vlade Paul Bon-cour francoskemu poslaniku v Toklju de Martelu nalog, naj opozori japonsko vlado na odgovornost, ki Jo nosi le ona za toL oVro« . — piorn ^ lAart&V ecozoriti japonsko vlado tudi na nevarnosti, ki bi utegnile pretiti Japonski, če bo izvedla nameravano ofenzivo. TOKIO, 10. januarja. Poluradno se poroča, da so japonski letalci bombardirali dve kitajski brigadi, ki sta bili na pohodu proti šanghajkvanu, da bi pripravili protinapad na japonske postojanke. Pred fetn pa so, po vesteh japonske časopisne agencije »Rengo«, japonski bojni oddelki prekoračili mejo province Jehol, da hi prcnre*m koncentracHo kPa!skih čet. Polet italijanskih letal prekoSlovsnije NOVA POŠILJATEV VOJNIH LETAL NA MADŽARSKO. _ LETALA SO LETELA PREKO SLOVENSKIH GORIC. MARIBOR, 10. januarja. Doslej je bilo avtentično ugotovljeno, da so Italijani poslali preko Avstrije tri skupine letal, na-menjenih za Madžarsko, verjetno pa je, da je bilo še več takih t?.'n!h poletov, ki lih avstrijski tisk ni registriral V nedeljo 8. t. m. je pa letela na Madžarsko četrta skupina, sestoječa iz devetih letal tipa »Capronl«. Letala, ki so letela zelo visoko in niso imela nobenih znakov, po katerih bi se dalo ugotoviti, kateri državi pripadajo, so preletela avstrijsko mejo na Koroškem. V nadaljnjem poletu preko avstrijske Koroške so zaradi megle najbrže izgubila orientacijo in so zašla nad ozemlje naše države. Le- tela so nekaj časa nad obmejnim Koban-skim in krenila nato preko Slovenskih goric proti Prekmurju in dalje na Madžarsko. Najlepše so jih opazovali na Vurberku. Pojavila so se v severni smeri okoli 14.30. in v naglem poletu izginila za obzorjem. Letela so v izvidnlšld formaciji. Z ozirom na to, da se s takimi poleti — neglede na nedopustno oboroževanje razorožene Madžarske — kršijo veljavni mednarodni predpisi, bi bilo neobhod-no potrebno, da bi se storili potrebni ko-raki in bi se nadaljnji poleti preko naše države preprečili. Spaniia v plamen h revolucije BOJI PO VSEJ DRŽAVI KOMUNISTIČNA REVOLUCIJA ŠE NI ZATRTA. DOSLEJ 30 MRTVIH MADRID, 10. januarja. V teku včerajšnjega dne se je posrečilo vojaštvu, ki je moralo Intervenirati, vzpostaviti v Barceloni zopet popoten red in mir. Zato pa se je središče nemirov preneslo v prestolnico samo, kjer je položaj baje zelo kritičen. Vojno ministrstvo je takoj odredilo koncentracijo večjih vojaških oddelkov, ki so zasedli najvažnejše točke in poslopja v mestu. Toda ne le v Madridu, temveč tudi v mnogih drugih mestih so zavzeli nemiri včeraj večji in nevarnejši obseg. Posebno kritičen je položaj v Valenciji in Sevilli. V Valencii! so bili včeraj ubiti v pouličnih borbah 3 stražniki, ki so skušali vdre- ti v komunistični dom. V nekaterih mestih so bile proglašene delne stavke, katerih posledice pa so oblasti še pravočasno preprečile. Kakor se zatrjuje, bo še danes izbruhnila po vsej Španiji generalna stavka, kar bo že itak nevaren položaj še poslabšalo. V Madridu so preteklo noč eksplodirale v bližini vojnega ministrstva, v katerem stanuje tudi ministrski predsednik, mnogoštevilne bombe. Vlada je zaradi tega poslopje vo'ne-ga ministrstva strogo zastražlla. Pred poslopjem sta postavljeni dve stotniji nehote, opremljeni s strojnicami. Kakor se zatriiije, je padlo v včerajšnjih bojih z vstaši v vsej Španiji okrog 30 oseb. Ze’ezniška kalaslroia v