NaroCnina za kraljevino
SHS
Mesečno 48 K. Lehio 576 K
Inozemstvo:
Mes ečno 68 K. Letno 813 K.
Oglasi: enostolpno. mm vrsta za enkrat 2 K, večkrat popast.
Vinic
v , •
LJUbn
Uredništvo :
W o) lov a ulica 1/1. Telefon 306,
Uprava:
- 8. Telefon 44.
isi se ne vračajo, eni je priložiti znamko za odgovor.
Sela zakonodajne skupšSne.
Beograd, 16. jan. (Izv.) Danes oo 16.40 se je vršila seja zakonodajne skupščine, na kateri je po odobritvi zapisnika tajnik Husein Alič prečital dopis minstrskega predsednika, v katerem poroča o zaroki Nj Vel. kralja Aleksandra s princezinjo Marijo. Tako dopis min. predsednika, kakor poročilo zborničnega predsednika dr. Ribara o
Iv?1 **.e^em dogodku je izzval v Skupščini veliko navdušenje. Po predsedstvenih poročilih je prešla JEDornica na dnevni red, t. j. na debato o deklaraciji vlade. Kot prvi
je govoril republikanski poslanec Jovan Gjonovič, ki je očital vladi razne nedostatke v deklaraciji. — Za njim je govoril zamljoradnik in naš bivši poslanik na angleškem dvoru Joca Jovanovič. Pri njegovem govoru je prišlo do raznih medklicev, zlasti s strani muslimanov. — Po govoru poslanca Jovanoviča je predsednik zaključil sejo ob 19. ter napovedal prihodnjo za jutri ob 16. — (Podrobnejše poročilo o tej zanimivi debati prinesemo jutri. Op. ur.)
Muslimani	m	vlad®?
ke. Razlog, radi katerega izstopajo v danem slučaju muslimani iz vlade, ni natančneje znan, ker se o zadevi čuva popolna tajnost. Misli pa se vendar, da je vzrok temu, ker vlada še ni zadostila zahtevam muslimanov, ki so jih stavili pri vstopu v vlado in katerim stavijo velike zapreke radikalci.
nmPn?*.ra<** ^an* ^ tukajšnjih pomičnih krogih govore, da bodo muslimanski ministri izstopili iz vlade in da
0 o muslimani prešli v opozicijo. Kači/ s.e .duznava, bodo muslimanski poči.:?01 ime. 8e *ekom današnjega dne nai Ln^- ater‘ t>°do razpravljali, ali
ushmanski ministri podajo ostav-
Prometna konferenca nasledstvenih držav v Gradcu.
tc3”' ^ Prometni konfe-tj j . edstvenih držav v Gradec do-r6	80	se sestal* danes ob pol
j ’ r v dvorcu k otvoritveni seji. Po-y • a^.s*rOskih delegatov so bili navzo-i aujanski, češkoslovaški, niadžar-*» jugoslovenski in poljski. Od ro-unske vlade ni doslej dospel na kon-*renco noben delegat. Sef avstrijske delegacije legacijski svetnik Robert Lukes je pozdravil delegate v imenu avstrijske zvezne vlade naj^ prisrčne je. Opozoril jena to, da je današnja konferenca za potne liste na konferenci v Portorose sklenila na podlagi čl. 3 št. germainske mirovne pogodbe, da se imajo med nasledstvenimi državami uporabiti odredbe, s katerimi bi se transporti blaga in potovanje iz ene v druge države z od-stranjenjem dosedanjih ovir olajšale in Pospešile. Jasno opisana naloga konfe-
IIau6 Se omeiuie na dve točki. Prva točka bi bila, odrediti ukrepe za zago-ovitev uporabe onega dela resolucije,
1 jo je sprejela konferenca za potne iste 2i. oktobra 1920, ki se bavj z vprašanjem potnih listov in vizuma,
“juga točka pa bi bila, proučitev večjih in širših slučajev v tej stvari. Lega-čijski svetnik Lukes je izrazil upanje,
da se bo konferenci posrečilo odstraniti med posameznimi državami obstoječe ovire v svrho obnovitve normalnega prometa in komcrcijelnih od-nošajev. Šef italijanske delegacije niar-chesse Constantini de Cliatauncuv se je zahvalil v imenu ostalih delegatov za pozdrav in gostoljubnost avstrijske Vlade. Na njegov predlog je Izvolila konferenca delegacijskega svetnika Lukesa za svojega predsednika, šefe peti hinozemskih delegacij za podpredsednike, za tajnika konference pa po-sloniškega tajnika Schmitha. Meritorna posvetovanja se prično 18. januarja ob 10. dopoldne. Po 'otvoritveni seji so odšli delegati pod vodstvom predsednika Lukesa k deželnemu glavarju Rintelnu. Po predstavitvi posameznih delegatov jih je pozdravil deželni glavar Rintclen v imenu deželne vlade štajerske ter izrazil svoje veselje, da se vrše tako važna posvetovanja za odstranitev težkoč pri uporabi potnih listov v štajerskem glavnem mestu Gradcu. Prebivalstvo posveča konferenci največje zanimanje ter upa, da bo imela popoln uspeh. Deželni glavar Rintelen se je zagovarjal dalje časa s posameznimi delegati.
ena italijanska vojna ladja
ZAPUSTILA NAŠE VODE!
Rim, 15. jan. Italijanska vlada je
ila’ da zaPustl v°ina ladte
»Maršala« jugoslovanske vode. (Kaj pa druge? Op. ur.)
Razgovor med lloyd geor-geom in poincarejem.
in Dar*2, januarja. Lloyd George ® Rolncarč sta na svoji popoldanski ,11 razpravljala o različnih vpraša-rlm» ki se tičejo obeh vlad. Sklenila ~°sta sporazum za nadaljevanje teh Ogovorov. Zvečer je Imel Briand Pa brltskem poslaništvu daljši raz-r?Vor z Lloyd Georgem, ki je nato °dpotoval Iz Pariza.
Kriza v avstrijski vladi.
Dunaj, j j jan Državno vodstvo vevške ljudske stranke je na svoji jpUašnji »eji zavzelo stališče proti do-°ogovoru v Lani ter pooblastilo zvezo J^cnemških poslancev, izvajati iz tega ~°govora posledice ter odreči vladi na-^Ijno podporo. Ravnotako je državno ^odstvo vzelo na znanje demisijo ve-'uemškega ministra za notranje posle df. Weberja.
pOLjSKO-RUSKA POGAJANJA.
Varšava, 15. jan. Na podlagi bi i-atiskega predloga se je začela vlada f^&ajati s sovjeti glede gospodarske v 2Po?tayitve Rusije.
°t>ANSKA ' UKA IN POLJSKA.
; Varšava, jj jan Meseca decembra rt).priplul v Gdansko parnik s 37 tona-st' dinamita za poljske rudnike. Pri-kal?'8^e oblasti, ki so v poljskih ro-* so izdale dovoljenje, da se more Gda er^al Okrcati. Policija mesta je .nskega, k v "emških rokah, pa in d PrePovedala, akoravno člena 26 kaz • P0'jsko-gda -«ke konvencije do-^ uRta, da so	v	polnem	pra-
jt' poljski generalni komisar za me-jj-j ^dansko se je radi te zadeve obr-• na gdanski parlament. Stvar stoji Suspenso ter dokazuje, da je ta edi-Poliska luka napram poljski državi u/d Vj°3t ncPrijaleljsko razpoložena 04 dela ob vsaki priliki skoro nepre-
mestljivo ter za poljsko državo škodljive težkoče.
VPRAŠANJE DRŽAVNIH PODTAJ.
NIKOV ZOPET AKUTNO?
Zagreb, 16. jan. »Narodna Politika« poročh iz Beograda, da bo imel radikalni klub danes ali jutri svojo sejo, na kateri se bo razpravljalo tudi vprašanje državnega podtajnika v ministrstvu za notranje stvari, ki je zopet postalo akutno. Kot najprimernejši radikalni kandidat za to mesto ne omenja dr. Kostič.
STAVKA NATAKARJEV V GRADCU KONČANA.
Gradec, 16. jan. Ker so gostilničarji priznali stavkujočim natakarjem 50 odstotno povišanje plač in ker so se stavkujoči odrekli odškodnini za dneve, ko je trajala stavka, se je končala stavka natakarjev in se vzpostavi obrat v vseh gostilnah. Stavka kavarniških natakarjev pa traja še dalje.
POSLOVANJE RUSKE DRŽAVNE BANKE.
Moskva, 16. jan. Državna banka je nakazala do 4. jan. štiri milijarde rubljev v inozemstvo. Med državno banko in osrednjo zvezo ruskih zadrug se je sklenila pogodba, po kateri se odstopa osrednji zvezi kredit v višini 120.000 funtov šterlingov.
LAKOTA IN LEGAR V RUSIJI.
Moskva, 16. jan. V barenskem ozemlju se širi lakota. Cele družine izumirajo. Ljudje se žive z drobovino padlih živgli. Epidemija tifusa se razširja, umrljivost narašča.
Moskva, 16. jan. Iz Perma poročajo da se v Gubevski nahaja 60,000 be-jmftcev. V taborišču vlada tifus. Med ljUOTkošolskimi učitelji se je zgodilo ržtdi lakote več samomorov.
MUSTAFA KEMAL PAŠA UMORJEN?
London, 16. jan. Po vesteh iz A'11-gore je bil baje Mustafa Kemal paša umorjen, '
KRALJEVA PROKLAMACIJA IN
NARODNA SKUPŠČINA.
Beograd, 16. i:m. Besedilo pro-klamacije, ki jo naslovil Nj. Vel. kralj Aleksander na narod povodom svoje zaroke z romunsko princezinjo Marijo se ima določiti bržkone tekom današnjega dopoldneva. Ker se danes popoldne sestane plenum narodne skupščine in je na dnevnem redu razprava o vladni deklaraciji, se bo vlada bavila na svoji seji tudi s tem vprašanjem.
KRALJEVO POTOVANJE V DALMACIJO.
Beograd, 16. jan. (Izv.) Kakor se doznava iz dvorskih krogov, namerava romunska kraljeva obitelj vrniti našemu kralju obisk šele po končani dvorni žalosti, to je po 16. februarju t. 1. V pričetku aprila obišče kraljičina Mariola najbrže v spremstvu svojih sester kralja Aleksandra v Beogradu, odkoder se podasta zaročenca na dvotedensko potovanje v Dalmacijo, kjer si ogledata predvsem naš starodavni Dubrovnik In po možnosti tudi še ostala mesta naše Adrlje. V Dubrovniku se v ta namen že preurejujejo prostori v slavnem dubrovniškem dvorcu, ki je namenjen za bodoče kraljevo bivališče, kadar obišče mesto. V Dubrovniku nameravata visoka zaročenca preživeti tudi prve dni po svoji poroki. Napovedani obisk romunskega kralja in prestolonaslednika v Beogradu, ki bi se bil imel vršiti koncem maja t. 1., se je moral odložiti, ker v Beogradu še niso urejeni prostori, v katerih bi se moglo dovolj dostojno sprejeti visoka gosta z njihovim spremstvom.
KRALJ SE VRNE V BUKAREŠTO?
Beograd, 16. jan. Današnje »Vreme« poroča iz Bukarešta, da se v tamošnjih krogih trdi, da se bo kralj Aleksander vrnil 19. januarja v Bukarešto, kjer se bo po verskih obredih zaročil z princezinjo Marijo in prisostvoval krstu princa Mlhajela. Ob tej priliki bo romunska vlada razdelila razna odlikovanja našim odličnejšim državnikom.
NOVOLETNO VOŠČILO KRALJEVE ZAROČENKE.
Zagreb, 16. jan. »Večer« poroča iz Beograda, da je kralj Aleksander prejel za Novo leto od svoje zaročenke kraljičine Marije čestitke nastopne vsebine:	»Pošiljam Ti naj-
lepše pozdrave za Novo leto! Mnogo poljubov 1 — Mignon.«
KRALJEV DAR ZAGREBŠKIM AKADEMIKOM.
Zagreb, 16. januarja. (Izv.) V soboto je tukajšnja akademska omla-dina priredila ples, na katerem je kralja zastopal komandant Tusako-vič ter v imenu kralja Izročil društvu znesek 20.000 kron. Razven tega je bil na prireditvi zastopan tudi kraljevski namestnik, navzoči pa so bili poverjenik za prosveto dr. Alaupovič, mnogo narodnih poslancev in drugih odličnih javnih funkcl-jonarjev.
CASTITKE OB PRILIKI KRALJEVE ZAROKE.
Beograd, 15. jan. Včeraj dopoldne je ministrski predsednik Nikola Pašič čestital v imenu vlade Nj. Vel. kralju Aleksandru I. k zaroki, v imenu vojske pa mu je čestital vojni minister general Vašič. Popoldne je Nj. Vel. kralj sprejel patriarha Dimitrija, zatem pa nadškofa dr. Bauerja, ljubljanskega škofa dr. Jegliča in djakovskega škofa dr. Aksampvl-ča, ki so mu Istotako čestitali k zaroki.	%
POGREB GENERALA JURIŠIČA.
