Na jr ečji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Vetfa za vse leto * • • Za pol leta..... Za New York celo leto • Za inozemstvo celo leto GLAS NARODA £ist slovenslčifi ^delavcev v AmerikL The largest Slovenian Daily m tke United State* Šssued every day except Scndsn »nd legal Holidays 75,000 Read« TliLEtfON: CORTLANDT 2876. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, a* the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CORTLANDT 287» NO. 290. _ ŠTEV. 290. NEW YORK, WEDNESDAY, DECEMBER 10, 1924. — SREDA, 10. DECEMBRA 1924. VOLUME XXXIL — LETNIK XXXII PEREČA VPRAŠANJAV AM. KONGRESU Senator Borah je preprečil vse poskuse, da se v najkrajšem času glasuje glede predloge, tikajoče se plač poštnih uslužbencev. — Sterling je stavil nov predlog. — Koncem prihodnjega tedna se bo kongres od-godiJ za. božične praznike. — Razprava o poštni predlogi bo po Božiču. Washington. D. C.. 9. decembra. — Senator Borah .je \ -eraj v senatu blokiral poskus senatorja Edge iz New .jei-sey, da se sklene dogovor glede glasovanja, tikajorega -c vprašanja predloge plode povišanja plač* poštnih uslužbencev nreko veta predsednika Coolidge-a. Senator Edge pa je izjavil, da bo izsilil stvar ob prvi priliki, ki se mu bo nudila. Kaikorliitro lm zavrnjena predloga glede Muscle Shoals, bo vnrk'.oril senator Edge pogon za sprejem poštne predloge za povišanje plač poštnih uslužbencev. Senator StrHimr bo ob istr-ni castu skušal izposlovati vet6 ter izročiti zadevo po>lnemu de])artmentn. Izjavil je. da je •il'e go v namen izposlovati revizijo te predloge, da bo ugotovila tudi pokritje stroškov za povečane izdatke. Prijatelji predloge pa izjavljajo, da je glavni namen te referenčne predloge poraziti predlogo samo, s katero bi se »povišalo place poštnih uslužbencev. Senator Borah je nasprotoval dogovoru, da se sklepa o tej predlogi takoj. Senator Robinson, demokratični voditelj, je nato izjavil. da bi bilo povsem primerno in pravično storiti nekaj, njegov predlog ni bil sprejet. Senator Edge je nato nudil modifikacijo svojega prvega predloga ter izjavil, naj se glasuje prihodnji petek, a dovoli debato. Senator Sterling je izjavil, da temu ne lri^proUije, a senator Borah je zopet ugovarjal ter rekel, da se ne more senat lotiti te zadeve, dolqper ne bo rešeno \pra-anie Mnscle Shoals. Senator Edge je izjavil nato, da bo spravil predlogo na povrne ob priliki. Vse kaže. da se bo kongres orlgodil za božične praznike koncem prihodnjega tedna. V spričo sedaj prevladujočih okoliščin domnevajo prijatelji poštne predloge, da bo razprava glede slednje preložena na čas no praznikih. S tem bi bilo seveda olajšano delo nasprotnikov predloge in koncem konca bi bil vzdržan tudi velo. ZGODOVINSKO POSLOPJE IZ PREMEN JENO V MUZEJ. NAČRTI PREDSEDNIKA C AL. C00LIDGA. Washington, 1). <*.. 9. decembra. Predsednik Coolidfre je sklical -kupaj na posvetovanje voditelje v poslan-ki abomiei. Njegov na-men j.* napotiti jih k sprejemu ] retllf»«e še v sedanjem zasedanju kongresa, da se prepove objavljanje listin, tikajočih se dohodninskega davka. (Pr«»-LMdnik Coolidge je hil vedno v službi kapitala in povsem jasno je. kaj je nameni dohodninskega davka, kajti to objavl.jen.je vzbuja v celi deželi, postno med revnimi sloji, veliko ogorčenje). VEIKA NESREČA V RUDNIKU Amherst, Nova Skocija, S. dec. Y>l«»d hudih potresnih sunkov se .{«• jx>sni del rova v Springfield Mine. Zasulo je 23 rudarjev, katere so šele po triurnem delu rešili. Eilen med ujmi je kmalu zatem umrl. ITALIJANSKO IZSELJEVANJE V AVSTRALIJO. Napolj, Italija. 8. decembra. — Ker je izseljevali je v Združene države skoraj popolnoma omejeno. se je val izseljencev obrnil proti Avstraliji. Pred kratkim je več parnikov odplulo proti raz-nism avstralskim pristaniščem. J(EY»TO««E V»iW CO. "IW YORK Slika nam predstavlja zgodovinsko poslopje v Sail Antonio, Texas, krog katerega so se vršili naj hujši boji za prost cist in ne od vis "no.st. Poslopje bodo popolnoma preuredili ter ga izpremenill v muzej. BAVARCI ZAHTEVAJO IZGON "CARJA" CIRILA Bavarski radikalci zahtevajo, naj se izžene iz dežele ruskega velikega kneza Cirila, ki se je proglasil "carjem" Rusije. — Njegova žena se mudi v New Yorku, kjer ji zelo ugaja. NEMŠKE VOLITVE NISO IZČISTILE SITUACIJE Volitve, ki so se vršCle v Nemčiji, niso baje ustvarile nikake jasnosti. — Zmagali so sicer republikanski elementi, a niso mogli dobit: delavne večine. AUSTEN CHAMBERLAIN PRI PAPEŽU. London, Anglija. 0. deeembr*. Angleški zsuitinj»i tajnik Austin Chamberlain je danes obiskal papeža ter se je pogovarjal ž njim t» razmerah v Palesstmi. Papež jr zahteval, da mora imeti latinski patriarh v Sveti deželi vcC-je pravice kot. jih imajo vsn drugi pa triarhi. IZGON ŠPANCEV IZ MAROKA. BAXDITI SO OROPALI BANKO Chicago, 111.. 9. decembra. — Štirje bandit i so danes napadi* uslužbence Mawr državne banke t-r odnesli doset ti^oe dolarjev. O napadalcih nimajo nobenega sledu. Slovensko Amer. Koledar za leto 1925 ce izbomo prodaja. V kratkem Času smo ga prodali že par tlsoc. Kdor ga hoče imeti, naj ga takoj naroči, sieer bo ostal brez njega. Cena s poštnino vred 40 CENTOV. Oni naši zastopniki, ki se niso naročili koledarjev in pratik, naj se požurijo, da ne bo prepozno. SLOVENIC PUBLISHING CO., 82 Cortlandt St., H. Y. O. Ben-Karbich, španski Maroko 0. decembra. — Te dni se je začelo umtikanje španskih čet iz Maroka. Domačini so v premoči, in Spanci ne morejo proti njim ničesar opraviti. V Maroko je dospei 'reče sam španski diktator. gener..I komunistična. Berlin, Nemčija. 9. decembra. Tako zagovorniki kot nasprotniki Dawesovega načrta in svetovnega pobratenja so tekom zadnjih državnozborskih volitev izvojevali zmago, a prvi so seveda priborili večino. Ta izjava zveni sicer nevr-jetno. a temelji na posledicah volitev, v kolikor so bile objavljene do sedaj. Ce bodo potrjena poročila, ki so prišla dosedaj .semkaj, bo obstajala prihodnjo vlada iz socijalnih demokratov, demokratov, pristašev cen truma ali klerikalcev m pristašev Ljudske stranke. Novi državni zboi bo imel približno 23 članov več kot prejšnji. Socijalni (Umokratje bodo predstavljali najmočnejšo stranko v novem nemškem državnem zboru. Čeprav ni.