Romuniji COSGRAVE RANJEN. DUBLIN, 10. januarja. V teku včerajšnjega dne so nastali po vsej Irski težki spopadi na mnogoštevilnih volllmh shodih, ki jih je priredila opoziclonalna stranka bivšega ministrskega predsednika Cosgraveja. V Dublinu je policija le z največjim naporom komaj še vzdržala red, na shodu v Corcu pa so nasnrotniki nevarno ranili Cosgraveja s tem, da so vrgli nanj težak kamen. NA PROGI BUKAREŠTA-KRAJOVA NI VLAK. — MNOGO MRTVIH BUKAREŠTA, 10. januarja. Blizu Bukarešto se je pripetila danes zjutraj nekoliko pred 8. uro na progi Bukarešta— Krajo v a težka železniška nesreča, ki jo zahtevala mnogoštevilne človeške žrtve. Brzovlak, ki je drvel s polno paro v smeri iz Bukarešte proti Krajovi, je trčil z nekim osebnim vlakom, ki je vozil prav tako z vso dovoljeno brzino v nasprotni smeri proti Bukarešti. Posledice strašnega karantbola so bile grozne. Pet vagonov osebnega vlaka ie bilo dobesedno zdrobljenih. Ko!iko človeških žrtev je katastrofa zahtevala, doslej še n! b!’o mogoče to*no ugotoviti. Na vsak način pa je število mrtvih in nevarno ranjenih Za podonavsko federacijo BUDIMPEŠTA, 10. januarja. Romunska ndnistra Tituiescu in Popoviči sta potovala predsinočnjlm skozi Budimpešto in sta so ob tej priliki razgovarjala s tukajšnj'mi novinarji. Popoviči jc izjavil, da ie po njegovem mnenju potrebno, da se čim prej ustvari podonavska federacija. Na vprašanje novinarjev, če bo sorejel mandat za sestavo nove romunske vlade, je Tituiescu izjavil, da ga zaenkrat še ne bo. »ATLANTIOUE« STARO ŽELEZO. PARIZ 10. januarja Trup prekomorskega orjaka »Atlantl.ue« je v chcrbotirškem pristanišču preiskala posebna komisija, ki je ugotovila, da se stroški popravila in obnove parnika ne bi nikakor rentlrali in ie bil nato sprejet sklep da se veleparnik proda itarf' Lelezo STA TRČILA SKUPAJ BRZI IN OSEB-IN NEVARNO RANJENIH. zelo visoko, ker je bil osebni vsak poln potnikov do zadnjega kotička. Razen tega pa obstoja še nevarnost, da bodo nevarno ranjeni potniki spričo silnega mraza, ki je zajel Romunijo, zmrznili, če ne bodo naglo rešeni iz kočljivega položaja. Poročilo o nesreči je izzvalo v Bukarešti veliko razburjenje. Takoj so formirali pomožni vlak ter ga odoosjali na kraj nesreče. Oblasti so imele obenem nolno dela, ds so odstranile mnogoštevilne sorodnike, ki so prihiteli v avtomobili, da se Informirajo o usodi potnikov. Kako Je nesreča nastala, se doslej še ni moglo ugotoviti. Vsi znaki’ knžefo, da so bile kretnice napačno postavljene. BELGIJA NAROČA LETALA. LONDON, 10. januarja. Družba za izdelovanje letal »Fairey« je prejela od' j belgijske vlade naročilo večjega števila vojaških, med njimi tudi nekoliko težkih bombarderskih letal. To je po vrsti že tretje leto, da je dobila omenjena tovarna naročilo za dobavo vojaških letal od belgijske vlade. Vsa letala bodo opremljena z znanimi izbornimi motorji Rolls Royce. Letala bodo mogla doseči brzino 220 milj na uro- NACIONALIZ1RANJE PERZIJE. TEHERAN, 10. januarja. Nacionalni duh, ki se širi v Perziji, se izraža med drugim tudi v najnovejšem zakonu o mestih, ki določa, da morajo biti odslej vsi napisi nad trgovinami z velikimi črkami e v perzijskem jeziku, dočim se smejo besede pisati le z malimi črkami. To velja tudi za imena tujcev, Stran 2 MarffiorsE! *V E C F R N T K« Jutri V M a r i b o ri, Sne 10. I. 