Beograd, 15. jan. Včeraj popoldne se je izvršil z vsemi vojaškimi častmi pogreb generala Pavla Sturma-Juriši-ča. Opelu v Voznesenski cerkvi so prisostvovali Nj. Vel. kralj Aleksander, ministri, predsednik Nikola Pašč, večina članov kabineta, generaliteta, častniški zbor beograjske posadke, kakor tudi veliko število meščanstva. V imenu vojske se je od pokojnika poslovil pred cerkvijo general Milojevič.
GENERAL MILOŠ BOŽANOVJC UMRL.
Beograd, 1. jan. Včeraj zjutraj, ko je ležal general Sturm-Jurišič na mrtvaškem odru, je umrl geheral Miloš Božanovič, bivši minister. Umrl je po kratki bolezni radi vnetja pljuč. Pogreb generala Božanoviča se je vršil ob dveh popoldne z vsemi vojaškimi častmi.
Hrvatska in slovenska politika.
Na tem mestu smo v zadnjih mesecih, posebno za časa poslednje vladne krize, imeli dovolj prilike, da pojasnimo notranjepolitični razvoj jugoslovanske države, kakoršen izhaja iz dejstva Vidovdanske ustave.
Poudarjali smo, da temelji opozicijonalno stališče Hrvatov in Slovencev napram skupnemu državnemu življenju v centralističnih osnovnicah Vidovdanske ustave. Proti tem se je postavila avtonomistična volja hrvatskega in slovenskega dela jugoslovanske države. Avtonomizem, za katerega se ti narodovi deli po svoji ogromni večini borijo, pomeni tako obliko jugoslovanske države, ki zadovoljuje danes obstoječe želje Slovencev in Hrvatov. Te želje se opirajo na upravne, kulturne, gospodarske in končno socijološke činjenice, ki predstavljajo izhodišče skupne državne in narodne zgradbe.
V Hrvatih in Slovencih deluje vsled stoletnega nacijorialnega prizadevanja njihovih najboljših kulturnih tvorcev določena nacijonalna zavest, ki se je jasno in nepremakljivo izjavila za enotno in skupno državo. V tej državi pa zahteva zase primeren delokrog, upoštevanje in soodločanje. Vidovdanska ustava je sodelovanje odklonila, ker je prezrla avtonomistična stremljenja hrvatskih in slovenskih pokrajin. Nadalje trdijo te pokrajine, da se kulturnim silam, ki so tekom stoletij ustvarile bujne nucijonalne književnosti, še nadalje pusti svoboden razmah. Končno naglašajo načelni vidiki avtonomizma, da more intenzivni kulturni hi gospodarski napredek jugoslovanske države vznikniti samo s pomočjo potenciranega dela pokrajin samih in da je iz tega vidika centralizem kulturni in gospodarski napredek zavirajoč princip.
Slovenska politika vseh struj, ki stoje na avtonomističnem načelu, je ob različnih	Vikah izrekla lojalno priznanje skupne države. Govorimo samo
resnico,	poudarjamo, da tozadevno ni bilo dvoma med Slovenci, odkar
so se za časa pokojnega Kreka izrekli za jugoslovansko državo. Protidržav<> nost Slovencev je bila samo časnikarska konštrukcija In pa bojno geslo demokratskega tiska in demokratske stranke, ki je hotela s lem prikriti svoje nesposobne in absolutistične načine vladanja.
Hrvatska republikanska stranka je stranka kakor vsaka druga, Odkar pa se je njen voditelj, Stjepan Radič, zvezal z ostalimi opozicijonalnlmi strankami in sklenil zvezo Hrvatskega bloka, ne more biti dvoma o tem, da je politika Hrvatov obrnjena samo proti nasilni, koruptni in cinični politiki demokratske stranke, ki je na Hrvatskem uvedla približno isti absolutistični in vsako politično poštenost uničujoči režim, kakor smo ga morali na Slovenskem izkusiti do dna od strani demokratskih vladnih mogotcev. Hrvatskl blok se je že davno izjavil za Protičev ustavni načrt. Tisti, ki črpajo znanje o hrvatskl politiki iz hrvatskega opozicijonalnega tiska tudi vedo, da je Hr-vatki blok, posebno za časa poslednje vladne krize naglašal, da gre njegova politika v smeri avtonomistične notranje državne ureditve in da je skupni državni dom izven vsake debate. Najjasnejša pa je Izjava Radiča, ki jo je podal pred dvemi tedni sotrudniku beogradskega »Balkana*, v kateri pravi, da naj beogradski državniki končno izpregledajo in pristopijo k sporazumnemu reševanju notranjepolitičnega razdora, ki so ga v prvi vrsti ustvarili demokrati z njihovo denuncijatorično politiko, upravnotelmično nesposobnostjo, korupcijo in nasilno vlado v notranjosti države.
Ne vemo, kako naj stigmatiziramo početje slovenskih demokratov, ki po dolge mesece pljuvali na Hrvate in Slovence pridevke protidržavnosti in pro-iinarodnosti, ki pa so danes primorani izjaviti, da je njihova notranja politika doživela popoln polom, da se njihova stranka nahaja v razsulu in da je skorajšnja sprava Hrvatov in Slovencev z brati Srbi v državnem interesu. Da se je uvaževalo državnopolitično načelo, ki pravi, da mora država zadovoljiti ves narod, ki v njej živi in da je za državo narodovo nezadovoljstvo najhujše zlo, tedaj bi se bilo že o priliki glasovanja Vidovdanske ustave moglo deiiniiivno razrešiti notranjo situacijo jugoslovanske države in udariti soglasni, sporazumni ureditvi notranje uprave definitivni temelj.
Hrvati in Slovenci hočejo sporazumno in avtonomistično ureditev dr< žavne uprave. Vse drugo je difamacija, ki je protidržavna in protlnarodna, ker na zunaj širi neresnične vesti o protidržavnem razpoloženju Hrvatov in Slovencev, na znotraj pa poglablja plemenski razdor.
Zatvoritev zagrebške borze?
Zlagreb, 16. jan. »Večer« poroča Iz Beograda od verodostojne osebe v bližini finančnega ministrstva, da se merodajni krogi bavijo z mislijo
zatvoritve zagrebške borze, ker se se dognale zlorabe v Zagrebu in Ljubjlani pri katerih se je kršil pravilnik o prometu z deviz, in valutami.
INCIDENT PRI PRIREDITVI »HRVATSKEGA« SOKOLA.
Zagreb, 16. jan. (Izv.) V soboto zvečer je bila v protorih »Sokola na Vilsonovem trgu« sok. reduta, na kateri je došlo do neprijetnih incidentov. Okoli pol 2. ure ponoči je došla družba dam in gospodov, v kateri se je nahajal tudi posl. dr. Angjelinovič (demokrat). Čeprav so bili ob svojem prihodu dostojno sprejeti, so dvignili, ko je prišla imenovana družba na galerijo, neki frankovski elementi silen kraval in zahtevali, da se dr. Angjelinovič odstrani iz lokala. Slednji je povdarjal, da je član častnega sodišča jugosloven-ske^a sokolskega saveza ter odbornik bivšega hrvatskega sokolskega saveza in je zahteval od funkcijonarjev »Sokola Vilsonov trg« razjasnenja, ali s tem nastopom proti njemu soglašajo. Ko je v njihovem spremstvu dospel na galerijo, je frankovska masa zopet dvignila hrup ter tesno obkolila dr. Angjeloviča in njegovo družbo, pripravljena na dejanski napad. Dr. An gjelovič je moral končno poseči po orožju in na ta način držati tolpo toliko časa v strahu, dokler ni interveniralo redarstvo, ki je zopet vspostavilo red, Ob tej priliki »Rijcč« ostro napada ta način borbe zagrebških frankov-cev in pristavlja, da ako ne bi bilo zaidite od strani državne oblasti ki bi
morale v Zagrebu osnovati posčbm-organizacije v zaščito javnosti kakor tudi države proti frankovskim nasiljem.
VOHUNSKA AFERA V SUBOTML5.
Beograd, 16. jan. Današnja »Poli tika« poroča Iz Subotice: Vohunska afera, v katero so zapletene ugled ne madžarske osebnosti iz Vojvodine, je naenkrat dobila drugo smer, ker je državni pravdnik ugotovil, da preiskava ni bila dobro vodena in da jo je treba razširiti. Razen tega se je ugotovilo, da je neki ženski samostan v bližini Sombora bil zapleten v vohunstvo in d?, so nune, ki so potovale k svojim predstojnikom kakor tudi druge osebe zelo natančno opisovale vse, kar se pri nas godi. Bile so v zvezi z madžarskimi ire-oentitsti v Vojvodini. Are+ranih j« okoli 30 novih oseb, o katerih Je dognano, da je vsaka na svoj način delala v zvezi z madžaiskimi Iredentisti, katerim so dajale različn« podatke.
'rad, 16. jan valute; franki 6	rji 70.50,' leji 64.50, avstr,
i. !-0; devize: London 306, Pari;:	, Newyork -7t.90, Milan
316.lc, Praga 122, Berlin 39.75. Du-oai 1.055.
m 10 OHO
Predvojna Nemčija in Avstro-Ogr-ska sta bili izrazito uradniški in militaristični državi. 2e uradniška hierarhija je uživala nekako izredno stališče, vojaštvo pa je imelo kot stan stališče posebne kaste, ki se je socijalno in ma-terijclno odlikovala od vseli slojev. Avstrijski oficir je imel na papirju sicer enako plačo kakor uradnik, toda dobival je pod raznimi imeni toliko bonifikacij, da je bil njegov povišek skoraj še enkrat višji, kolikor je znašala uradniška plača. Poleg tega je zahtevala vojaška oblast od oficirskih soprog visoke ženitvene kavcije, ki so v mirnem času znašale Go.ooo K. Na ta način so vzdrževali izjemno materijel-10 stanje oficirev.
Za nas je važno principijelno vpra-i.vtje, če je demokratična država upravičena, da dela razliko med katerim-vOlt državnifn uradnikom in oficirjem.
: :edvojna kraljevna Srbija te razlike :ti poznala, kar je najboljši dokaz, da so prinesli ta izrodek militarističnih držav v Jugoslavijo iz bivše Avstro-Ogrske. tl a j je poklicni oficir? Nič drugega kakor uradnk, ki ima nalogo, da podaje moštvu strokovno vojaško naobrazbo, da je državi na razpolago, kadar ga rabi v svrhe, radi katerih se vojaštvo spioh vzdržuje. Iz pretekle vojne pa vemo, da je v najsprednejših frontnih odsekov služil v pretežni večini rezervni oficir, pri katerem v odločujočih trenutkih ne odločuje njegovo ma-terijelno stališče, ampak njegova notranja državljanska zavest. S tega stališča bi morala država se posebno gledati, da se ne vrivajo v oficirski zbor elementi, ki jim je le za lepo uniformo in kos kruha. Tudi popolnoma vojaška država tedaj ne more vzdrževati zahteve po kaki prioriteti vojaške kaste nasproti stanovom. Nekaj drugega je seveda v vojnem stanju, takrat morajo biti ljudje, ki tvegajo svoje življenje za •Jomovino tako preskrbljeni, da so breči skrbi za svojce in morebitno svojo i Jvaliditcto. V mirnem času dajati ofic frjem bogatejše plače, pa se pravi razsjfavati ljudsko premoženje in za-pratijati popularnost rmade.
Uo zadnji uradniški regulaciji, ki jo je sklenil zakonodajni odbor v Beogradu, znaša oficirska plača povprečno še vedno nad 2000 K mesečno več, kakor uradniška plača enakega činovneg razreda. Civilni uradnik in oficir sta državna uslužbenca', oba morata imeti toliko sredstev, da lahko živita stanu primerno, da sta nedostopna vsaki korupciji. Princip demokratizma zahteva, da najodločneje odklanjamo pro-fežiranje tega ali onega stanu, vsario nasprotno udejstvovanje mora nujno zpodjedali temelje demokratične države. Tudi tukaj je potreba, da se strete naše mišljenje nekdanje nemško-av-strijske mentalitete.
ker šteje ta dežela znatno množino prebivalstva, namreč 34 milijonov. Zato ni čuda, če se Kitajci z vsemi silami upirajo taki okrnitvi, pa bodL-i v še tako milih oblikah n tolažilnih pravnih zagotovilih. Ravno te dni poskuša Kitajska diplomatskim potom doseči vrnitev Šantunga; kako se ji bo to vzpri-čo obstoječega razmerja sil posrečilo, je drugo vprašanje.
Pred leti je zavladal po celem svetu velik strah pred mongolsko raso. To je bilo takrat, ko je bila podoba, da se bodo Japonci in Kitajci sporazumeli in da se bodo slednji pod vodstvom prvih preporodih v znamenju evropeizacije svoje države. V Evropi so šteli neštete milijone rmene rase in videli v duhu, kako posega azijski vzhod s svojimi rokami ne le po evropskih kolonijah, marveč tudi v Evropo samo. Pred seboj so gledali bodočo svetovno vojno, ki bo odločila končno o svetovni tekmi med belo in rmeno raso.
