904
LJUDJE  IN SENCE
Ivan   S e n i č a r
Iz sobe zrejii na okna razsvetljena
in spačene postave, ki na njih čepe,
na sence, ki razvlečene hitijo
po svetJih ploščah in jim pravimo ljudje.
V temi tako sem majhen in slaboten, da ves zgostim se v čisto slab utrip, a če prižgal bi luč, velika senca bi zagrnila polovico mojih šip.