1933. iu. n zločestim tvorbam 54 oseb, za boleznijo Srca in obtočil 69, za poškodbami in za-strupljenjem je umrlo 23, za nalezljivimi boleznimi pa 48 oseb. Povprečna starost vseh umrlih je znašala 38 let, 1 mesec in 27 dni, pri moških 69 let, 3 mesece, 7 dni, pri ženskah pa 66 let, 7 mesecev 27 dni. Najstarejši rao-*k. mrlič je bil star 85 let, najstarejša umrla ženska pa 84 let. Največ jih umrje v času od 18. do 24. ure, najmanj pa od 24. do 6. ure. Mortaliteta je v jeseni in spomladi večja, v prvem četrtletju pa najmanjša. Opaziti je bila velika umri j i-v«st za infekcijskimi boleznimi. Na difte-riji je umrlo lani 34 oseb. To žalostno dejstvo je pripisovati predvsem okolno-sti, da pošiljajo bolnike z nalezljivimi najjačja doza seruma ne more več pomagati ter je radi tega večino smrtnih primerov pripisati brezbrižnosti ali pa nepoučenosti prebivalstva. Preko 20 odstotkov umrlih za raznimi drugimi boleznimi pa je prišlo v bolnišnico že v umirajočem stanju ali pa, ko je bila vsa-, ka pomoč izključena. Čeprav so se socialne razmere prebivalstva znatno poslabšale, pada vkljub temu umrljivost od 'eta do leta, kar je zasluga napredka moderne medicine, strokovne izvežba-nosti vodečih in zdravečih zdravnikov in skrbne nege. Na porodniško-ginekološkem oddelku, ki je administrativno in strokovno spojen s splošno bolnišnico, nastanjen pa v Krčevini, je zagledalo luč sveta 734 ro-jenčkov, od katerih je bil ostotek mrtvorojenih znatno manjši, kakor prejšnja leta. Obširno delo na posameznih -je razvid- no iz statistike operacij in preiskav. V označenih številkah so obsežene samo večje operacije. Operiranih je bilo: na kirurgičnem oddelku 2.414 bolnikov ali povprečno 7 na dan, na očesnem, nosnem, ušesnem in vratnem oddelku pa 738 o-seb ali povp rečno 2 na dan. Na porod-tuiško-ginekološkem oddelku je bilo 528 ginekoloških in 176 porodniških operacij, ali povprečno 3 na dan. Pneumotoraks je dobilo 215 oseb, histoloških preiskav je bilo 214, obdukcij pa 321. Rentgenolo-ško je bilo pregledanih 2361 bolnikov. Rentgenskih slik se je napravilo 1.631 in 536 kopij, z Rentgenovimi žarki in višinskim solncem se je obsevalo 611 bolnikov, odnosno 436 oseb. Za opravljanje zdravniških poslov je potreben stalen kader zdravnikov, urad-ništva ter kvalificiranega bolničarskega, strežniškega in režijskega osebja, ter profesionistov. Poleg zdravnika upravnika, ki vodi bolnišnico v zdravniškem in administrativnem pogledu, je delovalo na bolniških oddelkih 5 zdravnikov šefov oddelkov, 2 zdravnika šefa inštituta, 1 prosektor, 10 -asistentov in se-kundarijev, 1 lekarnar, 1 laborant, 4 bolničarji, 48 usmiljenih sester bolničark, ter 19 strežnikov in strežnic. Sokolstvo Občni zbor Sokola Poljčane Na dan Treh kraljev je bil v sokolski dvorani ob precej lepi udeležbi občni zbor poljčanskega Sokola. Kmalu po 16. uri je otvoril zborovanje br. starosta Lovrec, ki je še posebej pozdravil zastopnika iz Loč. Po čitanju zapisnika zadnjega občnega zbora je poročal starosta na splošno o delovanju v tekočem letu. Največja pridobitev je bila pač zgraditev dvorane, ki je seveda poleg mnogega drugega truda zahtevala tudi precej denarnih žrtev. Omenjal je dalje krizo v voditeljskem zboru, ki je nastala pred vsem radi odhoda načelnika, a je kljub temu društvo doseglo razveseljive telovadne uspehe. Med drugim je