Danes tega strahu ni več. Japonci so pokazali, da ne mislijo voditi ni-kake čuvstvene, nikake rasne politike, marveč edino praktično, racijonalno. Pri tem jim je kazalo v račun, da se okoristijo ravno na račun »bratskega« kitajskega naroda, kajti nikjer se ni obetal blizu tako bogat in tako lahek plen kakor tu. S pomočjo Anglije so zaenkrat odrinili od izbrane žrtve ruskega tekmeca, svetovna vojna je od-
stranila nič manj nevarnega Nemca.
Japend Sst Kifta!d.
Istočasno, ko se je v Evropi vršila velika borba med koalicijama centralnih in antantnih držav in se naposled zaključila z današnjo nemočjo prema-
ganih, je napravila japonska velike korake v smeri k izgraditvi velikega imperija na otokih in obalah vzhodnje Azije. Njen napredek se je izvršil sicer po eni strani na račun Kitajske. Ni po sedla le dotlej nemškega Kian-čova, marveč ves veliki in bogati Santung, na katerem si je Nemčija nekdaj zagotovila gospodarske predpravice. Hoteč se tudi tu ctablirati kot dedič nemških kolonijalnih načrtov, je posedla ves polotok Santung, kar pa ni malenkost,
Sedaj so bila takorekoč na stežaj odpr ta vrata v zaželjeno deželo in Japonska si je tudi res vzela poštene komade. Tako je prišla do položaja, da je morala bela rasa, predvsem Amerika, ščititi nesrečno Kitajsko pred rmeno japonsko.
Da tokijska vlada bistveno ne bo odnehala, je prav gotovo. Po ovinkih ali brez ovinkov bo dosegla svoje. Srd Kitajcev, ki se je še pred dvanajstimi leti obračal izključno zoper Evropejce, se obrača proti Japoncem in tako nastaja na obalah Tihega ocena strupeno sovraštvo med dvema sirovima narodoma sovraštvo, ki nosi brez dvoma v sebi kali mnogih bodočih spopadov. Oni, ki so radi govorili o skupnosti ras in o politični gf-upaciji na podlagi rasnih sorodstev, so se zopet enkrat zmotili, kakor že tolikrat.
češ k Sloveniji; to ti je migljal s prstom in če tega ne razumeš, miEnem s ko’om, kaj ne? Kočevske urade je vezala doslej z osilnlškimi vsaki drugi dan poštna vožnja in sicer od Kočevja do Broda (20 km) slovenska in daljo v Osilnico (20 km) Brod s Cabrom vezoča hrvaška vožnja. List oddan na ravne dneve v Kočevju dopoldne je dospel prihodnji dan tudi dopoldne na cilj. Kako bo sedaj, ko se ukine zveza med Faro in Brodo, si vsak razumenjši Osilničan predstavlja. Spominjam se, kakšne preiskave je izzval že po vojni slučaj, ko je zamudila slovenska pošta zvezo v Brodu. Še danes vidim v duhu ogorčenega finančnega uradnika radi zamude njegovih spisov, rad bi ga gledal, kakšen obraz bi delal k tej novici.
Merodajni gospodje, pridete in poslušajte, kako kolnejo vašo odredbo trgovci okrog Broda. Komaj so se nekoliko ustanovili v novem načinu trgovanja in že ste jim izpodrezali prometno nit. Pa še več, Slovenijo ste oropali odjemalcev. Številni in težki poštni paketi na progi Ljubljana — Brod so bili priče tesne trgovske zveze Slovenije s Hrvati.
In zakaj delate vse to? Da prihra-
nite poštni upravi razliko med selom od Novih Sel na Faro in vožnjo od Novih Sel v Brod na Kupi, v znesku 10C0 do 1500 K. Na kar niso prišli ve'eučeni avstrijski birokrati, pridemo v državi Slovencev.
Težke so bile nedavno v »Slovencu« besede g. Jovana o pomanjkljivostih v železniški upravi in njenem vplivu na naše narodno gospodarstvo in državni ugled. Tudi ti, poštna uprava, skušaš postati vredna svoje sestre železnice. Še je čas, vrni se. Menda četrtino vseh poštnih voženj, če ne več, je ustavljenih, da ne govorim o zmanjašanju prometa na še obstoječih in sedaj je prišla vrsta na najkrajšo vez Slovenije z Bakrom. Dobro se zaveda važnosti te proge g. minister pošte in brzojava, ko obljublja v najkrajšem času brzojavno, telefonsko in avtomobilsko zvezo.
No, o obstoju avtomobilske zveze, njeni gospodarski vrednosti in rentabi-liteti ni govorjena še zadnja beseda. Imam namreč pred očmi 4 mesečni sneg, kočevske, ne logaške, novomeške ali celo državne ceste ter ubogo ljudstvo, ki zmore komaj 20 dinarjev, da se pelje s pošto iz Broda v Kočevje in nazaj, kje naj vzame 150 din, če primerjam cene Rakek-LoŽ.
»81
lil]
Pod pretvezo izboljšanja poštne zveze, je odredilo poštno ravnateljstvo v Ljubljani, da dobivajo odslej uradi Brod na Kupi, Kuželj, Osilnica, Cabar in Prezid pošto iz Slovenije, kamor trgovsko gravitirajo, skozi Delnice. Tako pojasnjevanje najmirnejšega poznavalca razmer iz ravnotežja in izbruh ogorčenja je ncvzdržljiv. Kočevski in Ljubljanski trgovci bi vedeli marsikaj povedati o zvezah zadnjih dveh let s kolegi Hrvati iz delniškega in čabar-skega kota ra. Vsak dan si slišal od Hrvatov slavospeve na našo pošto ■ in železnico in so radi tega prihajali k nam. In kaj se zmisli sedaj bistra glava poštne uradnika? Prekiniti ali ovirati kar mogoče take stike! Osilnico znano slovensko občino, po svoji 50 kilometerski oddaljenosti od okrajnih oblasti, je doletela nova šikana, izročena je na milost in nemilost onim razmeram, ki odpravljajo liste iz Velikih Lašč v Veliko Trgovište v 10 dneh in iz Daruvarja v Dane v 14, kar bo slično, kot iz Kočevja v Delnice. Razen osilniških vasi imamo še mnogo slovenskih, ki sc poslužujejo zgoraj navedenih hrvaških pošt in delijo usodo z Osilnico. Zastonj tvoje, Cabar, da ho-
X Novi politični dogodki v Evropi. izprememba političnih ciljev francoske republike se je te dni izvršila v naravnost dramatični obliki. Komaj so se iz Cannesa raznesli podrobni načrti angleškega predsednika Loyd Georgea, je nastalo v politični javnosti pariškega mesta veliko nezadovoljstvo, ki se je obrnilo neposredno proti Briandovi osebi, tako da je moral poslednji prekiniti razgovore v Cannesu, pohiteti v francosko zbornico in doživeti jasen poraz. Še z večjo naglico se je sprejelo demisijo Briandovega kabineta in izbralo nas’edrtika, tako da.imamo že potrjeno ministrstvo z Raymondom Poin-carejem na čelu. Loyd George je na-pram Evropi, Nemčiji in Rusiji zavzel stališče, ki je Nemčiji odgodilo izplačilo zapadlih Januarskih reparacij in torej v neki meri prekršilo versaljsko mirov--no pogodbo, ki je nadalje uvedlo Rusijo v zbor evropskih velesil in jo povabilo na marčno konferenco v Genovi in ki je končno za Evropo z ublažitvijo farncoskoncmškcga razmerja ugladio pot mirnega sožitja in gospodarske obnove. Velika gesla evropske gospodarske in politične solidarnosti, ki jih je pri tem uporabljal angleški ministrski predsednik, niso bila toliko namenjena evropskim narodom in njihovemu razpoloženju za obnovitveno delo in politično spravljivost; mišljena so bila predvsem za angleško javnost in za predstoječe februarske volitve, da zazibajo po eni strani široko angleško javnost v pacifistično uspavanko, da pa po drugi strani ščitijo angleško industrijo in trgovino, ki neodložljivo potrebuje zdravih gospodarskih teritorijev, kamor bo mogla izvažati svoje proizvode. Kot kompenzacijo na angleške predloge je Briand hotel prinesti v Pariz politično in vojaško zvezo med Francijo in Anglijo, ki naj varuje Francijo pred nemškimi rcvanšnimi poizkusi. Cim pa so sc oglasile ostale ve’esile Evrope, osobito Italija, in predlagale, da se zveza razširi v splošno zvezo evropskih držav, se Je Francija umaknila z odločno gesto. Pojav Poincarčja pomeni, da nimamo tozadevno pričakovati niti kompromisne rešitve. Francija bo vztrajala, da se politična in gospodarska razdvojenost Evrope še nadalje
X Zborovanje Jugoslovanskega kluba. Dne 15. januarja se je vršila seja izvrševalnega odbora Bunjevsko-šokačke, Slovenske ljudske in Hrvat-ske pučke stranke. Navzočni so bili delegati in poslanci iz vseh krajev Hr-vatske in Slovenije. Razpravljali so o današnjem notranjem in zunanjem po« ložaju. Vodstvu Jugoslovanskega kluba je bilo izrečeno zaupanje in pooblašče-nje, da nadaljuje svoje delo v sporazumu z vsemi tremi strankami. Prihodnja seja teh treh strank se bo vršila tekom meseca februarja.
X Nov francoski kabinet je sestav-Ijen: Predsedništvo in zunanje Poin-carč, podpredsedništvo in pravosdje Barthou, notranje Mauneury, finance De Lasteuyrie, vojna in pokojnine Ma-ginot, uk Leen Berard, kolonije SarraUt, javna dela Le Trocqueur, delo Albert Peyronet, ljudsko zdravje Pavel Strauss, mornarica Raiberti, poljedelstvo Cheron, osvobojena ozemlja Roibel, trgovina Diery.
li!? 1
ohrani. Kakor v teh treh letih po svetovni vojni, bo še naprej vznemirjala evropsko politično ozračje in poizkušala iz tega stanja kovati za sebe ugodnosti.
X Nevtralni pas med Jugoslavijo in Albanijo. Ženevski dopisnik »Manchester Guardiana« doznava, da je poslaniška konferenca obvestila zvezo narodov, da je prejela poročilo od vlade kraljevine Srbov,- Hrvatov in Slovencev, po katerem namerava vlada ponovno zavzeti nevtra’ni pas med ju-goslovansko-albanskim ozemljem, ki so ga nedavno izpraznile jugoslovanske čete. Poslaniške čete. Poslanška konferenca je odgovorila vladi kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, da ne bo dopustila take akcije. Izgleda, da je s tem potrjena prešnja vest zveze narodov, da se koncentrirajo jugoslovanske čete ob albanski meji. Vest, da komisiji zveze narodov ni dovoljeno preiti na jugoslovansko ozemlje, se smatra kot nasprotovanje zvezi narodov. Na seji 12. t. m. je jugoslovanski poslanik Jovanovič napadel komisijo zveze narodov v Albaniji, ki jo je obdolžil, da je prekoračila svoj mandat. V svojem poročilu je komisija navajala informacije, katere je prejela od albanske vlade. Poslanik Jovanovič je demontiral zbiranje jugoslovanskih čet ob albanski meji ter je izjavil, da je vlada kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev dovolila komisiji prehod na jugoslovansko ozemlje. Komisija zveze narodov bo posetila nevtralni pas ter se bo sestala z razmejitveno komisijo, ki jo je odposlala poslaniška konferenca.
X Politični pomen kraljeve zaroke. Take Jonescu je izjavil:	Akoravno
predstavljajo danes kraljeve poroke samo čine družinskega življenja, morejo vendar imeti velik vpliv na politične odnošaje med državami. Zaroka princezinje Marije s kraljem Srbov, Hrvatov in Slovencev ne izpriminja političnega položaja. Med našima dvema državama obtosji zveza, ki temelji na na skupnih interesih in tradicionalnih sosednih zvezah. Ta zaroka utrjuje obstoječe zveze. Zveza med nami je absolutno potrebna. Združitev dveh krajevih družin,' obeh proslavljenih tudi v vojni, bo kronala zvezo dveh narodov.
'I**
Avstrijska republika se nahaja v vedno večjih dospodarskih neprilikah, če tudi poskušajo v finančnem ministrstvu na vse načine, da se obvaruje državo popolnega gospodarskega poloma.
Vse finančne operacije so doživele neuspeh. Za vsakogar je danes Jasno, da državni proračun ne more sanirati avstrijske krone. Nesmotrena uvedba novih davščin ima za posledico, da so živila z vsakim dnem dražja. Kilogram prašičjega mesa je dosegel fantastično ceno 1400 kron, kilogram krompirja stane 100 kron, zelje -in zelenjavo si privoščijo le še boljši situirani slojL Velika večina prebivalstva preživlja zimo v nezakurjenih stanovanjih, ker stane kilogram premoga 70 kron. Celo drva, ki so v državi, zaznamujejo ceno 30 kron za kilogram. Dunaj je prenehal biti mesto, kjer bi se lahko vsaj za primerno ceno lahko živelo. Srajca stane 10.000 kron in obleka iz manjvrednega blaga 150.000 kron. Par čevljev stane 30.000 kron.