-o še dospela prepolna poročila o izidu volitev, je zgoraj-šnja izjava povsem uttemeljena. Dobili so mogoče trideset sedežev i več knt, so jih imeli v zadnjem državnem ziboru. Dosedaj so se pokazali prccoj prijazni Dawesovc-mu načrtu in njih ojačena sila je dobro znamenje za on-e. ki žele, da se ta načrt, s sodelovanjem nemške vlade, gladko izvede. Tudi nacijonalisti, nasprotniki Dawesovega načrta, so pridobili na moči in zelo vrjetno je. da se bo izenačilo na ta način število irlasov. Druge stranke, ki so soglas no z dosedanjimi poročili pridobile na moči. so demokratična, centrum ali klerikalna stranka ter Štresemannova ljudska .stranka. Ljudska stranka, ki sedi na najskrajnejši desTfiei ter vključuje vse nemške monarhiste. med temii Ludendorffa, pa je doživela velik poraz. Isto se tudi lahko lede sprajne levice, ki je MILIJONI DOLARJEV V DOBRODELNE SVRHE Duke, tobačni kralj, je dal v do-brotvorne svrhe štirideset milijonov. — Tudi Eastman, znani izdelovalec fotografskih aparatov, je podaril izdatno svoto. Charlotte, N. ('., 0. decembra. James P>. Duke, tobačni kralj ter eden največjih magnatov v deželi, je ustanovni trust ni sklad v zire-sku štirideset milijonov dolarjev, s katerim naj bi se ustanovilo in vzdržavalo v North Carolini vseučilišče. znano p 1 imeiiom Duk« Berlin, Nemčija, f). decembra. Ruski veliki k ne« Ciril, ki je nedavno proglasil carjem vseh Rusov in kojega žena se mudi na obisku v Združenih državah, bo najbrž prLviljen kmalu zapustiti Koburg. kjer ima neke vrste dvor. .'e so verodostojna poročila, ki prihajajo iz Bavarske. Nezaposlena kraljevska veličanstva s svojimi pa rasi t i s<» postala resna zadrega za Bavarsko, posebno pa v Sachsen-Koburg-Cotha. iz katere dežele so izišli številni vladarji evropskih dežel v prejšnjih časih v dnevih pred vojno. Številni teh vladarjev so se vrlini sedaj domov v Koburg-Gotha, kjer delajo zgago. Najbolj odlična primera med temi je veliki knez Ciril, o katerem se domneva, da je šel nekoliko predaleč, ko se je dal proglasiti carjem vseh Rusov kot naslednik umorjenega Nikolaja H. ter ustanovil neke vrste dvor v Koburgu, kjer žive prejšnji bolgarski car Ferdinand in številni nadaljui parasiti. Komunisti v bavarskem parlamentu so poživljali vlado, naj izžene Cirila in znano je, da se mu ANGLEŠKA VLADA IN MIROVNI CILJI An si'i a je zagotovila Ligi narodov, da bo pospeševala cilje svetovnega miru. — Angleški minister za zunanje zadeve, Chamberlain, je rekel, da ne pomenja pro?nja za preložitev razprav glede ženevskega* protokola opozicije proti dokumentu. — Tudi Italijani se zavzemajo za Ligo narodov. — Kdo bo naslednik Španske v Maroku? Poroča Carter Field. Rim, Italija, 9. decembra. — Zaupanje v Ligo narodov kot nio£p-?no ^ilo za svetovni mir in človeško srečo je tvorilo glavno vsebino govorov ob sestanku dva in tridesetega zasedanja s^eta Lige narodov, ki je pričel s svojimi posvetovanji v Doria palači, ki je slavna radi svojili um et niš k i! < xa klad ov. Potreba povdarjanja koristnosti Lige je bila brez dvoma posledica najnovejše prošnje Anglije, naj se pre-iO/i razprave glede ženevskega protokola in glede razo-roževalne konference in vtisa, ki je pričel splošno prevladovat", da postaja Anglija vedno bolj hladna napram Li gi. Anpfen Chamberlain, angleški minister za zunanje zadeve, si je v svojem nagovoru očividno prizadeval razpršiti t?, vtis. Pojasnil je, da je bil angleški kabinet v vidikih 7adveeah radi rimske konference, da pa je vi;' -da, narod in celo opozicija odobrila njegovo potovanje, ker žele vsi izkazati svoj vešpekt Lil'i in ker se v si zavedajo visoke vrednosti stvari, katere je dosegla Liga i n ki jih hoee doseči v bodočnosti. Vedno večjo važnost Lip;e narodov so poudarjali tudi Signor Salmulra, v iirienu Italije in Afranio mirilo Franca iz Brazilije. Glede protokola za miroljubno uravnavo sporov jc bi-io precej napetosti v konferenčnih krogih, posebno z o-zirom na angleški predlog, naj se preloži na poznejši čas sklicanje razoroževalne konference. Vsa znamenja pa •-o kazalo, da bo protokol obveljal. Ob istem času j'1 sv t, z ozirom na ameriške interese, rni™it'v \a raziio^go bo takoijjo nami^nil°- bi bilo boljše, c? oklenili imuio\ati posebni komitej petnajstih svetovnih šest milijonov dola.riev da se ku- bi "im,ta!" t(>r v kak; juristov, kojili nalo-a naj bi bila proučiti kodifieiranje kjerS° monarhlJe ^'mednarodnega prava. Več kot enkrat se je omenilo ime predsednika Coolidge-a, ki je pred kratkim priporočil ta- pi potrebna zemlj'isea. zgradi i>o-slopja ter jih opremi tako kot je treba za tak zavod. Sklad h« priljubljene. Prejšnja carina, mati pokojne- ... , . .. , - jra caria Nikolaja, pa zavrača vse uiirav.lialo petnjast zaupnikov, ki' . . , ... , i,)- t'zahteve Cirila ter vstraia pri do- naj bi neprestano predstavljali j , 1 . . . enotno zastopstvo. Družina Duke j.' darovala že pogost1» veVrke svot • v vzgojeval- ne in dobrodelne svrhe. a zadnji dar presega vse. kar je storila dosedaj. Eastman, znani izdelovalec fotografskih aparatov je tudi podaril petnajst milijonov v dobrodelne svrhe. DEVET ŽENSK IN TRIJE MOŠKI NA POROTNIŠKI KLOPI. Los Angeles, 9. decembra. — Tukaj se vrši porotna obravnava proti bivšemu rokoborcu MeCovu, ki je obtožen, da usmrtil Mrs. Thereso Moos. Xa jKvrotiiiški klopi sedi devet žensk in trije moški. Jutri bodo zaslišane priče državnega prevdništva. mneva.nju. da je njen .sin še vedno živ. Povest, prihajajočo iz Berlina, da bo veliki knez Ciril kmalu izgnan iz Bavarske, so včeraj zvečer odločno zanikali spremljevalci njegove žene. ki se mudi v Ne\v Vorku. — V naših formalnih "informacijah se glasi, — je rekel neki nien opremljevalec. — da nima veliikl knez niti najmanjšega namena zapustiti K obn rs. Na vprašanje, če je prišla ta informacija direktno od velike kneginje, je odgovoril dotiiičmi: — Ni treba, da bi prišle toza-Icvne informacije od nje same. ko kodifikacijo. Rim, Italija P. decembra. — Čeprav se je sestal včeraj svet Liosvetovanju, so važnost teh posvetovanj vendar nadkrilile razprave, ki se vrše med angleškimi, francoskimi in italijanskimi delegati, ko.iih vlade baje nameravajo vprizoriti skupno akcijo v Azi ji, Afriki in nn Balkanu. Austen Chamberlain, angleški minister za zunanje zadeve, je imel tri posvetovanja z italijanskim ministrskim predsednikom Ivlussolini-jem ter prejšnjim francoskim ministrskim predsednikom Briandom. C]ovna zadeva, kroir katerih se sučejo ta pogajanja, je v]>rašanje. kdo bo sledil Španski v Maroku v slučaju, da bi sklenila popolnoma izprazniti to ozemlje.__ RUSI KUPUJEJO AMERIŠKI BOMBAŽ. VELIKA EKSPLOZIJA KISIKA. New Orleans, 9. decembra. - T , , „ , ., . . Zastopnilk-i ruskega tekstilnega Lahko pa. rečem, da prihajajo te, .... , , ..... 