obsodil tudi mlačnost nekaterih članov, ki se občnega zbora niso udeležili. Načelnik Vodenik, ki je šele v zadnjem času sprejel to mesto, je poročal, da so telovadci večinoma s kulukom uredili tudi letno telovadišče. in igrišče za odbojko, da so zamogli tako vsi oddelki vsestransko vežbati. Poleg uspelega domačega nastopa so se telovadci udeležili okrožnih in župnih tekem ter dosegli prav lepe uspehe. Navdušeno je sprejel zbor vestno sestavljenno poročilo sestre načelnice Mire Požegove, iz katerega posnemamo razveseljivo dejstvo, da se je število članic v letu podvojilo. V obilni meri se je gojila med drugim lahka — ............. _ ------------- atletika, zato pri okrožnem in župnem poteznimi prepozno v bolnišnico, ko tudi tekmovanju uspeli ni izostal. Sledila so nato še poročila ostalih funkcionarjev: br. tajnika Ruterja, prosvetarja Iv. Koviča, blagajnika Gašperiča, knjižničarke sestre Anice Krašoviceve in tajnika pevskega odseka br. Sl. Krajnca. Iz njih posnemamo, da je bilo poleg raznih sestankov 11 odborovih sej, 14 raznovrstnih prireditev (nekatere v zvezi s predavanji), večina gledaliških predstav. Finančno je bilo društvo radi graditve dvorane zelo obremenjeno in so zato kljub vsem poskusom ostali nekateri računi še neporavnani. Tekom leta si je nabavila knjižnjica 75 novih knjig (skupaj jih je zdaj 542 (32 mladinskih), čita-teljev pa je 87. Pevski odsek je imel 53 vaj (2 krat na teden), šteje 28 pevcev ter je v tekočem 1. 12 krat javno nastopil, med drugim tudi častno na pevskem prazniku Ipavčeve župe v Mariboru. Za tem je bila predlagana župi sledeča društvena uprava: Lovrec Franjo (starosta), Živko Janko (podstarosta), Svagan Alojz (načelnik), Požeg Mira (načelnica), Žitnik Ivan (podriač.), Krajnc Danica (podnačelnica), Kovič Ivan (prosvefar), Ruter Stanko (tajnik), Gasparič Fr. (blagajnik), Hinterleclmer Karolina (matri-karka), Detiček Franc (gospodar) in'dr. A. Hronovsky (društveni zdravnik). O-stali odborniki, namestniki in revizorji so: Živko Alojz, Štefancijoza, Ritonja, Šerbec, Virt, Knez, Trojar, Malnar, Čonč Ana, Krašovic Anica, ter Mici Detiček, Zeilhofer in Pučnik. Predsednik častnega razsodišča je Krajnc Alojz. — Sklenilo se je odkloniti radi slabih denarnih Če vaSi svetli lasje vetfsto bolj temnijo, potem jih umivajte redno z novim specialnim sredstvom »črna glava — Shampon« »extrablonHaarglanze pa skrbi za Zdravje las in za zlatoleskeči sijaj. Očala proti peni pa omogočijo umiva nje glave z odprtimi očmi, kar je gotovo velika udobnost »Eztra-Monde dobite povsod, kjer je v zalogi »Crna glava« (svetla in temna). Pazite na zelenobeli omot! 9 ) umiva-? razmer do nadaljnega vsako gostovanje. Članarina se je znižala na 24 Din. Po še ilekterih dragih predlogih je bilo uspelo zborovanje zaključeno. ik. Izredna seja župnega odbora bo jutri v sredo ob 19. uri v župni pisarni v Narodnem domu. Radi važnega dnevnega reda seje je udeležba za vse člane obvezna. — Zdravo! Seja župnega TO bo jutri v sredo ob pol 21. v župni pisarni v. Narodnem domu. Redni občni zbor Sokolskega društva Hoče bo v nedeljo 15. t. m. ob 3. uri popoldne v dvorani Sokolskega doma. Celotno članstvo in naraščaj naj se ga udeleži polnoštevilno. Vabljeni so tudi vsi prijatelji Sokola. — Odbor! Sokol Studenci poziva svoje članice in člane, da se zanesljivo udeleže članskega