Navzlic izdatnim poviškom pri plačah in mezdah prebivalstvo ne more zmagovati draginje. Vsi trgovci in industrijski obrati tožijo o pomanjkanju naročil. Pričakovati je, da bo vsled gospodarske stagnacije nastala še večja brezposelnost.
Delavstvo in uslužbenStvo zahteva vsaki mesec zboljšanje prejemkov. Seveda se ne zadovoljuje z malimi poviški, ampak zahtevajo najmanj 50 do 100 procentov zvišanje plač.
V državni tiskarni se tiska papirnat denar brez prestanka in komaj zadostuje potrebi po denarnih sredstvih. Tri leta so minula, da je stanje papirnatega denarja doseglo svoto 100 milijard, dočim se zadnje tedne naravnost skokoma približuje svotl dvesto milijard.
Zadnje dneve je zadel avstrijsko republiko najtežji udarec s tem, da se je kurs češke krone dvignil. Onemogočen je skoraj vsak nakup sladkorja ln premoga v Ceško-slovaški.
V avstrijski republiki je vse uver-jeno, da je kriza dosegla svoj višek.
Ničesar čudnega ne bo, če Že v najbližji bodočnosti katastrofalni gospodarski pojavi elementarno pretresejo državni organizem.
Ha j ie Mluid -- to se zna! lehdrnap Feller -- Stubica!
Pri kralju.
Bila sva gosta geologa Mr. Massil-'• manija, ki nama je ifal svojo hišo na r.;olago, da nama ni bilo treba presveti v umazanem domačem hotelu :E::celsior«, in najin verni prijatelj čama. ki je vedel, da bi sc nama brez njegove pomoči ne godilo dobro, naju pogosto obiskoval. Rama je bil reven •'.ovčk* ki sc je sam boril z malimi ■.redstvi — njegovo pomoč torej lahko imenujemo kavalirstvo, dragocenost, kajti ravnal je tako iz lastne volje, brez prošnje in diskretno. Rama je bil sploh plemenit mož s finim in umetniškim občutkom. Sam se je bavil z literaturo, pisal je pesmi.
Dobro je tudi vedel, da sedaj čakava kot na božjo milost, kdaj naju bo pozval maharadžin sekretar, naj posetiva Njegovo Visokost v palači.
Dolgo, predolgo ni hotelo biti pozvanja. Ugibala sva že, da sekretar Mr. Vjcra ne more izpolniti svoje obljube. Zato sva sc bavila že z novimi načrti, kaj bova počela, če naju naši najlcpšl upi prcvarijo. V kritičnem^ trenutku rastejo ideje kot gobe po dežju in tako sva stala pred novim in zapeljivim načrtom, ki bi nama v slučaju izpolnitve zagotovil boljšo bodočnost. Nekega dne sem bil namreč z gcolo-
mestnem
gom Mr. Massillamanijcm v
muzeju, kjer sem videl veliko množino	^	.
zavrženih run l^p^rdovihl medvedjilu
kun jih in različnih drugih zveri. Ko mi je geolog razložil, da tam grmadijo obilico takiji ki iih domačini prinašajo za malenkostno plačilo in jih prodajajo na dražbah za groš, se mi je posvetilo v glavi.
Pokupim vse kože in začnem trgovino žnjimi.
A s čim Jih kupim?
Mogoče najdem pri nas v Pragi človeka, ki bi dal temeljni kapital za trgovino.
Ideja se mi je zdela tako sijajna, da sem takoj stopil v korespondenco s svojimi prijatelji v Pragi.
Še bolj sc mi je utrdila vera v uspeh novega podjetja, , ko me je geolog Mr. MassillamaM priporočil na gozdarskem uradu, kjer so ravnotnko grmadili in za mal denar prodajali kože tigrov, leopardov, medvedov in vseh mogočih zveri. Tudi krokodile, kače in kuščarje se je dalo dobiti.
Kakorhitro ima človek idejo, takoj mu je življenje znosnejše in misli se mu rode druga za drugo. Hitro sem se od-'ločil, da razširim podjetje, da bom tudi ptiče, hrošče in krasne metulje pošiljal v Prago.
Dogovor s prijatelji sem mogel takoj pričeti, kajti že v kratekm času se je imela vršiti običajna dražba v muzeju.
Seveda rešitve nisem mogel pričakovati takoj, ker potrebuje, pismo u Travancore skoro cel mesec za pot tja. Tudi, če bi šlo vse gladko, bi prešla najmanj dva tužna meseca, ki jih bova
Življenje samo se je dalo že še kako urediti, a mnogo hujše je b:lo z obleko, perilom in podobnimi predmeti, ki sva jih v dolgem Času popolnoma obnosila in uničila. Najrevnejši domačin je zgle-dal bolje kot midva Evropejca. Zares nisva bila velik okras ljudem, ki so se z nami sprijateljili samo zato, ker so jim Evropejci delali dobro dekoracijo v Javnosti. Toda tudi ta vrsta prijateljev je kmalu odpadla, razen dobrega prijatelja Rame, bodrega kapelnika Matscherja in plemenite rodbine Wot-sove. Resnični položaj in najine razmere so bile znane samo Rami, vsi ostali so si razlagali nedostatke najine zunanjosti kot slučajno nezgodo, ki jo je zakrivila kaka napaka poštnih uradov. Kdo ve, mogoče, je bila to napaka od najine strani, a sramovala sva se odkrivati pravi položaj. Razmere so bile od dne do dne slabše ih zdelo se nama je, da tajnosti ne bova mogla več vzdržati. Imela sva sicer vsak še po eno obleko iz Evrope, a ta je, neglede na okolnost, da je bila za tukajšnjo podnebje nepo-rabna, zgledala tako bedno vsled plesni, ki se je neprestano usedala nanjo, da bi evropskemu tujcu dala malo leska. Zvečer bi znabiti še kako šlo, ali za beli dan je bila taka toaleta nepripustna in v tukajšnjem podnebju neznosna. Vsakdo bi mi bil verjel, kdor bi me videl po koncertu. Zgledal sem, kot bi bil zldzel z rclce.
A kaj se je zgodilo!
Ko je prišlo najino stanje na najbed-peišo stopinjo, se je pripeljajl k_eaffift
Maharadžin sekretar in nama naznanil, da je priglasil za drugi dan popoldne najin obisk pri Njegovi 'Visokosti, kralju Travancorskemu. Pričakovali naju bodo v palači ob treh in naj predloživa kralju tudi svoje slike.
Sekretar Mr. Vjera naju je obenem tudi opozoril, da je jubilejno leto kraljevanja Njegove Visokosti, naj ne pozabiva omeniti tega znamenitega dne v govoru, ki si ga je treba prej pripraviti. Sicer nama je pa sam napisal kratek govor, primeren za ogovor Njegove Visokosti. Vendar se je nama zdel ta govor nepopoln, ker ni obsegal najinih želja, ki bi jih rada gospodu kralju povedala, namreč da »bi nama bilo v veliko zadovoljstvo, če bi si Njegova Visokost izbrala nekaj del in bi nama oddala kako večje naročilo.«
Ni potrebno pojasnjevati, da nam je vrivanje tega prozaičnega stavka v angleščini delalo neizmerne preglavice, če ni hotel najin jubilejni govor Njegovi Jasnosti izzveneti preveč trgovsko. Iz tega vzroka sva spremenila in popravila slavnostni govor docela po najinih potrebah, višek »jubilejnega govora« ie tvorila dramatična točka o naročilu, ki naj bi ga kralj zaupal nama. Važno je bilo, kdo bo govoril pred Njegovo Jasnostjo.
Jaz bi bil prevzel to nalogo, toda nisem si zaupal, da se bom v tej kratki dobi naučil na pamet umetni govor v angleščini. Zato je prevzel to nalogo Huevkovsky, ki je bil zanjp sposobnejši. .Bal sem te le, da njegov glas na bo
dovolj močan In da ga ne bo mogoče dobro razumeti. Toda Huevkovsky se je upal in zatrjeval, da bo prednesel govor kar najdovršenejše. S tem Je bila ta težava odstranjena. Mnogo težja Je bila rešitev vprašanja o salonski obleki, ki jo je zahteval bon-ton pri obisku Maharadže. Sedaj sva šele spoznala, da je avdijenca pri kralju spojena s tako velikimi težavami, da jih bova komaj premagala. Pri takem dogodku Je treba pokazati zunanje lice, kot Je to pri Evropejcih navada. Tudi pripeljati se morava s paradno kočijo in reprezentančnim slugo pred palačo. A kako naj vse to uresničiva, ko ni bilo niti obleke, niti perila, ne obuvala, kaj Šele sluge in kočije. Čeprav so bile te zadeve zelo neprijetne, ni kazalo druzega, kot uresničiti obisk za vsako ceno. To je bila 5< naša edina uteha, ki zanjo ne sme bitj nobena žrtev pretežka.
, Odprla sva po plesni vonjajoči kov-čeg in dvignila iz njega dve »beli« srajci, ki bi se jih splačalo dejati v red. Oprani v par vodah, sta bili vsaj nekako premovo-svetle. Ko so tudi dolgo nerabljeni ovratniki dobili svojo belečo kopel v umivalniku, sm'o zatežili perilo s kovčkom, da bi izgledalo vsaj malo polikano.
Tovariš je imel še drugo duhovito idejo. Očistil je svoj nekdanji evropski vijoletni jopič, ki je čez leto plesnoval v zaboju in mu iztrgal podlago, da bi ga lažje prenašal v neznosni vročini.
(Dal|o prih.)
©nesite vesti
— Poslance Iv. Urek, podpredsednik narodne 'skupščine, je zbolel ter se moral podvreči operaciji, ki je baje ugodno izpadla.
_— Novi dvorni vlak. Naša vlada je naročila v inozemstvu nov dvorni vlak, ki bo imel 36 vagonov, opremljenih z največjim luksusom. Novi vlak prispe v Beograd koncem januarja ali v začetku februarja ter bo prvič vozil po novo našo kraljico v Bukarešto.
— Nov finančni delegat za Hrvatsko in Slavonijo. Kralj je imenoval dvornega svetnika in finančnega ravnatelja Dragutina jantarja iz Zagreba za delegata financ za nrvatsko in Slavonijo.
— O Nemcih v Jugoslaviji je bilo nedavno predavanje v nemško-jugoslovanski družbi v Frankfurtu. Predavala sta Herman VVendel in prof. Gesemann iz Monakova. Oba govornika sta naglašala, da so z osvoboditvijo Jugoslovanov bili osvobojeni zasužnjeni Nemci, ki so šele od takrat dobili politične pravice.
—■ Dosedanji ravnatelj Radenskih toplic, zaveden Slovenec, pride baje v Rogaško Slatino. Za njegovo mesto se poteguje neki
2l-,.We7J«r,H6hn- k* se ie baje vojskoval na koroški fronti proti nam. Merodajni faktorji, pozor!
.	~~ Za obnovitev obmejnega prometa se
tfjavzel° glasilo naših Nemcev »Deutsches X? i ji v.** v dab5etn članku, kar je dokaz, oa tudi Nemcem že teče voda v grlo. Kakor
io?n°’ ?.°	Baucrnwehrovci«	leta
Wn c"? u 1^ ustavili železniški promet pre-.. vielfelda v Ljutomer ter stavili take
Pogajati °	se naJa vlada ni mogla
v!a,k 2a Jugoslavijo. Izsel-Frimnr ,v državnih nameščencev iz 23 t m v ~UEOslavijo vozi iz Trsta dne hov./ ct Jri fS morai° biti naložene nji-državnom Wni Jozove Isti dan dopoldne na liencl z dp^pi	Pri	Sv'	Andreju. Izse-
li*? , V ,e se morajo pravočasno oela-vagona. aievnih Postajenačelnikih zaradi
ta 2o7 tV m! Na?Sd!ievnemHit SCl? dne ’9' Personalnih zadev.	u	10 mnogo
nlku.	Aminu	Gradiš-
sekcija v Ljublian? 1n?.5eea učitelistva, Postavi na rpiici uvcdla zbirko, da se spomen:k zaslužnoem ? ,kopališJu dostojni
‘«Ju^minut2Sik?InikU POk' "adUČi-
vseh huH-u luSosl°v- sestcr se obrača do da nrknal •SrC z.mil° in nuinp P™žnio, družino v C:-°uf £)Vlli za ub°K° begunsko družil-, n i ^1. Nepopisni bedi se je pri-klptfo i^°- u?.' ^eizpr°sna jetika muči de-žlni rt	edina	opora	In pomoč dru-
‘*ni. Usmilite se begnih in lačnih! Darove Prejema livalež.no Kolo dopoldan v pisarni, *jer se izve tudi naslov.
_ — Kolo jugoslov. sester je dovršilo z Božičnico veliko delo, ko je obdarovalo z izgotovljenimi oblekami nad 500 šolskih Otrok. Sedaj se je treba zopet poprijeti srečk, da se razprodajo čimprej. One sestre, ki imajo srečke v razprodaji, prosimo, da se požurijo- s prodajanjem. Cim prej se razprodajo, tem prej bo žrebanje.