1 f. . „...', . sindikatu «o nakupih tukaj veli- lnformacije iz oficiielmh virov. . . .. , * m ' i kančke nrao/tme bombaža. Ze mc- seca januarja bo odposlanih v Ru- DR. HAINISCH JE POSTAL PREDSEDNIK AVSTRIJSKE REPUBLIKE. Prirao Rivera, ki bo vodil umikanje. SMRT ZNANEGA PIANISTA. Berlin, Neuučaja, 9. decembra. — Danes je tukaj umrl svetovnoznn-ni pianist, in učitelj glasbe Ksa-ver šar\enka. I^eta 1890 je napravil svojo zadnjo uspešno turo po Ameriki. P važnih vprašanjih, ki bodo baje igrala v bližnji take okoiščine. da zakon smatra, l»odof-ilosti veliko ill važno vlogo. (da se je isti dosledno o d po v dal Yr>e se debate, stavl.ja.jo se predlogi in se v isti sapi ameriškemu državljanstvu, rabi-bodisi sprejemajo, bodisi zavračajo. mo za to izrdz' "expatriation *. Pred. par dnevi je nosehen odbor poslanske zbornice Dru?i odstavek zakona od jše nadalje za svojega državljana: razpravljal o ameriških lctalcih. ki so poleteli krog sveta marca 1907 vsebuje določbe -lede -j ako dokaž|t> da ste„ujc v ino_ R. , ., -i . > * . . eksipatriacije. eceno je nilo, da so zasliiizih lmnierno nagrado, m ' . . . ....... i . . . v, i Glede vsakega amerislkega dr- ro je dalo povod trnvonei, da ie treba izpopolniti voiasko - ,- , , . *'„ j 11 zavljana— tukaj rojenega aii na- zračno službo. j turalmrauega -4 zakon smatra. Združene države, ki imajo najboljše m največje da ^ je odpovedal ameriškemu dr-zraene ladje, morajo p« svetit i vso svojo eneržijo vojaške- žavljanstvu, ako se naturalizira v inu zrakoplovstvu. ;kaki inozemski državi v zmislu Poveljnik zračne ladje **Shenandoah". Zacliary njenili zakonov ali ako zapriseže Lansdowne, je rekel: -- I zvestobo taka državi. "Res imamo par zrakoplovov, toda to vse skupaj ni) Glede naturafeiranih državljanih Prej ne smemo mirovati, dokler ne bo vsa aineri-.nov veljajo še posebne določbe, ška obal tako -osto zastražena / aeroplani, da se ne bo\ Ako tujerodec. ki je postal moglo nobeno sovražno letalo vstuliti v Združene države." državljan, se preseli v inozemstvo in stanuje tam gotovo enehal . *.« doba ladij, kojili vsaka bi dobavljala tristotim aeroplanom ku-> & dvali "pijonirko" caiiforniških 7a\ njo žaluje njen soprog Martin Simonich. 4 odrasli sinovi in 3 hčere. Naj v miru poeiva! Vreme imamo jako ugodno za Slovenk, staro gospo Ano Simo- ■ Jiicli. ki je po dolgi, mučni tri-i obiranje oranž. katerih je letos letni bolezni v (Jospodu zaspala d^ti. Pšenico smo posejali, sajne dne 24. novembra. Bil je veliča- dežja bi kmalu rtuli kaj dobili, sten sprevod. Za krsto se je pomi-! Mraza letos tu še ne poznamo, da-kalo nič manj kot :J0 kar. Stari si je po gorah že sneg zapadel. pijonirji brez ozira na versko iz-j>ovtHl so.ji tem potom izkazali zadnjo čast. Pri pogrebnih, obredih. ki jih je vodil novi župnik Father Daley, je bila cerkev polno natlačena. Obloženi ?ruck z cvetlicami in venci so irvedočili sožalje do blage pokojniee. Mrs. Martin Simonieh je bila rojna v Vojni vasi pri Črnomlju pred 6S leti. V Porterville je prišla pred 48 leti. kjer sta si obljubila ona in Martin zakonsko zvestobo. Bog je hlogoslovil njun zakon, kajti odgojila je zdrave 4 sine in hčeri, od katerih je Mary pristopila v samostan k nunam, potem ko je podučevala 4 leta ljudsko šolo. Vsa mlada, kot tudi stara leta je preživela, pokojnica na kmetiji, kjer je pred leti marsikaterega '"Kranjca" brezplačno nahranila.' -Južni vetrovi pa so dobro znamenje za prosper it eto za bodoče leto. ker farmer je odvisen največ od vremena. Pozdrav čitateljem! J. R. Simonieh. Ely, Minn. 2. decembra so bile v Ely mestne volitve. Slovenci so imeli dva kandidat. Eden je kandidiral za župana, drugi za mestni zbor. Težko mi je povedati, kdo je zmagal. Slovanska bolezen, ki se ji pravi nesloga, se je bila namreč za'kotila tu, in ta je zmagala. Mogoče pride spet kakšno zdravilo, v podobi "The Woanens League of I>a\v Inforcanentki bo gledala, da se izpolnjuje osemnajsti odstavek k postavam. Potem se bodo odprle oči nekaterim naprednim zavidnežom, ampak bo pre-pozpo. zastopnikom zadostne pr ze: zakon prepušča državnemu departmentn. da določi, kake dokaze treba v takem slučaju. ^Zakon tudi določa, da se noben ameriški državljan ne sme odpovedati državljaaistvn. kadar se do- zemstvu izključno ali poglavitna. kot zastopnik ameriške trgovfcic ali obrti in da namerava končno povrniti se v Združene države m tu redno stanovati. Posebno pravilo glede naturaliziranih državljanov. ki so se nastanili v Kanadi. Mehiki. Zapadli i Indiji. Centralni Ameriki ali Panami, določa. da morejo ovreči domnevo eks-patriacije*. ako predložijo ameriškemu diplomatienemu ali konzularnemu zastopniku, dokaz, da so v službi kake družbe, kontrolirane od ameriških državljanov in ki pospešuje interese te dežele. 2. ako dokaže, da stanuje v inozemstvu v poštenem namenu radi zdravja ali vziroje, in da namerava končno povrniti se v Združem-države in tu stanovati. *3. ako dokaže, da je nujna >ila. karšne on ni mogel predvideti, preprečila izvršitve njegovega poštenega namena, da bi se povrnil v Združene držaje tekom postavnega roka, in da namerava povrniti se in tu stanovati. 4. ako dokaže, da stanuje v ino-Kemstvu kot redili o imenovani zastopnik priznane ameriške prosvetne. znanstvene, dobrodelne ali verske orgalnizaeije un da name- Pokojm Cankar — Bog mu daj dobro — (Slovenci so imenovali po njem kos Ljubljaneinega na brežja — in to je menda vse. kar' so nau Slovenci dali) je vdano rekel. ko je slišal kaj presenetljive-; ira ; ''Čudno se suče časa koles —j enkrat podolgem. enkrat po-čez . . ★ Tega mnenja je tudi človek, kci sliši, kaj se je godilo in zgodilo pri brooklvnskem slovenskem pev skem društvu "Danici". Tisti, ki 'So društvo okradli za par s)to dolarjev, so prišli zopet na površje. Na vodilna mesta se pa najbrž niso povzpeli z namenom, da b: dali nazaj ukradeni denar. ★ Ob prvi priložnosfbi še k?ij več o tem. ★ Rojak je pisal uredništvu med drugim tud.i sledeče: V hišo prihaja tudi Edinost. Jaz imam polna usta zoper ta li>t. pn kaj se bom s Koverto podajal \ tlebato? Ali ni sramota za slovenski narod, ker je Edinost pred časom pisala nekako takole: Vsak, ki podpira Glas Xairoda .In njegovo upravo, je Človek zrez značaja! — Dobro, — toraj tisti rojaki. ki so poslali svojcem v domovino skozi zanesljivo tvrdko Frank Sakscr State Bank ž* milijone. in ni (bilo čuti še nikakiii pritožb, torej ti ljudje so brezzna- ' čajneži? Tisti, pa. ki ob vsaki priliki vbogaime prosi, on pa naj bo gentleman ? To so moške in poštene besede. Ali more kdo trditi nasprotno? ★ Pravili so mi o rojaku, da se je zaročil in poroči!. Prej ga nisem videl že dolgo vrsto let. par dni po poroki ga pa srečam. — Torej je res? — ga vprašam. — Moje iskrene čestitke! Pa tako na.gloma si skočil v zakonski jarem. Vrjemi. da sem presenečen. — Kaj se hoče. Najbrž mi je bilo usojeno — je odvrnil — ila sean dobil tako lepo. dobro in sladko ženico. — Kako Mta se pa vendar se. znanila ? — Dolgo časa sem že škilil zrli jo, pa se ji nisem mogel približati. Žive duše nisem imel. da bi me predstavil. Na neki pojedini sva pa slučajno prišla skupaj. Pn-misli. tik poleg nje sem sedel. Ona ilunnsintiauska Ustanovljena 1. 1898 T--! SCutnL Urfmnta lnkorponrara l. 1901 GLAVNI URAD v ELY, MINN. Glavni odbornkl: Predsednik: RUDOLF FERDAN, »33 E. 186 St.. Cleveland, O. Podpredsednik: LOUIS BALANT, 1868 E. 82na Street. Lortlo. O. Tajnik: JOSEPH P1SHLER. Ely, Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Box 961, Ely, Mlnm. Blagajnik neizplačanih amrtnin: JOHN MOVERN, 411 — 11th Ar«, Bju* Duluth, Minn. Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAHEK. SOS American State Bank Bid*. «0« Grant Street M Sixth Ave, Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbor: AN'TOX ZBASXIK, 4905 Butler St., Pittsburgh, Pa. HOUOR MLADIČ, 1334 W. 18 Street, Chicago, 111. FRANK SKRABEC, 4822 Washington Street, Denver, Colo. Porotni odbori LEONARD BLABODXTK, Box 480. Ely, Minn. GREGOR J. PORENTA, 810 Stevenson Bldg., Puyallup, Waafc. FRANK XORICM. i217 Bt. Clair Avenue, Cleveland. O. Jednotlno uradno glasilo: "Glaa Naroda**. Vse atvarl tlkaJoCe se uradnih «ad«v kakor tudi denarne pollljatv« naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se poSlia na predsednika porotnega odbora. ProSnje za sprejem novih Članov in bolnlSk* ■pričevala naj se poSilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vaem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj ee zglasi tajniktJ bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih aruStev se na obrnite n*i gl. tajnika. Novo druStvo se lahko vstanovi z S člani ali članicami. Razno. 106 let stara navesla. Najstarejša nevesta ani ^vetu zločince, ki so pobegnili, pu-tee plen na lieu mest a. Rešitelj je bil to pot navaden kakadu. ki je iz-gi voril omenjene besede. /.;ninui-vo je, da stano\alei v \ili ni>o o- NASLEDICA PRINCEZINJE je brezdvomno Madame Petsy1 pazili neprijetnega obiske. Penniiek i/, kraje Tiptree. okraj Ksj>ex v Frane i ji. Dama je stara župnik /- d.-žele. znana dobriči-10(i let ter jo je pred kratkim za- mt j,. j)rip„vrdoval nekoč v krogi; dela huda nesreča. Vodila je go- ^voj;}l 7-n;ni).t.v. -Vsaka- naša no spodinstvo pri-nekem ne baš ml;:- va kuhariea frov-»ri spočetka: ke-dem gospodu, k i jo pr» cl t.'dni v j.0-j „u skrbel za mene na .~ta-| ra leta." CJospa Penniek se j > prvikrat poročila prod H6 leti '/." nad 40 let je vdova, soda j pa se! je zopet naveličal:«, -amotarenja. j Velika tatvina v kraljevem muzeju v Ravenni. Pred kratkim so vdrli tatovi v kraljevi muzej in so odnesli razne i dragocenosti. Med njimi --<• naha- j ja Icrasen zlat diadem in s\-eto\-noznani ok!'-{) Teodorija \"elikegn. rava končno povrniti se v Zdi-i„jnie niti Predala, jaz sem pa žene države kar gorel v sami strasti. Nestrp- |no sem čakal prilik^, da jo nago vorim. Končno so servirali nekaj Predpisi povdarjajo. da treba za vse take okolšeine doprinesti movina nahaja v vojnem stan ju. j zadostna dokazila. Enostavna iz-I>rža\niiL departmena predpisuje java. da je temu tako. — pa naj »sledeča dokazila s strani onih na- bo tudi pod prisego — ne zado-turaliziramili državljanov, ki vzl-ic stuje. Po svetu. ŠKOF JE POGLAVAR BOSTONSKE UNIVERZE. Boston, Mass., 9. decembra. — Ravnatelji Bostonske univerze so danes izjavili, da je bil izbran rektorjem William F. Anderson, škof met odi st o vsJi e cerkve. Svojo službo bo nastopil dne 1. januarja. Postal bo naslednik dr. Lemuela IT. Murlina. PUCCINI JE ZAPUSTIL VELIKO PREMOŽENJE. Rim, Italija. 9. decembra. — V kratkem bodo odprli testament slavnega italijanskega skladaf<-Ija Puccinija. Njegovi sorodniki domnevaj«, da je zapustil dvajset milijonov lir premoženja. AMERIKA SE BO UDELEŽILA ANGLEŠKI PRINC BO OBISKAL KONFERENCE GLEDE TRGO- JUZNO AMERIKO. London, Anglija. 9. decembra. Iz zanesljivega vira se je izvede- VANJA Z OROŽJEM. Washington. I). C'.. 9. dec. — Ameriška vlada je obvestila 1/i.go lo, da bo spomladi obiskal angle- ( šbi princ Južno Ameriko ter\se j narodov, da bo poslala svojega iato podal na angleški bojni ladji zastopnika na konferenco, koje v Južno Afriko. Njegovo potovanje bo trajalo par mesecev. DRAGE ZNAMKE. Pariz, Fraiicija. 9. decembra. — Na dražbi v hotelu "Ventes". so bile štiri francoske znamke iz leta 1840, 3crlatnorrdeee barve, pro-daiie za 300.000 frankov. Druge znamke tega lennka so se prodajale po 60,000 frankov. namen bo orožjem. uravnati trgovino z Rad bi zvedel za nasslov mojega bratranca ANDREW REPK H. ki je stanoval svojeeasmo v Tuekahoe. N. Y. in pozneje na na velikem krožniku — sam ne vem. kaj je bilo. Le to vem. da lxilo irosto. rmeno in paekasto. Ponudim ji krožnik, pa tako nerodno. da sem skoro vse zvrnil in polil po njeni svileni otbleki. Ona me urdo pogleda bil začetek najine ljubezni. Kakadu kot rešitelj. V zadnjem času so štirje ban_ idili, ki so imeli sAoj avtomobil.1 ! ogrožati več vasi v grofiji Surrey! j v Angliji. Roparji so pokopali pri ; svojih napadih zdlo brutalno in | prebivalci omenjenih vasi so ži-! veli v stalnem strahu ter se niti niso upali na cesto. Zato so postali zločinci še drzne iši in doeina so poprej izvrševali vlome v sta-1 je, so so se sedaj lotili bogatejših i posestev in poslopij. Pred krat-j kim je ta tolpa skušali oropatiBogat A me ritk an ee Robert (1 resnična 5V7S3 3S fOPTA-5MT tN0C*W000 4 UNSCKW033. «i 1 neko posestvo v Bvfleetu. Zbra li so že lep plen. ko so nenadoma Izat-nli glas: '"llaJo. kaj delate tu V ' Nenadni krik je prestrašil se je te < hi i sodnijsko loičil prineezin'je Roxhurghe tier bo vkratkem poročil z M AVillard, ki jo vidite na let od iss iki. življenska To je zgodba; Mož je bil star trideset let in je želel, da bi doživel najmanj še petdeset spomladi. Sel je k zdravniku ter ga vprašal za svet. Ln zdravnik mu je rekel: Ka-ditii ne smete in alkoholnih pijač ne smete piti. Nadalje ne smete ponoeevati in le malo jesti. Ne imejte opravka z ženskami. Iz-prehajajte se dosti. Bojte se prehlada. Mož je delal, kot mu je zdravnik za,povedal. Njegova lica so postala rožna, hoja mn je bila prožna, kri mu je valovila v žilah, lxil je junak, da bi se najrajši z vsem svetom spoprijel. Ves srečen m zadovoljen je blagoslavljal zdravnika in njegove nasvete. Netkega dne pa gre mimo hiše. Na strehi so bili delavci in so streho popravljali. — Plosk! — težka opeka pade na njegovo glavo. Mož je cepnil ves krvav na Božično darilo trajne vrednosti. i>4 E. 101 St.: New York City. Prosim rojalke. ako kdo ve za tla. proklel zdravnika, ker mu ni njegov naslov, da mi naznanv. J prepovedal hoditi mimo hiše, ka-za kar bom zelo hvaležen. —-jtero delavci popravljajo, parkrat William Repich, 1114 Wil-|se je stresel in umrl. loughby Are., Brooklyn, N. Y. g—-r~r: ^e——~ Božič je ugodna prilika privaditi otroke k varčevanju. Stariši nai dajo otrokom kot BOŽIČNO DARILO vložno knjižico, da se taisti navadijo že v rani mladosti pomnoževati svoje prihranke. Naročite nam, da Vam pošljemo vložno knjižico za vsakega Vaših otrok z začetno vlogo $5. , j a ž- Vloge "Special Interest Account'' se obrestujejo po — 4% na leto. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, N. Y. f GLAS NABOT>A, 10. DEC. Resnica o macedonski tragediji. Iz "Politike'' posnemamo tozadevno poročilo: *'IIristo Stojanov. »laii zunanjega komiteta holjrar-tkega agrarnega narodnega savt-za in bivši minister v vladi pok. StamboLij.ske.ga je podal izjavo. ki osvetljuje Oaafkova in cel njegov teroristični režim, kateremu je n-l>it vodja makedonstvujuščih, To-o-|sveta stn.eJa lle po svo]e. ampak Alek- .made, posebno v materinem [sebllo pa voja5kih. akademneno 1-; pQ veljavnm predpisih. Tako je zobraiženih delavcev, bo mogoče še ! >:poro-j:I nftki Nemee iz rajha. da sodelovanje I upa Liti kost sVoji nalo^ keP je služil več let v francoski tujski le- fgiji in je obesil že dvanajst ljud vitev vojaškega inžeiijerske.ga ko-' na rahločutnost državljanov, naj ne puste predolgo čakati reveža v negotovosti, in naj se kdo javi. da ga odreši muk, ki mu jih je povzročilo čakanje. Javilo se je precej ljudi, ki So bili pripravljeni spraviti s tega i 11 i enz i vn i je izrab i t i mlade tehnične hiteli blemih narodr.e obrambe. Ustano-i Prevoz zfata oo zraku. Te dni se pripelje po zraku iz la IV« d garij o » 1 kakšne namišljene Gothenbiurga na Švedskem v Lon- boljševiške nevaniositi. pač pa da r>,1° uporalbili navadno letalo, to profesorsko - generalskega reži- najmodernejšo panogo prometnih ma. Neodvisno od te poverjena. V tem oziru je bil lan mirovno stanje naše armade. Na | izdan definiti^ii predpis o prosvu. temelju letos sprejetega zakona je bilo mirovno stanje vojske znižano toliko, da ostane pod orožjem do 1. 1927. vsako leto od 1. ap rila d«) 30. septembra h' 90.00(J mož, od prvega oktobra do 31. Svojo hčer je zadavil. Zgodilo se je v Atenah. Teodora Cosanitu je bila hčerka grškega bogataša. Nežni popeK je imel komaj 18 let 111 je posebno ljubil plesne zabave. Na neki plesni reviji se je Teodora seznanila 7. ruskim beguncem. Mladenič je deklici razkril svoje srčno nagnr-nje do nje ter je kmalu nato prosil očeta za roko. katero je dobil. Mla d i parček je živel nekaj časa v sladki ljub rani i, po par tednih pa je Rusa popustila, ljubezenska vročica in se je začel oytujevati deklici. Teodora pa je sedaj svojega zaročenca vzljubila z vso silo svojega bitja. Kakor znorela je letala za njim ne le po plesih, ampak tudi po kavarnah in ga je neprestano obiskovala na stanovanju. Oče je kmalu zvedel za to sra- proti vasi in se zatekel v prvo hi--m'oto in ni ^V^il da bi se nje-šo. ki je stala «1, jx>t.i. Tu je pri- -ova hil na 4ak na5in Poniževala povedoval kmetici, ka j se je z-o- raladim možem. Prepovedal (lilo z njegovim očetom. Žena ga -1e Tcodoi*i sestajati se z nezvestim je tolažila in obljubila, da gre sa_: ljubimcem, kar pa je dekle obču- ma po orožnike. Pomirila je joka- fil° 'kakor ol-ie v S° jočega dečka i5l ga položila v po- v nii ^plapolala strast lju- steljo k svojemu sinu skoraj istcb,;zni in so imeli starc-ti. ljanje akcije makedonske revolu-eioaiarne organizacije delo Moskve in na ta način tla obtožbam, n fi- ni doslej edini. Že večkrat so londonski bančniki poslali dragocenosti iz kraja v kraj z letali, tudi perjenim prot.i sofijski vladi. Naj- Preko mor.ia- Dasi ^ zdi £u(lno na kurioznejše v tem slučaju pa je bilo dejstvo, da sta isti čas — ko je Todor Aleksandrov veljal pred evropsko demokracijo kot boljše-vik in je minister Kalfov v tem zmLslu dajal izjave žurualisfom v Ž«*nevi — konforeirala Todor Aleksandrom- in minister Sloenčev z ministrskim predsednikom Can-kovom in obe«lovata in večerjala v njegovi liiši. Toda la dunajski manifest jo iinel nepriča.kof\Tane posledice, dasi je nekoliko izboljšal Cankovov položaj. Te p(Ksh>ilice so se ]>ojavi-le najprej v vrstah same makedon wke revolucionarne organizacije. Nekateri njeni člani so spoznali, da nova taktika najboljše odgovarja trenutku: iskreno so prožili tni vzgoji našega vojaka s tendencami. vladajočimi duhovni razvoj našega naroda in njega politične težnje. V vseh ozirih skuša naša armada slediti Masarvkovemu idealu demokratične armade, ki bi čil j^rvi mah. je vendar res. da je pre voz velikih dragocenosti po zraku bolj varen kot po suhem ali z ladjo. Je sicer paradoksno, a vendar resnično. Edina nevarnost, pri prevažanju zlata z letali, ki ga vodi 'seveda zanesljiv pilot, tiči v tem. da pade stroj v najslabšem slučaju v vodo. Verjetnosti za tak primer je zelo majhna. Ako se prevažajo dragocenosti po dosedanji poti. so v večini nevarnosti, da se jim kaj pripeti. Mnogokrat se Kgo-di, da se vozilo pokvari in je s tem tudi zaklad izgubljen. Večja nemarnost pa preti po«iljki od strani spremljevalcev, ki cesto podleže-jo izkušnjavam in se polaste zakladov. >ki so j:rm bili izročeni za nekaj časa. Ako pa izročiš drago- Anekdote. roke delavskim masam in kmalu ceno bla??° ^ ^ljučena se j.rm je posrečilo par uspelih po- ^aka nevarnost, da bi ga med vo- skusov. da formirajo in učvrstijo ^ kdo ukradel Olgovoren za •1 1 • t> 1 ~ x_ 1 tovor je le pilot, in teera vso pot nove sde za boj. Poleg tega je tr«-- *' 1 ^ / marca vsako leto pa kakor doslej t ila (1a (lei uaroda in bi svojo loO.OOO. To znižanje števila je biloL^sisitenco opravičevala s slstt?ma-i za-eden o kljub temu. da je bdlo že I tičn,im delom leta 1923. odpuščenih 4000 mož ]>o šestmesečni službi. Poleg tega pa so bili 11a podlagi posebne vladne 11 ar ed be odpuščeni nadštevilni branbovei po štiri ozir. šestmeseč ni službi zaradi gospodarskih in s< cijalnih vzrokov. Iz teli odredb j< razvidno, da je naša vojaška uprava v času koalieijwkega režima ]»«>-skušala kolikor mogoče zmanjšati breme vojaške službe, da bi bilo kolikor mogoče najmanj sil odvzeto produktivnemu gospodarskemu življenju, ne da bi trpela varnost republike. V materijalnem oziru se vojaška uprava -trudi urediti nabavo vseh sredstev v/a zgradilev de v prospeh domače industrije in zmanjšati našo odvisnost od tuji ne. Treba le opozoriti na industri jo orožja in municije. kjer po za slugi previdnosti vojaške uprave skoro popolnoma zadoščamo sam svojim potrebam in lahko upa mo. da postanemo dobavitelji ne Voltaire se je iizprehajal nekoč s svojim prijateljem, ko je prišel mimo duhovnik z najsvetejšim. Voltaire se je odkril. Prijatelj ga je začudeno pogledal, češ kaj si se že pobotal z Bogom? Pozdravljava se. sicer pa ne občujeva, je od-•rovoril filozof, * General Alexander de Ciirardin je imel nezakonskega sina. Klavne-arma Iga publicista E. de Gdrardin. Ko je je postalo mladenieevo ime slavno, je rekel prijatelj generalu: '' Požuri se priznati ga za svojega, sicer se ti utegne zgoditi, da te on ne bo priznaval r/a očeta.