sestanka, ki bo v sredo ob 19. uri v Sokolskem domu. V nedeljo 15. t. m. bo ob 15. uri V Sokolskem domu redni letni občni zbor. Članski sestanek v sredo je strogo obvezen za vse članstvo! Sokol Maribor II, Pobrežje vabi članstvo, somišljenike in sosedna bratska društva na občni zbor, ki bo v. nedeljo 15. januarja 1933 ob 14. uri v dvorani brata Renčlja na Pobrežju. Posebna vabila se ne bodo izdala. Zdravo! Sokol Maribor III. Drevi ob 20. uri bo redna odiborova seja pri br. Janžekoviču. Odborniki pridite vsi in točno. —. Zdravo! Redna telovadba pri Sokolu III se prične v petek 13. t. m. Telovadeče člaft-stvo, naraščaj in deca naj prihaja točno in redno k telovadnim uram. — Načelnik. Sokolsko društvo Maribor-matica. Red' na telovadba vseh oddelkov se prične jutri. Ker se prično vaje za pokrajinski zlet v Ljubljani, naj prihajajo telovadci in telovadke redno in točno! Sestanek vseh prednjakov in prednja-čic Sokolskega društva Maribor-matica bo drevi ob 20. uiri v društveni sobi v Narodnem domu. — Pridite vsi in prinesite s seboj statistične podatke. Seje se naj udeleži tudi predsednik zimsko-sport-nega odseka. — Zdravo! Dr. Franc MišiC: Košček naše lepe domovine Na pohorski »Bergljici«. Pri »Cerkvici« nad Ribnico je najvišji, najkrajši in zato najstarejši in najnavad-nejši prehod čez zapadno Pohorje od Drave do Mislinja. Pravijo, da so v zelo davnih časih od sedanje cerkve sv. Jerneja na Ribnici, ki je sicer nastaja iz Vuzeniške podružnice župna cerkev, nosili preko 1522 m visokega prelaza pri »Cerkvici« pod Jezerskim vrhom mimo sedanjega ponosnega »Seniorjevega do-•tia« mrliče k župni cerkvi ob Mislinji. Gradnja cerkvice v tej višini je sicer ostala samo pobožna želja domačega ljudstva, a mesta, s katerega so že navrženi kamen porabili pri sedanji naši Planinski stavbi, se je vendar le prijelo 'epo ime pri »Cerkvici«. Naravno, da ie bil tod mimo od pamtiveka do danes naj-živahnejši promet. Pripetilo se je, da so Pozimi pogrebci z mrličem in rakvijo v visokih snežnih zametih in v besnenju zwnskih ledenih viharjev obnemogli na dolgi, naporni poti k Mislinju. Tedaj so blizu zidane kapelice Matere Božje, ki le baje stala na tem zračnem prelazu, zakopali rakev v led in sneg, se vrnili do-Ptov in potem nadaljevali pogreb ob primernejšem vremenu. Na preleni nflii 'Z "ni ‘nrcUp OiKnir ' !( »Cerkvici« greš sprva preko jasne in solnčne »Dornikove ravne«, ki te tik nad vasjo mimo okusnega znamenja pod starodavnim pravim kostanjem z mizico, klopico in sijajnim razgledom proti severu hitro popelje v temen gozd in na strmo vijugasto pot navkreber. Ko sir-mica poneha, stojiš na »Basališču«, hodiš nekaj časa po skoro ravni poti in prideš na odprto, s travniki in njivami pokrito pobočje; s te točke svoje poti zagledaš vraticam podobni prelaz pri »Cerkvici«, tudi »Ribniško sedlo« imenovan, sredi njega impozantno stavbo »Seniorjevega doma«, do kamor boš hodil deloma po strmicah, deloma po ravnali še dve uri; desno nad tabo vrh visečih travnikov in polja pa ždi in gleda v. Šbni svet Hribrnikov dom. Še malo vise in že si pri znanem »Pisniku«, ki Kakor »Hribrnik« s svojim imenom pričeta, da sta koroškega pokoljenja. Mimo kmetije in treh lesenih koč za zimske in poletne goste prideš skoz gost drevored V1*°j 1 ,srnrek PO dolgi serpentini na »Medvedjo ravno« in na visečo, značilno