— O našem konzulata v Pragi dobivamo pritožbe, da zadržuje cele mesece vi-thm za potovanje v Jugoslavijo. Neka franka iz Zlina je vložila že 11. julija 1. 1. pravilno opremljen potni list s takso za potovanje v Jugoslavijo, a vkljub opetovanlrn urgencam še danes nima vidiranega potnega hsta.
<7I* orožniških krogov smo sprejeli:
cenjeni list »Jugoslavija« št. 10 z dne Jf- t- m. prinaša zanimiv članek: »Kakšen
položaj drž. nameščenca in kako se namerava zboljšati?« V pregledu navedene Plače drž. nameščencev res ne odgovarjajo dan na dan naraščajoči draginji. A vendar J1S njim, kakor tudi vseip drugim drž. uslužbencem vsaj kolikor toliko njih gmotni položaj zboljša, kar pa v tem oziru pri orož-ftlžtvu v doglednem času ni pričakovati, ker po navadi pride orožništvo šele takrat Pa vrsto za zboljšanje položaja, ko se cene življenjskih potrebščin in vseh ostalih nuj-P° potrebnih stvareh potrojijo, — Šele takrat se merodajni krogi spomnijo, da orož-mk ne živi od zraka, ter mu nakažejo ma-m večjo doklado, a bog ne daj, da bi ta po-višica vsaj za 10 odstotkov dosegla dra-veim’ da ^ potem orožnik v isti, če Še ne no t edi Prej, je samo ob sebi umev-
o.	Težavna in naporna je služba orožnika, !r» n in natančno se mora vršiti, a kako
bo ubogi orožnik vršil z veseljem, če je Pa v svojem stanu nezadovoljen, ker sta “lu že sedaj beda in lakota vsakdanji gost.
narodni poslanci, prosimo, izpregovo-
tudi o naših gmotnih razmerah kako besedo v Beogradu!
— Državna \ posredovalnica za delo. *Tt vseh podružnicah »Drž. posredov. za delo« v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od *• januarja do 7. januarja 1922 dela 228 ®oških in 91 ženskih delavnih močL Delodajalci so pa Iskali 248 moških in 55 žen-*kih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 123. Dela iščejo: rudarji, vlnič. družine, kovinarji, natakarji, natakarice, zidarji, tesarji, trgov, sotrudniki, prodajalke, dninarji, dninarice, pisarij, moči, šivilje, vzgojiteljice, služkinje, kuharice, vajenci, vajenke Itd. V delo se sprejmejo: rudarji, mizarji, gozd. delavci, kolarji, kleparji, dimnikarji, lončarji, čevljarji, elektromon-terji, vzgojiteljice, služkinje, kuharice, valenci, vajenke itd.
— Jugoslovansko novinarsko udruženje, sekcija Subotica, priredi v soboto 21. januarja 1922 pod pokroviteljstvom ge. Dobano-vačke, roj. Dundjerske, velik koncert s plesom v vseh prostorih hotela »National« vLloyd). Na koncertu sodelujejo prvovrstne moči belgrajskega, novosadskega in oslječ-kega gledališča, kakor tudi nekaj prvovrstnih domačih moči.
— Telefonska zveza Curih—Praga. V kratkem se otvori telefonska zveza med Prago in Curihom. Ta zveza bo napravila praško borzo neodvisno od berlinske arbi-‘raže.
M — Čudno stališče mariborske »Straže*. mariborska »Straža« je glasilo tiste stranke, M mrzi vsa veroizpovedanja, razen rimskokatoliškega. In vendar se je zavzel list za mkozvane »Nazarence«, ki jih je vojaška Oblast obsodila, ker po naukih svoje sekte de vzamejo puške, ne drugega morilnega orožja v roke. »Straža« vzklika: »Pustite idealiste!« Pri tem pa ne pomisli, da bi večina katoliških mladeničev nemudoma zapustila vero svojih očetov ter prešla med »krivoverce«, ako bi se s tem nekaznjeno “Ognila vojaški službi.
Redni promet na progah kr. držav-•D. ii.tstd*. Z 18. Januarjem 1922 ss otvori
na progah kr. državne železnice v Sloveniji zopet redni osebni promet v istem obsegu, ket pred omejitvijo dns 8. t. m.
Skoro pol metra visok sneg je zapadel zadnjo nedeljo. Sedaj bo menda kmalu konec pomanjkanju vode.
— Usmilite se ptic! Vsaki sneg je vzel našim krilatcem možnost preživljanja. Usmiljeni ljudje, posebno mladina, naj pomagajo s krmljenjem v varnih zavetjih!
— Zajčja prostost. V nedeljo je bil zadnji dan za lov na zajce. Marsikateri lovec se je zaklel, da zadnji dan še pihne življenje kateremu dolgoušcu, toda novi sneg jim je rešil življenje. Sedaj stopijo v akcijo divji lovci z zanikami in puškami. Posebno so srne v nevarnosti, da obtičijo v visokem in mehkem snegu.
— Smrt odpadnika. Blizu Postojne so našli ustreljenega 25 letnega J. Urha, znanega slovenskega fašista, kf je preskočil k Italijanom. Italijanski listi dolžijo jugoslovanske orožnike, toda javnost je prepričana, da se je izvršila ljudska sodba, kakršna naj doleti vsakega narodnega odpadnika.
— Tatvina pri Požgaju v Kranju. — Izdajalsko pismo. Dne 10. sept. 1. 1. se je izvršil v knjigoveznico Viljema Požgaja v Kranju predrzen vlom, pri katerem so odnesli vlomilci za več kot 30.000 kron različnega blaga, brovning pištolo« 2lato za obreze itd. — Prvotno je bil osumljen kot vlomilec neki Gorjanc, ki je bil tudi v preiskovalnem zaporu. Končno pa se je slučaj-* no posrečilo, da so odkrili prave vlomilce, ki so tvorili prav lično tatinsko družbo in ki ima morda že več tatvin na vesti. Zal, da je glavni kolovodja te družbe Kristančič pravočasno pobegnil v Italijo. Prijeli pa so njegovega sokrivca Ivan Dodiča, doma iz Podgrada v Istri, ki je bil takrat v Kranju. — Po popolnoma cinični in smehljajoči izpovedi svojih predkazni prizna Dodič, da sta vlomila s Kristančičem v Požgajevo trgovino s pomočjo dleta, tatinskega ključa in demanta za rezanje šip. Prizna tatvino vseh predmetov razen zlatnine in srebrnine, o kateri trdi, da jo je morda vzel Kristančič brez njegove vednosti. Torej je ogoljufal tat sotata. Njegov soobtoženec Izidor Ci-glič, ključ, vajenec iz Kranja 38 pa je obtožen, da si je prilastil en del ukradenega blaga. Ciglič se zagovarja jako samozavestno, da je on našel ukradene predmete na domačem vrtu in da tnu je Dodič šele tik pred aretacijo povedal, da je to blago oropano pri Požgaju. — Skoro, da bi se bil prebrisan ptiček zmazal, toda usodno je postalo zanj pismo, katero je hotel iztiho-tapiti iz zapora. To pismo nam kaže jasno sliko, kako nevarna in prebrisana družba se je naselila v Kranju. V tem pismu razvija Izidor Ciglič za vsako osebo popoln načrt zagovora. Opozarja Kristančiča, da naj se ogiblje karabinerjev in naj skrije vse blago. Svetuje mu, da naj pride domov, ker če bodo vsi dobro govorili, ne bo veliko dobil in da bo kmalu amnestija. Opozori tudi na neko tatvino pri Munihu, ki se bo pa dala prikriti. Posebno ga priporoča bratu Hinku in materi. Dalje je navedel v pismu skrivališče, kjer je imel skritih 400 din., in sicer za nekhn ogledalom. Na podlagi tega so orožniki res našli v do-tičnem skrivališču 400 din. To pismo je Izidorja pobilo in resignlrano je vse, kolikor je izdal v pismu, priznal. — Obsojena sta bila, jn sicer Dodič na 6 mesecev težke ječe in Izidor Ciglič na 4 mesece ječe. Tudi sta oba Izgnana iz naše kraljevine, s čemur je Kranj rešen nevarne tatinske zalege.
= Tatvina pri tvrdki Breznik & Fritsch. Pretečeno soboto so aretirali skladiščnika Jožefa Kocmurja, ki se je udeleževal v družbi svojih kolegov velikih tatvin na škodo svojega gospodarja. Kradel le razno železnino, zlasti pa pile in kljuke. To je trajalo že čez eno leto. Zaprli so tudi dva njegova pajdaša. Skupna škoda ukradenega blaga se ceni okoli 500.000 kron.
= Seja Kola jugoslovanskih sester. V četrtek 19. L m. ob 4. uri je važna' inuina seja za vse odbornice in članice Kola. Pridite gotovo!
= Predavanja Umetnostno-zgodovln-skega društva. Prvo predavanje dr. Voj. Molč, Umetnost in narava, ki se zadnjič zaradi odpovedi električnega toka ni moglo vršiti, se vrši v torek 17. jan. t. 1. v fizikalni dvorani Tehnične srednje šole na Mirju. Začetek točno ob 6. zvečer.
= Spored III. komornega večera, katerega priredi kvartet Zika (Rihard Zika,
I.	gosli — Ivan Karel Sancin, II. gosli — Ladislav Cerny, viola — in Ladislav Zika, čelo) Je sledeči:	1. Smetana: Iz mojega
življenia, kvartet v E-molu. 2. L. Beethoven: Kvartet v G-duru, op. 18, štev. 2. —
3.	Dr. Anton Dvorak: Klavirski kvintet v A-duru. — Pri tej točki sporeda sndeluje konservatorijskl profesor Janko Ravnik. Komorni večer se vrši v dvorani Filharmonične družbe. Začetek točno ob 8. url zvečer. Vstopnice v predprodaji od 18. t. m. dalje v pisarni »Glasbene Matice«.
= Občni zbor »Gosposvetskega zvona*. Pretečeno soboto ob pol 8. uri zvečer se je vršil v dvorani mestnega magistrata občni zbor »Gosposvetskega zvona«. Zborovanje je bilo prav dobro obiskano, zlasti mnogo je bilo koroških Slovencev. Zborovanje je otvoril predsednik g. dr. I. C. Oblak, ki Je pozdravil vse navzoče in izrazil željo, naj bi nanovo izvoljeni odbor rešil v bodočnosti še bolj častno svojo nalogo, kakor jo je dosedanji. Nato je v jedrnatih besedah očrtal delovanje »Gosposvetskega 2vona« v preteklem letu. Bilanca, tako moralna kakor finančna, je bila v preteklem letu precej povoljna. Nato je tajnik g. Lavrenčič podal kratko poročilo o delovanju odbora. Društvo je v preteklem letu rešilo nad 3000 vlog. Izrekla se je vsem, ki so društvo podpirali, iskrena zahvala, posebno pa g. dr. Oblaku in gospe dr. Debeljakov!. Ing. g. M i h o r je podal poročilo o finančnem stanju društva, ki je imelo do sedaj raznih dohodkov v skupnem znesku 261.000 kron. Skupnih izdatkov je bilo 297.000 kron, torej je nad 30.000 kron deficita, ki ga bo mogoče pokriti le s pristopom novih Članov. Nato je sledila volitev novega odbora. Izvoljeni so bili: posl. A. Brandtner, dr. Arnejc, Josip Joz, gospa Marija dr. Debeljakova, ga. Franja dr. Tavčarjeva, gdč. Manica Komanova, g. dr. Rožič, dr. Erlich, dr. Ivan Lah, dr. I. C. Oblak, inž. Fišer, Zvan, Treibler, Grafenauer st. in Grafenauer rfil. Za revizorje so Izvoljeni: dr. Rožman, dr. Janežič, dr. Kerschaumer In dr. Fflher.
= Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo s sedežem v Ljubljani opozarja, da se vrši prihodnja javna odbo-rova seja v :redo dne 18. januarja t. 1. ob 20. uri v mali dvorani Mestnega donja. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. 'do 20. ure informacije Sv. Petra cesta štev. 12 pritlično, desno.