** ali jim odsekal na ta ali oni način glavo. Dostavil je. da si je na tem polju pridobil v svoji karijeri precejšnje prakse in da zaupa svoji spretnosti, da delinkvent a ne bo skoraj nič bolelo. Omenil je tudi. da spričo te njegove po rab 11 osti ;ie bo razpisana nagrada 2000 fran kov prevelika. Drug Nemec je navajal v svoji o fed't i kot priporočilo dejstvo, da je bil za svetovne vojne skoraj vedno v prvi črti in pokazal dovoli poguma. Zato da mu je zahtevana "usluga" bagatcla. za katero se je zadovoljil s polovico honorarja, namreč samo s 1000 franki. Naš vir ve povedati, da je sedaj morilec iže rešen vsega človeškega trpljenja in da je šel posel v resnici prav 'gladko diletantu izpod rok. Komu pa je zaupalo sodišče v Altdorfu to važno uradovanje. pa žalibog ne vemo povedati. Glavna stvar je. da je šlo, da se je pokazala tudi na tm polju zaslužka, za pripfravne Ijludi nemara prav lahkega. občutna konkurenca in da je dokaza,la ^jltdorfska sodnija svojim ibirrtkratičnim kolegin.jam v Švici, da je bolj napredna kot one in da ureduje lahko povsem neodvisna od njih. Komaj je prestrašeni deček zaspal. ga je zbudilo govorjenje. V svoj največji strah je zapazil, da govori njegova gostiteljica v. možem. ki je malo prej ubil njegovega očeta. Zavedel se je. da se nahaja v hiši morilčevi. Sledili so strašni trenutki za ubogega, fanta, ki je slišal 11a lastna ušesa, kako je govoril mož 7. svojo ženo o peklenskem načrtu. Truplo starega Szite sta hotela pri nest i v hišo in ga z dečkom vred zažgati v peči. ker se je zločinec naravno hal, da ga ne bi otrok izdal. Zveri v človeški spodobi sta .se hitro odloČili. Sli sta iz sobe Iskati žigiee in goriva. To priložnost je porabil deček in zbežal skozi okno. Ubogi Szita je taval po cesti, dokler ni naleti! na orožnika, k: mu je vse povedal. Orožnik je prijel reveža za roko in ga peljal nfl,-zaj v hišo ob samotni poti. Stopil je sam v kuhinjo, kjer je v peči žarel veliki ogenj. Na vprašanje orožnikovo. čemu gori tako močan ogenj v pozni nočni uri. je odgovorila žena, da hoče peči kruh. Ko pa je mož postave vprašal, kje ima testo, sta bila zakonca nemalo v zadregi. To -vse je potrdilo orožnika v domnevi, da ga deček ni nalagal. Ko je poklical orožnik m ale era veljavo in vrednost samo tisti trenutki. katere je preživela z Rusom, Kmalu je govorila cela mestna četrt o Todorini ljubezenski norosti. Oče je dal poklicati hčer predse, napravil ji je pridigo ter jo vpraševal po vzroku njenega početja. Teodora je z drhtečim gla som razkrila tajnost. Povedala je. da se čuti mater in da pomeni zanjo Rus več kakor ves o.stnli svev. Oče je pri teh besedah vzkipel. Vrgel ^e je na hčer. ki mu je pripravita toliko ponižanje, jo prijel za vrat ter jo zadavil z rokami. Mati Teodor in a -ki jena otrokove obupne klice stopila v sobo, je našla na postelja še napol toplo truplo mrtve hčere, oče pa ji je brez olepšav razložil, da je to storil on. ter se nato prijavil policiji. O tej drami govori sedaj pol Grške, posebno mnogo pozornosti pa ji posveča atensko časopisje. Szito v kuhinjo, sta se živinska soarša skoraj sesedla. ko sta zapazila, kaj se je pravzaprav zgodilo. V naglici i.n v temi sta namreč pograbila svojega lastnega sina v spanju, misleč, da gre za otroka ubitega kmeta, in ga s truplom žrtve vred polila s petrolejem, omamila in vrgla v žarečo peč. Mali Szita je na naravnost čudežen način utekel strašni smrti. 1 lahk«> kontroliraš in doznaš. ali m kaj je pristal. Velike zavarovalnine, ki jih da- t ji član kabineta. Petar Cauujev. posvečen v manevre Aleksandro-jzaka' Je va in Protogerova. iskreno osvojil . ,„ ' -p^i,, nes zahtevajo zavarovalne družbe ideje, podčrtane v manifestu kot. Neka dvorna dama je šla k spovedi. Duhovnik jo je izpraševal katerih naših sosedov. V tem oc&iru I temeljito o njenih grehih. Ko mu je storila koalicijska vlada važen j je povedala, vse in olajšala svojo korak, ker je spremenila brnsko I vest. je bil mož tako netakten, da orožarno v sekcijsko družbo, ki se- se je zanimal za njeno ime. Moje ..... za prevoz tako dragocemh stvari nove osnovne direktive. , _ __ . so povod, da so zaceli merodain Vsled tega pa trepetala Todor . razmL-]jati kako iih ^ Aleksandrov in Protogerov ko tu- pokaKalo ^ ^ da zahtevajo di cela Cankova vlada. Postala - ■ zaTarovalnk,e za pTev0z dra?0ce. nevarnost, da se jim izmakne iz ^ predjnet(>v zračtti ipoti veli_ rok makedonska revolucionarna ^ ^^ ^^ k(>t z dosedanji- ^.rtranizacija. ki je hila poleg vo> j . pmmetTlimi ske edina oslona današnjega rezi- fv zelp drago se varnost je bila. da se organizacija u ^ ^^ razbije. Toda v enem kakor v dru- , , » ., . ■__• _ ^ U J . .1 ker baoKsmki zastedajo pn zavaro- ge.m slučaju bi se ojacil nevarni neprijatelj v deželi in to baš iz ure de. odkoder je Oamikova vlada re-kru-tčirala najlbolj kr\ižejne ubijalce in ink^itorje. Predsednik Can kov ni mogel čakati in je potoval valniinah. POZOR SLAMNIKABICE! Išče se izvežbane slamnikarice na W. G. box mastne za moške slamnike. Službo dabi tudi conneetor. celo moč z avtomobilom, da pri<>e t Vpraša jte pri: Fasilioncraft, 21 daj lahko dobavlja tudi tujini, za kar je tehnično prvovrstno pri pravljena. Iste cilje zasleduje uprava v a vi at i ki. Njena zasluga je. da imamo danes svojo industri jo motorjev in letal, katere produkti so cenjeni tudi za mejami. Baš v čas koalicijske vlade spada or ganizaeija letalskega odbora MN-0 in cela vrsta velikih podjetij naše vojaške aviattike. Rapidni raz voj naše aviatike. je jasen vsakomur. kdor primerja število pole tov vojaških letal v zadnjih treh letih. Leta 1932. jih je bilo 21.273, 1. 1923. že 54.449 in letos samo do 31. avgusta 48.516. Vojaška uprava je tudi k sodelovanjem ministrstva javnih del pripomogla k ime. duhovni oče, ni greh. govorila dama. je od- kar najprej v Sofijo. Car Boris je West 4th Street, New York City, uresničenju prve državne promet Drgnenje vedno pomaga! Ne zanašajte se na mastna, mazila, ko t resnici potrebujete liniment! Fat Oft je bil Tedna dobro idravilo. To je najfinejši in najbolj zanesljiv liniment, ki Ka morete kupiti za dr-nar. Si pristen. če nima ANCHOR znamke. F. AO. RICHTER * CO. 1M.114 Bo. 41 h St., Hrookiya, N.I. ■ «L■ & C J V " ^' -— Roparski napad tolovajev in Ra. dičeve republike. Pred par dnevi je prišlo v Med. ribnike pri Sv. Barbari v Halozah okoli petnajst tolovajev ob-bonoženih s puškami in mokre, si od hrvatske meje. Napadli šo hišo posetnika Jos-ipa Petroviča, p. d. Pleukača Roparji so ndrli skozi vrata in okna v hišo in na streho, tako da so morali domačini pustiti denar in obleko ter naglo oditi na podstrešje. Razbojniki so razbili hišna vrata ter prišli v sobo markirani. Desetletna deklica, ki je še osrtala v pritličju, je morala povedati, kjer imajo denar, ker so ji grozili, da j|o sicer u strele. Roparji so divje kričali: "Peneze. peneze!" Našli pa so le ; manjšo denarnico s par dinarji. Ko so v umi ji vi divji jezi vse po-'bili, se je en ropar pospel še po stopnicah v podstrešje, kjer pa ga je gospodar z močnim krampom treščil po glavi. Poprej pa so 5e zunaj obstrelili posestniškega sina Ivana Bratuseka, ki se je slučajno mucKl v bližini. Ta je obležal mrtev. Po raztelesenju njegovega trupla so dognali, da je imel devet strelov, med temi štiri v glavo. Roparji so po končanem razboju nsli preko bližnjega Sv. Florjana na Hrvatsko in »e ni o njih doslej nekakega sledu. Božična denarna nakazila katera se skoz nas odpošljejo do polovice decembra fcodo še pred prazniki izplačana. Stroški brzojavnega pisma samo EN DOLAR. Naročite še danes denarno darilo, katero ste se namenili poslati Vačim v domovini. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Posebna ponudba našim citateljem! Prenovljeni pisalni atroj "OLIVER'' elih konjih, s trnbani na glavah in v razkošnih oblekah, kot jih Peter ni še nikdar prjeje videl. — Pustite svoje meče, gospoda, — je rekel voditelj teh Maro-kancev. v izvrstni španščini. — kajti dosti na.s je in sveži smo. Vidva pa sta izmučena in ranjena. Pokorila sta se. ker nista mogla storiti ničesar drugega. — Sedaj nam povejte. — je nadaljeval načelnik jezdecev, — ali nista ona. dva Angleža, ki sta naskočila "San Antonio" ter pobegnila. ko se je ladja potapljala? Ca/stell je prikimal ter pričel govoriti: -- Naskočila sva . , . -— Pusthno to. kar sta iskala. — je odvrnil kapitan. — Imen visokih dam ni treba omenjati v navzočnosti tujih moških. Bila pa sta v zadregah tudi od tedaj naprej, tam v krčmi, kjer se je ta visoki gospod tako junaški obnašal. Culi smo celo povest ter častimo moža, ki zna tako dobro vihteti meč v temi. — Hvala vam. — je rekel Castell, — a kakšen opravek imate z nama ? — Senjor. poslal nas je naš gospodar, njegova okscelenea. visoki lord in markij de Morella. da vaju najdemo ter privedemo v Granado kot njegova gosta. — Tako je rekel duhovnik. Mislil sem si isto. — je mrmral Peter. — Prosim vaju. da gresta z naoni brez odpora, ker nočemo storiti uo-benega nasilja takim junaškim možem. — je nadaljeval kapitan. — Prosim vaju. da sedeta na ta dva košnja ter odjaliata z nami. — Jaz sem trgovec ter imam svoje lastne prijatelje v £>ranadi. — je odvrnil Castell. — Ali ne moreva iti k njim. ne da bi iskala gostoljubnosti markija? — Senjor. naša povelja se glase drugače in beseda našega gospodarja, markija, je postava, katere se ne sme kršiti. — Mislil sem. da je Boabdil kralj Granade, — je rekel Castell. — Brez dvoma je kralj, senjor, in z milostjo Alaha bo tudi ostal to, a mark: je zvezan ž njim s krvjo in dokler bo trajalo premirje. je zastopnik špansih veličanstev v našem mestu. Na kapitanov o znamenje sta dva Marokanca skočila s konj ter jih privedla naprej. — Ničesar ne moreva storiti. — je rekel Peter. — kot iti. Nerodno, kajti bila sta vsa trda, sta splezala v sedlo ter odja- liala z Marokanci. Solnee je že zahajalo, kajti dolgo sta spala in do časa. ko so dospeli do vrat Granade, so muezini poživljali z visokih, minaretov vernike na molitev. Le medlo in nejasno sliko je dobil Peter o tem velikem maroškem mestu, ko je jahal sredi svojih zavojevalcev Bog vc kam. Ulice so bile ozke in sempatam so se zbirale množice ljudi, ki so miniralo: — "Krščansk jetniki". — ali pa "krščanski psi". Peter je bil izmučen, raztrgan in na glavi je nosil čudno kapo napravljeno iz si arm e, a nikdo se mu ni smejal, ker so vsi domnevali, da mora biti izvanreden človek, kljub njegovi čudni zunanjosti. Mogoča pa so tudi že slišali o njegovem boju v kremi. Konečno, po dolgi ječi navkreber, so prišli do palače na vrhu griča, ki je stala nasproti veliki trdnjavi, napravljeni iz rdeče opeke. To trdnjavo je poznala pozneje kot Alhambro, a od palače je bila ločena od prepada. Ta palača je bila zelo veliko poslopje, obdano od vrtov, kjer so visoke ciprese štrlele v zrak. Jahali so skozi vrtove in razna vrata, dokler niso dospeli na dvorišče, kjer so jih sprejeli služabniki, s plamenieami v rokah. Nekdo je pomagal Petru s konja, nekdo ga je podprl ter odvede! po stopnjicah navzgor v velrko. hladno sobo, ki je imela sijajno okrašen strop. Peter se ni spomnil, kaj se je zgodilo nato. ★ Poteklo je precej časa. skoro en mesec predno je Peter odprl oči ter zopet zagledal ta božji svet. Ni bil nezavesten ves ta ča«, ravno na.sprot.no, — več kol enkr at je zapazil krog sebe ljudi, ki so se pomenkovali. Posebno pa se je spominjal temnoake, lahkonoge deklice. z okroglim obrazom, ki je imela oči v idu o nalogo skrbeti zanj. Včasih je mislil, da mora biti to Margareta, čeprav je dobro vedel da ni, ker ji ni bila jwdohna. Zdelo se mu je tudi, da je enkrat ali dvakrat videl ošabno lice Morelle. ki se je sklanjalo nadenj. Sedaj pa se je konečno predramil in zapazil deklioo, ki je sedela poleg njega. Skozi neko okno jc prihajala sebična luč, ki jo je obsevala. Moral si je priznati, da je krasna. Nato pa jo je ogovoril v svoji okorni španščini, ker se mu je zdelo, da ne razume njegovega lastnega jezika. — Vi niste Margareta. — je rekel. _mcckwooi> * UHOCRWOOO. n. v. Sl'ika nam predstavlja dijake Ilaruard univerze, ko se vežba-jo za prihodnje veslaške tek ne. Albert Jean: Resnica in laž. (Slika iz bodočnosti.) — Torej nikakor nočete priznati, kje ste se mudili 12. marca zvečer.' vpraša preiskovalni sodnik Claud a Rozova. Obdolženec zmi^ne z rameni: — Ne silite vame! odgovori. Dejal sem vam že, da vam ne mo, rem povedati. — In če vas prisilimo, da priznate resnieo ? sili sodnik. — Ni je sile na svetu, da bi mogla raz vezati jezik človeku, ki se je odločil, da molči. — Motate «e! ga. zavrne sodnik. Neki zdravnik, doktor Villi-ers, je baje pred kratkim našel elikstr, ki vpliva neposredno na podzavest, dottičnega, ki ga popije. Po zaužitju pacijent za^pi. in dokler traja to umetno (sparse. čan o uspešnosti oliksirja. vpraša •nato, diokončavši svoje opazovanje. — Popolnoma!... Oseba, ki ga zaužije. izirubi voljo nad svojim miislimt vin besedamli... Re.smiea, ki jo je do tedaj <*krivaila z napo-rem svoje volje, se pojavi potem liki Mika na fotografski plošči, ki si jo poveznila v kopel. — lii li mogla prisostvovati poskusu? zapr-wi gospa Villierso- Ni- vo- — Pri neki dami! — Zakaj nam tega niste takoj poivedaii ? — Ker je dama poročena, sem je hotel kompromitirati. — Kako ji je ime? Gla.s se utrne kakor curek de na pesku: — Isabella VJillietfsova! — Kaj? Kako? Moja žena? Kemik izpuhi roko, na kateri je nadzoroval utrip in se zmedeno skloni k spečemu... 12. marca!... Saj takrat je on potoval v Lvom! — Kje ste biti vi 12. marca zvečer? vpraša preiskovalni sodnik doktorja Villieis-a. Prevarani mož se ozre v svojo ženo- Njen .i baz je brezbrižen iai mirte i. in doktoru se zazdi, kakor da m- je vse nosove življenje zrušilo v nič... Ni se stresla pred njegovim pogledom, brez besedice je čakala, da pade strašna beseda. Doktorja Villiersa pa je takrat prešinila misel, da more biti tudi laž vzvišenejša od resnice. — 12. marca, odgovori premišljeno in z rednim glasom, sem prebil večer donta s -vojo ženo... Ta človek ni govoril resnice... Poskus torej na moje veliko razočaranje izpričuje, da moj e lik.sir še ni popobi. (Prevel br.) BL Kretanje parnikov - Shipping News 13. dtcembra: Aquitantrt, Cherbourg: Pres. Roosevelt, Cherbourg; Veendam Boulogn®, Rotterdam. 16. decembra: France. Havre; Bremen. Bremen. 17. decembra: Majestic, Cerbourg. •20. decembra: Pre«. Harding'. Cherbourg: New Amsterdam, Boulogne, Rotterdam. 24. .decembra: Mlnnekahda. Cherbourg. Hamburg Albert Ballin, Cherbourg, Hamburg. 27. decembra: Olympic, Ch'jrb'ju'-g, Voiendam Boulogne, Rotterdam. 