pohorsko frato ali sečo »Lepenarico*. Sredi pob med »Lepenarico« in »Cerkvico« leži še ena frata, to je pohorska »Bergljica«. Izmed tisočev in tisočev pohorskih izletnikov in ljubiteljev, ki poleti in pozimi romajo k »pohorski »Cerkvici« in »Seniorjevemu domu«, jih je prav malo, ki io "oznak), in izmed teh zopet le peščica, ki pozna postanek, zgodovino, ustno iz- ročilo in poezijo naše »Bergljice«. »Bergljica« je mnogo več, kot navadna »frata«, ki nastane, ko so podrli gozd in pospravili les; potem štrle široki štori iz zemlje; eno leto ali dve rodi žito ali krompir; potem pa začne pogdnjati med mahnjeni in robidovjem novo mladje, priljubljeno skrivališče srnjakov in malih divjih petelinov, ruševcev. »Bergljica« strmo visi in pada v smeri proti »Hudemu kotu« pod Veliko in Malo kopo tja do cerkvice sv. Volbanka. V spodnjem delu jo obdajajo mlade, še deviške smrečice; po sredini jo pokrivajo dolge jase travnikov, ki dajejo znano krmo »baloh«; nad njo pelje popotnika preko roba celega grebena dobro zaznamovana pot; leva stran poti pa je zasenčena od lepega bukovega gozda. Nad njenim gornjim koncem se dviga kot odrastek Malega Črnega vrha majhna, strma in pošumljena gorica; pred in pod njo se raizcepi pot; leva, zaznamovana gre k »Cerkvici«, k »Seniorjevemu domu« na Ribniško sedlo pod Jezerski vrh in k Mislinji, desna pa na »Tratice« in čez nje tudi k Mislinji. »Bergljica«, zadnja »frata« na poti s poliorske Ribnice na vrh in greben za-padnega Pohorja, je krasna, in sijajno razgledišče, ljubko in prijetno počivališče, pa tudi tiho in zadnje bivališče, gomila. grob in žalostna usoda starega ubo-?e'e prav in kaj ni prav, kdo je za resno obč. gospodarstvo in kdo je proti. Zato je poseganje v nesmiselne podrobnosti resolucije odveč, saj niti njeni sestavljalci niso bili edini. Agilni nabiralci podpisov bi celokupnosti storili večjo uslugo, če bi od hiše do hiše skušali vplivati rajše na davčne zamudnike, ki povzročajo obč. gospodarstvu največ preglavic. Saj mora občina dobiti še velike vsote davčnih zaostankov, potem bodo vse obveznosti v najlepšem redu. Torej: v blagor vsem — na plan. — Studenška resolucija bo pa služila kot važen dokument nečedne akcije gotovih ljudi, ki hočejo svoje neznatne pozicije uveljaviti s pomočjo prečudnih postopkov in to — na žalost — nod krinko obrambe interesov vseh davkoplačevalcev. Vsi uvidevni davkoplačevalci bodo prej ko slej odločno odklonili demagoško pobiranje podpisov od hiše do hiše z izgovorom, da je to »samoobramba davkoplačevalcev proti previsokim obremenitvam s strani obč uprave«. Proti pretirani obremenitvi imamo pač dovolj drugih — legalnejših sredstev na razpolago, nikdar in nikoli pa ne bomo klicali na pomoč sestavljal-cev takih in enakih resolucij, ki nas hočejo samo razdvojiti. Sploh pa ni minilo niti leto. odkaT smo obč. upravi ■zrekli soglasno priznanje za vzorno obč. gospodarstvo. Med tem časom se vendar ni nič spremenilo. Kje je torej doslednost? — Namen resolucije je tako neprikrit, da nas spominja na slične akcije nekdanjih strankarsko-polit. volilnih borb. Takrat so bili volilni »šlagerji* potrebni. A danes? V današnjih težkih časih je »znižanje fiskalnih obremenitev do skrajnih mej možnosti« nujna in potrebna zahteva višjih oblasti, nihče pa ne bi smel izrabljati tega v svo->e posebne namene! — Tudi davkoplačevalec. Mali o Razno ŠPECERIJSKO TRGOVINO, dobro idočo, takoj oddam radi družinskih razmer. Potreben kapital Din 35.000—. Polovico se plača v gotovini, polovico lahko hran. knjlž. Naslov v upravi Veternika. 