= 50.000 kron, ne dinarjev, je izročil g. Peter Kozina pokrajinskemu namestniku za fond trgovskih in obrtnih šol povodom odlikovanja prirediteljev ljubljanskega vele-semnja*
Protltuberkulozna liga in — stanovanjska mizerija. Po inicijativi docenta' dr. Matka in okrajnega glavarja dr. Lajnšiča se je že jeseni sestavil odsek, ki je vzel vse predpriprave v roke za ustanovitev društva antituberkulozna liga na zelo široki podlagi in obsežnem delokrogu. Veselo znamenje je, da se najdejo v današnjih žalostnih razmerah uplivni možje, ki hočejo organizirati boj proti eni izmed najstrašnejših sovražnic človeštva, posebno še našega naroda. Zakaj jetika je med nami že preje zahtevala nenavadno visoko število žrtev, ko so bile še razmere urejene in je šlo vse življenje svojo normalno pot. Med Vojno in pa po vojni pa se Je vsled neurejenih življenjskih in socijalnih razmer razpasla v pravo kugo, ki nam zavratno ugrablja dan na dan nešteto mladih življenj, ki so izgubljena za naš že itak maloštevilen narod in za našo še tako mlado, krepkih, zdravih in delavnih ljudi potrebno državo. — V petek zvečer je sklical ta odsek ustanovni občni zbor, katerega se je udeležilo blizu 100 ljudi, predvsem zastopniki raznih uradov, zavodov in šol. Gospod okrajni glavar je v kratkih besedah narisal pomen takega društva in njegovo potrebo ravno v današnjih časih. Nato so se prečitala potrjena pravila in odobrila. Predsednikom je bil voljen gospod okrajni glavar dr. Lajnšič, podpredsednikoma pa zdravnika dr. Matko in dr, Jankovič. Pri drugih številnih odborniških mestih se je oziralo na to, da so v odboru zastopani kolikor možno vsi stanovi. Letnina rednih udov znaša 5 dinarjev, ustanovniki pa plačajo 1000 dinarjev. Društvo namerava začasno omejiti svoje delovanje na Maribor in bližnjo okolico, potem pa razširiti na vso Slovenijo in pozneje na vso Jugoslavijo. ■ V prvi vrsti bode gledalo, da napravi antituberkulozni ambulatorij ter zbiralo vse statistične podatke, ki so neob-hodno potrebni za nadalino uspešno delovanje. Nato Je docent dr., Matko imel prav zanimivo predavanje o boju proti jetiki na Angleškem ter dokazal, da so Angleži že pred 100 do 150 leti začeli tam, kjer začenjamo sedaj približno mi. Do tu je šlo vse lepo gladko in bi se bil lepo zaključil ustanovni občni zbor antituberkulozne lige, če bi ne bilo — stanovanjske mizerije. Pri slučajnostih je pa stavil dr. Marin predlog, da naj bi se stanovanjskemu uradu pridelil tudi zastopnik zdravnikbv, ki bi skušal doseči, da bi se ljudem ne nakazovala skrajno nezdrava stanovanja. To priliko pa je porabi navzoči župan g. Grčar kot načelnik stanovanjskega urada, da je povedal precej na široko nekaj prav bridkih resnic o stanovanjskem vprašanju. Mož, dasl navadno miren in preudaren, se je bil pošteno razgrel in Je udaril včasih le malo preveč in predebelo za tako občinstvo tudi na adreso merodajnih privatnih in državnih faktorjev. Govoril^ je prav tako, kakor bi ipil govoril na kakšnem shodu svoje stranke, ne pa na sestanku izrazito karitativnega društva. Navzočim je postajalo naravnost mučno, zlasti potem, ko se župan ni mogel v svoji ogorčenosti pomiriti niti ne na pojasnila dr. Marina in docenta dr. Matka, da predlagatelj ni mislil osebno, kakor je navidez smatral župan ta dobrohotni predlog. Ta sitna stanovanjska zadeva je zavzela več Časa, kakor pa antituberkulozna liga in bi bilo mnogo boljše, da bi se ne bila razpravljala pred forumom, ki se ni bil zbral v ta namen. Okrajni glavar dr. Lajnšič jo je sicer skušal večkrat zaključiti, a se mu ni hotelo posrečiti tako hitro, kakor bi bil rad. Šele potem, ko Je v njo posegel že ravnatelj »Drave« g. Križanič, se mu je po' srcčllo. Navzoči so se oddahnili in najbrže več mislili na stanovanjsko bedo In razne druge socijalne krivice in nadloge današnjih časov, kakor pa na »antltuberkulozno ligo«. Upamo pa, da bode novo društvo kljub stanovanjski mlzerljl našlo dovolj delavnih moči in sredstev proti neusmiljeni morilki in rušilki človeških življenj in družinske sreče.
Vest o nenadni smrti gospe Kosič Je trpko iznenadlla vse, ki so poznali Ijubez-hlco In narodno tako zavedno pokojnico. Zlasti številne brate In sestre, ki so pribežali k nam iz juga in našli tu novo svojo domovino, je naravnost pretresla. Saj so jo poznali leta in leta in opažali na njej same vrline. Preporod delavstva in narodna zavest, ki se Je razvijala v Trstu svojčas In rodila že lep sad je tesno zvezan z imenom Kosič. Kosičeva sta bila prevzela v hudih časih gostilno »Narodne delavske organizacije«. In tu ju je narodno delavstvo občudovalo, kaj se da vse doseči s požrtvovalnim delom In navdušenostjo. Pozneje sta imela v najemu svoj hotel. Škoda, da sta se morala umakniti nasilnemu tujcu, ki ju je preganjal ravno radi njunega narodnega dela. Zanimivo je dejstvo, da Kosičeva nista klonila niti v najhujšem avstrijskem političnem preganjanju med vojno. S srbskimi vojnimi ujetniki se ljudje niti ni30 spuščali v razgovor iz previdnosti. V Ko-sičevo gostilno pa so prihajali srbski vojni, ujetniki in na tisoče jih je dobilo ondi po usmiljenosti in dobroti pokojnice brezplačno okrepčilo. In v najhujših časih so se razlegale v Koslčevih lokalih srbske popevke vojnih ujetnikov. Opreznežl so pričakovali, da bode policija vse skupaj zaprla in so Pravočasno svarili pokojnico in njenega soproga. A ta dva se nista zmenila za to in sta vršila naprej svojo samaritansko nalogo. Častni spomin taki ženil
Celle.
Planinski ples. V soboto zvečer se je vršil v gornjih prostorih celjskega Narodnega doma običajni planinski ples. V lepo ozaljšani dvorani se je zbralo mnogo poset-nikov. Prireditev, ki je bila prirejena od Savinjske podružnice SPD, je v vseh ozirih dobro izpadla. Sodelovala je pri plesu prvič novo ustanovljena celjska narodna godba pod vodstvom njenega kapelnika gospoda Adolfa Huba iz Ljubljane.
V stavko le stopilo delavstvo usnjarskih podjetij Wosclmaggovih v Šoštanju.
Tvornica »Cinal* v Celju, ki posluje šele komaj dobrega pol leta iti Je obrat še v razvoju, je že sedaj zelo praktično urejena in zanimiva. Obrat je razdeljen v tri dele: v livarno za jedilno in drugo orodje, v oddelek za čiščenje in svetijenje orodja In v galvanizacijo. Podjetje se bo še lepo razvilo in postane za Celje še orecejšnje važnosti. Lastnik je g. Kirbiš«
Dve novi tvornlcl v Celju sta že skoro dograjeni. Ena v Gaberju, kjer se bodo izdelovali žični izdelki, druga na prostoru bivših vojaških barak, kjer se bedo Izdelovali razni kovinski izdelki. Prva je last gg. Fuchsa in Cregana, druga g. Pertinača.
Veliki snežni zameti so nastali minule dni po naših krajih. Sneg je pričel naletavati v noči od sobote na nedeljo ter šel v nedeljo cel dan in ponoči. Zapadel je precej visoko in so nastali precejšnji snežni zameti.
Smrtna kosa. Umrl je bivši nadmlinar celjskega mestnega mlina Jože Gillitzer v starosti 80 let. Bolehal je že več let. — V javni bolnici je umrl sodar Matazek.
Jajca se prodajajo v Celju po 8 kron komad. — Teletina je poskočila od 32 na 40 kron_ kilogram. — V celjski mestni klavnici se je minuli teden skoro cel teden klalo živino, meso nakladalo, na kolodvoru in izvozilo v tujino. Mesarji, ki niso izvozniki in ki skušajo z dobro voljo zadovoljiti domači konzutn, tožijo, da je vsled vednega izvoza nastalo po naših krajih že občutno pomanjkanje klavne živine. Kaj bo spomladi, se vprašujemo?
Čevljarski delavnici sta združila čevljarska mojstra gg. Strašek In Lavtar v Kovaški ulici.
Izgubila se je 10. t. m. denarnica s svoto čez 1000 kron z majhnim ključem na postajni blagajni v Celju popoldne ob 3. uri pri šoštanjskem vlaku. Pošten najditelj naj Si obdrži nagrado, ostalo svoto naj se vrne na maslov: Marija Medic, ZHnjskega c. 5, Ljubljana.
Občinska seja. V soboto ob 18. uri se Je vršila prva javna seja občinskega odbora. Na dnevnem redu je bilo: 1. Volitev odsekov, 2. sklepanje o prodaji nove vojašnice erarju, 3. tajna seja. K seji so prišli vsi občinski odborniki. Po konštatiranju sklepčnosti je gospod župan otvoril sejo. Prej ko se Je prišlo na dnevni red, se je prečital zapisnik, sestavljen ob priliki zaprisege Župana, ki je bil odobren. — Na predlog g. dr. Stuheca se je prekinila seja za 10 minut v svrho pogovora in sestavitve ključa, po katerem bo posamezna stranka volila svoje odbornike v odseke. — Sporazumno se je določilo, da dobe v pravnem odseku, ki sestoji iz 10 članov JSpS 4, NSS 3 in JDS 3 mesta; v upravnem odseku, ki obstoji iz 12 članov, dnbe JSDS 6, NSS 2 in JDS 4 mesta. Izvoljeni so bil! v pravni odsek od JSDS Auer, Kristanič, Tomanič, Levanič, od NSS. dr. Jenko, Šerona, Wolf in od JDS dr. Senčar, dr. Štuhec in Klemenčič. V upravni odsek so bili izvoljeni od JSDS. Šegula, Rozman, Kajsers-berger, Wezjak, Hernja, Zamuda, od NSS. Mikuletič, Pavelka, od JDS. dr. Fermevc, Mahorič, Lenart In Zelenko. Naknadno so bili izvoljeni predsednikom teh odsekov dr. Senčat za pravni in Šegula za upravni, podpredsednikom dr. Jenko in dr. Fcrmevc, V rediteljski odsek sta bila izvoljena od vsake stranke po dva, in sicer šerona, dr, Jenko, Lenart, Mahorič, Tomanič in Levanič. Predsednikom le tega je bil izvoljen Šerona. Nato se je prešlo k 2. točki dnevnega reda k sklepanju o prodaji vojašnice. Poročevalec dr. Senčar je razložil potek pogajanj glede odprodaje vojašnice vojnemu erarju. Po precenitvi, pri kateri je bila zastopana tudi občina, je bila cenjena na 7,752.000 kron, za katero vsoto bi bila vojaška uprava pripravljena jo kupiti. Sklenilo se je, da se jo proda. Kupnina, mora biti v najslabšen slučaju cenilna vrednost, — Kupnina naj bi se poravnala na sledeči način: 4 milijone kron ob podpisu pogodbe, 2 jn pol milijona kron z obrestmi vred po enem letu, ostanek pa v roku dveh let. — Obenem se je sklenilo, da stopi ob čina v pogajanja z erarjem v svrho eventualnega nakupa velike in dominikanske vo< lasnice. — Nato je sledila tajna seja.
V obrambo Sokola. Trditev, da v Ptuju društva radi izstopa članov izven JDS-stranke propadajo, o ptujskem Sokolu ne velja. Dokaz temu je, da se je število članov v zadnjem letu za 100 pomnožilo. V telovadnici dela 10 odsekov in vlada zdra. vo. živahno, krepko gibanje, tako da želimo tudi vsem drugim društvom takega »propadanja«.
Športna veselica, športni klub priredi dne 11. februarja t. 1. svojo prvo športno veselico, katera se bode vršila v tukajšnjem društvenem domu. Predpriprave so že v polnem teku in kakor vse kaže, bo ta prireditev ena najlepših v letošnjem predpustu. Pri veselici igra železničarska godba iz Maribora. Postavljeni bodo tudi paviljoni, pri katerih bode vsak dobil, česar si bode želel. Tudi v posebni sobici bode preskrbljeno za posebno zabavo. Povabljenci In po njih vppljani gostje so naprošenl, da pridejo v športni ali v promenadni obleki. Narodne noše, dobrodošle! Cisti dobiček te prireditve se uporabi za pripravo igrallšča ter za nakup igralnih predmetov. V tekočem letu bode gojil klub predvsem nogomet, tenis, plavanje, veslanje itd. Dolžnost povabljenih in po njih vpeljanih gostov Je, da se te krasno obetajoče prireditve udeleže in s tem pokažejo, da tudi Ptujčani razumejo, čemu in kaj je šport.
Razmere v »Petovljl*. 2e zadnjič se je pisalo o žalostnih razmerah v tukajšnji tvornici in se je pomotoma ali nevedoma napadalo v »Napreju« našega ravnatelja g. Sachsela. Toda dopisnik »Ngpreja« vedi, da glavna krivda ne leži na ravnatelju, ampak v veliko večjem obsegu v centralnem vodstvu, kjer vladajo roko v roki g. demokrati s par privandranim! nemškimi bratci iz blažene Avstrije. Tu se je vgnezdila ta lepa lastnost, da se šikanira Slovenec, bodisi uradnik ali delavec in sicer na vse mogoče načine, kakor bi bili res mi tujci, oni pa gospodarji Jugoslavije. Danes Imamo taka j 20 uradnikov, med temi Je celih šest Slovencev in potem naj Še kdo reče, da smo v Jugoslaviji. Kakor hitro odide en Slovenec, takoj ga nadomeste z Nemcem, tako, da prav kmalu ne bo nobenega Slovenca uradnika v blaženi »Petoviji«. — Naj bo za danes dovolj, ampnk drugič pridemo z Imeni na dan, da ne bodo nekateri gospodje mislili, da so v »Rajhu« in da lahko z nami še vedno po stari avstrijski metodi pometajo in igrajo »Herrenvolk«. — Eden, ki vse vidi in ve.