30. decembra: La Savoie, Havre; Arabic. Che* bourg, Hamburg. 31. decembra: Zeeland, Cherbourg; Ohio, Cherbourg Hamburg. 3. Januaria Aquitania. Cherbourg; Suffern, Hav-*e »ew Amsterdam, Rotterdam; America, Bremen. 6. januarja: Columbus, Cherbourg In Bremen; Duilo, Genovo. 7. januarja: Paris, Havre. 8. Januaria: Deutschland, Boulogne In Hamburg. 10. januarja: Majestic, Cherbourg: George Washington, Cherbourg in Bremen. 14. januarja: France. Havre. 15. januarja: Mongolia, Hamburg. 17. januarja: Berengaria. Cherbourg: Pres. Roosevelt, Cherbourg. Bremen: Veendam, Boulogne, Rotterdam. 20. januarja: Stuttgart. Cherbourg. Bremen; Pittsburgh, Cherbourg in Hamburg. 22. januarja: Cleveland, Boulogne In Hamburg. 24. januarja: La Savoie, Havre; Conte Verde, Genevo. 28. Januarja: Paris. Havre: Orduna. Hamburg; Pres. Harding, Cherbourg in Bremen. 29. januarja: Minnekahda, Cherbourg in Hamburg. 31. januarja: Majestic, Cherbourg: Ausonia. Cherbourg. -- Seveda, odvrne doktor. Saj si r:«! vedno pomagala pri delu. Jn če si mi stala ob strani v dnevih trpljenja in iskanja je pravično, da prisostvuješ tudi m o je J ONIM, KI SO NAROČILI BLAZ ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA' NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAn. mu triumfu. Strežnika sla pripelala Clauda NIKOVO PRATIKO! more odgovarjati na stavljena Rozovk v operacijsko dvorano, vprašanja le čjis£o resnico. Ko je obtoženec zagledal gospo — Talkini poskusom se ne ped-1 Viilliersvo, je njegov bes le še na_ žem, krfkne Claude. Pravico'rasel. am, da si prepovem eksperi- | — Zagotavljam vas. Rožo.", iz- (Dalje prihodnjih.) f _ vržem i m mente na stvoijem telesu! — Lahko se zanesete, da j;' eliktfir povsem neškodliv... Sicer pa, niste li bili, predno so vas aretirali, v osebnih (odnoša ill z doktorjem Villiersom ? — Bil sem. Seznanil sem 90 z doktorjem prošlo leto ina morski obala... In p'ozimi sva se videla dva, trikrat... — To je točno... Tn ker vam bo doktor Villirs samo podal svoje čudovitjo sred'stvo-. . — Povem vam vnaprej, da ne dovolim... — Nilkar ne bodite trmoglavi-prigovarja ipneftskova:ljnS sodn&k. obdolžencu. Saj vam je zna nj;>. da razpolaga zdravniška veda z malo pripravico — jedilno cevko — s katero je mogoče hranit itn
  • oslais | ostal brez uspeha. Vjetnik se ozre z d'ilgim zme-deJišm pogledom okoli sebe- Beg ie nemogoč, vsak cd por je brezpomemben. — Naj bo, daliae z medlim glasom. Pričnimo! Voljno leže na operacijsko mizo. Pod glavo mu podloži kauču-kasto vzglavje. — Pijre! ukaže kemik in ponudi obtožencu malo steklenico. Se enkrat zgrabi Rozova želja po odporu. Njegove oči begajo in iščejo rešitve. Potem pa. se enkrat odloči, nastavi steklenieieo na usta in o izprazni na dušek. Uspeh je strašen. Smrtna bledi, ea dahne vjetniku na lice, oči za«-trepeeejo p"d svinčenimi vekami; polagoma s<» nm dihanje umiri. Zaspal je. — Rozov. pri čine zasliševanje preiskovalni sodnik, ki je vidno razburjen, Rozov, kje ste se na-! hajali nia večer 12. marca? Iz brezkrvnih ust dalune glas! kakor iz daljave, monotoni glas! Rozoyev: J Vse one rojake, ki so zadnje dni naročili Blaznikovo Pratiko. prosimo, naj nekoliko po trpe. Kakorhitro dobimo drugo pošiljate v, bomo Pratike razposlali vsem, ki so jo naročili. Uprava "Glasa Naroda". ita&iart J&ne VAVIGAZIONE GENERALE 1TAUANA NARAVNOST V LJUBLJANO V 9 DNEH fi rs- v •V -s* V JUGOSLAVIJO Odpluje lz M. Y g in 14. februarja " J ^ COLOMBO Sa Odpluje iz N. T. g —jn 14. marca Obrnire se na avtorlzlrane ? potite. Ita'ia America Ship. Corp.^ i ""^t- 1 State Street ^ ' ' . New York Kje je moja sestra MARIJA LE-I»EN. doma je iz Borovnice v Jugoslaviji. V Ameriki se nahaja že kakih 2 let. Zadnji njen naslov je bil nekje v Sommerset. Pa., kjer je bila poročena z nekim Hrvatom po imenu Martin Sembo. Za nje prosi Frančiška Leben, 2112—63 St., Brooklyn, N. Y. (2x 9. 10) Kje je moja sestra HELENA STARKL. rojena Dežman, po-domače Hribarjeva iz ,Zahiščete svojo domovino za eno leto in da se zatem vrnete v Združene države, ne da bi bili šteti v kvoto. ■Naši veliki ogromni parniki, vključno "MAJESTIC, nn j večji na svetu, OLYMPIC. LAPLAND, MINNEKAHDA itd., vam nudijo hitro vožnjo do Chcrbour^a. Antwerpa. Ilam-liurira. Hitra železniška vonja do Jugoslavije. Več odplutij vsaki teden. Vsi rasi potniki S. razreda so nnsta-nj»ni v zaprtih privatnih kabinah za 2, 4 in f oseb. 1'dobnoht, sijajna jed in brezhibna postrežba. WHITE STAR LINE RED STAR LINE AMERICAN LINE 1 BROADWAY NEW YORK 123"5 Srčno veselje .................. 70c 39173 Sveta no?, blažena noč ........75s Za poštnino pošljite 35e. IVAN PAJK 24 MAIN ST., CONEMAUGH. PA. OPOZARJAM OSEBO v St. L-ouis. Mo., ki mi je pisala pismo 18. novembra, da mi pošlje pravi naslov. Jaz sem pisal že 3 pisma, pa so bila vrnjena. — Matt Oresnik, 438—50th Ave., West Allis, Wis. Koledar za leto 1925. Še nobeno leto nismo Koledarja tako naglo prodajali kot ga letos. Skoraj sleherni, ki ga jc naročil, nam sporoči, da ne ž njim nadvse zadovoljen. Vsebuje dosti aktualnih člankov, lopili povesti ter nasvetov, ki pridejo prav vsaki gospodinji. Nadalje vsebuje kratko zgodovino priseljevanja v zadnjih petdesetih letih ter natančno besedilo nove priseljeniške postave. Globok in mnogo odkrivajoč je ludi članek "Svet bodočnosti". Kdor hoče imeti Koledar, naj ga takoj naroči. Prav vsakdo— kdor kaj ižče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI v"Glas Naroda" Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda"« S tem boste vstregli vsem. Uprava "Glas Naroda" Nove pošiljatve knjig. Prejeli smo veliko zanimivih in poučnih knjig in jih prodajamo po označenih cenah. Po teh knjigah smo imeli mnogo vprašanj, zato ne odlašajte z naročilom, da katere ne zmanjka, predno dobimo vaše naročilo. Z naročilom pošljite potrebno svoto bodisi z money ordrom, v znamkah ali gotov denar v zavarovanem pismu na: GLAS NARODA, 82 Cortlandt St., New York ts^ Prečitajte pazno oglase o novih knjigah. KNJIGARNA "GLAS NAHODA' POUČNE KNJIGE: Kneippov domači zdravnik....................$1.25 Gospodinjstvo................................ 1.00 Naša zdravila.................................50 Nasveti za hišo in dom ....................... 1.20 Sadje v gospodinjstvu .........................70 Zdravilna zelišča................................30 Zbirka domačih zdravil z opisom človeškega trupla ,75 Najboljša slovenska kuharica z mnogimi slikami, obsega 668 strani ........................ 5 00 Slovensko nemški besednjak, (Wolf-PIetrsnik) — 2 trdo vezani knjigi, skupaj 1888 strani____10.00 Nemško slovenski besednjak, (Wolf-Cigale), — 2 trdo vezani knjigi, skupaj 2226 strani .... 7.00 Jugoslavija, 3. z veslu, zemljepisni, statistični in g-ospodarski pregled in — Zgodovina SHS-, 3. zvezki, zgodovinski podatki Jugoslovanov in Slovanov sploh na Balkanu. Zelo zanimivo za vsakega Jugoslovana.....3.25 Mi plačamo poštnino.