100 PUSTNI KROPI najfinejši, dnevno sveži, samo 1— Din komad. Pekarna Čebokli. Glavni trg. 42 INKASO trgovskih terjatev po preizkušeni metodi svetovnih fnkaso liodietij preskrbi proti zmerni proviziji brez nadaljnjih stroškov Informacijska In komer-cijalna pisarna, Maribor. Jurčičeva ulica 8. I. 69 UREDITEV DOLGOV posredovanje pri poravnavah med dolžniki in upniki po predpisih novega zakona izvede Informacijska pisarna, Maribor. Jurčičeva ulica 8. I. 70 DRSALKE BRUSI in ponikla dobro mehanična delavnica Justin Gustinčič, Tattt'?sWhova ulica 14. 21 KNJIGOVODSTVA v trgovskih in industrijskih podjetjih upelje. ureia in vodi strokovnjaško proti zmernemu honorarju. Informacijska pisarna, Maribor. Jurčičeva ulica 8, I. 88 Sobo odda DIJAKA sprejmem na stanovanje, vhod separiran. Lovec, Glavni trg št. 4. 101 NOVO POSLIKANO SOBO, prazno, separtrano. oddam v gornji Gosposki utici. Naslov v upravi »Večemlka«. 105 Sobo IMe OSMOŠOLEC. GIMNAZIST, išče stanovanje proti inštruk-clji. Ponudbe na upravo pod »Gimnazist«. 104 Kupim KUPIM PROTI PLAČILU v gotovini kratek glasovir ali pianino. Ponudbe pod »Kla vir« na upravo »Večernlka«. 102 upravo Prodam PRODAM POCENI posteljo z mrežo. Dravska ulica 10. I.. soba 11. l jo NOVO GARDEROBNO STENO. belo emajlirano, prodam Na-slov v upr. »Večernlka«'. 106 PRODAM dobro vijolino in smuči. Naslov v upravi. Stanovanje SOBO IN KUHINJO v viH oddam s L februarjem mirni stranki brez ali z enim otrokom. Frankopanova ulica 61. I. 117 8 SOBNO STANOVANJE s kopalnico in sobo za služkinjo oddam s 1. februarjem. Noslov v upravi Večernika. 89 STANOVANJE sobo in kuhinjo, tako) oddam Studenci pri Mariboru. Jurči-čeva ulica 90.______107 Obrtna dela SEDA! KO PRIHAJA ZIM in vaših koles ne boste več rabili, nudi se vam prilika, da ilh nustite temeliito osnažiti emajlirati, ooniklatl. vse kro gljične ležale zbrusiti, tako da bodo do Drfhodnle spomladi zopet popravljena, kakor no va. Shramba koles in motorjev čez zimo. Hitra postrežba Zajamčeno tn solidno delo Brezkonkurenčne cene. Priporoča se mehanična delavnica Justin Gustinčič. Maribor Tattenbachova ul. 14. Zadostuje dopisnica, da oridento na dom po kolo! 3889 Kupujta svoj« po-f rabilln« pri nailh Inserentih I 1 stroj s« vrtanj« In bruianj« takoj kupimo Obširne ponudbe pod šifro .Holzbearbeitung* na Večernika-. U2 Oglas 1 V smislu naročila Okrajnega sodišča v Mariboru z dne 12. decembra 1932, oprav. štev. AV 638/32/11 se pod roko, a ne pod cenilno vrednostjo (228.847 Din 50 p) proda posestvo vlož. štev. 17 kat. obč. Grajska vrata (hiša štev. 65 na Meljski cesti v Mariboru, gospodarska poslopja in vrt) s trgovino in še ostalimi premičninami, last pokojne gospe Klausch Marije, roj. Terglec. Dadaljnja pojasnila, posebej glede kupnih pogojev, daja podpisani, ki sprejema ponudbe do 25. januarja 1933 z 10% varščine na ponudeno kupnino. Maribor, dne 10. januaria 193,3. Dr. Ivo Sorll javni notar Maribor, Aleksandrova c. 14. Izdaja koqzq*ciJv Ljubljani; predst ^nik izdajatelja ’ In urednik; RADIVOJ RPHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d. predstavnik . STANKO DETELA v Mariboru