Koroško.
Hijene v Mežiški dolini. Prišlo Je novo leto, prišle so nove cene, cene, katere delavec, mali obrtnik ali uradnik ne premore. ««a..ei tako, se imamo zahvaliti hijenam v Mežiški dolini, prekupčevalcem. Poglavitni med njimi so seveda zopet Brundolovi, oso-blto Fric in Herman, nekdanja Vdksweh-rovca. Nerazumljivo Je, da ta zalega sme vse, sme piti ljudsko kri, sme protldržavno delati, sme anonimno denunciratt srna vo-
diti tako oblasti za nos, ne zoperstavi se r.ikdo, tudi oblast ne. Radovedni smo, pobira II davčna oblast njihovim dohodkom primerno tudi davek, mislimo da ne, ker nima upogleda v njihove dohodke. Frlc in fleiman zaslužita milijone v isti državi, proti kateri sta se 1919. leta borila, razumite, milijone zaslužita, ko pijeta ljudsko kri in gotovo ne plačata razmeroma toliko davka, kakor kak delavec. Saj znajo z nji* hovo sladkostjo in jokavostjo prevarltl vsakega, tudi oblast, oni so vedno le žrtve, nedolžne žrtve. Vprašamo merodajne kro* ge, kedaj se bode ustavilo to nesramno ljudsko izsesavanje. Dobro bi bilo, pustiti strankarsko strast In delati bolj za blagor ljudstva, ne pa pustiti, da slični elementi kradejo delavstvu denar. Kam pa pridemo, če bo moralo tukaj radi draginje ljudstvo stradati. 2alostno je pri nas, da strankar, kateri pripada gospodujoči stranki,# lahko dela vse, drugi, bodisi, da je poštenjak skozi in skozi, ni človek. Gospoda, več človeškega čuta in manj strankarstva. Vedite, gospoda, da ni vedno predpust, da pride tudi post. Za delavstvo je edina rešitev, ako se odstrani od onih strank, v kateri se nahajajo vojni dobičkarji in korltarji. Edina stranka, katera je čista tega elementa, je Narodna socijalistična stranka, In ker vemo to, pristopili smo k isti ter vabimo tudi vas tovariše, kateri še pripadate drugim dema-goškim strankam. — Guštanjskl delavci NSS.
■ Slovensko društveno življenle na Koroškem se je začelo polagoma razvijati. Prvenstvo gre vrlim Selanom, ki prirejajo večkrat gledališčne predstave. — Tudi Izobraževalno društvo v Železni Kapli si ]e Izvolilo nov odbor ter raztegnilo svoje delovanje tudi na okoliške župnije. Ustanovilo si je tudi knjižnico ter pridno Izposoluje knjige.
Pirekmurle.
Pogreb fin. stražnika. Dne 5. januarji Je bil pogreb finančnega stražnika Jožeta Laha, rojenega 1896. leta v St. Petru pod Sv. Gorami, ki je zmrznil v snegu od 1. na
2.	decembra I. 1. in ga je šele 3. t. m. našel neki petanjskl kmet v šumi za Muro. Pogreb je bil veličasten, kojega se je udeležilo lepo število njegovih kolegov lz Štajerskega ter civilnega ljudstva iz Petanjc. Zanimiv slučaj je pa to, ker ga je ravno njegov rojak, novi občinski, doma Iz Kozjega, dal pokopati kot izvršujoči občinski organ. Ginljlvo Je bilo, ko so mu ženske Iz Petanjc polagale venec na krsto, pa Jih Je vprašal g. tajnik Gorišek, ako so sorodnice, pa so odgovorile, da ne; a vence mu polagajo zato, ker ]e mladi Jugoslovan.
Sokolstvo.
Telovadno društvo »Sokol* v Ljubljani ima svoj reden občen zbor v nedeljo, dne 22. Januarja 1922 ob devetih v društveni telovadnici v Narodnem domu z dnevnim redom:	1. poročila odbornikov, 2. poročilo
preglednikov, 3. izprememba društvenih pravil, 4. volitve in 5. slučajnosti. — Običajni sestanek radi dogovora o novih odbornikih se vrši v četrtek, dne 19. januarja t. L ob dvaisetih na galeriji društvene telovadnice. Sestre in bratje, pokažite z obilno udeležbo, da Vam je na srcu društveno delovanje in sokolsko delo! Zdravo! Odbor.
Sokol v Radečah pri Zidanem mosta ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dno 22. januarja ob 3. uri popoldne v društveni telovadnici (hotel Gmeiner). K točni udeležbi vabi odbor.
Šport in turistika.
Iz Bohinja se nam poroča: Vsled obilo
zapnlega snega v Bohinju odpade na dao 22. t. m. deločena predtekma za sankaško prvenstvo Bohinja In se preloži na poznejši čas. Ako ne pride do kakih sprememb, s< bodo vršile glavne letošnje zimskošportno tekme ob sledečih dnevih: 5. febr.: Smučarska tekma za prvenstvo Jugoslavije. 12. februarja: Smuška tekma v skoku. 19. februarja: Sankaška tekma za prvenstvo Jugoslavije. Športna zveza Ljubljana.
Razdelitev smuči za smučarski tečaj. Vsi športniki, ki so se prljavlir za smučarski tečaj Športne zveze, naj se zglasijo dno 18. t. m. točno od 15. do 16. ure popoldnO na dvorišču tvrdke J. Goreč, Ljubljana (gostilna »pri Novem svetu«) po smuči. — Športna zveza.
Smučarski tečaj: Športna zveza ofvotl še ta teden, če bo sneg za to ugoden, smučarski tečaj za novince. Pouk se bo vršil ob ugodnih dnevih, in sicer:	v popoldanskih
urah od 2. do 5. ure. Natančnejša poročila slede še pravočasno. — Športna zveza.
4.	februarja se 'mšl v gornjih prostorih Narodnega doma »Bela reduta«, ki Jo priredi S. K. »Primorje«.
Mest in
Slovenska Matica. Redna Izdanja Slovenske Matice za leto 1921 so dotiskana in se nahajajo pri knjigovezu. Matična pisarna prične v najkrajšem času razpošiljati p. n. gg. poverjenikom in članom.
Šta trebam kao vojnlk da znam. Spisal major Voj. Dj. Kostlč. Založila knjigarna Goričar i Leskovšek v Cellu. Cena vezani knjigi 16 Din., broširani 12 Din. Vsem aktivnim vojakom, kakor tudi rezervistom zgorajšnjo knljgo toplo priporočamo. V kratkem obsegu in jasnem slogu je podano vse, kar mora znati Jugoslovanski vojak. Knjigo tudi toplo priporočamo rezervnim častnikom.
Trgovci, obrtniki in Industrljclf Obrtni koledar za leto 1922 je izšel z jako zanimivo in obsežno vsebino. Ciankl o davčnih zadevah, zakon o izvozu in izvoznih carinah, izvozna tarifa, carine prosti uvoz potrebščin za Industrijce in obrtnike, uredba o davku na poslovni promet in nebroj člankov in drugih podatkov kakor tudi podatki naših državnih in avtonomnih uradov v Sloveniji vsebuje priročni omenjeni koledarček. Z inmenovano vsebino je postal Obrtni koledar gotovo vsakdanja potreba za vsakogar, ki se zanima za trgovino, obrt in industrijo. Razpošilja se po poštnem povzetju vsem naročnikom Obrtnega Vestnika in Trgovskega lista s poštnino vred za 9 dinarjev 20 para. Naročnikom v Ljubljani bo dostavljen za 7 dinarjev 50 para. Kdor ga ur. bi bil prejel, naj ga. blagovoli reklamira« oziroma naročiti pri upravništvu »Obrtnega koledarja« v Ljubljani, Beethovnova ulica št. 10.
13. Stev.
■■n	mi
CeSke -:v.he za zračno pošto. Če-hcslovnško ministrstvo pošte bode izdalo z:i zračno pošto nove znamke s sliko aeroplana in to v vrednosti od 5 kron, 2.50 kron, 1 krono in 50 vinarjev. List od 20 gramov oddan za Paiiz se bo moral frankirati s K 5 a za SlraB-burg s 12.50 K. Prejemale se bodo dopisnice, tiskanice in časopisi. Zračna posta ima veliki pomen bodisi v političnem, bodisi v gospodarskem življenju vsake države. Ista je danes najbolj razvita v Nemčiji in tako se v celi Ijjemčiji še isti dan čitajo časopisi iz Berlina, kar je od velike vrednosti za političarje a posebno pa trgovce in borzijancc. Do sedaj je imela Čehoslo-vaška razvito zračno mrežo s Parizom, Varšavo, Strabburgom, in Londonom, a kakor se čuje, se bode ista 2nal.n0 podaljšala preko Dunaja, Budimpešte, Beograda v Carigrad.
Krivotvorjcna izdanja S. H. S. na ogrskih znamkah. Krivotvorjenj teh znamk ne najdemo dosti med našimi domačimi zbirači temveč v inozemstvu, kamor so jih odpravili domači fabrikanti. Vsaki domači zbirač bode na prvi pogled prepoznal poivo-rino ali neinformirani inostranci lahko nasedejo izvozničarjem, ki se niso upali iste pri nas prodajati. Največi ima v prometu od dražjih znamk kakor 12 'fil. porlo, kronitbcne 10 K itd.
Uvoz znamk v Nemčijo je dovoljen sedaj za rabljene in nerabljene znamke in se bode sedaj gotovo razvilo živahno menjanje s to državo.
Kako mali in srednji zbirači pridejo do znamk. Večkrat se dogaja da želijo počctniki priti do redkih znamk, katere jim impOnirajo a navadne znam. ke zanemarjajo ali sploh ne zbirajo. Pravi zbirač bode uzel vsako znamko 'in če je ista tudi najnavadnejša. Zbirač te ne sme prestrašiti, če je zbral znamk po 25 para 300 kosov a onih po 75 para samo 15. Navadne znamke kupujejo trgovej ali večji zbirači ali jih pa zamenjujejo za druge znamke. Manje množine zbirač sam upotreblju-je v zameni s inozemstvom. Samo na ta način, ne prezirajoč niti najnavad-nejše znamke temveč z zbiranjem zrna dc zrna, bode zbirač najlažje prišel brez velikih denarnih sredstev do lepe zbirke.
Znamke se ne smejo iz listov trgati temveč se morajo izrezati in dati v vodo odmočiti dokler lepilo ne popu-»ti. Najbolje je, da se neizkušeni dajo poučiti od izkušenih zbiračev ali se če istih ne poznajo naj obrnejo na fi-latelistiško zadrugo z. o. z. v Zagrebu. Poštni predal 180, katera, je vedno pripravljena dati brezplačne informacije zbiračem.	B.	G.
Naročajte „Jugoslavijo“!
1'Michdl Zevaco:
»NOSTRADAMUS".
»Gospa,« je izpregovoril Beaurevers. »nekoč ste mi obljubili, da najdem pri vas v sleherni stiski pomoč in zavetje.«
»Da, sinko,« je rekla Gospa brez imena, motreč Florizo s skrivnostno, bolestno zvedavostjo.
»Dobrotnica moja,« je povzel Be-aurevers, »rotim vas, storite za to gospodično vse, karkoli bi bili pripravljeni storiti zame. Ne odrecite ji svoje materinske skrbi in ljubezni. V plačilo zahtevajte magari poslednjo kapljo moje krvi — saj drugega vam itak nimam dati. Življenje mi ne bo predragoceno, ako ga sprejmete v odkup . . .«
Marija Croixmartska je z iskreno prijaznostjo pomolila Florizi roke — hkrati pa se je zdrznila in vprašala nekam prestrašeno:
»Kako vam je ime, dete moje?«
»Floriza mi je ime, gospa,« Je rekla mladenka, čuteč, kako se umika njen zagonetni strah pred bledo ženo prav tako nerazumljivemu zaupanju. »Rotim vas, ne odrecite mi gostoljubja. Ne vem se kam obrniti v svoji bedi in zapuščenosti. Matere nimam več . . .«
»Nadomeščala vam jo bom iz srca rada!« je vzkliknila Marija z nekam hlastnim poudarkom, kakor bi kljubovala notranjemu odporu.
»In očeta,« je povzela . Floriza, »mojega očeta, ki je bil še včeraj mogočen velikaš na kraljevskem dvoru, so vrgli v ječo . . .«
Zaplakala je . . . Marija Croix-martska jo je potegnila k sebi ter jo poljubila na čelo; a zdelo se je, kakor bi hitela umekniti usta. In njen glas je bil poln blage nežnosti In hkrati poln čudnega trepeta, ko je vprašala:
»Ubožica! V ječo so vam ga vrgli! . . . Česa je pravzaprav obtožen vaš oče? ... In kdo Je? ...«
»»Velik profos je, gospa . . . Ime mu je baron de Roncherolles.«
Marija Croixmartska je z nadčloveškim naporom zadušila v sebi vzkrik groze in obupa:
»Tedaj je res! Nisem se motila! To dekle, ki prosi zavetja pod mojo streho, je Roncheroilesova hči! Hči prekletega, ki jo nesrečnež ljubi!...«
Zazdelo se ji je, da grozi njenemu življenju katastrofa, še strašnejša od gorja nekdanjih dni. Niti da je bila njegova mati, ne bi bila mogla trpeti hujše bolečine. Royal in Roncheroilesova hči! Prekleti plod prekletega očeta, ki ga je nedvomno vredna po srcu in po značaju! ... Kaj naj stori? Kako naj
ga reši? Roke so Ji ledenele in groza jo je davila za grb . .
»Gospa!« je vzniknila Floriza. »Gospa, kaj vam je, da tako trepetate?«
»Nič!« je dejala Marija s trdim glasom. »Nič mi ni! — Oh,« je pomislila. »moram ga posvariti! Razodenem mu zlodejstvo njenega očeta . . . prepričam ga, da mu Roncheroilesova hči ne prinese drugega nego pogin . . .«
A zdajci se je zdrznila. Njene misli so se Izprevrgle.
»Kaj vam je, gospa?« je rahlo prigovarjala Floriza. »Odkrijte mi svojo bol. Ako je telesna, vam hočem streči, da mine. Ako je duševna, vas bom tolažila . . .«
»Čemu se zgražam?« je ječala Marija Croixmartska sama pri sebi. »Mari nisem tudi jaz hči prekletega očeta? Kako sem se bala, da me ne bi Renaud obsodil in zavrgel radi velikega profosa in sodnika Croix-marta, ki ml je dal življenje! . . . Ali je bil. moj oče boljši od njenega — o Bog! On, ki je 2ažgal mater mojega ženina na grmadi!«
V strašni razdvojenosti se je prijela za sence. Toda Roncherollesovo ime je še vedno sovražno odmevalo v njeni duši. Že je sklenila zaklicati Beaureversu: »Nesrečnež, pehni to žensko od sebe; prekletstvo je nad njeno glavo! . . .« S prepadenimi očmi se je ozrla po mladem možu. Ozrla se je tudi Floriza, da bi ga vprašala, kaj pomeni čudno vedenje blede gospe.
Toda Royal de Beaurevers je bil izginil. Takrat, ko je Gospa brez imena potegnila Florizo k sebi, je tiho odšel po stopnicah in planil na ulico.
»Roncherolles se mi zahvali s tem, da me pošlje na vešala. Magari! Osvobodim ga vendar — ker je Florizin oče! . . .«
11.
Nostradamova osveta.
Nostradamus je preživel tisti dan v mrkli sanjariji. Duh teme je bival v njem. Nič več ni vedel, kam ga neso dogodki. Čuvstva v njegovi duši so nasprotovala drugo drugemu in zdelo se mu je, da ga ostavljajo duhovi, ki so mu bili vse dotlej vodniki k cilju njegovega življenja: k maščevanju.
Baš ta hip se je odločala v Pierrefondsu njegova usoda. Njegov jasni, računajoči um je zgradil to maščevanje nalik enačbi. Z zloveščo bistrovidnostjo si je točno določil mesto, kamor je trebalo udariti vsakega izmed sovražnikov. Evo kakšen je bil načrt:	.
Zadeti Ignacija de Loyclo v njegovi veri, a Saim-Andrčja v njegovi ljubezni do zlata.
Ubiti Roncherollesa s tem, da ga udari v bistvo njegovega očetovskega ponosa.
Streti Henrija II. z roko njegovega sina Royala de Beaareversa.
Kakor vidimo, sta bila Ncstra-damu Loyola In Safnt-Andrč le stranski figuri ter krivca drugega reda. Mimo tega opažamo, da je namenil Henriju II. nasilno in telesno kazen, dočiin je pripravil Ronche-rollesu čuvstveno.
To je storil Nostradamus zato, ker je poznal kralja, da ni zmožen plemenitejših čuvstev in mu potemtakem s te strani ne pride do živega. Henrija je mogel samo ubiti. Narobe pa je zasledil v Roncherollesu eno tistih mogočnih strasti, ki postanejo v veščih rokah čudovito mučilno orodje.
Razkrojil je Roncherollesovo očetovsko ljubezen kakor kemično snov in je spoznal, da jo tvori pravzaprav dvoje čuvstev: prvo je bil ponos, a drugo — ljubezen v pravem zmislu besede. Zato je sklenil raniti predvsem Roncherollesov ponos. V ta namen je pospeševal Flo-rizino ljubezen do razbojnika Beau-reversa, ki je bil že od rojstva zapisan krvniku. ,
»Neznanka« v enačbi pa je bila tale:
Kako se bo vedel Royal proti Henriju II.?
Videli smo, da je Nostradamus enkrat že postavil drugega proti drugemu; toda razbojnikova plemenitost je takrat izjalovila magov namen. Zato je tem skrbneje pripravil pierrefondsko zasedo: Roncherolles je bil v ječi, Floriza v trdnjavi, kralj Izpuščen nad Florizo, Beaurevers nad kralja!
(Dalje prih.)
Proda se:
večji stroj za rezanje mesa In slanine, stroj za drobljepje kosti in dobro ohranjeno damsko kolo. Ogleda in poizve se v gostilni, Tržaška cesta št. 19.
HIAClNTE V LEPIH BARVAH
Ima trgovina s semeni Sever & Komp., Ljubljana, Wolfova ulica 12. Cenik semen pošljemo na zahtevo.	99
POSESTVO
80 oralov in sicer gozdov,, travnikov, sado-nosnikov, njiv in lepih stavb 1,500.000 K. potem posestva v različnih cenah, hotel s kavarno, gostilna, pekarija, izdelovanje pokalic ter 12 oralov zemljišča, gostilna v okolici Maribora, lepa vila. krasne stanovanjske in trgovske hiše, hlstorljsko grai-ščlnsko posestvo s 130 oralov proda pisarna Zagorski, Maribor, Barvarska ulica štev. 3.	71
MAJHNO POSESTVO
v Št. Rupertu št 42 pri Mokronogu »a
Dolenjskem, obstoječe iz Iilše, vrta in njive; hiša primerna tudi za trgovino aH obrt, je na prodaj. Vtč se poizve prh Vojsk, Beltinci, Prekmurje.	96
Kupi se:
ZA IZVOZ V ITALIJO SE KUPIJO TRAMI IN DESKE.
Ponudbe pod »Trami« na anončno pisarno Aloma Company, Ljubljana. Kongresni trg 3.	105
Službe;
DOBREGA MIZARSKEGA POMOČNIKA
sprejme takoj Franc Poljanšek v Tržiču, Gorenjsko. Plača dobra, stanovanje in hrana.	10?
DOBRA KUHARICA
išče s 1. februarjem mesta najraje na deželi. Ponudbe na upravo tista pod »Kuha rlca«.	103
PRILETNA PAMETNA KUHARICA
se išče k mali družini (h -osebe) v lepem prijaznem kraju na deželi, katera naj bi se tudi na vrtna dela razumela, sploh znala celo gospodinjstvo voditi. Vstop'takoj ali 7.
1.	februarjem t. L Plača po dogovoru in medsebojnem spoznanju. — Naslov pri upravništvu lista.	91.
VEČ SLIKARSKIH POMOČNIKOV
sprejme ivan Košak, slikar, Bleiweiscva cesta 15.	87.
ŠIVILJA
išče delo za na dom. Najraje rnožko perilo. Naslov v upravi	84.
Raznos
POZOR. SMUČARJI!
Izdelujem smuči po naročilu. Popravila so sprejemajo. Jožef Peterca, kolarstvo, KcP-seze pri Ljubljani.	10J
STANOVANJE
v Mariboru, obstoječe iz dveh sob, kuhinje z vsemi pritiklinami, se zamenla za enako stanovanje v Ljubljani. Cenjene ponudbe pod »Takoj štev. 98« na upravo Usta.	98
NA HRANO IN STANOVANJE
se sprejme dijak. Naslov v upravi lista.
94
IŠČE SE MEBLOVANO SOBO
za enega ali dva gospoda skupaj proti nagradi. Ponudbe pod »Uradnik št. 86« nja upravo lista.	86.
VEČJA PRAZNA SOBA
pripravna za pisarno, se išče. Ponudbe na upravb »Jugoslavije« pod »Pisarna 21«.
ŽENITNA PONUDBA.
! fjatnec, star 35 let, s kapitalom, želi znanj* j z gospodično ali vdovo, 2 otrokom ni iz-j ključena, z nekaj premoženjem ali gostilno, ! trgovino ali kako posestvo na deželi. Šifra: i »Srečna bodočnost 2000« na upravo lista. !	104
bivši učitelj Glasb. Matke zapris. Izvedenec de!, sol
Najs1ovite|ši klavirji, pianini in harmoniji. FOrster, Bflsendorfer, Heitzman etc.
na obroke in posodo! Velikanska zaloga violin, strun in vseh
glasbil.
Proda sa pianola In fonola. Najvefjn In najpsobnejSB
podjetje v Jugoslaviji
Laur
D n z
ŽncC-nuni-7EZOUI-tU5E-UILE-mDUSTIt.STRPIE-noSTOPI= p PRORftČUlll-HflČmi IH OBISK IIIŽEtilR7B BHEZP1HČH0. E|
1000 K tistemu,
kateri mi preskrbi malo trgovino v najem z stanovanjem in kuhinjo, kje na prometnem kraju. Dopise prosim na IVO UŠENICNIK, poštno ležeče Škofja Loka.
ČEBULA
150 meterskih stotov prvovrstne čebule oddam po zelo ugodni ceni. Oberrelter D. Bezddn, Bačka.
Kostanjev let
prosto vagon in večje mnoline v gozdu kupi
J. Pogačnik, Ljubljana,
Dalmatinova ulica 1./I.
Posredovalci se dobro plačajo.
Trsje
m stropa in stene Izdelujem z naj-modernejšimi stroji.
Strešno lepenko lesni cement
vse to dobavlja najceneje.
Tel. 513
30*. R. PUH.
Tel. 518.
Z i,L’ Or&al Henn6“, Pariš
barva lase v vseh nuancah in izdeluje vsa lasna dela M. Podkrajšek, frizer za dame ln gospode. Ljubljana, Sv. Petra cesta it 32.
isasssessszuB*«
Pred nakupom naj si \ vsakdo ogleda veliko \
zalogo J
j jedilnega orodja, jeklenega in aluminijevega, potne košare, čevljarsk. orodja, rinčic in zapon za čevlje,
•	sukanca, gumbov, vezenin	j
in našivkov ter vse druge potrebščine za krojače, šivilje, čevljarje, sedlarje j
| Josip Petelinc-u j
\ Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 7. j
j Največja Izbira! Nizke cene! j
j T1A VELIKO IN MALO II \
Ljubljana, Oradaška ul. 22.
Prometni zavrni za premog d. 1 v Ljubljani
prodaja iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanški in trboveljski premog
vseh kakovost v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov
za teža npsralis Jukop tudi za indnstrijsia podjetja in nzpežan
Mn. ii ilsli tes a liro i§ telo uto, tonM premog k M mn.
Naslovi; PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG d. d. v Ljubljani, Nunska ulica štev. 19.
Mnogo časa In denarja sl prihranite ako tako) naročite
„Expre$“
kotno računarico.
..Ekspres« je zakonito zavarovana je naj modernejša in najboljša računska tabela za množenje in delanje.
»Ekspres" je zakonito zavarovana tabela ter stane s poštnino vred vzorec A 5 din., vzorec B 7 din.
Naroča se pri
ZVEZN! TISKARN*
V LJUBLJANI.
VIZITKE, KUVERTE in PISEMSKI PAPIR S FIRMO, TABELE, PROSPEKTE, LETAKE, LEPAKE in vsakovrstne druge tiskovine izvršuje lično in poceni
ZVEZNA TISKARNA
LJUBLJANA. WOLFOVA ULICA 1.
Naročila sprejema tudi uprava »Jugoslavije" in njene podružnice v Celju, Mariboru in Ptuju.
V trgovini
Mestni trg štev
SHT se dobi še po Jako
moške obleke . . moške raglane moške hlače ... . damske suknje . . damske kostume . . damske modne obleke damska krila .... in kožuhovina . .
5
«enl: "V**
od 650 K naprej od 1100 K naprej od 150 K naprsj od 550 K •'apref od 600 K naprej od 900 K naprjsj od 500 K naprej od 300 K naprej
!! Ogleda se lahko vsaki čas I I
i PP KIJ!
i n I
Giavni in odgovorni urednik Zorko Fakip
Izdaja koozordl dnevnika »Jueoslaviia«.
Tiski »Zvezni tiskarna« v LluhllaaL